Intervju: Drago Šabec
Spust po Ljubljanici
Državni mnogoboj

2

julij-avgust

Novice

Foto: SiNi

Odlična udeležba na
območnem mnogoboju
Na območnem mnogoboju Koroško-šaleškozgornjesavinjskega območja, ki je potekal 21. maja v
Šmartnem ob Paki, je bila udeležba ponovno odlična (skoraj
50 ekip). Da je taborništvo na našem območju zelo priljubljeno, priča tudi podatek, da so območni mnogoboji skoraj
bolje obiskani kot državni mnogoboji. Letošnji območni mnogoboj so organizirali taborniki iz Šmartnega ob Paki in svoje
delo so opravili z odliko. Kljub velikemu številu udeležencev
in taborniško tradicionalnem pomanjkanju sodnikov so tekmovanje uspešno pripeljali do konca. Tudi letos so najboljši
prejeli priznanja, lepe ročno izdelane pokale in nagrade sponzorjev. In vse to le za borih 5 evrov na osebo, kar je znatno
nižja cena od državnega mnogoboja.
Čestitke organizatorjem, čestitke vsem tekmovalcem in
velika zahvala vsem prostovoljcem.
SiNi

Dobrodelna akcija
Ravenski taborniki Roda koroških jeklarjev, ravenski skavti
Stega Črni panter Koroška 2 in društvo Sožitje Mežiške doline
smo 21. maja naredili zelo lepo in veliko dobro delo - otrokom
smo uredili pot v vrtec, pot v prihodnost. 26 tabornikov, 14
skavtov in 10 članov društva Sožitje je na prelepo majsko jutro
združilo moči in očistilo breg pod naseljem Čečovje, pokosilo
travo, pobarvalo ograjo ter uredilo pot in okolico do vrtca
Solzice na Ravnah.
Akcija predstavlja izredno pomemben korak, še posebej
za ravenske tabornike in skavte, saj smo podpisali prvi list
sodelovanja v naši zgodovini. Akcija je uspela več kot odlično,
uro po koncu pa je pričelo še deževati. Zemlja po dežju obrodi
in upamo, da bo v prihodnje obrodilo tudi naše sodelovanje.
Hrabri Jesen in Veseli Balonček, RKJ

Zlata puščica 2011
Tudi lokostrelstvo je taborniška disciplina, ki pa je v
današnjem času na žalost precej zapostavljena. Lok in obvladanje veščin lokostrelstva sta bila nekoč za človeka
življenjskega pomena. Vsak pravi tabornik bi zato moral
poznati osnove lokostrelstva. Pa jih pozna? Pridi in pokaži
svoje lokostrelsko znanje na Zlati puščici 2011. Gre za tradicionalno taborniško lokostrelsko tekmovanje, ki bo 8. oktobra
2011 na lokostrelskem strelišču v Dobrovi pri Ljubljani. Tekmovanje je namenjeno vsem, od najmlajših do najstarejših.
Medvedki in čebelice ter gozdovniki in gozdovnice se bodo
pomerili v klasični lokostrelski disciplini. Gre za disciplino, kjer se strelja z lokom v tarčo na ravnem strelišču
iz štirih različnih razdalj. Vsi starejši pa se bodo pomerili
v taborniško-lovski disciplini. V tej disciplini se strelja na
tarče z različnih razdalj, ki so razporejene po razgibanem
gozdnem terenu. Tekmuje se posamično po prej navedenih
starostnih ka­tegorijah. Tekmovanje je amaterskega značaja
in je namenjeno povprečnemu taborniku z osnovnim znanjem
lokostrelstva. Propozicije, prijavnica in ostale informacije
bodo objavljene na naši spletni strani http://rtt.rutka.net.
Vabijo te taborniki Rodu Tršati tur.

Taborniki skuhali
najboljši vojaški golaž
V soboto, 21. maja, je Slovenska vojska ob svojem prazniku po vojašnicah organizirala dan odprtih vrat. Eden takšnih
je bil tudi v Celju. Rod Jezerski zmaj Velenje z 20. motoriziranim bataljonom Slovenske vojske iz Celja uspešno sodeluje
več kot deset let. Junija bo Slovenska vojska že deveto leto
zlati partner pri mednarodnem športnem projektu Slovanska
avantura 2011 (adventurerace.si), ki jo organizirajo velenjski
taborniki. V okviru sobotnega dogajanja v celjski vojašnici je
potekalo tudi tekmovanje v kuhanju vojaškega golaža.
Med dvanajstimi kuharskimi ekipami je po strokovni
oceni komisije (Štorman, Zorec, Pančur) zmagala taborniška
ekipa iz Rodu Jezerskega zmaja Velenje.
Sandi Glinšek

Septembrski Tabor
Septembrska številka Tabora izide 9. septembra.
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@
gmail.com. Rok oddaje člankov je 20. avgust.
Uredništvo

Uvodnik

3

Kazalo

Izobraževanja v okviru ZTS igrajo pomembno vlogo
Oče skavta Petra je po prvem pismu s taborjenja dejal: “Dobro je! Fant dela in ne
ve, da dela; uči se in ne ve, da se uči ...”
Knjiga Skavt Peter bo v založbi Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske
organizacije, kmalu ugledala prostore vseh večjih slovenskih knjižnjic in knjigarn.
Preko razpisa smo knjigo namreč uspeli umestiti v projekt ‘Knjige za vsakogar’ ob
zaključku projekta ‘Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010’.
Kljub temu da se je za večino slovenske in tudi taborniške mladine učenje v
šolskih klopeh zaključilo, se s počitnicami začenja nov cikel učenja. Na taborjenjih,
skozi taborniški program, poteka izkustveno učenje veliko bolj intenzivno, kot pa na ulici pred
blokom. Tega se starši, kot iskalci poletnega varstva za svoje otroke, pogosto premalo zavedajo.
Nezavedanje učne komponente izkustvenega učenja je tudi eden od problemov naše družbe. Če
prebiramo članke o poletnih programih za otroke, so večinoma usmerjeni le potrošniško. Koliko
bo posamezen program stal, je veliko bolj izpostavljeno, kot kaj bo otrok od aktivnosti odnesel. Še
sreča, da nam tudi zaradi naše cenovne dostopnosti namenijo vsaj kakšno vrstico.
Vzporedno pa v organizaciji ZTS in njenih območnih organizacij v poletnem času teče cel
sistem neformalnih izobraževanj za tiste, ki so za taborniško organizacijo in predvsem zase
pripravljeni storiti nekaj več. Poleg veščin oziroma elementov taborniškega programa (življenje
v naravi, orientacija in topografija) bomo poleti izvajali tudi usposabljanja za nove vodnike in
taborniške vodje.
Posamezniki, ki se bodo udeležili tečajev, so edini in najmočnejši steber delovanja organizacije. Z leti opažamo, da se manjša število posameznikov, ki so v življenju pripravljeni voditi tudi
druge. Pomanjkanje verjetno opazite že v rodovih, še bolj pa je opazno pomanjkanje prevzemanja
odgovornosti na nacionalni ravni organizacije.
Tu moramo pogledati tudi širše, v problem slovenske družbe, in izpostaviti odgovorno vlogo
naše organizacije. Na tečajih ZTS ne usposabljamo namreč samo vodij enot ali pa vodij območij
oziroma novih načelnikov in načelnic ZTS, usposabljamo tudi kar nekaj bodočih vodij celotne
skupnosti, v kateri živimo.
No, pa odgovorno na taborjenja! Veliko učnih priložnosti in čim lepše taborniško poletje
vam želim!
Andrej Lozar, načelnik ZTS

12 Svet živali
14 Mnogoboj
17 Intervju: Drago Šabec
25 Poklici: Borut Žužek
26 Spust po Ljubljanici
34 Kolumni
37 Koledar

MČ-ki na mnogoboju.
Foto: Bizi

julij-avgust

Naredi sam: SOLATA

Sladkosneda Medo in Čebelica sta se
odločila, da na taborjenje vzameta kar
se da veliko sladkarij! Preštej, koliko
različnih sladkarij sta prinesla, pa
tudi koliko (nenapovedanih) gostov v
šotoru sta imela!

Petra Grmek

REŠITEV: Sladkarije: 4, Gostje: 17

44

IGRA 5

Prva pomoč: krvavitev iz nosa
Krvavenje iz nosa se pojavlja pri mnogih ljudeh.
Vzrok je pok drobnih žilic v nosu, to pa se zgodi ob
padcih in udarcih na nos, ob razdraženosti notranjosti nosa (prehladi, alergije, suh ali mrzel zrak),
ob spremembi zračnega pritiska (hoja v hribe, potapljanje), napenjanju, stresu, tujkih v nosu, lahko
pa tudi že ob preprostem pihanju skozi nos.

