J
Edini slovenski dnevnik
<w Zcdftnjenlh dri«nh.> ■ ■ ■
Veti« zi vm leto. I. $3.00 •€ Ima 10.000 naročnikov :•
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian dally
-j in the United States :• ■ ■ ■
Issued every day except
Sundays and Holidays >
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clou Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 66. — &TEV 66	—'
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT«
NEW YORK, FRIDAY. MARCH 20, 1914. — PETEK, 20. MARCA, 1914.
* >
volume xxrr. — letnik	4
Washington namerava baje
priznati ministra Rojas<
GLASI SE, DA HOČE BAJE HUERTA ODSTOPITI V PRID 8VOJEOA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE, SENOR JOSE
ROJ AS.
I
« t
Konference z John Lindom.
DRUGE TOČKE DOGOVORA SO BAJE SKLENJEN JE PRE. MIRJA S CARRANZO TER RAZPIS NOVIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V MEHIKI
Washington, D. C., 19. marca.
Laskavi ton, v katerem se seda.i govori v državnem depart men tu v Washingtonu o K«*nor Jo*>c Ro-jis, mehiškem ministru /a zuna-nj • zadeve, opravičuje domnevo, tla pa namerava priznati administracija kot provizoričue>ca predsednika Mehike. R-ojas posve-t uje sedaj s posebnim odposlani-kom John Lindora. Glasi se. da je stavil slednjemu sledeče pred-loj?«-: 1. lluerta s»- odinjve v korist ministra Itojas ui**stu provi-zoričnega pri-dsodnika, vendar pa dobi zagotovilo, da se mu ponudi drugi državni urad. 2. Ko-jas bo skuhal sklenit: s konstitu-eijonalUli premirje. 3. liazpis splošnih volitev.
Predpogoj za vse to hi bila zmaga nad Carranzisti pred Torreo-aom. V vojnem department u se zatrjuje, da bodo ust a si pora-
' in Ij
Poslanec Hullinge iz P«nnsj~l-vanijc je danes v zbornici ostro napadel mrhiško politiko administracij«*. Atimiiustracjjnki kr*r>-gi s»o mirno gledali. ko se je ropalo ameriške državljane v Mehiki imetja in življenji. Kakor hitro pa se je šlo za angleškega podanika, je bila administracija v Washingtonu takoj pripravljena za odločilno akcijo. '*Ali ima angleški državljan večje pravice kot pa ameriški V je vzkliknil. "Zakaj ie sveta dolžnost naše vlade, da varuje angleškega podanika n« p« lastnt-ga državljana?"
"O prostih voljtvah v Mehiki" govoriti je neumnost. Dežela po-'rebuje raočn** roke diktatorja, ("tovornik je nadalje polemiziral proti razfogi besedila Monroe-doktrine kot da imajo Združene države dolžnost, da poravnajo vsaki spor, ki nastane med kako ameriško republiko ter evropsko državo.
Končati grozodejstva v Mehiki je zapoved humanitete. civilizacije in krščanstva.
El Paso, Tex.. IP. marca. — Gen- ral Villa je naznanil, da bo
50 jih je utonilo.
Nedaleč od Benetk je prereza] italijanski torpedni čoln majhen potniški parnik, ki se je na mestu ootopi).
Benetke, Italija, 19. marea. — Majhen potniški parnik. ki posreduje promet med Benetkami a Udom. je postal žrtev koiizije s torpedniru čolnom italijanske mornarice. Petdeset oseb je utonilo, t »stri »prednji del torpednegn čolna se zaril v zadnji del par-nika, ki se je na mestu potopil.
Dasiravno se randi v tem ča*m v Benetkah veliko Ameri kancev, je vendar neverjetno, da bi se bil kateri nahajal na krovu tega parnika. Med žrtvami je bilo veliko žensk in otrok.
Moštvo torpednega čolna je rešilo petnajst oseb, ki so se nahajale na krovn v Časa koiizije. Drugi so hili v notranjih prostorih paraika ter so jih potegnile razvaline s seboj v globočino. — Italijanski matroti so opetovano skušali prodreti v globočino, a vselej bree uspeha.
V mestu vlada grozno razburjenje, a ne toliko radi števila ponesrečenih, marveč radi tega, ker slednjih.
' pred marcem zavzel Tor-reon. Nekaterim prijateljem je celo brzojavil, da stavijo lahko na to vse njihovo premoženje. Iladitega s- veliko stavi za in proti Villi.
Ni pa se zaznalo, iz katerega kraja je odposlal Villa dotiene brzojavke. (Jeneral Benavides je brzojavil iz Yermo, da nadaljuje njegova brigada s tremi drugimi pohod proti Tonvoim. V brzojavki pa se ničesar ne glasi o kakih spopadih.
Pod varii* i no za proces pred veliko poroto so stavili tukaj danes tri uradnike mehiškega konzulata. Dolže jih. da so nabirali rek rute na ameriškem ozemlj u in sieer za mehiško armado. Vsi trije ».o položili varščino.
Papežev god.
Papež Pij X. je praznoval pri najboljšem zdravja svoj imendan. Tradicionalno darilo. Na tisoče brzojavk.
Rim, Italija, 10. marea. — Ta pozdrav je namenjen meni za god! — je vzkliknil papež Pij, ko je pogledal danes zjutraj skozi okno v deževni in viharni dan. Kmalo nato je bral v privatni kapeli mašo, kateri je prisostvovalo nekaj povabljenih gostov, papeževi sestri in njegova nečakinja, signorina Parolin. Avdience & trajale skoraj do večera. Sv. O tu je dan prej čestital sveti kolegij in nekaj drugih dostojanstvenikov. Delegacija kluba sv. Petra mu je izročila tradieionel-ao darilo, košarico sadja in cvetlic. Ta dan je praznovala po svoje tudi papeževa garda. Vojaki so zažigali krese, peli in korakali z razvitimi zastavami v sprevodu.
V Vatikan je dospelo na tisoče brzojavnih čestitk; med njimi je bilo tudi veliko iz Združenih držav. Papež, ki je bil izvanredno dobre volje, je diktiral v različnih slučajih osebno odgovor.
Kriiarka "Denver" bo prva plula skozi prekop.
Denver, Col., 19. marea. — Polkovnik Goethals je brzojavil danes senatorju Shafrothu, da bo imela križarka "Denver" prva čast pluti skozi Panama prekop. Mesto Denver se že pripravlja, da kolikor mogoče dostojno proslavi ta dogodek.
Folizija.
Bremen, Nemčija, 19. marca. Kapitan Llovdovega parnika 'Kaiser Wilhelm der Grosse' je sporočil, da se je zadel njegov parnik na vožnji proti New Yorku v neko jadrnico, ki se je na mestu potopila z vso posadko vred. — "AVilhelm der Grosae" ni poškodovan.
Požar.
Milwaukee, Wis., 19. marca. — Zgodaj zjutraj je izbruhnil v Windsor hotelu požar, ki se je kmalo razširil na bližja poslopja. Povzročena škoda znaša $300,000. Gosti ki so prenočevali v hotela, so si rešili samo golo življenje, koraj gotovo je našlo več oseb smrt pod razvalinami.
Grozen viher.
Največji parnik na svetu "Imperator" je moral prestati strašen vihar. Veter je pihal s hitrostjo sto milj na uro.
Komaj je zapustil 'Imperator' pristanišče Cherbourg na Fran-
coskem. je začel pihati s severo- finančnim ministrom d osepliom zapada silen orkan s hitrostjo 100 milj na uro. Kapitan je zapove-dal voziti s polno paro. in vijak jo rezal valove, da je bilo veselje. Večkrat se je dogodilo, da je bil cel sprednji del parnika s poveljniškim mostičkom vred pod vodo. Valovje je močno poškodovalo velikanskega bronastega orla na sprednjem delu, odneslo štiri rešilne čolne in razbilo na A-krovu več palec debolih šip. Pasažirji po kabinah niso viharja skoraj cisto nic občutili, znamenj«', da je parnik izvrstno zgrajen. V tej viharni noč! ie porodila žena Karola Schnapa iz Iser-iohna krepkega sinčka, kateremu so dali ime "Imperator". Pasažirji prvega in drugega razreda >o /brali zanj .$285.
Neurje je divjalo neprenehoma dva dni. Voda se je tako penila, kot da bi ležala nad morjem •^osta megla, videti se pa ni moglo niti pet korakov pred seboj. Ko sr je približeval parnik New Yorku. je postajalo vreme vedno lepše, dokler se ni slednjič popolnoma zjasnilo.
Naselniška predlogu. Washington, D. C., 19. marca. Dane* je bila senatu izročena naselniška predloga. 0e bo sprejeta v taki obliki kot je, jo bo predsednik veti ral. Odbor naznanja, v svojem poročilu, da je ta predloga skoraj čisto enaka Burnett-Dillinghamovi predlogi, katero je vetiral Taft. Glede klavzule o izobraženosti pravi poročilo: — To je najboljši načrt za omejitev nezaželjenih naselnikov. Ker se je o tem že dosti razpravljalo, se ne zdi odboru vredno, da bi še nadalje razmotrival o tej stvari.
Aretirani slepar.
Policija je aretirala v Brook-Jvnu knjigovodjo Force Bever-ly-a, ker je spravljal iz nerazsodnih ljudi denar, pod pretvezo, d* jim ho preskrbel državljanstvo. Sodišče ga je -postavilo pod varščino $500.
Dober plen.
Pred par dnevi so vdrli neznanci v neko pisarno na West Ave., Coney Island, in odnesli $460 v bankovcih. Eden izmed njih je z revolverjem v roki prisilil blagajnika, da ni dal nikakega glasu od sebe. O zločincih ni ne duha ne sluha*
Kako se vede ameriški poslanik za balkanske države.
London, Anglija, 19. marca. — Informacije iz zanesljivega vira kažejo, da se bo vlado v Wasli-ingtonu opozorilo na počenjanje ameriškega poslanika za balkanske države, Chas. J. Vopicka iz Chi ca ga. Njegov prevzetni nastop je baje napotil rumunsko kraljico Elizabeto, da ga je nazvala "čudnega strica". V 5iofiji se je
državni karosi v palačo ter se je proti nekemu ameriškemu znancu baje izrazil, ko je stopil iz voza. v sledečem tonu: "Ta srajca me velja $12. Nosil se jo, ko sem obiskal kralja Petra in Karola ter
je izročil zavite v majhno ameri »ko zastavico. Nato je rekel baje proti Ferdinandu zelo familijarno: "Obiskal sem kralja Petra in Karola ter slišal, da je bila situacija na Balkanu precej zamotana. Ako nastanejo zopet kakšne zpe-de, pridite kar po mene. Jaz bom I že uredil celo stvar." *
Francoski mornariški minister odstopil.
—o-
Monis je pregovoril državnega pravdnika, da naj preloži proces sleparja Bochette-a.
Pariz, Franeija, 19. marca.
Caillauxom je vložil resignaeijo mornariški minister Ernest Mo-nis.
Besignacija je bila v seji kabinetnega sveta sprejeta, obenem se je pa tudi določilo, da bo začasno opravljal službo mornariškega ministra sedanji kolonialni minister Albert Lebrun.
Monis je Zategadelj odstopil, ker so mu v poslanski zbornici dokazali, da je svoj čas pregovoril državnega pravdnika Vietora Fabre, da je preložil proces proti Henri Kochettu, ki je ogoljufal ljudi s sleparskimi manipulacijami za $20,000,000. Slepar je pustil svojo varščino in nefenano-kam pobegnil.