Nina Cerkvenik
Urša Može

Kaj lahko naredimo sami?
Krvavitev iz nosa je običajno pojav, ki ga lahko sami hitro ustavimo, zato je panika
odveč.
1. Oseba, ki krvavi iz nosa, mora sedeti
in glavo nagniti naprej. Ležanje ni
priporočljivo, saj v tem primeru kri
teče v žrelo, od tam pa v želodec in lahko povzroči bruhanje. Isto se zgodi,
če glavo nagnemo nazaj.
2. Bolnik mora dihati skozi usta, nosnici
pa naj zatisne s palcem in kazalcem
ene roke. Nosnici je treba držati od 4. Ko se krvavitev ustavi, naj bolnik ne10 do 20 minut.
kaj časa počiva, predvsem pa naj se
3. Na tilnik bolnika lahko položimo mrzel
ne usekuje, saj lahko s tem ponovno
obkladek.
sproži krvavitev.

Če krvavitve v pol ure ne uspemo zaustaviti sami, moramo k zdravniku.
Obisk zdravnika pa je nujen, kadar je krvavitev iz nosa velika in se pojavlja večkrat. V
tem primeru je lahko vzrok resnejša bolezen.

Ležanje ni priporočljivo, saj v tem
primeru kri teče v žrelo, od tam pa v
želodec in lahko povzroči bruhanje.
Isto se zgodi, če glavo nagnemo nazaj.

6

julij-avgust

Spoznaj rastlin'ce!

Oj! Imenujem se

rman.

Hej hej! Moje ime je

jagodnjak

in zdi se mi, da me že kar
poznate - če ne drugače, po
mojih sladkih rdečih gozdnih
jagodah. Niso pa okusne le moje
jagode, temveč tudi moji listi, iz
katerih si lahko skuhaš čaj.

Čaj iz mojih posušenih cvetov
pomaga pri trebušnih motnjah,
moje listke pa lahko sesekljaš
in dodaš k različnim namazom.
Njam njam!

Lep pozdrav

trpo

in rad priskoč
nerodnim, saj m
pri ranah in vne
liste lahko pripra
juhi, iz njih pa la
čaj ali sirup

IGRA 7

Na taborjenju in bivaku se ne srečamo le s svojimi
taborniškimi prijatelji, pač pa imamo priložnost pobliže
spoznati še mnogo dreves in ostalih rastlin. Marsikatere
od njih so uporabne, zato si le preberi, kaj nam imajo
povedati in kako nam lahko pomagajo!

v! Ime mi je

otec

čim na pomoč
moji listi pomagajo
etjih. Moje mlade
aviš tudi v solati,
ahko narediš tudi
proti kašlju.

Petra Grmek

Ojla! Sem

regrat

in sem super uporabna rastlina.
Iz cvetov in listov lahko skuhaš
čaj, mlade listke lahko pripraviš
v solati, moja skuhana korenina
pa nadomesti krompir.

Živijo! Sem

materina dušica.

Imam drobne vijolične cvetke
in lepo dišim. Moje listke lahko
uporabiš kot začimbo, dobra
pa sem tudi v čaju ali sirupu, ki
pomaga proti kašlju.

julij-avgust

8

5. junij je svetovni dan
okolja.

Vesna Boštjančič

Eden izmed pomembnih
dejavnikov okolja je tudi
ZRAK, ki je za življenje na
Zemlji nujno potreben.

4 zanimivosti o zraku:
1.
2.

Zrak je povsod okoli nas, vendar ga ne moremo
videti, ker je brez barve. Poleg tega nima niti
okusa niti vonja.
Zrak je mešanica prozornih plinov, ki sestavljajo ozračje. Približno štiri petine je dušika, ena
petina kisika, zraven pa je še nekaj drugih plinov.

3.
4.

Kisik je za življenje na Zemlji nujno potreben,
saj ga živa bitja potrebujemo za dihanje. Kisik
sodeluje tudi pri razkroju odmrlih organizmov.
Kisik, ki ga porabimo, nadomestijo rastline. Vsak
list na drevesu ali cvetlici srka vase ogljikov dioksid in sprošča kisik. Rastline so naša največja
tovarna kisika in zato jih moramo ohranjati.

Na sličici obkroži z rdečo barvo bitja ali
stvari, ki kisik porabljajo, z modro barvo pa
bitja ali stvari, ki kisik proizvajajo.
Vir: Modri Jan - revija za spoznavanje in ohranjanje narave

DOGODIVŠČINA 9

Svet lutk

Jožef Pernarčič
Marjan Paternoster
in Jožef Pernarčič

Ročne lutke živali
Najprej začnemo izdelovati živalske like, šele potem, ko dobimo
nekaj izkušenj, nadaljujemo s človeškimi liki.

1.
2.
3.

Tudi krojček za obliko
glave prerišemo na
dekorativno klobučevino in
ga izrežemo.

4.

Ušesa izrežemo, obšijemo
in obrnemo na pravo
stran.
Pravilno obrnjena ušesa
pripnemo z buciko na
notranjo stran glave, in ko
sešijemo posamezne dele,
krojček obrnemo. Tako
ima žival ušesa ob strani.

5.

Če želimo, da ušesa
gledajo naprej (mačka,
medved, zajec), glavo
najprej zašijemo, naredimo
rez preko glave, vstavimo
ušesa, zašijemo in lutko
obrnemo.
V obrnjeno glavo lutke
vstavimo polnilo.

6.
7.

Pripravljen nosilec
vstavimo v glavo tako,
da gleda en centimeter
iz glave. Spodnji del
namažemo z lepilom
in ga spojimo z vratom
lutke.
Nalepimo oči, smrček
in brke. Glava mačke je
tako končana.

Vir: knjiga Čudoviti svet lutk (Kako preprosto narediti lutko?),
avtor Jožef Pernarčič, Pernarčič & Pernarčič, 2008, Ljubljana

10

julij-avgust

GG delavnica
Slika iz naravnega materiala
V naravi najdemo ogromno materiala, s katerim lahko ustvarimo
zelo lepe slike. S sliko lahko okrasimo svojo sobo ali sobo prijatelja.

In tako bo nastala naša umetnina: Potrebujemo
trši karton ali pluto za podlago slike. Nanjo bomo
prilepili naravni material. Velikost slike je poljubna,
so pa zelo lepe malo manjše slike, velikosti 10 krat
5 cm, ali pa tudi večje, v velikosti listov A4 formata. V naravi poiščemo palčke, plodove (žir, želod),
lubje, listje, cvetlice. Nato na papir skiciramo sliko,
ki jo želimo ustvariti. Sveže cvetlice ne moremo
uporabiti takoj, ampak jo
moramo najprej stisniti.
Vstavimo jo med časopisni
papir in nanjo položimo
težje knjige. Počakamo dan
ali dva in jo šele nato uporabimo. Cvetlica bo tako
dolgo obstojna.
Ko imamo pripravljen
naravni material, lahko na
navaden bel papir sliko
najprej skiciramo ali pa preprosto polagamo naravni
material na papir in ustvarimo umetnino. Šele, ko smo
prepričani, da nam je slika
všeč, jo z mekol lepilom zalepimo na karton ali pluto
in počakamo še uro, da se
slika dobro posuši.

Na hrbtno stran prilepimo vrvico, da bomo sliko
lahko obesili. Vzamemo manjši košček kartona, pod
katerega položimo vrvico, ki jo z mekolom prilepimo
na hrbtno stran slike, na vrvico pa damo kartonček,
da bo vrvica ostala na sliki. Vrvico lahko pritrdimo
tudi tako, da na sliki naredimo dve luknjici in skoznji
potegnemo vrvico ter jo zavežemo. Vendar je prvi
način boljši in bolj obstojen.

Želim vam obilo zabave pri ustvarjanju.

Petra Skalič

Jaka Bevk - Šeki

DOGODIVŠČINA 11

Sive celice
Kviz - Taborniška
(ne)znanja

Sudoku

1. Kdaj se postavlja pagodo?
a. Za vsak večer na taboru.
b. Ob svečanih trenutkih.
c. Na bivakiranju.
2. Katero ognjišče postavimo v vetrovnem
vremenu?
a. Zvezdni ogenj.
b. Stražni ogenj.
c. Polinezijski ogenj.
3. Kam pri zvezdnem ognju potiskamo polena,
ko zgorevajo?
a. Proti sredini.
b. Ven iz ognja.
c. Premikajo (kotalijo) se sama.
4. Kateri ogenj lahko uporabljamo za
preganjanje mrčesa?
a. Stražni ogenj.
b. Pagodo.
c. Strešni ogenj.
5. Stražni ogenj ima v ozadju ...
a. tanjša drva.
b. debelejša drva.
c. takšna drva kot v ospredju.