Monisa bo jutri zaslišal poseben preiskovalni odbor.
Po vseh parižkih predmestjih patrulirajo močni policijski kor-doni. ki imajo nalogo preprečiti demonstracije. Stanovanje Cail-lauxa in uredništvo "'Figara" je zastražilo vojaštvo.
Pred Lazare-jetnišnico, kjer je zaprta morilka urednika Calmet-te-a. je zbrana velikanska množica ljudi.
Indija - dežela čudes.
Se do danes se ni moglo premostiti nasprotja in globokega sovraštva Indijcev.
Strašno dejanje matere.
Neka Mrs. William Anthony je utopila svoja dva otroka ter skušala nato umoriti še samo sebe.
Trozveza je baje škodljiva za Ogre.
Trditev ogrskega voditelja opo-zicionalcev. Ogrska naj bi se zve-
Greenwich, Conn.. 19. marca— I** * RUSlj°' Let0Šnji cesarskl Strašno dejanje se je završilo da-1 »anevri se bodo vršili na Sedmo-nes tukaj v hiši kontraktorja Wil «	gTaškem.
liama Anthony v Brookbridgc
Parku. Ko je prišel mož domov, je našel na mizi pismo svoje žene. v katerem mu je ta sporočila, da je sklenila iti -radi slabotnega zdravja v smrt ter ,<la bo vzela s
Budimpešta, Ogrsko. li». marca. — V današnji seji poslanske zbornice je vodja opozicije (Jeza pl. Polomi skušal dokazati, da se
seboj tudi svoja dva otroka. Da-?e posedaj trozveza izkazala skoz-olajša otrokoma smrt, jim bo dala Mns{iOZ škodljiva za Rusijo, preje neko uspavalno sredstvo.	groznim upitjem in raz-
V	kopalnici je našel nato Anthony utopljeni svoji dve hčerki, stari :» in 2 leta. dočini je ležala v nasproti ležeči spalnici njegova soproga v globoki omotici. Xa tleh poleg postelje je ležala prazna steklenica, v kateri se je bila preje nahajala razredeena karbol-na kislina.
Takoj poklicani zdravnik je dal ženi protisredstvo, nakar so jo prevedli v General Hospital. Njeno stanje je kritično, vendar pa ne obupno.
V	kakem stanju duševne zmedenosti se je morala nahajati nesrečna žena, je razvidno iz tega, da je bila popolnoma pozabila na svoj.* tri mesece staro dete, ki je mirno spalo v sobi gornjega nadstropja. Ncsrečnica si je domi-šljevala, da je jetična ter da bo morala kmalu umr-eti.
Indija, dežela čudežev. Tam kjer teče skrivnostni Ganges kjer stoje mesta s tisočletno zgodovino in kjer je (mati najava delila darove z največjo razsipnostjo, živi narod, čisto poseben, kojega Juše se ni moglo proučiti do danes. Dežela čudes je to, a tudi dežela krvi. Tla so prepojena s človeško krvjo, prelito v brezštevilnih bojih za ta zemeljski raj. V zadnjih dveh stoletij so vladarji dežele Angleži, ki vzdržujejo- svoje gospodstvo le k kruto silo. Povsem naravno je, da sovraži narod svoje tuje gospodarje, ki so ^agospodarili nad njim. Prišlo je že do krvave strašne ustaje leta 1857, katero so zatrli Angleži z brezprimerno krutostjo. Ujete u-staŠe so privezali pred kanone ter jih razstrelili na atome. Seveda so imeli za to vzrok, ker so Indijci preje brez pardona morili in one«"-aščali žene in hčerke angleških častnikov. To*sovraštvo Indijcev do svojih gospodarjev slika krasna povest. Begum", ki je priobcena v letošnjem Sloven-sko-Amerikanskem Koledarju.
Rojake, ki še nimajo Koledarja. opozarjamo, naj si ga naroče, dokler zaloga ne poide. Cena je samo 25 centov. Naročilo naslovite: Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
nes v rova št. 12. v bližini tega
mesta. Ubitih je bilo tudi 19 oslov.
„ - i -xt-,—• i „ " " Nesreča se je dogodila vsled razpeljal > opicka z vsem pompom v ,, ,	v .	, l-o______ / - strelb, nakar se je zasul neki del
Dva delavca ubita v rovu.
Buxton, la.. 9. marea. — Dva
delavca sta bila ubita ob priliki_________________--
eksplozije, ki se je dogodila da- bili umobolni le poslušalci, po no
Velike hladilne naprave v Patagoniji
Buenos Aires, Argentina. 19. marea. — Oddelek inženerjev je odpotoval danes v Puerto de Za-do, Patagonija, kjer se namerava zgraditi velike hladilne naprave za neko novo družbo, katero so ustanovili argentinski in belgijski kapitalisti. Osnovni kapital družbe znaša $1.000,000.
Drzen roparski napad.
Detroit, Mich.. 19. marea. — Neki ropar je z revolverjem v roki prisilil uradnika Metropole hotela. da mu je izročil $,'350. Nato je skočil ropar v avtomobil, katerega je bil preje najel ter tudi šoferja z revolverjem prisilil, da je pričel voziti z največjo naglico. Kake tri milje izvan mesta je skočil ropar iz avtomobila ter izginil. Dosedaj manjka o njem vsaka sled.
Smrt znanega učenjaka.
Napolj, Italija, 19. marca. — Profesor Giuseppe Mercalli, ravnatelj observatorija na Vezuvu, je našel danes zagonetno smrt. Našli so ga do smrti opečenega v njegovi spalnici. Profesor Mercalli, ki je obenem podučeval na vseučilišču v Napolj u. je šel spat ob navadni uri in povsem neznano je, kako je izbruhnil v njegovi spalnici požar.
Godba kot
umobol-
z dr a vilo za nost.
Kankakee, 111., 19. marca. — V državni umobolnici za iztočni Illinois bodo pričeli v povečani meri uporabljati godbo kot zdravilno sredstvo proti umobolnosti. Pri dosedanjih zdravljenjih so
rova. Ubita sta bila domačina ter zapuščata oba številni družini.
vem načrtu pa se jih namerava izobraziti za muzike, od cesar Bf
pričakuje velikih uspeliov.
Med groznim upitjem in grajanjem j,- prebral članek iz ruskega časopisa "Novoja Vrem-,|a . v ko jem je jasno izraženo, da se je Rusija pripravljena zve-zati z Ogrsko. Pristaši so mu navdušeno pritrjevali, d očim so se čiani veČine zgražali nad tem predlogom. Se.ia je bila od .začet-ko do konca silno viharna.
Finančni minister Teleszky je predložil v današnji seji proračun-Za redne stroške ji* preračunjeno 1887 milijonov kron. za izvan-1'edne pa 385 in pol milijona kron.
Dunaj, Avstrija, 19. marca. — Vojna uprava je izdelala natančen načrt za letošnje cesarske manevre. Vršili sc bodo na Sed-mograškem pod vodstvom nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je generalni inšpektor avstrijske armade in mornarice.
Teh vojaških vaj se bo udeležil če rt i, sedmi in dvanajsti zbor.
Kot se čuje, bo pri manevrih navzoč tudi nemški cesar.
Ženska volilna pravica.
Večina senatorjev je za žensko volilno pravico, a ne potrebna dvetretinska večina.
Washington, D. C., l!J. marca. S 35 proti 34 glasovi se je sprejelo danes resolucijo senata za amendment k zvezni ustavi, ki bi podeljeval ženskam volilno pravico. Ker pa ni prišlo do potrebne dvetretinske večine, je resolucija propadla.
Pred glasovanjem glede te resolucije sta se vršila dva druga glasovanja glede resolucij, ki sta se obračali proti volilni pravici črncev. Obe resoluciji sta bili odklonjeni. Druga teh naj bi določala, naj se omeji žensko volilno
pravico na bele ženske.
% " -
Požar v poboljševalnici.
Granite, Okla., 1!). marca. — Ker je izbruhnil v poslopju Oklahoma državne poholjševalnice požar, so državne čete obkolile poslopje, v katerem se je nahajalo 5(W) jetnikov ter s tem preprečile vsak poiskus bega. Ogenj, ki je povzročil v splošnem le malo škode, so bržkone zanetili jetniki sami
37 ur pod razvalinami,
Klici na pomoč so dovedli rešilno moštvo na sled moža^ ki je umiral pod razvalinami.
St. Louis, Mo., 19. marca. —» Klici na pomoč, ki so prihajali iz razvalin St. Louis Seed Co. po-slopja, so opozorili rešilno moštvo na moža, ki se je nahajal 37 ur pod razvalinami ter je bil blizu smrti. Kakor znano, je porušila stena Missouri Athletic Club poslopja, ki je pogorelo prejšni teden, zraven nahajajoče se poslopje St. Louis Seed Co.
Kakor hitro se je zaslišalo klice tega moža. nekega Thomas Burkes, jt šlo takoj osem mož na delo iu po dveurnem prizadevanju se je posrečilo potegniti moža iz razvalin. Burkes je pa par ur zatem umrl v bolnici.
V	bližini Burkesa so našli truplo nekega dosedaj še neidentifici-ran< ~a moža. vsled česar znaša število smrtno ponesrečenih 10.
V	Missouri Athletic Club po-slopju je, kakor znano, našlo trideset oseb grozno smrt v plamenih. in razvalinah.
Mrtvi pasažir.
^ Včeraj je stopil na Chambers Str.. New York, v cestno železnico neki mož in se vsedel v kot. Ko je dospel voz na 50. cesto, mu je rekel konduktor, da naj se preseke. Mož se ni oglasil. Ko ga je konduktor natančnejše pogledel, je videl da-je mrtev. Nesrečneža je skorajgotovo zadela srčna kap.
Posledica brezposelnosti.
Veera je spil v New Yorku 52-letni Robert Reeksteiner dozo ciankalija. Zapustil je pismo, v katerem naznanja, da si je zato vzel življenje, ker že več mesecev, ni mogel dobiti dela.
Volitve v Južni Afriki.
Kapstadt, 19. marea. — Pri da našnjili volitvah za deželni zbor so zadobile veliko večino delavske organizacije.
Grško brodovje.
Atene, Grško, 19. marea. — V današnji seji poslanske zbornice j? izjavil mornariški minister, da namerava Grška zgraditi tri veli-k • bojne ladije in tri križarke.
Stroški vsled snežnih žametov v New Yorku.
Snežni zameti v New Yorku tekom letošnje zime bodo veljali mesto $3.000,000 do $3.500.000 v slučaju, da ne zapade vnovič sneflf.
Redka prilika.
Najleplm prilika — nndi sedaj rojakom a potovanje v staro do-
Cigani so baje odvedli dedca.
jo nosim sedaj pri obisku kralja,	?\\[9'fm^rca: '	- ~	„
Ferdinanda." Poverilne list£e ^^
umom. Policiji in prijateljem druži- '▼OBnh listkov. Sedaj se lahko ne se ni posrečilo najti sledu o dospe po Tlaki progi Zi SAMO troka, ki je izginil pred tednom W-00—$25.00 PREJEO MOBJJL dni. Razpisana je nagrada $1000 J WHlo BOB glede kretanja por-onemu, ki pri vede oblasti na pra- Bfkor takoj; kajti to njrodne tava sled.	no so voljavao saaso s» nekaj
Za vsebino oglasov m odgovorno ne uredništvo ne uprsvništvo.
Žepni tat obsojen na pet let jece.
30-letni Herman Gliekirnan iz New Yorka je bil včeraj radi žepne tatvine obsojen na pet let ječe v Sing Singu.
»ATiim,
ta Cortlttdt ft. Him Tot*.
Delo na farmah.
Albany, X. Y., 19. marca. — V teku enega tedna pošljejo iz New Yorka v severne dele države precejšnje število brezposelnih. Governer in komisar pol jedel jskega depart men ta. Hudson, nameravata razdeliti državo v /različne sekcije. Za delo se bodo porabljali uran krepki možje.
Konec "slavne" kokoši.
V Ithaca, X. Y., je poginila včeraj "Lady Corneir', slavna kokoš v College of Agriculture. Dosegla je starost petih let. Glasi se. da je tekom svojega življenja zlegla 771 jajc.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K. •	3 '
6____	1.10	130----	26.SB
10....	1.16	140....	28.70
!5....	3.16	150...	30.76
SO....	4.20	1*0....	32.80
as....	6.30	170....	34.86
to....	6.26	180 ...	36.90
36....	7.30	190...	38.86
40....	8. SO	KlO....	41.00
45....	»36	260....	61.26
so....	10.36	3*0....	61.60
66 ...	Has	86) ....	71.76
60....	12.40	401....	82.00
	13.40	4sr..„	92.26
70 ...	14.46	600....	101.60
76 ...	16.46	600....	123.00
8S....	16.60	700....	143.60
81....	17-60	800....	164.00
	18.60	800---	184.08
100...	10.60	luuo....	204.00
110....	22.66	1000....	408.00
lao____	14.60	6000....	1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tali. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.	j
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.	| Denarje nam poslati je najprii ličneje do $50.00 v gotovini v pri«, poročenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SA1QSEB, 82 Cortlandt St. New York, N. Y, 6104 St. Clair Avenue, N. E.
Cleveland, O. _ jJ
_____- . ta
... ■. '-Z-:
■s
upi	• 1 a
GliAS NARODA, 20. MABCA, 1914.
"GLAS NARODA"
Slovenic Daily.) Owned ud published by the
Slovenic Publishing Ox
(a corporation.) FRANK SAKSER, Present. JANKO PU$ŠK<\ Seereten. IX)''13 L>£-N'EDIK, Treasurer.
of the corporation and ' of above officers : tr**»t» Borough of Man-w York City, N. Y.
}a ii«t za Arneriko in
....................13.09
.................... 1.50
o New York........ 4.08
r.esto New York ... 2.0")
e leto...........4.60
A I eta............. 2.55
?trt leta............ 1.H
IODA" tzbaja Y3ak dan
l^yjelj in praznikov.
"GLA£
NARODA"
)f the People") . except Sunday« and
>t yearly 13.10.
men t on ^rewnnnt.
b'vrt.'.
»dp. a in ottobno«ti «e ne
pritrbcujejo.
bliflrovoll poiiljati po -Monty Order.
si kraja naročnikov pro-e nam tudi prejii>j« -c naznani, da hitreje if -no na»lomika.
»ona in po&batvani naredite ta n&»tov;
-CLAS NARODA"
tlandt St.. New York City.
46fe7 Cortlandt-
IS

^444
Deportirana!
Res, da prijateljski odnošaji sreči, ker Avstrija, mesto da bi med Avstrijo in Rusijo niso rav- (nvidevala storjene napake ter jih no najboljši. Saj je ruski zunanji skušala popraviti, živi v mislih, minister Sasanov v f>roračunski da je ravnala prav. komisiji dume govoril tudi o mo-! Očividno se torej širi ruski gočnosti mednarodnih konfliktov, j vpliv na Balkanu in zadnje Paši-A kdo je pravzaprav kriv vsem čevo potovanje v Petrograd je tem vodnim nesporazttmljenjem! vznemirilo avstrijske diplomate Ako zasledujemo dogodke in pre- iznova. K temu pridejo se vesti, motrimo razmere, pridemo do za- ki so se jele porajati, da misli se-ključka. da je ravno Avstrija sa- danji rnski minister zunanjih za-roa največ kriva napetosti med de v Sasonov odstopiti ter da pri-obema državama. Na drugi strani de na njegovo mesto sedanji ru-pa lahko z mirno vestjo trdimo, ski poslanik v Belgradu Hartvig. da tudi rusko časopisje ni nič Hartvig je oni veliki diplomat, ki bolje ter da smatra za svojo edi- je ustvaril nekdanjo balkansko no nalogo, hujskati proti Avstriji zvezo in znano je. da je po pora-iu Nemčiji. Razloček je samo ta, zu Turkov izjavil v družbi poli-da politika, katero zagovarja du- tikov, da pride po razpadu Tur-
naj>k<> časopisje in v katero se naravnost sili državo, očividno škoduje medtem ko je pisarjeuje ruskih listov le izraz mišljenja in ciljev ruske politike. Da pa s? giblje ruska zunanja politika v pravi smeri, so nam dokaz doseženi uspehi.
Tako ruskim listom ni prav, da
čije na vrsto Avstrija. Ako so te vesti resnične in povoda ni dvomiti o njih, dobi Rusija zunanjega ministra, ki bo zastavil vso di-plomaticno spretnost v to, da docela izpodrine avstrijski vpliv na Balkanu. Da mu pri tem avstrijska. diplomaeijai s svojo trmoglavostjo naravnost pomagala, o tem
se je sklenil mir med Poljaki in smo lahko prepreeani. Rusini v Galiciji. Za avstrijsko I jako 2na^jiuo za nastale razmere je tudi dejstvo, da srbski prestolonaslednik princ Aleksan-
polittko je to gotovo uspeh, do-čim je ta sprava otežkočila vele-ruske nakane. Dokler sla se ru-sinski in poljski narod sovražila.
ugodne Irmine družbe; ali da plaka tako silno po njej, — priznavala si je samo — je smešno. A vendar ni mogla drugače. Zelo, zelo dolgočasno jej je bilo in ves dan si ni mogla razvedriti. Kakor vsako dekle, obdale so jo takoj zle slutnje: in, kakor je že bila prestrašena, stresla se je pred grozoto, da se jej ponove take neprilike.
Nekoliko dni po Irminem odhodu je odločil Maleževie, da se priredi za jut rek v malem perivo-ju pred hišo. Bilo je krasnega aprilskega jutra,,četrtek, in Jur-kieo ni nič skrbela šola. Kava še ni bila pripravljena, ko je služabnik prišel s pošto onega dne. Za Jurkieo so bile tri pošiljatve, dve pismi in en časopis.
— Kaj je to? Naročena nisem, pa mi pošiljajo, — je izpregovo-rila začudeno; opazila pa je, da je tudi pismo od doma; izpustila je takoj časopis in drugo pismo, pa z naslado odprla očetovo pismo.
ilaleševič si je bil v svesti, da je dobil le pisma kupcijske vsebine, zato je takoj razgrnil časopise, da jih prečita. Udaril mu je v oči najprej dopis iz Pazarincev pod naslovom: "Komu so pover
. i „
der po svojem povratku iz Petro-grada ni čutil potrebe, zaprositi je imel velikoruski vpliv upanje ; na Dunaju avdijence, dasiravno Jeae naše (ličerice?" Iz radovedna uspeh. V tem hipu pa, ko sta j je vse dunajsko časopisje na- "osti je eital najprvo ta članek, sklenila oba naroda spravo, so se' ravm>st pozivalo, da naj to stori ruski propagandi izpodmaknila jn ^ mu je ljubezniv sprejem za-
tla. O tem se je nedavno tega gotovljen. Ogledoval si je samo prav bridko pritožil grof Bobria-j]t poto dunajskega mesta in se zo-"i na nekem shodu. Ruski na- ; pi.t 0(]peljal. lic da bi bil stopil v
zajedno ga je zabolelo v dno duše, da je-možeir tak napad na tako dekle. "Globoko smo padli dandanašnji !" je rekel sam pri sebi ter se odpravil. V tem mu je prišel s ceste nasproti služabnik ter mu. na vratih še, izstegoval velike papirje, tiskane v obliki oglasov.
— Nekaka pesem — polna ulica je je; posebno pa pred našo hišo! — je povedal sluga.
(Pride le.)
Nesreča na uspenjači.
Ko se je vozila včeraj Mary H. Smith, vdova po anglikanskem škofu Corneliusu B. Smitku, z u-spenjačo v četrto nadstropje hiše št. 151 vzh. SI. cesta v New Yor-ku. se je uspenjača odtrgala in padla v pritličje. Nesrečna starka je bila na mestu mrtva.
Kje se nahajata FRANC LIČAN in njegova žena ? Poročati jima imam nekaj važnega iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sama \ javita. — Ivan Samsa, Box 166, Davis, W. Va.	<19-20—3)
Marci, id ielait 11 prostem,
irpostavljeni mram in vlagi, se lak-ko izognejo dolgotrajnim bolečinam Taled reumatizma in nevralgije ako rabijo dr. liohtar-jer "PAIN-EX-FKUJOt" kakor hitro sačutijo prve bolečine.
To sredrtvo Ima sa teboj 4Slet-no zgodovino.
Uporablja se ga po eelem sveta ter ga je dobiti ▼ nek lekarna* Zdruienih držav, sa 21 in SO centov steklenica.
Rabite ga tadi, sko si ilrittrtt mišice, sklepe, kadar čutite bolečine ▼ bokih, sklepih in tilniku; kadar vas boli glava, vas trga po ušesih ali vas prime krč y želodcu. Popolno navodilo ▼ slovenskem jezika v vsakem zavoju.
Bodi pazljiv ter se izogibaj po-naredb.
Pristni Pain-Expeiler je dobiti le t zavojih kot je nasliVsn taka j. Manafaetared bj
F. Ad. Richter,
__7*~>0 Washington it., Maw York.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
L'im dalje jo eital, tembolj je postajal bled. V dopisu sicer ni bila imenovana Jurkica, a bilo je za vsakega, ki je v zadnjem času bival v Pazarineiii, tako jasno, da
skij na nekem
eijonalisii vidijo v tej ruslnsbo-	s avstrijskiiri diploma- nihče domačih ni mogel dvomiti,
poljski spravi poizkus avstrijske	tom Tudi Pašič je tako storil v na koga cika dopis, ki pripove-
vlade.. našuntati Maloruse na Rti-j Budimpešti pri svojem povratku	0 pokujšljivem vedenju "u-
skem proti enotnosti cele Rusije.	1Z Bukarešta. Srbija pač ve. da čiteljice. vsiljene občini brez iz-
Ako to '-enotnost'' pogledamo	jma za zaveznico Rusijo in da Av- bere od strani občine, a vsiljene
bližje, se kaj ."ndno reprezentira.	atrije ne potrebuje. Kar potrebu- s terr1' .l"e s svojo prošlostjo Obstoja namreč v tem. da se od-j^j jz drugih držav, in česar zagotovila prednost od strani
brezskrbno in pre-j
pogodba mecl Srb i j , J>OVOt]' napadati Avstrijo, »o;Avstrijo edinole od zadnje.