Premetanka »Proizvajalci sodobne
tehnologije«
Vstavi besede: Adobe, Microsoft, Cisco, HTC, Nokia, Apple, Lenovo,
Hewlett Packard (HEWLETTP)

Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi
odgovori na drugi strani.
1. Znan ameriški proizvajalec prenosnikov in tiskalnikov.

A. Adobe

2. Nadaljuje uspešno serijo prenosnikov, ki so sprva nastajali pod okriljem IBM.

B. Microsoft

3. V podjetju je Steve Jobs bog.

C. Cisco

4. Velika večina uporablja njihove operacijske sisteme.

Č. HTC

5. Iz njegovih rok prihaja med drugim Illustrator.

D. Nokia

6. Njihovi aduti so mrežni usmerjevalniki.

E. Apple

7. Nekdaj kraljica na mobilnem trgu.

F. Lenovo

8. Ima svoj vmesnik Sense.

G. Hewlett Packard

Rešitev premetanke: 1 - Hewlett Packard, 2 - Lenovo, 3 - Apple, 4 - Microsoft, 5 - Adobe, 6 - Cisco,
7 - Nokia 20, 8 -HTC.
Luka Rems

Rešitve kviza iz
prejšnje številke so:
1 - a, 2 - c , 3 - a ,
4 - c , 5 - a.

12

julij-avgust

Svet živali

Navadni pav
(Pavo cristatus)

Razširjen je v Indiji in Šrilanki, v ujetništvu pa po vsem svetu. Po naselitvi
prosto živi tudi v predelih Avstralije in Nove Zelandije. Spada v red kur.

Način življenja
Navadni pavi živijo v majhnih skupinah,
v gričevnatih gozdnih področjih. Pav preživi
dan na tleh. Senco mu daje neprepustna
goščava. V somraku si poišče drevo, na ka­
terem prebije noč. Pri letu na spalni prostor
pozno popoldne se lahko sliši njegov doneč
opozorilni klic.
Navadni pav je družaben, pri domačinih
priljubljen ptič, zato ga velikokrat najdemo
v bližini človeških naselij. Prekrasno perje
mu predstavlja tudi odlično krinko v svetli
in senčni pragozdni goščavi. Navadni pav
ima določen in reden dnevni potek. Vedno počiva na istem drevesu, tudi hrano si
večinoma išče na istih mestih.

Razmnoževanje
Pri navadnem pavu je dvorjenje še
posebaj zanimivo. Z odprtimi repnimi peresi
“vozi kočijo” -postavi se pred skupino pavic
in se razkazuje, da bi pridobil njihovo naklonjenost. Pavice se naredijo ravnodušne,
na koncu pa ena le počepne pred pava. Ta
razpre peresa in se povzpne nanjo. Pavica
leže jajca v kotanjo v tleh, po 28-ih dneh
se izvalijo mladiči, ki takoj začnejo kljuvati
mamo v kljun. Pavica jih ne hrani direktno,
ampak poišče majhne zalogaje hrane, ki
jih odloži pred mladiče, da ti sami kljuvajo. Samica je zelo zaščitniška do svojih
mladičev. Po enem mesecu zraste mladiču
prva mala pernata krona. Mladiči se osamosvojijo pri osmih mesecih, spolno pa dozorijo med 3. in 4. letom.

Tadeja Rome
Domen Šverko

Hrana in način
prehranjevanja

Navadni pav in
človek

Vsako jutro odleti pav s svojega spalnega prostora do vodnega izvira, nato pa do
stalnih mest prehranjevanja. Pavi niso ravno
izbirčni, najraje pa imajo žito, sadje, žuželke
in kuščarje. So vsejedi. Od časa do časa
uplenijo tudi kakšno kačo. Ko pade mrak,
se pavi odpravijo piti, nato pa odletijo na
drevo, kjer prespijo noč.

Navadni pav se hitro udomači. V Indiji je pav sveti ptič, zato ni nenavadno, da
se sprehajajo po vasi in tam celo gnezdijo.
Nekoč je bila pavja pečenka posladek, saj
so njegovo perje uporabljali za okras. Njegovo prekrasno perje in njegova sposobnost
prilagajanja so pripeljali do tega, da je pav
povsod po svetu obravnavan kot okrasni
ptič.

Osebni podatki

Ali veš, da ...

Dolžina: samec 90-130 cm, samica 85100 cm
Teža: samec 4-6 kg, samica 2,7-4 kg
Spolna zrelost: med 3. in 4. letom
Čas valjenja: med aprilom in septembrom, približno 28 dni
Število jajc: eno leglo letno, 4-6 jajc
Obnašanje: družabne živali
Hrana: žita, sadje, žuželke, kuščarji, kače

... so Indijanci verjeli, da kričeči pav
naznanja dež?
... je vzrok, da se pav pri dvorjenju pred
pavicami nenehno giblje, v tem, da
mora skrbeti za ravnotežje, če piha
veter v njegovo repno perjanico?
... se tudi po Ljubljanskem živalskem vrtu
navadni pavi prosto sprehajajo po
stezicah?

DOGODIVŠČINA 13

Taborniška (ne)znanja

Ognjišča
Ognjišče zgradimo iz kamenja, skal ali ga izkopljemo v zemljo. Postavimo ga na terenu, ki je za to
najbolj primeren. Naredimo ga glede na to, kaj bomo nad njim pripravljali. Lonec lahko s pomočjo
debelejših svežih palic in rogovil nad ogenj obesimo na različne načine.
Če lonca ne obesimo na rogovilo, je bolje, da ga postavimo
v žerjavico in ne nad plamen, saj tako lonec ni povsem črn, temperatura pa je višja. Veliko žerjavice v kratkem času dobimo tako,
da kurjavo nalagamo na ogenj po načinu zlaganja skladovnice. Po
končani uporabi ne smemo pozabiti pogasiti ognja in pospraviti
okolice, kakršna je bila pred našim prihodom.
Ognjev je kar nekaj vrst. Marsikateri izhaja iz osnovne piramide.
V tla zabijemo svežo debelejšo vejo (ali rogovilo), okoli nje zložimo
netivo in dračje ter postopoma debelejša drva.

njem je netivo in dračje razpotegnjeno od ene osnovnice do druge.
Prižgemo ga hkrati na več mestih. Ogenj daje močno svetlobo in
toploto, na njem lahko pripravljamo obrok v več menažkah ali
kotličkih.

Stražni ogenj
V ozadju ima debelejša drva, ki so zložena na sveži nagnjeni
konstrukciji. Ko prvo poleno dogori, se vsa naložena polena premaknejo bližje k ognju (pomembno je, da se prikotalijo). Tak ogenj
gori precej časa, brez nalaganja kurjave. Namen ognja je različen:
preganja mrčes in ostale živali, lahko pa nam ponoči služi tudi kot
ogrevalni ogenj.

Pagoda
Pagodo se postavlja ob svečanih trenutkih (krsti, podelitev rutk,
priznanj). Izdelava takega ognja vzame več časa. Sušice naj ne bodo
sveže. Okoli piramide zložimo štiri stranice pagode. Ožji je ogenj,
tanjše so sušice. Vrh lahko zapolnimo z brinovimi vejicami, ki prijetno
prasketajo. Ogenj ima veliko svetilno moč.

Zvezdni ogenj
Debelejša polena segajo v ogenj le z enim koncem. Ko dogo­
revajo, jih potiskamo proti sredini. Ogenj tako gori počasi, a dlje. Ta
vrsta ognja je vsestranska, saj na njem lahko dolgo pečemo, dolgo
sveti in nas greje.

Polinezijski ogenj
Postavimo ga v vetrovnem vremenu, ko je večja nevarnost, da
bi prišlo do požara. V teren izkopljemo luknjo in jo obložimo s
sušicami, dno pa s kamenjem.

Lovski ogenj
Piramido ogradimo z dvema debelejšima sušicama, ki služita za
podlago posodi in ohranjata žerjavico na majhni površini.

Strešni ogenj
Je podolgovate oblike, poljubne dolžine. Na dve osnovnici
(rogovili) namestimo slemensko palico, ki je opora sloju drv. V
Tadeja Rome

Arhiv ZTS

14

julij-avgust

Državni mnogoboj 2011- Nazaj
v bohinjski raj!