zgodba! \>ak gib-|naž]i ruski listi v dejstvu, da se! phsu je bnrnejšijn(>vo
'* i . , . i-1-1"	'-"i"»».» J11	i agresivnostjo. Avstrija naj pnpi
ki odvedejo dvam-	•• *	*	-	'	- * 1
morajo na taka mesta čakati leto
njt
Kakršne so torej razmere se- t,ni m	A Pri nas je vedno
|nov«;imenovani poslanik za Petro-j,^ ni vznik;i lokati nad rusko tako —1"
grad grot* Szapary ni takoj tja agresivnostjo. Avstrija naj pripi-! Maleševič ni mogel preči tat i do -jo rtvain- J napotil, ker ga je v Avstriji za-j^. nastale razmere svoji nezmožni konea ter je vrgel list od sebe. nsko i/ gostilue dr/evala bolezen njegove žene. diplomaciji. Predvsem pa naj gle- Takoj pa se je spomnil, da Jur-Avsirijski listi pa kvitirajo te da da se (-.imprej izmota iz alban-	ne sme citati tega. Posegel
skih liomatij. Čim agresivnejši .1« z-ito tudi po njeni številki ter bomo na Balkanu, tem hitreje se-J* oba izvoda spravil v žep. Te-bo uresničilo ono, česar se boji mo, namreč: nova balkanska zve za pod protektoratom Rusijo.
vala. jo povabijo ni m protestom na
jo, da je izstopila r; Rusija vse, da bi škodovala Av
u m
»T e in uiti
prav »tirie
u t akne j o tam 1. »m.* ji odkrijejo dej o. cd šest-> niso izpregovo-'ijazne in nespo-o kakem hudem govora: Mary st teh štirih voj-" gentlemanlike" obnašali napram
ljubeznivosti z očitanjem, da sto-
l*ii tnu s*1 razburjati ob takili
■	enkostih!? Ali ni rekel demo-; tični guverner Ammons "ma-ri" .li>n-'s, ko mu je potožila to duo t:« nerazumno početje, du
strašansko čudi, zakaj smatra n::ti" Jones tako resen ta do--1 k. Celo on bi ji ne mogel pori poj.vsuila v tej zadevi, ali mi-i»a, ia se ;i utegue pripetiti Iv »j takega, če bi hotela zo-int i štra j kujoče! In to "mi-j - ear države Colorado, vr-. iii zapovednik milice, gospod is'. t uli takoj odobril ter jo i ta! 4'kot zvlo primerno". "Mati ' Jones ni zakrivila prav
■	.ar kar bi bilo kaznjivo. Kot gc.ulzatoriea United Mine orkers se zanima za štrajkujo-
rudarje ter se pri tem giblje dao v mejah postavnosti, kar moral priznati celo infamni ta-se sam.
'/.< sama njena navzočnost pa ilri us* aš<- v tolikšni meri, da je trdno iu neomajno kakor i in o kakem prenehanju za-četega boja še misliti ne more, it o mora proč iz stavkujočih o-ajev. In ker ni postavnega pre->pka proti njej — so jo sedaj drugič — kar šiloma odstranili >ta\ kujočih okrajev.
Avstrija in Rusija.
n<
Kri V
>vn<
injem »-asu opažamo poda dunajsko časopisje tar-

na o ruski agresivnosti in bolj ali manj odkrito namigava na bliža' joči rv konflikt med obema državama.
Vajeni smo takih izbruhov du-naj l:e šovinistične žurnalistike.
striji. Glavni povod temu pa je dalo vsekakor Pašičevo in Veni-zelosovo potovanje v Petrograd. Avstrija ve prav dobro, da je imelo to Pašičevo potovanje poglavitni namen, zasigurati Srbiji rusko pomoč. Ce se pa avstrijskim diplomatom Srbijo samo omeni, postanejo takoj slabe volje. Kakor smo že večkrat poudarjali, si je avstrijska zunanja politika v tepla v glavo, da ji je Srbija najhujši sovražnik in jasno se vidi smer vse te politike, škodovati Rusiji, kjer le mogoče. Ta domišljija je postala pri avstrijskih diplomatih fiksna ideja in naj u-kreue Srbija kar le lioče, gotovo se bo v Avstriji oglasil kak list, ki bo, inspiriran po avstrijskem zunanjem uradu, dokazoval, da je ta srbski ukrep proti koristim Avstrije. Tako je bilo s srbskim pohodom k morju, tako je bilo z orient sko železnico v novoosvobo-jenih pokrajinah, tako je pri trgovskih zvezah, ki jih sklepa Srbija.
Živ krst torej ne more zameriti, Ako si Srbija išče pomoči tam, kjer je sigurno, da jo lahko dobi, namreč na Ruskem. Nad leto dni so se avstrijski diplomati trudili s tem, da bi razbili balkansko zvezo. Posrečila se je ta nakana, za kar, mimogrede povedano, pri neizmerni samopašnosti bolgarskega Ferdinauda ni bilo treba prehudega napora možgan. Igrali so z Bolgarijo nevarno igro ter hoteli izkoristiti rutnunsko prijaznost v sebične namene. Uspeh pa je bil naravnost čudovit. Bolgarija je doživela strahovit poraz in Ferdinand utegne poplačati avstrijske simpatije s prestolom. V Ru-muniji pa se je sovraštvo do Avstrije poglobilo vzlic vsem pose-tom novoimenovanega bukovinskega namestnika grofa Merana. Da to sovraštvo ne izbruhne z vso silo, se imamo zahvaliti ie osebnosti kralje Karola samega. O proti-avstrijskem kurzn v Romuniji kaže že imenovanje ministrskega predsednika pred par meseci. Sestavo kabineta je kralj Karol iz-
D o f i s
daj šele je opazil, da je drugo pismo, naslovljeno na Jurkieo, povsem slično enemu, naslovljenemu na njegov naslov. Enak o-vitek, isti rokopis, enaka znamka s poštnim pečatom iz Kapošvara. Postalo mu je takoj umljivo. Da u	i se prepriča, je otvoril svoje pi-
Pittsburgh, Pa. — Skrajni čas smo, ki se mu je prej dozdevalo je že, da jemlje zima slovo, kajti gospodarskega značaja, „ a sedaj mraz nas je držal večino doma za mu je iz ovitka izpadla tiskovina pečjo, kjer si človek preganja z naslovom: "Pesem o neutešljivi dolgčas s čitanjem vsakovrstnih ljubezni Jurkiee s Smiljauom in časopisov. Slovenci v Pittsburghu še drugimi osebami." kljub veliki brezposelnosti napre- — Pardon. Jurkica, to pismo, dujemo. Imamo svoj lastni dom, ki ste je pritegnili na svojo stran, kjer zboruje približno 20 dru- ni naslovljeno na vas, — moje je! štev mesečno. Iz tega se razvidi, — .ie rekel Maleševič, se gnil bur-da je bil dom potreben. Delničar- no po njem in je spravil. Jurkica ji K. S. Doma so napravili tudi j«-' komaj opazila to in z beseda-lepo trivrstno keglišče, kjer se nii: "prav, prav!" je čitala'dalje člani prijatelji keglanja lahko ob pismo od doma. — prostem času zabavajo. Večkrat Povsem se je vglobila v ta list. se v raznih listih kritizira glavni Odkar jej je oče izhajal materi-odbor, prosim torej vse delničar- jalno bolje, postal je velik humo-je K. S. Doma, da se gotovo ude- rist in v vsakem listu je kaj ša-leži:o glavne letne seje 5. aprila, ljivo opisoval domače življenje. Pri tej priliki .se bode volil nov" Jurkica se je smejala iz dna du-upravni in nadzorni odbor, da ne še. Od radosti orosene jej oči so bode potem nepotrebnega pisare- komaj razločevale črke. Čutila sc nja, govorenja in "kikanja". Vo- je tako srečno, kakor že davno lite može, ki bodo delovali složno, ne. Vso jo je obšla ta^sreča; razo-nepristransko; potem nam je za- devala se je iz njenega vedenja, sigurana boljša bodočnost in bolj- izza vsake njene kretnje. Bila je ši napredek. Marsikateri si misli, to verna slika nedolžne, a gotove da si delničarji dele mastne do- otroške sreče.
bičke, ali temu ni tako. Prvič je Ljubko in nežno je izgledala v še precej dolga, drugie pa dom tem položaju, kakor nalašč za ta-ni korporacija, kjer bi se delil do- sliko! Pri tem pa se je veno-biček, ampak je in bo last sloven- mer potiho smejala sama zase; skega naroda, zato jo pa tudi bilo jo je krasno gledati, kako je dolžnost vsakega Slovenca, da od časa do časa zopet prelistala Dom podpira, kolikor je v njego- pismo, kako je tupatam le držala vi moči. Na svidenje 5. aprila! ta papir, ne da bi si dovolila po-
Pozdrav!
F. H.
trebnega časa, da si ga bolje zlo {ži. a pri tem, pri poluodprtih justeeih, kazala svoje krasne, bele zobiee, — pa tudi v tem, kako je začuednja in radovednosti ostala tako pokončno ravna, ne naslo-nivši se niti na rob klopi, — ah, v tem položaju je prikazovala to-—<k-	jliko nedolžnosti, toliko dobrote,
— .. .	(da se je samo ono mlado spomlad-
Mae.;	no jutro in ona dekliška spomlad*
Cim so nastopili milejši spomla- na priroda in v njej čast slavo-danski dnevi in se je Maleševič spevi lišekov, šč ink ovce v in viso-
Jurkica Agiteva.
POTIfi —
Spisal Ksaver Šandor-Gjalski.
ko
VSi
poglavitna naloga je, oblatiti i stri je, ministru Bratianu. kar je slovanskega. Dokazov Vse te poizkuse, oslabiti Slova-» ni treba dolgo iskati. Spom- ne na Balkanu,
niti sto> voji je t biji bilo
ročil najhujšemu sovražniku Av- povrnil s svojega poslovnega po- ko gori v zraku himna škerjaae-
tovanja, odpravila se je Irma na kova, — da se je le ta brezčutna Dunaj da prebije tam nekaj ča- priroda mogla primerjati s to ve-pa občuti tudi' sa pri svojem sinku, ki se je vzgo- liko, božansko nedolžnostjo člo-e je treba le pisave teh li- Rusija kot pokroviteljica. In ni je val v lowenburskem konviktn. veško, tako redko posejano v za-
"K 1—~ —----——"-1— Z Dunaja pa je imela odpotovati vodni umnj prirodi
v češke kopelji.. Na razstanku se — Da sirota do^na ! — je pomije spustila Jurkica v tak jok, da slil Maleševič, gledaje jo tako jej je lastna pamet dokazovala krasno. V svoji plemeniti dum je neumestnost tega. A naposled je videl oni veliki kontrast medtem bilo deklici v resnici žal, ko je angel jem tukaj in onimi drugimi, pomislila, kako jej bo odslej brez divjimi zveri, ki so jo napadle; a
ob času zadnje balkanske se čuditi, da skuša avstrijska ie. Kake gorostasne neresnice stremljenja omejiti s svojim vpli-o časopisje nagromadilo o Sr-jvom. Kot nalašč pa ji pride na ia Črni gori. in dasiravno jelpemoč nezmožnost avstrijskih di-vse to iz trte izvito in zlaga- Iplomatov. Spretno poskuša Runo, ne poskuša sedaj ista igra na-i sija vse avstrijske napake izkori-pram Rusiji.	'stiti zase in to se ji tem lažje po-
USPEHI TELEFONA
SEDANJA TELEFONSKA SLUŽBA JE DELO BELL CO
V	nobeni panogi človeških prizadevanj ni pripomogel duh izumiteljev toliko k napredku sveta kot z izumom telefona, ki jo poosebljen v Bell sistemu.
Ko je bil izumljen telefon, ni eksi-štiralo lrčesar, kar bi bilo slično temu, kar imenujemo sedaj telefonsko službo. Nobene tradicije ni bilo. ki bi vodila in noben«1 skušnje, kateri bi se sledilo.
Sistem, ustroj, metode. — vse je bilo treba na novo izumiti. Umetnost električnega inženerstva še ni bila izumljena. Pionirji Bell sistema, ki so izprevi-deii. da je odvisen uspeh od najvišje in-ženerske umetnosti in tehnične izurjenosti, so takoj organizirali eksperimentalni in raziskovalni department, katerega vodi sedaj štab preko 550 inžener-nerjev in znanstvenikov, vstevši profesorje. akademike, znanstvene, raziskovalce, ki so graduirali na več kot 70 vseučiliščih.
(XI ustanovitve naprej je "ta druži »a brez pristanka razvijala to umetnost. Z veliko hitrostjo so sledile ena iznajdba drugi.
Dasiravno je bil vsak naslednji Jp aparata za oko površnega opazovalca sličen prididoeemu, je značil vsak korak v evoluciji odločno velik napredek. Ta razvoj, ta evolucija pa ni bila le neprestana do gotovega časa. ampak se nadaljuje še danes. Vse naprav<\ ki so sedaj v rabi, vstevši telefone, žice in drugo, sije zgradilo, prenovilo ali popravilo v zadnjih desetih letih.
Posebno glede \svitebboardov' (aparat, ki služi v to, da se zveze dve različni progi.) so bile spremembe tako radikalne. tla se je naprave, ki veljajo milijone. čestokrat stavilo izvan rabe po preteku par let.
Od leta 1877 se je uvedlo 53 različnih vrst takozvanega " receiver-ja" al: sprejemnega aparata ter 73 različnih vrst in oblik prenašalnega stroja. Izmed 12,000,000 sprejemnih iu prenašal ni h aparatov, ki so bili last Bell Co. v januarju leta 1014, ni bil noben v rabi pred le tom 1002, dočim je poprečna starost teh strojev pet let.
V	dobi desetih let smo izdali za zgradbe in poprave svoto, ki je večja kot pa sedaj vknjižena vrednost vseh naprav.
razdalja za pogovore potom kabla nn 1M1 milj. Leta 1012 je bilo pa že mogoče govoriti potom kabla med New Torkom iii Washingtonom.
Takrat se je sklenilo zgraditi pod zemeljsko zvezo od Bostona dc Wasli-ingtona — nilcdo ni seveda mislil, da hod ■ ^mogočen pogovor med tema dvema mestoma, ampak zveza s^ je zgradila zategadelj, da bi služila pi ometu v slučaju velikegi viharja, seveda le s tem pogojem, da bi se uporabljali, skupno s /••■ami, speljan.mi nad zemljo.
Potom marljivega učenja in neprestanega eksperimentiranja smo pa dose-irl: še druge us »ehe, ki so velike važuosti.
Napravili mo kabel, aparate, ust valili smo si merode, s katerimi smo od-siranili težkoče, ki so se zdele nepremagljive. in so ovirale pogovarjanje na • taljavo potom podzemeljskih kablov in ži«', s; eijanih nad zemljo.
Sedaj je mogoč«' govoriti potom kabla med Bostonom in Washingtonom, to-r«j na razdaljo, ki je štirikrat tako v«>-iika kot je najboljša zveza. Potemtakem je zamogel Bvll-sistem vzdržati zvezo iticd prebivalei ob«'h glavnih točk na atlantski obali za časa groznega viharja, ki je povzročil na suhem kakor tudi na morju ogromno škodo.
Telefonska zveza je zgotovljena n;«'d New Vorkuta in Den\erjem. j«* praktično mogoča med vsemi točkami Združenih držav in bode leta 1015 gotova stvar med New Torkom in Sun Fran
Najtežji znanstveni problem, ki so ga imeli za rešiti telefonski strokovnjaki. je bila zveza z oddaljenimi kraji in zveza pod zemljo.
Veliko učinkovanje zemlje ua telefonski tok je obtežilo konverzaeijo ene milje pod zemljo večkrat ravno tako kot sto milj skozi zrak.
Pogovarjanje potom žic na zraku je imelo svoje gotove meje.
Nobeno pojmljivo izboljšanje na telefonskem govorilnem stroju ni moglo odpraviti te težkoče.
Ko se je slednjič zboljŠal govorilni aparat, kabel, žica, prevajalua deščica in sploh cel telefon kot tak, se je temu od-pomoglo.
Leta 1893 se je zamoglo pogovarjati potom žic, ki so bile speljane nad zemljo na daljavo tisoč milj. dočim se je do leta 1905 zamoglo govoriti potom žic, speljanih pod zemljo, komaj na razdaljo 20 milj. Ijeta 190fi se je zvečala
(.;led- uporabljanja metod oziroma aparatov nismo navezani na nobeden drugi sistem. Mi imamo, kontroliramo, oziroma smo opravičeni do vsake iznajdbe, ki se da upotrebiti za katerikoli sistem. kateri se smatra oziroma je pripo-ziip.u najsposobnejšim. Bell-sistem se mora t.'ga vedno zavedati in pri izberi gledati na velikomestne ljudske potrebe in komplicirane zahteve, ki so v vseh ozi-tiii veliko večje, kto lokalne oziroma malomestnc.
Taka dela stanejo velikanske svote »lenarja in zahtevajo velikansko koneen-triranje delavstva. Niti ena lokalna družba bi up mogla brez pomoči prenašati tega finaucielnega bremena, nobeno lo-kaino podjetje bi ne moglo brez tolike-ua strokovujaškega znanja zadovoljiti številne publike.
Taki uspehi se dosežejo edinole s pomočjo centraliziranega genera In ga št.0.1 »a. potom ko je ga o^dpade vse nepotrebno delo. Ti ljudje so rešili skupne probleme, ki so vsem v korist.
Pionirji Bell-sis tema so spoznali, da je telefonska služba kot. taka javni prometni zavod v najširšem smislu m da je njihova dolžnost izvrševati za kolikor mogoče nizko ceno najboljšo službo, ki je zvezana z rizikom, osnovnim kapitalom. obstoji na neprestanem izboljševanju in hoče ohraniti dosedanje naprave.
Brez milijonov stroškov in koncentriranega delavstva se bi ne mogla umetnost telefoniranja povspeti na stopinjo, na kateri stoji danes.
Vsi veliki problemi, katere smo rešili v preteklosti naj služijo kot garancija za stvari, ki jih bomo dosegli v bo doec.
. THTTO. N. V AIL, predsednik.

GIlAS NARODA, 20. MABCJL, 1914.
------• ■• —--------
JlglSlOVMSkl
B . -
33 ,
11 B
likcrpofiriM itim 24. jtoutfjt 1901 v driavi Minn—of.
SWeS ▼ ELY, MINNESOTA.
0LAVNI URADNIKI:
GERM, r»0T Cherry Way or box 57
Brad
ALOIS BALANT. 112 Sterling Ave., Bar
Predsednik s J
dock, Pa. Podpredsednik berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424. Ely, Minn. Blagajnik; JOHN OOCŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: r.OPIS KASTELfC, Box Salida, Colo.
VBHOVNIZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. 1VEC, f»oo N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZ0EN1KI:
MIKE ZIWIOII. 421—Ttli St., Calumet, Mieh. PETER *PF.HAl?, 422 N. 4 th Su Kansas City. Rang. JOHN VOGIUCIT, 444 -4th St., La Salle, III. JOHN ACSKC, ©41« Matt a Ave., Cleveland, O. JOHN KRONIK, Box Kt.% Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 170S E. 28th St., Lorain^O. JOSEPH PISHLAR. W8—6rh St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA Box 701, Black Diamond, VTnsh.
__POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEE. od d rait v a Itv. I., Ely, Minn. AI.OK CHAMPA, od društva Stv, 2., Ely, Minn. JOHN KOVA* IE od društva itv. 114., Ely, Minn.
V .s i d op si tiknjo<*i se uradnih zadev kakor tudi d« nr.rne pošiljat nuj >»* poxdjajo na glavnega tajnika Jed no te, vse pritožbe ns predsednika j»orotnei»a odbor«.
Na o^fvua ali neuradna pisma od strani članov se nebode
oziralo.
Društveno planilo; ' Gf.AS NARODA".
so prepeljali v krško bolnišnico.
Bogato obdarovana z ottcoei
redhtna je mestnega sluge Matevža Elcmcnsa v Ptuju. Žena mu je porodila doslej petkrat dvojčke, petkrat po enega otroka in dne 27. febr. celo trojčke. Od ostalih starejših otrok jih živi 11, najmlajši trije pa so tudi prav krepki in bodo najbrw ostali pri življenju.
Občinske volitve is m. razreda
so se vršila v Trbovljah dne "2. in 3. inarea. Zmapjali so kandidatje «*oeijalno - demokratične stranke brez boja. ker se jim ni od drugih strank postavila nasprotna lista. V tem razreda je bilo volilnih u-pravičcaeev 1640. Dostaviti se ni
v fanta preoblečena. Eden izmed iiepoznanili maškar je začel žaliti maskirano Antonijo, za katero se je nicn spremljevalec toplo zavzel. Prepir je postajal čim dalje hujši, cela gruča se je razdelila v dva dela in obe stranki sta trčili skup. Bili so se s pestmi in palicami. V trenutku potegne eden izmed neznancev doljc no/, iz žepa ^ŠJ; in zahode Just a Godino v vrat. ki se v grozovitem kriku zvrne na tla. Prva mu priskoči na pomoč njearova spremljevalka. Gostilničar Mark Const antini je miril m a šk are, toda brez uspeha, dokler ni začel streljati z revolverjem v steno. Ma.škare so nato izginilo, tudi Godina je poskusil uteči, to-
Prank: Sakser
moglo 130 volilcem. Izmed l~»10!da zunaj je na cesti obležal poleg
volilcev jih je prišlo volit 711 samih delavcev in so bili soeijalni demokrati izvoljeni z okroglo 700 glasovi. Izvoljeni so sledeči: Ignacij Sitier, Dominik Kokal,i: Flori j an Majdie, l.udovik Kolenc. Franc liajda, Karel Ka&telic. Martin Žagar, Karel Malovrh, Anton Jvuhar in Jvan Kamplet. Najhujši boj je bil 4. marca pri volitvah II. in I. razreda med na-rodno-napre-dno slovensko in rad-niško-nemškutarsko stranko.
svoje prijateljice. Rešilni voz je ranjenca odpeljal v bolnišnico, a pobalini so pa ušli.
USTNICA UREDNIŠTVA.
F. H., Pittsburgh, Pa. — C'e bo vdrugič pisan dopis na obe strani lista, ga ne bomo priobčili. Blagovolite si prebrati "pravila za dopisnike".
F. K., Farrell, Pa. — Pismo je poslano od neke sleparske tvrdke,
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Umrli
H«
KRANJSKO.
> v Ljubljani: Emil Can-ikant "Katolike Buk-ar 17 let. — Anton lii-arniaki delava, 62 let. Sečnik, zasebniea, 72 let. Jotiip Š«^ina. delavec, 2."» ]d. -- Još^nn* Opferkueh, zas#»b-n.ca, 77 let. — Marija Dolenc, biv&u f»o*trežniea, 6H let.
V prepiru je doma na Ižanski cesti v Ljubljani z lopato po &?lfl-vi udaril i>ow.-*Tuik Ivan Sar«* tvojo /»-no ter jo težko telesno poškodoval.
Atroplan v Sp. ftiiki. Tvrdka Fran Burgrrjevih d«*dičev v Sp. SiŠki j«* ilobila nalog-. da izdeia po izltoljšanilt načrtih Bleriotov aeroplan.