Polona Rožman
Bizi

“Eden lepših mnogobojev,” je izjavil glavni sodnik Emil Mumel in strinjam se z njim. Le nekaj kilometrov nas je ločilo od zibelke taborniškega izobraževanja, Gozdne šole. Taborni prostori v Laškem
rovtu (prostor Zveze tabornikov Slovenije, mariborski in zmajevski tabor) večinoma gostijo tuje
taborniške skupine, tretji vikend v juniju pa smo ga napolnili taborniki iz vse Slovenije. Nekaj manj
kot štiristo nas je prišlo na 57. državni Mnogoboj ZTS.
Letos smo se odločili, da mnogoboj organiziramo v Bohinju, v
soorganizaciji s prostovoljci ZTS in ostalimi, ki so bili pripravljeni
preživeti nekaj časa v naši družbi. Tako smo želeli obeležiti tudi
evropsko leto prostovoljstva. Daleč stran od civilizacije se nas je
v petek popoldne zbrala polovica udeležencev in prostovoljcev,
katerim se je v sobotnem otvoritvenem zboru pridružila še
preostala množica tekmovalcev, sodnikov in podpornega oseb­
ja. Po dvigu zastave in uvodnem nagovoru vodje tekmovanja, Iva
Štajdoharja, ter po navodilih glavnega sodnika Emila Mumla se
je 55 ekip iz 23 rodov pomerilo v vseh starostnih kategorijah.
Od tega je bila polovica ekip starostne kategorije MČ, 20 ekip
smo našteli v GG kategoriji, ostalo pa so zapolnili PP-ji, RR-ji in
grče. Zelo opazen je bil upad ženskih ekip, zlasti v starostnih ka­
tegorijah PP in RR. Podobno sliko opažamo tudi na tudi na ROT-u
(udeležba ženskih ekip je za polovico manjša od moških ekip).
Za prenizko udeležbo mladih, ki v rodovih po večini prevzemajo vodniške in vodstvene funkcije, ne smemo iskati vzrokov
v domnevno previsoki štartnimi oziroma v nezanimivih panogah.
Prej se je treba vprašati, ali PP-ji po rodovih sploh izvajajo program ali so samo vodniki in mentorji.
Poglavje zase so ekipe RR in grč. Pomanjkanje udeležbe v
teh kategorijah že na področnih tekmovanjih priča, da je tekmovanje za njih mogoče nezanimivo in kar kliče po spremembi
in novostih.
Sprašujem se tudi, kaj se je zgodilo z množico sodnikov, ki jih
letno izobrazimo. So to res le vodniki, ki se sodniškega seminarja
udeležijo zato, da svoje člane bolj kvalitetno in učinkovito pri­
pravijo na tekmovanje? Slišati je bilo, da bi morala ZTS zagotoviti
sodnike, in vsakič postavim nazaj vprašanje: “Kdo pa je ZTS, če
ne mi vsi?” Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi spremlje­
valcem in vodnikom, ki so bili pripravljeni pomagati pri izvedbi
določenih panog.
Pridni in najbolj hitri tekmovalci so se popoldne lahko
odpravili še na manjši sprehod do jezera ali pa so popoldne
preživeli ob brcanju žoge in izdelavi mlinčkov v bližnjem potočku.
Veliko zanimanje je požela tudi predstavitev prenovljenih veščin.
Sobotni večer smo pričeli z Veliko igro za GG-je in PP-je, ki so
jo pripravili “programci” RKJ Sežana, ter z risanko za najmlajše.
Večerni ogenj so dočakali le najbolj vztrajni, saj je večina kar
popadala v svoje šotore.

Foto:Polona Rožman

AKTUALNO 15

Avtor našitka, Domen
Uršič - Medo, pravi:
Krožci ponazarjajo oči, obenem pa
so simbolično v barvah starostnih vej.
Murni napredujejo do MČ-jev in GG-jev.
PP-ji, RR-ji in grče pa skrbijo za ostale
stvari, povezane z delovanjem rodu, in
se na nek način dopolnjujejo.Krog kot
simbol cikličnega obnavljanja narave,
hkrati pa linearnega napredka, saj je vsak
krog (znanje) za starostno vejo večji od
prejšnjega.Obstajajo pa lahko le skupaj,
v sobivanju.
Zadruga ZTS je letos za vse najboljše
ekipe priskrbela zanimive in predvsem
uporabne nagrade, ki sta jih podelila
starešina in načelnik ZTS, Mitja Lamut in
Andrej Lozar. Mreža MGS pa je prispe­
vala vrečke za nekaj najboljših ekip ter
majčke za prostovoljce in za nagrajene
tekmovalce.
Povejmo še eno o vremenu. Vreme
je bilo, predvsem v soboto. Zato pa nam
je v nedeljo zjutraj malce zagodlo in
nismo uspeli izpeljati tekmovanja »Ali je
kaj trden most?«. Zagotovo pa ga v poletnih me­secih izvedemo na nekaterih
taborih (zainteresirani kontaktirajte
tadej.pugelj@gmail.com) ali na vodniških
tečajih.
Rada bi se zahvalila vsem prostovoljcem, ki ste bili pripravljeni nameniti uro,
dve, celo dan, dva oziroma tudi teden in
več za pripravo in izvedbo celotnega dogodka. Upam, da se še pred iztekom leta
spet zberemo, dodobra ovrednotimo in
zapišemo vse predloge za prenovo tekmovanja. Naslednje leto pa se zopet vidimo v ... A se kdo javi?
Polona Rožman

Foto:Polona Rožman
Foto:Polona Rožman

1616

julij-avgust
julij-avgust

Uvrstitve na letošnjem državnem mnogoboju:
MČ I.

RZT Zreče Divje svinje - Zlati znak
RMR Mirna in RPEJ Zagorje - Zlati znak

MČ II.

Zelo uspešni so bili:

Foto:Polona Rožman

RTV Topolščica - Delfinčki
RPG Šoštanj - Pikapolonice
RBS Šempeter - Je
RJZ Velenje - Krtki
RMR Mirna - Delfini
RSR Ili. Bistrica - Zmajčki
RJZ Velenje - Mravljinčki

Uspešni so bili:

RKJ Sežana - Žabice

MČ III.

Zelo uspešni so bili:
RBS Šempeter - Kisilce
RJZ Velenje - Zajčki
RSM Piran - Ogenjčki
RT Topolščica - Črvivi lešniki
RSR IlI. Bistrica - Nevemo
RMR Mirna - Veverice

MČ IV.

Zelo uspešni so bili:
RBB Šempeter - Obizjano
RPG Šoštanj - Žabice
RDG Celje - Zmajčki
RKJ Sežana - Leteči zmanjčki
RPEJ Zagorje - Mušice1
RPEJ Zagorje - Mušice 2
RAJ Cerkno - Šiš kebabi
RSR Ili. Bistrica - Papagajčki
RDG Celje - Banana split

Uspešni so bili:

RDG Celje - Smrdljivi zokni

Mlajše gozdovnice

1. RZR Zreče - CvečekiM
2. RSM Nova Gorica - XXLegende

Mlajši gozdovniki

1. RZR Zreče - CvečekiM
2. RGT Novo mesto - Leteči pingvini
3. RSR Ilirska Bistrica - Paraplegiki

Starejše gozdovnice

1. RKJ Spodnja Idrija - Veliki debeli medvedi
2. RJZ Velenje - Zgage
3. RPG Šoštanj - Pupe1

Starejši gozdovniki

1. RT Topolšica - Topolška banda
2. RZŽ Žiri - Divji orli
3. RP Tolmin - R.I.P.

Popotnice

1. RJZ Velenje - Štorklje

Popotniki

1. RSM Piran - Martinčki
2. RAJ Cerkno - Škpijoni
3. RMR Mirna - Lenivci

Raziskovalci

1. RDGO Celje - Celjani
2. RSR Ilirska Bistrica - Mrkvice

Grče

1. RSR Ilirska Bistrica - Stari mački
Podrobni rezultati so objavljeni na
Rutka.net

AKTUALNO 17
Boštjan Ketiš - Kečo

InTervju

Drago Šabec
Ko je dolžnost, da se odzoveš
Na skupščini Rodu hudi potok je Tone DeCosta - Sine izpostavil Šmarčana, ki je nanj in
na mnogo drugih tabornikov v Šaleški dolini s
svojim zgledom močno vplival. Gre za enega
izmed ustanoviteljev Zveze tabornikov Slovenije
pred šestdesetimi leti. Drago Šabec - Sivi orel je
popotnik, mladostnik po srcu in partizan, ki mu
je narava še vedno sveta in še vedno raziskuje
svet okoli sebe. V svojem 86. letu je še
vedno poln optimizma, čas za ta
intervju pa si je vzel z besedami:
"Ko te taborniki pokličejo, je moja
dolžnost, da se odzovem."

Foto: Boštjan Ketiš

18

julij-avgust

nekaj pomenil, ker je bil del šoštanjske
gospode. Kdo je predlagal prav to ime,
ne vem, vendar vem, da smo se vsi
strinjali. Čeprav je za domačine kajuh
pomenil tudi ujedo, ki krade piščance,
je naše ime izhajalo od mladeniča Karla
Destovnika - Kajuha.

Kje se je taborilo, ko ste pričeli s
taborništvom v Šmartnem ob Paki?
Kakšni so vaši spomini na to prvo
povojno taborjenje?

Dragotova taborniška knjižica iz leta 1951. Foto: Boštjan Ketiš

Kdaj ste spoznali taborništvo oziroma skavtizem?
Leta 1935 so v Slatinah (o.a. naselje
v Šmartnem ob Paki) taborili hrvaški
skavti. Mi, šolarčki, pa smo si seveda
šli ta tabor ogledati. Tako sem prvič
spoznal skavte in skavtizem, kar je
bilo zame zelo veliko doživetje. Prišel
sem v popolnoma drugo okolje. Ker
so taboreči potrebovali domačina, da
jim je pomagal nabavljati hrano, so mi
razkazali njihov način življenja, taborni
ogenj in življenje v šotoru. In to me je
prevzelo.

Prek profesor Grašerja ste spoznavali skavtizem. Kaj je na vas naredilo
največji vtis?
On me je še dodatno navdušil. Peljal
me je na izlet na Donačko goro. S seboj
smo morali imeti tudi posodo za vodo,
ki smo si jo na zadnji kmetiji napolnili,
ker višje na gori vode ni bilo. Tam pa so
nam postregli s specialiteto, in sicer s
trdno polento, ki so jo razrezali z vrvico.

Bili ste eden od ustanoviteljev
današnje Zveze tabornikov Slovenje
(ZTS). Kdo in zakaj vas je povabil
k ustanovitvi? Zakaj menite, da je
prišlo do te pobude?
Bil sem član Republiškega zavoda
za napredek šolstva. S taborništvom
smo začeli leta 1951, ko sem od profesor Lovšeta dobil poziv iz Ljubljane.

Udeležil sem se seminarja za bivše
skavte in gozdovnike v Bohinju. Pos­
tavili smo si tabor za hotelom Bellevue.
Na seminarju smo veliko razpravljali
o gozdovništvu in skavtizmu. Pokazala
se je potreba, da bi obe organizaciji
združili v eno, torej v taborniško zvezo.
Tam so nastali tudi taborniški zakoni,
ki pa so mešanica idej gozdovništva in
skavtizma, nekaj pa jih je dodala tudi
oblast. Zakoni so bili zapisani tako, da
jih je lahko vsak izpolnjeval. Jaz pa sem
takrat tudi prvič dobil knjigo Badena
Powella »Scouting for boys«. Ta knjiga
me je popolnoma prevzela, in ker sem
jo dobro preštudiral in ne le prebral, se
mi je zahotelo, da bi to poskusili tudi v
Šmartnem.

19. aprila 1951 ste ustanovili enega
od prvih šestih odredov (Kajuhov
odred) v takratni Socialistični republiki Sloveniji. Od kod ime? Kaj je
pomenilo ime Kajuh? Se je navezovalo na partizanskega pesnika Karla
Destovnika - Kajuha ali na kaj drugega?
Ker je bila fantom všeč ideja skavtstva, kamor so vključena tako dekleta
kot fantje, smo leta 1951 ustanovili
Kajuhovo četo. V Šmartnem smo Karla
Destovnika - Kajuha poznali kot Kajuha,
ki se je še kot mladenič vozil z vlakom iz
Šoštanja v gimnazijo Celje. Tako je za nas

Naš prvi tabor, ki se je imenoval
Velika reka, Kajuhove čete, je potekal v
Letušu pod Dobrovljami. Če smo hoteli
pričeti s taborniki, smo potrebovali vodnike. Tako sem kot učitelj predlagal, da
bi na ta prvi tabor poslali boljše učence,
vendar kriterij niso bile le njihove
ocene, ampak tudi njihovo obnašanje.
To prvo taborjenje smo organizirali mi,
udeleženci pa so bili iz okolice, torej
Šoštanja, Velenja in Šmartnega. Ta tabor je bil za bodoče taborniške vodnike.
Delali in učili smo se od jutra do večera.
Vsi pa so opravili izpite in tako postali
taborniški vodniki. Na tabor so prišli kot
šolarčki, odšli pa kot taborniški vodniki. Na obisk so prišli Dobnikova Vera,
ki je bila ustanoviteljica taborništva v
Šoštanju (Četa Pusti grad), in gospod
Kojc iz Mozirja, s sinom Viktorjem, ki mi
je ves čas sledil in se učil.

Leta 1952 ste taborili tudi v Bohinju.
Zakaj ste se odločili za ta prostor?
Koliko je bilo izmen, koliko dni so
trajale? Kakšno funkcijo ste imeli na
tem taborjenju?
Tabor v Bohinju smo postavili v
bližini ribogojnice, nedaleč stran od Sv.
Duha. Od tu smo načrtovali tudi izlet
na Triglav. To so bili prvi pohodniki, ki
so odšli na Triglav, in niso bili z Gorenjske. Tedaj smo že bili Kajuhov rod, ki pa
je imel posamezne čete. Ta prvi tabor
je bil narejen po načelu, kakor si boš
postlal, tako boš ležal. Za posteljo smo
si podložili seno in les. Uredili smo tudi
kuhinjo. Ta tabor se je imenoval tabor
Kajuhovega rodu. Jaz sem bil starešina
tabora.

AKTUALNO 19

Zakaj se mladi še vedno odločajo za
taborništvo? Kakšen je vaš pogled
na taborništvo sedaj in na začetku?
Kateri elementi najbolj poudarjajo
taborništvo?
Ko smo postavljali začetke, smo se
odločili, da bomo skavti in gozdovniki
nadaljevali skupno pot kot taborniki in
kot del narave. Torej ne kot sila, ki si jo
hoče podrediti, ampak kot del narave,
kot le en člen, ki živi z njo, jo varuje in
je v njej dobrodošel. V današnji družbi
pa tega ni. Tudi za postavljanje tabora
je treba uporabljati čim bolj naravne
materiale, kot je na primer srebrot. V
taboru v Bohinju nismo terena čisto nič
spreminjali, ampak smo izkoristili naravne danosti in po končanem taborjenju
vse počistili za seboj. Podobno, kot je
zapisano v knjigi Karla Maya »Narava«:
»Smo del žive prirode, treba je v njej
živeti in delati.« Tabor ne sme biti blizu
strnjenega naselja. Tabornik ima svojo
hišo, torej šotor. Tabori so tisto, kar
potegne mlade, za razliko od kolonij,
kjer so v hotelih. In hoteli niso naravni, ljudje pa potrebujejo naravo, da
uživajo v njej in se tudi sami sprostijo.
Cvetlico je meni še sedaj škoda utrgati,
saj jo vzameš iz narave in čez nekaj dni
oveni. V naravi pa lahko še dolgo časa
uspeva in s svojim cvetom razveseli še
marsikoga. Pri nas zelo manjka dober
odnos do narave. Če ti je cvet všeč,
potem ga raje fotografiraj, kot da ga
utrgaš. Ime rodu Hudi potok tudi izvira

Fotografija z letnega tabora v Bohinju, leta 1952: Na signalnem stolpu je napis Kajuhov
rod, skrajno desno Drago Šabec. Foto: arhiv D. Šabec

iz narave. Je posebnost tega kraja, ker
je hudourniške narave, in ko so veliki
nalivi, res vse odnaša pred sabo, je res
»hud«.

Katere so prednosti taborništva za
mlade?
Na taborjenju so si vsi taboreči
med seboj enaki, v družbi pa ne. Ko
se grem kopat v Laško, vidim dekleta,
ki so namazana in izumetničena. Toda
narava je dosti lepša, če jo pustiš pri
miru in se ji prilagodiš. Če lahko govoriš
z nekom v živo, potem ni potrebe, da
se pogovarjaš prek tehnologije. In prav
lepo se vidi, da se je celotna družba
usmerila zelo potrošniško, kar zelo
škoduje mlademu človeku. V taboru
mora biti hrana prilagojena ljudem,
njihovem delu in življenju na taboru.

V mesecu juliju svetilka Energizer Solar&Dynamo 15%
ceneje. Svetilka dela na sončne
celice. Lahko pa jo tudi ročno
napolnimo z dinamom.

Uniforma je barve, ki poskuša čim bolj
posnemati naravo in ni kakšne rumene
ali vijolične barve. Naši predniki pri
skavtih so to uredili že pred nami. Vse
te nore stvari (o.a. televizija, kričeče
obleke, telefoni, računalniki) so na
taboru nepotrebne. Kuha se hrana,
ki je primerna dejavnostim in potrebi
človeka, ne pa željam posameznika. Če
si ležal v postelji, jo boš moral za seboj tudi sam pospraviti. Predvsem se
prepletajo elementi, kot so življenje in
zabava, naravno okolje (brez umetne
dekoracije), preprosta dela, močnejši
pomaga šibkejšemu, spoznavanje drugega okolja, drugih ljudi in seveda lepi
spomini. Taborjenje poteka tako, kot si
ga urediš - tako ga doživiš in takšnega
si zapomniš.