Po nedolinem zaprt. Pred kratkim je bilo poro«" a no. da so v Zagrebu aretirali Ljubljančana Ot-marja Kobalda. ker je bil osumljen tatvine 30 kron. Preiskava je pa dognala, da je bil Kobald tega dejanja popolnoma po krivem o-sttttljeu ter ga je sodišče tudi takoj izpustilo na svobodo. Kobald je takoj zopet nastopil svojo službo v bolnici uwniljenili sestra v Zagrebu.
Pred 39 leti — to je l. 1874 — je ubil Franc Rogelj U Peklja svojega brata in ods^l neznano kam v tujino. Decembra meseca se j»* pa pojavil v bolnišnici v Ljubljani, kjer so ga okrepča nega izpustil L To je izvedela sedaj žena. Mož se je skrival pod imenom Grebene in živel v okoliei Ljubljane. Sodišče ga je ie pred leti proglasilo za mrtvega in posest v o izročilo ženi. Sedaj se jf več ista, kakor bi imela biti, napa sam izdal in zopet šel po svetu.' posb-d je sklenila tudi ona iti v Scv»-da bi ga rado sodišče v Treb-j Ameriko. Te dni jo je res popiha-njetn i/sledilo, da .se i njim pogo-
!»kem vojaškem naboru Mart. Hiit-ter, rojen 188H. s Koroškega, ki ga pa	pripoznali zmožnega
/a vojaški stan. Fant je bil pri lažnih koroških sodiščih zaradi tatvine, goljufije, postopanja in hudodelstva nečistosti sedemkrat. pri ljubljanskem deželnem enkrat in zadnjikrat pri okrajnem »od išči i v Jtidcnburgu na Zg. štajerskem kaznovan od 24 ur do KI saewM*ev zapora ter na tri leta prisilnega dela. Svojo '*karijero'r jt- začel leta 1904 in jo potem prav pridno nadaljeval, dokler ni prišel za omrežena okna ljubljanske prisilne delavnice. Tam pa se je tudi odlikoval s tem, da je bil radi raznih prestopkov Škrat discipliniran, 17krat jo je bil pa popihal v prostost. Ko je sedaj vendar prLš» t zaželjeni '*urlaub'*, so tra oblastveni organi predstavili vojaški naborni komisiji in ker ^a ni potrdila, je bil odgonskim potom odtiran v domovno občino.
Pcbegli ženi preprečena pot. Posestnik Frane Zupančič iz Ilm-Šiee pri Št. Jerneju na Dolenjskem je šel pred nekaj leti v A-meriko, kjer je pridno delal in štedil. da si nahrani denarja in reši posestvo, kar se mu je tudi posrečilo, Mož, svest si boljše bodočnosti, se je, ko je preračuna-v:d prihrr.nto*, povrnil z najboljšimi upi v svojo domovino, kjer j«- pa naletel na presenečenje. Pohotna ž.na je med tem časom imela razmerje z nekim drugim, vsled če«.ar so nastale posledice. Mož je doma kljub ti nesreči pridno gospodaril, žena pa ni bila
X t
. NAZNANILO.
Sorodnikom. prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 10. marca t.*l. izdihnila svojo dn-Šo naša ljuba hčerka oz. sestra FRANČIŠKA DRAŠLER
Pokopali smo jo dne 12. marea. Rojena je bila 28. februarja t. 1.
Bodi ji lahka žemljica!
Žalujoči ostali: Jakob in Marijana Drašler, sta-riši. Jožef, Jakob in Janez, bratje.
Marija, sestra.
Moon Run. Pa.. 14. marea 1014.;
FRANKAf
Žrtev ponesrečenih špekulacij.
poroča:
la v Ljubljano ter tu šla v izselje-valno pisarno m si naročila vozni listek, katerega pa ni še plačala. Iz Nov, *., mesta se poroča: Te Izdala se je za samsko, potem pa Wio razs1aviii Ini ^e na u na žalosten naČiu nekim otlšla. Mož pa kot stari A-zbuja spomin mi nesnčno Hoče- uierikanec je prišid kmalu za njo h varjevo špekulacijo pri svojčas v Ljubljano, kjer je vse to izvo-Smoletovi opekami pri Žabji va- in se koneČno obrnil na poli-
! katera hoče le Vaš denar in nič Umrl je dne 5. marca v Mari- j drugega. Sploh je loterija prepo-born gimnazijec, Viktor Kac, sin vedana v Združenih državah, slovenskega zobozdravnika dr. Viktorja Kaca v Mariboru. Operiran je bil na slepiču. Star je bil 11 let.	j
Štajerski "kmečki strah" u-streljen. Okrajno glavarstvo v Volšperku na Koroškem je dne 5. marea telefonieno obvestilo štajersko namestništvo, da je bil po dveh lovcih dne 4. marca ranjeni "kmečki strah'' ustreljen din* fi. marca pri Waldensteinu. V Volšperku je ta novica povzročila veliko veselje. Ko so pripeljali v Volšperk ustreljeni "kmečki strah", bil je zelo star volk, so Volšperkčani priredil' u-streljenemu volku naravnost s.ja-jen sprejem. l\trelil je "kmečki strah" v voLšperkski okoliei tovarniški ravnatelj Maks Diamant. Ko so pred dnevi dognali, da straši "kmečki strah" v Kor-alpali ob štajersko-koroški meji, so takoj lovce mobilizirali. Lovci *o na Koralpi n s našli sledove. Dne 4. marca ob pol 4. uri popol dne je lovec grofa Henckelna — Steinbauer — zagledal zver, streljal na "kmečki strah" na 150 korakov in ga je v prsi zadel. Zver je zbežala, a bila je ranjena, kar je dokazala kri. Kroglja je zver prodrla in so jo našli v snegu. Dne 5. marea so zopet zveri sledili. Okolu poldneva so zagledali zver, ki je čepela pod neko skalo. Zver je zbežala, ravnatelj Diamand. ki je ugodno stal, je iz svoje Manlicherce na dvesto korakov dvakrat ustrelil nanjo in jo ustrelil. Cast, da je zver poginila, so lovci prisodili Steinbau-erju, ki jo je 4. marca tako ranil, | ^20-23—3) da bi bila morala poginiti, a se- J ' *
veda so tudi'častitali Diamantu.! NAZNANILO IN PBIPOSO 1'streljen "kmečki strah" je mogočen, zelo star volk. ki ni ušel iz kake menažerije, takozvau pu-ščavnik, ki živi zase in je strašno požrešen. Zver je do 70 cm visoka, tehta 38 kg. Zver, ki je poginila na koroški zemlji blizu štajerske meje, so nesli v dolino, nato jo pa v Volšpek peljali, kamor so prišli četrt na 9. uro. Lovce je ob vhodu v Volšpek pozdravila godba in velikanska množica ljudi. Sledila je lovska veselica. — Dne 2. marca je pa ustrelil pri Hirseheggu lovec F. Fuchs nekega starega psa, o katerem tudi sumijo, da je trgal divjačino in ov
Glavni urau : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, ftL Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro *n cena.
Podružnica: 6104 St. Clair Ate., CLEVELAND, G.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
z & vse prekmorsSts parobrodne dražbe po izvirnih cenah
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne. more tožiti o kaki izgubi

ičem svojega brata PRIMŠAIi, Zadnji- pismo sem; dobila od n:'*gn 25. decembra! m. 1.. ko je š«-l i/, bolnice v Hot' Springs. Ark. 1'rosim cenjene! rojake, a ko kdo ve za njegov! naslov, ali mogoče bere sam. j naj mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem njegova sestra: Marv Lonehar, l>ox 32. Lobelia. W.'Va._(20-24—3) j

i
Pozdrav našemu novemu uradu
Nov člen je bil dodan verigi stranskih uradov, katere vzdržuje ta družba za udobnost občinstva v Manhattanu in Bronxu. Urad se nahaja na 151 East 86. St. ter bo
t
( služila onemu delu mesta, ki leži severno od * t 59. ceste in južno od 110. ceste iztočno od Central Parka.
The New York Edison Company
At Your Service
| Branch Offices for	riws convenience p of the Public
424 Broadway	Spring 9890
126 Deiancey Street	Orchard I960
124 W 42d Street	Bryant 5262
151 E 86th Street	Lenox 7780
27 E I25ih Street	Harlem 4020
362 E H9th Street	Melrose 3340
General Offices 55 Duane Street	Worth 3000
All Branch Offices (excepting Broadway) Open Until Midnight
Night and Emergency Call Madison Square 6001
Bdlna zaloga
in
PRATI K
u let« 1914.
Kad bi zvedel za svoja dva sorodnika ANTONA in JANEZA! PUSTAVRH. Bivata nekje v; Wankeganu, 111. Prosim eenje-!
ne rojake, da mi naznanijo njih j - X	^ . . . l0c.
naslov, ah ce sama citata te vr- „ . ..
stice, naj se gotovo oglasita,' 50 IZtlSOY BtWIC . $2.75 ker bi r^d njima nekaj sporo- '100 IztUov stane . $5.00
eil. — Kari Mramor, 159 Sonth ! Cene BlwnikoTe pratike 10 i tU.
Church St.. Carbondale. Pa. |	TT , .
V zalogu
UPRAVNISTVA "GLAS MARODA",
82 Cordindt St, New York
aJt p«
6104 St. dur Af c., N. E. <Waa4,0
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravniStvo.
SVET NE POMNI
naj se torej obrure na zgorajšnji takih katastrof kot so sc dogaja-nasl«'.' Obenem naznanjam vsem lc zadnja leta posebno na morju, rojakom, da sem stopil r zvezo Tehnika izvanredno napreduje, s Karo lom Banzonom, ki je dobro toda strokovnjakom se še ni poznan ^lov^ncem po Cleveland« m'srecilo toliko izpopolniti promet-okolici. Če hoče kdo kupiti urojnih. sredstev, da'bi bila popolno-
POZOR ROJAKI!
ČILO.
Podpisani naznanjam vsem Slovencem po Združenih državah, Ja sem preselil svojo
TRGOVINO Z ZULTNINO iz št. 3636 X. 80. 8t. v št. 6408 8t. Glair Ave., Cleveland, O. Ako žett kak rojak knj naročiti.
ali kaj drngega, kar spada v mojo obrt, naj so obrne nanj, kjer bo
ravno tako postrežen kakor pri
Wliko goNjHKlarskih žrtev jc fijo, ki mu jc šla prav marljivo
zahteval ta polom. Ali najobčut-neje prizadela pri t»*m polomu je rr Ibina svojet^asnega graš»"«ka Rudolfa Smoleta. Ta gratM-ina, ki je bila v domačih slovenskih rokah, »»»• t c dni nn javni dražbi razkopava in prodaja. Kolikor je do-alcj znano, jt- opekarno kupila Ljudska posojilnica, ki je bila pri j podjetju močno zainteresirana. Baje zna*a kupnina 180,000 K, po drugih virih samo 113,000 K. Kdo je kupil idiličen grad in posestvo na Cirabnu, do*lcj in' ni znauo. Na dnti<ihrti jc prišel tudi dekan Kob-lar m Kranja, ki namerava' tudi v imssu klerikalne posojiluice nekaj edl te graščin« kupiti. Spričo denarne krize je pri tej razprodaji interesentov zelo malo, po-največ so zastopani samo zastopniki več ali manj so^s interesi ranih denarnih zavodov. ^ Cvet is kriminalnega življenja. Dne 5. inarea je bil pri Ijubljan-
n.a roko in tako je ženici sedaj štrena zmešana. Policija je že izvedela, da je žena v Devici Mariji v Polju, kjer se je potom orožni-itva dobil tudi neplačani Vozni listek za Ameriko. Kaj sedaj pre-miiljuje nezvesta žena, ni znano.