20

julij-avgust

Emergency

Veronika Sossa - Kresnica

V okviru evropskega leta prostovoljnih dejavnosti smo se taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in
Gorice odločili, da bomo temu namenili nekaj letošnjih rodovih srečanj. Tako smo dan tabornikov
letos prvič posvetili vasem, v katerih delujejo taborniške družine. Tam smo v nedeljo, 17. aprila,
organizirali čistilne akcije.

Foto: KROMA/Damjan Balbi

Vključili smo se v vseslovensko dobrodelno okoljevar­
stveno akcijo Star papir za novo upanje, v okviru katere smo
v aprilu zbrali 1.520 kilogramov starega papirja. Dejavnosti pa
so (in še bodo) obogatila tudi predavanja prostovoljcev. Pred
kratkim je bilo na vrsti že prvo srečanje, ko sta se nam predstavila prostovoljca mednarodne humanitarne organizacije
Emergency, ki je že sedemnajst let pojem kakovostne zdrav­
stvene pomoči na najbolj vročih vojnih področjih.
Italijanska organizacija Emergency, ki je tačas že prerasla
v pomemben mednarodni subjekt (vključujejo se zdravniki z
vsega sveta), nudi zdravstveno pomoč ne glede na ideološko,
politično ali versko pripadnost bolnikov. Trenutno delujejo
bolnišnice v Afganistanu, Kambodži, Iraku, Sudanu, manjši
centri pa nudijo pomoč tudi pribežnikom na Siciliji na jugu
Italije. Ob zdravnikih in zdravstvenih tehnikih, arhitektih in
inženirjih (ki gradijo bolnice) pa se organizacija ne bi razvijala
brez številnih prostovoljcev, ki delujejo na vojnih prizoriščih
in tudi po Italiji. To vlogo imata tudi Marko Petelin in Paola
Mossenta, prostovoljca tržaške skupine, ki sta nam predstavila raznoliko dejavnost te organizacije. Predvsem v Italiji
zbira Emergency denarna sredstva za vzdrževanje projektov s

koncerti, predavanji in drugimi akcijami, vključuje pa se tudi v
šolske programe, kjer učenci in dijaki spoznavajo, kaj je vojna,
človekove pravice in prostovoljstvo nasploh.
Denarno podporo humanitarni organizaciji jamčijo predvsem zasebniki, ki prispevajo 56-odstotni delež denarne
in gmotne pomoči. Veliko pripomore tudi prodaja majic in
manjših spominkov s stiliziranim logotipom organizacije
Emergency, državne pomoči pa organizacija ne sprejema.
Vsi, ki bi radi podrobneje spoznali delovanje organizacije,
lahko preberejo knjigo Zeleni papagaji (založba Sanje), v
kateri ustanovitelj organizacije Gino Strada opisuje svoje
desetletno delo, trpke izkušnje zdravnika, soočenega s
številnimi žrtvami vojn in njenih tragičnih posledic.
O prostovoljstvu bo tabornikom predavala tudi vzgojiteljica Biserka Cesar, ki vsako leto preživi nekaj mesecev v Afriki, kjer se vključuje v izobraževalne projekte. Skratka, v letu
prostovoljnih dejavnosti želimo z nizom srečanj in aktivnosti
spoznati različne dobre prakse, ki so ključnega pomena, v
današnjem svetu pa so (pre)večkrat zapostavljene in (pre)
daleč od medijskih reflektorjev.

RAZISKOVANJE 21
Primož Kolman

Astronomija

Zadnje misije raketoplanov space shuttleZgodovina shuttlov sega v začetek 1980. let. Ameriška
vesoljska agencija NASA je tako za potrebe osvajanja vesolja ter izvajanja zapletenih laboratorijskih
poskusov in raziskav, ki so morali potekati v vesolju, kot tudi izgradnje mednarodne vesoljske po­
staje zgradila šest raketoplanov, ki jih je bilo mogoče s pomočjo lansirne rakete poslati v vesolje.
Raketoplani so se po končani misiji lahko vrnili na zemljo,
podobno kot letala na pristajalno stezo. Enterprise nikoli ni
bil v vesolju in so ga uporabili zgolj za teste vzletanja in pristajanja. Sledila sta Columbia in Challenger, ki žal nista dočakala
konca misij. Challengerja je razneslo 28. januarja 1986, le 73
sekund po izstrelitvi, plovilo Columbia pa je razpadlo 1. februarja 2003 med vračanjem na zemljo. Vsi člani posadke so
umrli. Discovery je svoje poslanstvo končal 9. marca letos,
ko je dan prej spektakularno preletel tudi slovensko nebo,
medtem ko je vključil svoje manevrske motorje. Od Endeavourja pa smo se poslovili 1. junija, ko je uspešno zaključil 134.
misijo shuttlov. Pred nami je zdaj še zadnja izstrelitev Atlantisa, uradno imenovana misija STS-135, katerega izstrelitev
je načrtovana za 8. julij 2011. S to misijo gre program space
shuttlov dokončno v zgodovino, raketoplani pa bodo nato na
ogled v muzejih vesoljske agencije NASA, ki bo svojo dejavnost
v prihodnje usmerila predvsem v raziskovanje in osvajanje
planetov. Prvi je na vrsti Mars.
Uradna stran misije STS-135 Atlantis:
http://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/sts135/
Lunin mrk 15. junija je bil mrk stoletjaLunin mrk 15. junija
je bil nekaj posebnega. Luna je namreč šla praktično skozi
sredino Zemljine sence. Popolni mrk je zato trajal kar 100
minut, ob sredini mrka pa je bila sicer polna Luna bolj temna
kot najsvetlejše zvezde in zlahka ste jo zgrešili, če niste točno
vedeli, kje na nebu jo iskati. Tisti, ki je zamudil ta spektakel,
ga takšnega ne bo več doživel, saj se bo tak mrk ponovil šele
čez 150 let.
Luna je šla 15. junija skozi sredino zemljine sence.

Shuttle Endeavour na izstrelitveni ploščadi med eno izmed svojih
misij.
Popolni Lunin mrk 15. junija, kakršen je bil videti iz Tanzanije.

22
22

julij-avgust

Ko­so­bri­no­vi pri­prav­ki

Ko­so­brin

Beluš ali špargelj
(Asparagus officinalis)

Beluši so gojene rastline. Pridelujejo jih marsikje po svetu. Pri nas jih gojimo že nekaj let.
Beluši so večletne rastline, ki jih gojimo zaradi
mladih poganjkov. Uporabljamo jih pri pripravljanju različnih jedi. Toda to, kar jemo, je v
resnici le spomladanski poganjek rastline, ki
je sestavljena iz spleta korenin ter podzemnih
stebel in nadzemnih stebel, ki so gosto razrasla
v pahljačaste poganjke. Cvetovi so zelenkasto
beli. Pomembni sta dve vrsti: gojeni beluš in
divji beluš z bodikavimi listi. Ta vrsta raste
predvsem v sredozemskem območju, tudi pri
nas na Primorskem in v Istri.
Izvirajo iz Male Azije, kjer so jih ljudje gojili že pred
2000 leti. Rastejo poleti, ko ni dovolj druge zelenjave. Kot
nadomestek za šparglje lahko uporabimo tudi mlade poganjke bljušča in divjega hmelja.

Beluševa juha
Potrebujemo: 1/2 kg belušev, 10 dag masla, 2 žlici moke, 1
dl kisle smetane, 1 jajce, sol, poper, peteršilj.
Priprava: Beluše operite, oleseneli del odrežite in jih od
spodaj navzgor olupite. Mehke dele narežite na koščke in jih
skuhajte v posoljeni vodi. Na maslu svetlo prepražite moko in
jo razredčite z nekaj vode, v kateri ste kuhali beluše. Dodajte
skuhane beluše, razen nekaj vršičkov, ki jih prihranite za
kasneje. Vse skupaj temeljito spasirajte. Prilijte še preostalo
vodo ter dosolite in poprajte po okusu. Razžvrkljajte kislo
smetano in jajce ter mešanico vlijte v juho. Dodajte prihranjene vršičke in segrevajte, da se zgosti. Preden juho ponudite, jo lahko potresete s svežim sesekljanim peteršiljem.

Beluši z jajcem
Potrebujemo: 3/4 kg belušev, 4 jajca, 10 dag regratovih
listov, gorčico, oljčno olje, sol in poper.
Priprava: Beluše spodaj ostrgajte in morebitne olesenele
dele odrežite. S kuhinjsko vrvico jih povežite v šopek in skuhajte v osoljeni vodi. V lonec jih postavite tako, da so vršički
obrnjeni navzgor. Jajca trdo skuhajte, ohladite z mrzlo vodo
in olupite. Regratove liste operite. Odcejenim regratovim

listom dodajte malo oljčnega olja in 1 žličko gorčice ter
zmešajte. Po želji lahko vmešate nasekljan peteršilj, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo. Beluše naložite na krožnike.
Obložite z narezanimi jajci in regratovimi list. Potresite s
ščepcem soli in popra. Postrezite takoj.