ŠTAJERSKO.
Red bošjega groba jo podeljen vpokojenemu župniku in hišnemu
posestniku na Pragerskem Franu i^egulji.
Dinamitna patre na kot igrača.
Iz Sevnice poročajo: Dae 24. teb. je l«iletui posestnikov siu Rudolf Kukovi«'* iz zaklenjene skrinje vzel svojemu očetu dinamitno pa-trono in se šel z njo na prosto igrat. Tolkel je po njej s kamnom, nakar se je patrona razletela in dečka smrtno nevarno poškodovala. Obraz mu je ves raztrgalo in odtrgalo tri prste na de«mi in dva na levi roki. Dečka,'

ce. Upajo, da na Koralpi ni zdaj jmeili- Rojaki, ki si žele nabaviti več "kmečkih strahov". Volka, kij zlatnine, grafofonov ali gra-ustreljenega pri Waldensteinu,) ^ofonskih plošč vseh vrst in vseh " v Gradcu.	j jezikov, naj se oglasijo pri meni,
' oziroma naj mi sporoče. Pridite PRIMORSKO.	I kupite in prepričani bodite, da
Trgovska mornarica je imela v iboste najsolidneje in nnjtočnejše prvi polovici meseca svečana ve- j postrcžeui. liko smolo. Pokvarilo oziroma potopno se je vsega skupaj do 15 parnikov, ki so bili last različnih družb.
Krvav pretep maškar. Na pustni torek zvečer okolu polenajste ure se je zbralo v gostilni "Citti di Orsera" .v ulici Sette Fontane št. I v Trstu do deset maskiranih pobalinov. iled njimi sta bila tudi 211etni Just Godina s svojo iz-Toljenko Antonijo G., ki je< bila
Katerega zanima stMlnijska razprava
SV- JOHANCE
naj naroči knjigo
Johanca ali Vodiški čudeži.
Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnogimi alika-mi. V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delala Johanca na Reki in Vodicah, kako je kri "švicala" in kako je denar izvabljala iz vernega ljudstva ter kdo ji je §el naroku pri teh aleparijah. kar so Izpovedale razne priče pred sodiščem. Knjiga je deloma v prozi, deloma pa v pesmih; tudi MI-KE CEGAFtE ji je posvetil poseben Htavospev.
Ceu m poštnino vred je Ie 25 centov. Nadalje imain v zalogi tudi pravu rudečo škofovo brošuro "2eot*om In Nevestam pouk 2a srečen zaksa",
katero je spisal A. Bonavepttuka, škof ljubljanski. Cena "»or. Nesreč« oa morju "Katastrofi Titanic in Volturno"............lTh\
Vse tri knjige pošljem za $1.00.
Denar pošljite v rekomandiranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj odpočijem, kar bode kdo naročil.
Ludwig Benedik, 2302 Catalpa Ave.,	, Brooklyn, New York.
POZOR ROJAKI!	„
Prodajava tudi na tedenske1 obroke ure, verižice, prstane, prt-j veske, grafofone, grafofonske plošče, šivalne stroje, fine britve, škarje, sploh vse brivske potrebščine itd.
Sprejemava vsa tozadevna po* pravila. Rojaki, ne pozabite go sla: ''Svoji k svojim!"
Karl Banzon & Jos. Marinčič, 040S St. Clair Ave.. Cleveland, O.
(.18-3 v d)
ma varna. Kdor lioče vedeti, kakšne grozote se dogajajo pri katastrofah na morju, naj čita knjižico: Katastrofa "Titanica" in "Voltoma", ki je opremljena z veliko dobrimi slikami. Rojaki, naročajte jo, ker jo je v zalogi samo še nekaj sto. Cena samo 25 centov Pišite na:
Otto Pezdir. 412 E. 73. St., New York. N. Y.
Za en dolar
dobita dnevnik "Glas Maroia" SKOZI Snu MX8ZCS.
"Glas Naroda" izhaja v iertih dneh na 30 straneh. V ajem najdete važne je vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in aaai-mive povesti.
Vse oaobje lisU je organiilraaoln ,c>t xnaks> tro5k.t nh»ne JUL •pada ▼ strokovne unije.
CaajealM alavaoBkla ia hrvatskim podpornim in pevskim droitvom ie
taplo priporočam «a obilo aeroSil. — V talo^i imam vse kar potrebojejo pad-pom« ali pavske drolt»a. — \"tarec poSiljam pollnina prosto : Pišite ponj.
V zalogi imam tad i vsakovrstne ure, verities, prnau*, mcdaljone, xapejtni-
Mol potent *«riav IOCK PO X S2«
Podružnice am, Bsisfsc, Tft« ■ SifUmtfiiitateii1! •
ii*
K. 8|OOOJOOO.
Ljabljanska kreditna banka vLjubHaniStfitwjgve ulice 2
sprejema wiopB na hnlMwi i* mm	J* 30|
J toflriftmter je obrestuje po HUH ffj |0
Kopoje ia prodaja vae vrsta snidmumni papojpv po dnevnem kurau.
Na dnpžtMlr za 7jrrfmitmm države je tvvdka
PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York:. \
-	Podružnice
-	Spl)ety Celovfc, Trst,
-	Sarajtii, 6orlca, Cti|r :_In Brads?,
Rezarvnl fond K. 1,000.000.
■Vil	.!. . •



rt
■i- M

GLAS NAHODA, 20. MARCA, 1914

J Skrivnosti Pariza.
i 4L
Slika iz nižin življenja.
tpisal lag ex Su. — Za "Glas Raioda" pilrsdl) Z. H.
i »
I
(Hadaljevanje.)
Ko dosjK doran\. mu naznani Bover pričakovaje ga spodaj:
—	*'Gospod oce čaka gospoda barona —
—	"'Že dobro."
"Tudi ifosfM>tl IVtit^J^an je ž»- tu."
4 Dobro, dobro!"
"Kakšen veeer!" si misli Plorestan grede po stopnicah navzgor k svojemu očetu. Najde tra v sobi. v kateri sta se razgovar-jala zjutraj.
—	"Prosim, oprostite mi, da me ni bilo tu ob Vašem prihodu.
ali —"
".It'-h mož ponarejeno menieo tukaj?" sra prekinp oče.
- "Da. oče, spodaj je.'
—	* * Pozo v i ga gori!"
F1or»**tan po/voni, in Bover se prikaže na vratih
"Naj pride jrospod Pelit-»Iean gori!"
"Da, jfo«»pod baron'in Bover odide.
"Kako dobri st»-. oče, da se držite svoje obljube
"Nikoli ne prelomim svoje dane besede."
"Koliko hvaležnosti Vam dolgujern! Kako jo naj dokažem ?!"
Ne maram, d;« bi bilo osramotilo looj-1 ime. m se ga tudi ne ho nikoli'"
~ "Ne. nikoli! N—. nikdar, prisegam Vam, oče.*'
M<V /re \ >vojega sina nekaj trenotkov, potem pa reče:
"Ne ne b. s- «ra omadeževalo. — Ali moreš uganiti bo d«>čno*t ?"
-- "Svoj sklep imam \ svojem uren.
Ki«.r«-<tano\ oče ne reee ničesar hodeč po >obi gori in doli 7 rokami v žepih svojega ilolg«*g;i svršnika.
Obraz mu je bil zelo bled in prrpaden.
—	"tiosjiod Prt it-.lean . naznani Bover pripel javši seboj moža s prost aš ki m ali pretkanim obrazom.
—	"Kje je menica?" vpraša starec.
"Tukaj, gospod", odgovori Petit-Jean (slamnati inož notarja diikoha Ferranda) prožeč staremu baronu papir.
"de to tista menica?" vpraša oče svojega sina.
—	"Da. oče —"
Starec vzame nato u notranjega žepa p tindvajset bankov-cev po tisoč trankov ter jih da svojemu sinu rekoč:
—	"Plačaj!"
Plorestan i/vrši očetov nkaz ter v/.am- papir z globokim vzdihom.
Petit-Jean zloži previdno oankovce v staro listnieo ter priporočili ae odide.
TaKoj za njim je tudi Florestanov oče, a mladi baron je med tem časom raztrgal menico.
—	"Tako mi ostane vsaj s< Klotildinili petindvajsettisoč fran kov! 4 s« ne izve niei^ar. je dobro. Kako se je obnašala napram meni! Kaj n. ki ima moj ore s tem Petit-Jeanom7"
V :istem hipu zaklene nekdo vrata dvakrat, kar je neznanske prestrašilo Florestaua.
< >če stopi \ sobo s še bolj prt-padciiim obrazom.
"Zdelo .v mi je, da je nekdo zaklenil vrata, oče?"
—	"Da. jaz sem jih zaklenil."
"Vi. oče ? Počeiuu ? vpraša Plorestan začudeno.
—	"To iz veš takoj."
Oit s. je vstopil tako. da ni mogel Florestau oditi po skrivnih stopnicah, ki so vodile v pritličje.
Sina je za skrbel čudni w-mcv na očetovem obrazu, in bojazen >•' ga ,ii polastila, ne «L» bi si j. mogel raztolmačiti.
—	"Kaj Vam je, oče.'"
' Ko si me ugledal zjutraj, nisi imel druge misli v glavi kakor to. da T- r»-š: Tvoj oče, ee ga omamiš s hlinjenim kesa-njenj —''
—	"Kako -i umrete misliti, da —"
Ne tueti tue! N>*m - dal prevaliti. Saj nimaš uiti sramu. niti kesa. Skozinskoz si pokvarjen, in niti trohice poštenja ni v Tebi. Kradel nisi toliko časa, dokler si mogel zadovoljevati svojo domišljavost. Takšno j. f>oštenje bogatašev Tvojega kova. Nato m> vrstile umazane zadeve, potem nizkotna dejanja in za trnu zločin, ponarejene meni.e.. Le to je prvo poglavje Tvojegt - ivljenja. ki jr še Tisto in lepo v primeri z onim. ki Te še čaka —"
I> ,	s,- ne preilrugačil. Ali hočem se predrugačiti,
«»ee, pris*-g« l si-m Vam —"
—	"Ti bi s>» predr-igačil —
—	"Ali —"
Ti se n* pt edrugač:«, nikoli v. e. Izpod« n iz družbe, v ka-reri si živel doslej, hi kmalu postal zb»činee kakor nesrečneži, med katerimi bi živ.-l odslej. K rad -! bi in v skrajnosti tudi moril. Taka j«* Tvoja bodočnost — *'
—	' Jaz morilec!"
—	"Da, ker si l»ojazljive«'.'*
Itn. I m >.« dovolj dvo>>ojev, s katerimi sem dokazal —"
'Povem Ti enkrat, da si bil velika arfeva, Zbal si se smr-'i ter doživel sramoto In prišl« bi ura. da bi radi novih zločinov noril druge. Do teg ne sme priti. Jaz ne maram tega. Si-čul, ne tiaram ? Se sera prišel o pravem času semkaj, da preprečim javno oaramočenj« svojega imena vsaj za prihodnost. To se mora končati iie danes
—	K »j pravit«. oče. končati še danes! Kaj hočete reči s 'em vpraša Florestan, katerega je prestrašil grozni izraz očetovega obraza iloeela.
Neuaduo jara« tedaj u« kdo rao«'*no trkati odznnaj na vrata.
! ion stan že hoče odpreti, samo. da se. reši irrozn«'pa prizora Ali oče ga prestreže z roko ter ga zadrži.
—	"Kdo trka?" vpraša oče.