Beluševa solata
Potrebujemo: 3/4 kg belušev, oljčno olje, dober jabolčni
kis, 3 jajca, sol.
Priprava: Belušem odrežemo spodnji trši del in jih olupimo. Po 12 belušev zvežemo skupaj v šopek in jih kuhamo v
slani vodi približno pol ure. V vodi skuhamo jajca, jih prelijemo
s hladno vodo, olupimo in narežemo. Ko so beluši kuhani, jih
odcedimo in položimo v krožnik. Pokapljamo jih z oljčnim
oljem in jabolčnim kisom ter dodamo narezana trdo kuhana
jajca.

Rižota z beluši
Potrebujemo: 1/4 kg riža, 1/4 kg belušev, 1 čebulo, 15 g
masla, 2 žlici sladke smetane, 30 dag naribanega parmezana,
zelenjavno juho, 10 dag regratovih listov, sol, poper.
Priprava: Beluše ostrgate, operete in jim odrežete trši
spodnji del. Narežete jih na 1 cm dolge koščke. Na olju
prepražite na drobno narezano čebulo, vsujete riž, prepražite,
da postekleni, in zalijete z juho. Solite in poprate. 15 minut
pred koncem vmešate še beluše, smetano, maslo, parmezan
in regratove liste.਍

Vse to in še več na Rastlin’cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje).

RAZISKOVANJE 23

Imeti vod GG
Doma narejeno je
najboljše

Barbara Bačnik - Bača

Sicer je zadeva datumsko že malo mimo, a vseeno ste verjetno
letos na kakšnem obisku ali pri starih starših pili sok iz bezgovega
sirupa. Mmm, najboljša osvežitev za te vroče dni. Spodaj je nekaj
več o tem, kako ga naredimo, pijemo pa ga lahko celo poletje.
In res prija, še posebej, če mu še kaj dodamo! Želim vam veliko
zabavnih vročih dni skupaj z vašim GG vodom ob doma narejeni
bezgovi limonadi.

Kaj potrebujemo?
Za nekaj steklenic sirupa v času
cvetenja (konec maja ali v začetku
junija) naberemo 30 velikih in lepih
bezgovih cvetov. Pa ne naberite jih ob
cesti, raje najdite bolj miren grm. Poleg
cvetov si priskrbite še 3 kg sladkorja,
3 limone, 3 l vode, 3 citronske kisline.

Kako pripraviti
sirup?
Vodo in sladkor zavremo, da se
sladkor stopi. Ko se voda shladi,
dodamo bezgove cvetove, na rezine
narezano limono in citronsko kislino.
Pokrito pustimo dva dni (48 ur), nato
precedimo (priporočljivo skozi gazo)
in prelijemo v steklenice, ki jih dobro
zapremo.

Kako postrežemo?
V večji vrč nalijemo toliko sirupa,
da je dno pokrito za dober prst, nato
do vrha prelijemo z vodo in vrč po­
stavimo v hladilnik. Medtem na rezine

narežemo eno limono, ki smo jo prej
dobro oprali, v vrč pa lahko dodamo
tudi lističe melise in mete (oprane
in nenarezane), ki nam lahko hkrati
služijo kot dekoracija. Poiščemo še led
in postrežemo ohlajeni bezgov napitek.
Na zdravje!

24

julij-avgust

Gozdna šola – spomladansko
olepšana

TBA

V sodobni družbi in poslovnem svetu sta postali družbena in naravovarstvena odgovornost pomembni vrednoti. Teambuilding akademija ju, v sodelovanju z željami svojih strank, vključuje v svoje
programe že dalj časa. Za potrebe večjega evropskega trgovskega
podjetja so tako razvili tridnevni družbenoodgovorni dogodek, ka­
terega končni izkupiček je bila med drugim spomladansko olepšana
in osvežena Gozdna šola Zveze tabornikov Slovenije.

Vodilna trgovina za dom in gradnjo v Nemčiji in v Evropi, s
podružnico v Sloveniji, je prvi dan pod strokovnim vodstvom
izobraževalnih trenerjev Teambuilding akademije v moderirani delavnici spoznavala veščine timskega dela, skupinsko
dinamiko, sodelovanje in komunikacijo v timu. V drugem in
tretjem delu programa pa so te pridobljene veščine lahko
preskusili tudi v praksi. Na čudovit pomladni dan so se »moj­
strovalci« navdušeno spopadli z nalogo. S svojim materialom, orodjem in delom so uredili cvetlična korita, prebarvali
oglasne deske, totem pred vhodom in klopi, okrasili vhod v
kočo, prebarvali vhodno rampo in še marsikaj.

Na koncu delavnega dne so bili, prijetno utrujeni ob
uspešno opravljenem delu, zadovoljni vsi sodelujoči zaposleni in izobraževalni trenerji Teambuilding akademije, kot
ste lahko tudi vsi taborniki, ki boste v prihodnje občudovali
novo podobo Gozdne šole. Seveda pa se delo ne zaključi s
tem, saj v prihodnje načrtujejo podobne projekte. Objektov,
ki kar kličejo k obnovi, ne primanjkuje. Z nadgradnjo obnove
in ureditve prostorov v izobraževalni teambuilding program
s poudarkom na spoznavanju osnov vodenja projektov, pa
lahko ogromno pridobijo vsi. Ob vsem tem spoznanju pa se
pojavlja prijeten občutek, da družbeno in naravovarstveno
odgovornost spoznava vedno več podjetij, ne le v svetu, ampak
postaja pomemben del gospodarjenja organizacij tudi v Sloveniji. Taborniki so družbeno in naravovarstveno odgovornost
osvojili že dolgo tega.

RAZISKOVANJE 25

Taborniki in njihovi poklici
Inženir taborništva

Barbara Bačnik - Bača
arhiv intervjuvanca

Borut je tisti tipični tabornik, kakršni so skoraj že v izumrtju, tisti, ki se predaja in razdaja za
taborništvo, tisti, ki ceni in čuti taborniška doživetja toliko bolj in pristneje, saj izhaja iz stare šole,
zna pa kljub njej ali pa ravno zaradi nje delovati tudi na nove načine. Vedno nasmejan in pozitiven,
to je Postojnčan, ki mu ni para!

Borut Žužek (RKV), mladi raziskovalec
Kako in kdaj se je začela tvoja
taborniška pot?
Prvič sem se s taborniki srečal leta
1994, ko me je bratranec vzel s seboj na
taborjenje. Od takrat dalje skoraj nisem
zamudil taborjenja in zimovanja rodu.

Kaj si vedno sanjal, da bi rad postal?
Otroške sanje se vedno spreminjajo in iz sanj o močeh pravljičnih junakov so se razvijale v sanje o knjižnih
junakih. Nekaj časa sem razmišljal, da
bi postal strojevodja, kot oče, potem
so pa sanje nekako zamrle in sledil sem
trenutnim vzgibom, razmišljanjem in
občutjem. Nikoli pa nisem sanjal o tem,
da bi postal raziskovalec kovinskih materialov in da bom študiral do svojega
30. leta in dlje.

Kaj si po izobrazbi in katera šola ti
je ostala v najlepšem spominu?
Sem univerzitetni diplomirani
inženir metalurgije. V najslajšem spominu mi je ostala kar osnovna šola,
saj je bilo takrat življenje nekako
najenostavnejše, z najmanj težavami in
ovirami.

Katere kompetence te odlikujejo?
Pripravljenost na sodelovanje, timsko delo, odgovornost, resnost.

Kaj si na podlagi svojega dela
spremenil v svojem življenju in bi
priporočil vsakomur?
Delo me je naučilo, da se človek ne
sme oklepati samo ene stvari, tiste, ki
jo pozna, temveč mora biti odprt tudi

za druge ponudbe in izzive, ki mu ustrezajo, da se iz njih lahko kaj nauči.
Več kot človek zna, močnejši je in lažje
premaguje izzive življenja.

Kateri del poklica, ki ga opravljaš, ti
je najbolj in kateri najmanj pri srcu?
Odkrito rečeno najbolj sovražim
papirologijo in en milijon obrazcev, ki
jih je treba kdaj izpolniti. Zelo všeč mi
pa je, ko lahko s svojim delom, preizkusi, analizami in raziskavami potrdim
ali ovržem določena sklepanja. V veliko zadoščenje mi je, ko mi vse tisto
“nepotrebno učenje” na faksu pride
še kako prav in mi pomaga uspešno
zaključiti nek projekt.