"V imenu postave, odprite!" odgovori glas odzunaj.
"Ali m to ponarejenje zadnji Tvoj zločin ?" vpraša oče natiho ter pogleda sina grozovito.
—	"Da, oče. prisegam . de Florectan iz koša je se zaman oprostit« močne očetove roke.
—	"V im-nti postave, odprite!" ponovi glas.
— "Kaj hočete!" vpraAa stare*'.
—	Policijski komisar sem tega okraja ter hočem izvršiti hiš-tvn preiskavo radi tatvine diamautov, katere se dolii gospoda pl. Saint Rerav s. Draguljar Baudoin ima dokaze v rokah. Ce ne odprete, se moram poslužiti sile."
—	"2e tat! — Ni s«-m ae zmotil", de oče natiho. "Že sem Te hotel n-mrtiti — ali predolgo sem se obotavljal."
—	"Mene umoriti!"
—	"Moje ime je dovolj osramočeno. Končajva! Tu imam dva «.iaiokresa. Poženi si krogljo v glavo, sioer Te ustrelim jaz ter potečem, da sj se sam iz obupa in strahu pred" sramoto —"
Z groiovito hladnokrvnostjo potegne oče samokres iz žepa ter irs pomoli sinu
In iznova ."e je hotel izviti sin iz očetovih rok. Ali zaman se je prizadeval in mahnil prestrašeno obledevši vznak.
Spoznal je, da ni v očetovih očeh nobenega usmiljenje.
—	"Oče!" je kriknil tedaj.
—	"Umreti moraš!"
—	"Kesam se —-"
—	"Prepozno. — Slišiš? Clomiti hočejo vrata."
—	"S pokoro hočem oprati svoje prestopke —"
—	"Že prihajajo not vi — Naj Te-li jaz?" *' Usmiljenje!' *
—	"Vrata se udajajo! — Sam si hotel —"
In ore nastavi samokresovo cev na Florestanova prsa. Sum odzunaj je bil Čedalje močnejši in vsak hip je bilo pričakovati, da se uda jo vrata in vstopijo policaji. .Plorestan je izprevidel, da je izgubljen. Nenadoma se razlije obupna odločnost na njegovem čelu. Nič več s,- ni upiral očetu.
(Dalje prihodnji*.)
«1 paniki*	1,417.710 tea.	__	^ __
!RS2£i?22?Ji!2 RED STAR LINE
k! vidrin]« 74 raaliCalh bi	Til»1M _._ ... ■_,! m....	*_ , . __
_____tTOViloa med New Yorkom in Antwer oom.
HajreCia	_______
kl TMbrittja 74 rasliCaih irt.
fsiiiUli i
AHaAiA^ lA^A*
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem širom Združenih držav naznanjamo, da izdelujemo zdravila proti vsakovrstni kožni bolezni, kakor tudi za ozdravljenje krofa, golše ali debelega vrata. FRECKLE CREAM EXCEMA Stomach tonic vam pomača v spanju, čiščenju krvi. Pri slabotnih vrne zopet prejšnjo moč, krepost, dober tek itd.	' '
Za,vsa naša zdravila garantiramo ali pa povrnemo denar. Svet damo vsakemu zastonj. Govorimo slovensko. Hitra in najboljša I>ostrežba. Za obilo naročil se priporočamo. Izdelujemo tudi tvarino za čiščenje obleke in drugih stvari. Pišite po cene.
HAWORTH SPEC. CO.,
257 Washington St,	Buffalo. N. Y.
muMunww iiwfi ww jfwtf'jw
i——®—-g-
PIRIIHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
!
&
»
t
' «vateruand~,
950 Cre .ljev dolg, 58,000 toa
"IMPERATOR", 019 čeTljeT dol«, 52,000 ton. _ Dirsktaa mu ined mmmm
new torkom m hamburgom. philadelphio m hamburgom, bostonom m hamburgom, baltimorem ia hamburgom, HALIFAX in hamburgom.
Najnižje cene za v atari kraj in nazaj.
pcmim pucraMl yfft—i ibiaib aaradaMti
Na i več ie udobnosti ▼ MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vsabaja kabine po 2, 4 in 0 postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nad al] ne podrobnosti obrnite am na:
Hamburg-Americas Line,
45 Broadway, New York
ali na krajovca agenta.
HARMON]
bedlal kakorfnekoll mta ladeln]am in popravljam po najaiijib cenah, a delo trpeino in sanealjivo. V popravo sane aljive vsakdo poilje, Iter acm !• nad 16 let tnkaj v tem posln in sedaj v svojca lastnem doma. V popravek v samem kranjske Kakor vee droge harmonike čer raCnnaaa po deln kakorino kdo sakteva bres nadaljnih vpraianj,
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cfoveland. O.
82 Cortlaodt StM i-:-:-:-: New York, N. Y.
#
PODRUŽNICA:
6104 Si Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. '
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vas rojak najboljše postreže?
i
Jtslp SeharabM
bliža Union postaj« 415 West Michigan St.,
Duluth, Minn.
Pošiljam dour ▼ staro 4o-■oriao in prodajam pars- f ia iekiiulcs listka.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Weat Virginiji in Marylandu naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal rojak
'Hitro, ee niai mevža", zaukaže strogo in odločno. J %
Koledarji
ao dobiti:
Little Falls, N. Y„ Frank Gre-forka, 2 Caster St.
Oonemaugh, Pa., Ivan Pajk.
Allegheny, Pa., Mat. Klarich.
Export, Pa., John Prostor.
Braddock, Pa., John O grin.
Unity Sta., Pa., Jot. Škerlj. |
Pittsburgh, Pa., Ig. Magister,, 1734 Hatfield St.
Johnstown, Pa., Frank Gabre-j ija, 800 Broad St.
Forest City, Pa., Frank Leben.
Cleveland, O^ Frank Sakaer, podružnica, 6104 St. Clair Ave. i
Lorain, O., John Kumae, X935 1935 E. 29. St.
Bridgeport, O , Frank Hoebe-^ar.
Barberton, O., Alojzij Bal ant, 1112 Sterling Ave.
Cleveland. 0., Cbaa. Knrlinger. $942 St. Clair Ave.
Chicago, 111, Frank Jurjovoe. L801 W. 22. St.
So. Chicago, HI., Frank Cherne, )534 Ewing Ave.
Waukegan, I1L, Frank Petkov-iek, 600 Broad St. — Mat. Ogrin,; m 10. St.
La Salle, m Vlain St.	. . , . .
Springfield, DL, Mat. Barborfš,jto lzdajatl P^oveljavna potrdi 1504 S. 15. Su	Obenem pa prosimo eenjen«
Pittsburg, Kan., J. Škerjane. | rojake, da mu gredo na roko, ka-Kansas City, Kan., Alois Der-jkor so vedno bili naklonjeni na-
ZV0NX0 JAIll,
kateri je pooblaščen pobirati nn-Mat. Komp, l^'roenino za "Glas Naroda1' in
■•■Bikto Ia	,
••MahoncfiruM« .. . *«r m NHI'L Ravno uko knwsi t»,ki waok-4a trni*. r*J* BOK** im iriiiimh * g 2=1
k kM M
1
w. o. mm m
»j« ržh!^1^^
• ♦ » •—l^-i—• * - i
mOJAKI NAXOCAJTB O NA •GLAS NAHODA". NAJWCJI SLOVENSKI DNEVNI^ S DA DMA V AH. m m m
"»—r-a—■—ar


New Torkom In Antwer pom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? i brzoparnOd na dva vqaka.
1MM NN
UJWM
aeoiLiiv,
ItTM Ion
i
▼ADEALANB
lt,HT ton
L.APLAND 18,694 ton.
.	?? u^obn* P°t " Potnike v Avstrijo, na Ogrsko,JSIovenako Hrvat-
sko m Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami is dvojna direktna železniika zveza.	-	J
Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovia. Tretii razrail ohatnll od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.	J	J
Za nadaljne informacije, cene in voine listke obrniti m js na-
RED STAR LINQ
NtatlbaL
sostom. nase usiMiM rauBuaul:
S. Lai.UUii__
CHICAGO. ILL. IMS T" Stmt. ».
vajbwc70vm. d. c
niSKktaiM. UV0B1JUK.U.
umu.
lAMnuSajco^cAL.
JS^^SbL
WEBL	"wLooino*"	aMnuTu'a&C&a.
"GLAS XAJRODA*' .JE EDINI SLOVENSKI ZDR. DRŽ .NAROČITE SE NANJ!
DNEVNIK V
C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE.
družba«
(Francoska parobrodaa
Bfircktea Mi
U MATES, PAEIZA, ftVICE, DfOMOBTA la XJUELJAV1B, Poštni menprna parallel noi1 LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" '*LA LORRAINE" "FRANCE"'
Goltal "CHICAGO" '|LA T00KAME'
Olivaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK;
•smer Fsarl St, Ckessbretfli BnllAsf. Ekspresni parniki odpliqejo redno ob sredah Is prislaulca it. 57 N. R Postni parniki odpišejo ob sobotab.
•LA TOUBAINE 25. mar. 191A t FRANCE dne 8. apr 1914. *LA PROVENCE 1. apr. 1914. *LA LORAINE 15. aprila 1914. *LA PROVENCE 29. npiiia 1914. #LA SAVOIE 22. aprila 1914

PMEEEA PLOTITEJI T KATEE:
tROCllAilBEAL' 26. marca 19J4. •NIAGARA li-. aprila ll>14. •CHICAGO 11. aprila 1914. rROCLLVMBEAU 25. aprila 1914.
. fsfaflsi s iftUi iiuisiTui las}« p* tri vliska.
Avstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
RajpripravMjSa ia ii|GiBi|ša panbradai (rta za Slanoca ja Hrvate.
•har, 338 N. 5. St.
Calumet, Midi, Mat*. Kobe, 120 7. St.
BClwankea, Wii., John VodoT-aik, 342 Reed St. — Frank Želez-iik, 313 Grove St. Jos. Trat-oik, 268 1. Ave.
Watt Allis, Wis., Frank Skok, 438 52. St.
Pueblo, Colo., Peter Culig, 1245 Santa Fe Ave. — Math. Grafcek. L201 S. Santa F< Aw.
Lead villa, Colo.. Frank Zaita, 514 W. Chestnut St.
Ely, Minn., John Ooula.
Gilbert, Whjl, L. YeaeeL
Eock Springs, Wyo, A. Justin.
San Francisco, CaL, J. Lnuahin, 2110 19. St. Oregon CHty, Ore., H. Justin. Black Diamond, WailL, Gregor Porenta.
aaM., Ink. Earn ink.
Tudi otarokrajsko Prntike nr dobiti pri gori inenoTuilC
iim prejšnjim potnikom. S spoštovanjem Upravniitvo Glaa Naroda.
POZOE EOJAKZI
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj naj naznani naslov doti&ne osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo salo poštno poloi-aico z naročilom, denar potom
iste vplačati pri poatni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam poalje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedi&ne ali dote naj ee rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, eeno in točno poetrešeni.
T|| pftaj Bavedetf mM p Mi na dve vijaka imtiš breri&črt bnojan CA
Novi panalk mm dva vijaka "mamma WAamNowoe'Mf
d New lYorkom^ rratomj)fiTRcko? toa ntt listkov^x tfn IoAaTa m.^isnC^^f^
82 Cortlindt St. ^ew York. N.t.
^EGENTIM^b OCEANI^
t
,-zr*

Phelps Bras & Co., Gen. Agents, s waabmcto« suciminew york;
........
_
______
___•____,____
•_________________ _______