Kaj narediš najprej, ko zjutraj prideš
v službo in kako poteka tvoj tipični
delovni dan?
Začenjam ob 7.30. Običajno je
najprej na vrsti jutranja kavica ter ob
kavici usklajevanje in načrtovanje dela
s sodelavci za tekoči dan. Sledi delo z
izvedbo različnih preizkusov, meritev
ali analiz. Privoščimo si kratek odmor
za malico, nato pa nadaljujemo z delom in pisanjem poročil o rezultatih
do zaključka delovnega dne oziroma
do zaključka dela. Delovni dan se lahko
zaključi že ob 15. uri ali pa se razvleče
celo do 20. ure in dlje.

Meniš, da je taborništvo dobro
izhodišče za mladega človeka, da
ugotovi, kdo je in kam želi iti?
Definitivno! Priložnost ima srečati

se z različnimi izzivi in se preizkusiti v
različnih nalogah. Lahko poskusi, kako
je biti učitelj, in cel dan dela z otroci,
lah­k o poskusi biti kuhar in kuha za
ostale, lahko je mehanik in popravlja
ter skrbi za rodovo opremo, lahko je
računovodja in tajnik ter skrbi ra rodove
papirje, lahko je raziskovalec in skupaj
z ostalimi člani voda ali roda raziskuje
naravo okrog sebe ... Priložnosti je
ogromno, odvisno je le od posameznika, ali jih vidi in izkoristi ali jih ne.

Česa si želiš v prihodnosti na
področju svojega dela?
Približno enako število različnih nalog z manj papirologije in obrazcev. Pa
tudi čim manj nepričakovanih izpadov
slovenskih elektrarn. (smeh)

26

julij-avgust

16. Spust po Ljubljanici
Urša Dimić
Gašper Doljak

14. maja se je zgodil že 16. Spust po Ljubljanici,
ekološko osveščeno kanuistično tekmovanje, v organizaciji Rodu Bičkova skala iz Ljubljane, pri katerem je
sodelovalo 15 dvo- ali tročlanskih ekip.

Tekmovanje se je pričelo z zborom ekip v Podpeči ob 9.
uri zjutraj. Ekipe so prejele svoje štartne številke in pritrdile
svoje maskote na kanuje, kmalu pa so se prve že podale na
progo: vse od Podpeči do centra Ljubljane.
Na progi so tekmovalce čakale zanimive naloge. Na eni
izmed kontrolnih točk so nam pomagali tudi gasilci. Proga
se je končala v centru Ljubljane, ob Hribarjevem nabrežju.
Tam so tekmovalci opravili še zadnjo nalogo, nato pa so organizatorjem predali smeti, ki so jih pobrali po bregovih Lju-

bljanice, in maskote ekip, ki so jih organizatorji ocenili. Na
Hribarjevem nabrežju smo organizatorji postavili stojnice s
taborniškim materialom in taborniško obarvane delavnice
za mimoidoče, poskrbljeno je bilo tudi za ozvočenje. Na
Hribarjevem nabrežju je potekala tudi razglasitev rezultatov
in podelitev nagrad - letos so to bili nahrbtniki in pohodne
palice podjetja Alpina. Po razglasitvi so se tekmovalci in organizatorji podali proti Livadi, kjer se je nadaljeval piknik.

Foto: Blaz Vičič

AKTUALNO 27

Mnenja udeležencev
ROKec, RST

Anja, RPK

Kot vsako leto se na Spustu počutim odlično. Zahvala gre
v prvi vrsti sotekmovalkama in organizatorjem. Lepo je dan
začeti v kanuju, se čez progo preizkušati v taborniških spretnostih in tudi nekaj postoriti za okolje. Pika na i je sproščen
piknik na cilju s kulinaričnim presežkom. Nekatere naloge na
poti so bile izvirne in zanimive. Sicer me je pa pozitivno presenetilo vse dogajanje na Hribarjevem nabrežju in vključevanje
mimoidočih. Seveda me niso pustile ravnodušnega prijazne
in simpatične kontrolorke vzdolž Ljubljanice. Ta sproščenost
in toplina, ki sta vrlini taborništva, delata to tekmovnje res
odlično. Pohvala organizatorjem! Nabrane smeti? Na cilj smo
v kanuju pripeljali staro pnevmatiko, vedro apna in barve ter
veliko odpadne emabalaže. Ker smo ekipa Jagode, je naš
kanu krasila velika jagoda iz blaga. Ljudem smo dajali tudi
sveže jagode, dekleti pa sta bili opremljeni z jagodnimi očali
in pripadajočimi sponkami za lase. Bičkovci, kar tako naprej!

Proga je bila letos nekoliko daljša kot lani in imeli smo
več nalog. Ena najboljših je bila naloga tarzan, ko se je moral
en član posadke na sredi Ljubljanice iz čolna zavihteti na vrvi
nad seboj in po njej kar najhitreje doseči zvonec. Tudi vreme
je bilo super, čeprav sem na štartu že malo podvomila, da
bo. Lepo vreme pa je pomenilo odsotnost toka, nad čimer
sta se na poti proti centru pritoževala moja veslača, veslanje iz centra nazaj proti Livadi pa je bilo zato prav prijetno.
Lani smo se več časa vrteli na mestu, kot se dejansko kam
premaknili. Smeti letos ni bilo prav veliko, večinoma so bile
razne plastične folije, ki jih je naplavilo na veje, plastenke in
pločevinke. Poleg ekološke komponente pa je Spust odlična
priložnost, da spoznamo Ljubljanico in vidimo Ljubljano iz
drugačne perspektive, iz katere je še lepša.

julij-avgust

28

Ščuke + kanuji = Ščukanujanje
Zadnji majski vikend je bil tudi letos rezerviran za že tradicionalno orientacijsko tekmovanje Ščukanujanje, ki ga organizira Rod Jezerska ščuka iz
Cerknice (starejši taborniki ga poznate verjetno pod imenom Kanu ščuka
zlet).

In kaj smo vse počeli?
•
•
•
•
•
•
•
•

Vrisovali na karto.
V kanujih veslali po Cerkniškem jezeru.
Streljali z lokom.
Igrali roverčka (trenutno najbolj priljubljena igra našega rodu).
Oddajali in sprejemali morse.
Žagali hlod.
Preverjali znanje o notranjskih znamenitostih.
In uživali!

Foto: Maja Vidrih

Foto: Iva Toni

Foto: Maja Vidrih

Foto: Iva Toni

Mateja Melink

AKTUALNO 29

In kaj so povedali
udeleženci?

Emilio Morillo, prostovoljec
EVS iz Španije
The last weekend I went to Ščukanujanje. The
experience was so good. The scouts accepted
me soon like a part of the group and I could participate in the orientation journey and activities
for children. Moreover, we played “Robercheck”
and went canoeing. All of that in an amazing surrounding forest.*
(*Na Ščukanujanju je bilo zelo dobro. Taborniki so me hitro sprejeli kot del skupine, udeležil
pa sem se tudi orientacijskega tekmovanja in ostalih aktivnosti. S kanujem smo veslali po jezeru
ter igrali “roverčka”. Vse to smo počeli v čudoviti
naravi.)
Foto: Maja Vidrih

Jerneja Modic, načelnica
RJŠ
Letos smo “tradicionalni” program Šču­
kanujanja dopolnili še s sodelovanjem v vseslo­
venski mladinski akciji Mlade face, ki je prav tako
potekala 21. maja. Vsi udeleženi smo med tekmovanjem pobirali smeti na Cerkniškem jezeru
in tako “mimogrede” opravili še dobro delo za
celotno lokalno skupnost. Kup nabranih smeti je
dokaz, da smo taborniki prave Mlade face, saj smo
našo naravno znamenitost pustili vsaj malo lepšo.

Miha Jernejčič, RJŠ
Foto: Mateja Melink

Tudi letošnje Ščukanujanje se je uspešno
končalo. Sodelujoče ekipe so pohvalile tekmovanje, traso, naloge. Škoda le, da prijavljenih ni bilo
več, saj je bilo tekmovanje nedvomno zanimivo,
zabavno, hkrati pa tudi malce naporno. Pač vse,
kar se od orientacijskega tekmovanja pričakuje.
Najuspešnejši v posameznih kategorijah so
domov ponovno odnesli pokale in nekaj lepih nagrad, za katere se bodo ponovno borili drugo leto,
upamo, da v številčnejši konkurenci!

Več fotografij najdeš na www.
scuke.si.
Foto: Mateja Melink

30

julij-avgust

Od rodov
Tabornik je
pripravljen pomagati
Družina GG iz Rodu Srnjak Logatec se je 27. maja odpravila na eno izmed kmetij v vasi Ravne pri Cerknem. V Cerknem
smo se podali na orientacijski pohod, naš cilj pa je bila kmetija na Ravnah. Ker nam vreme sprva ni bilo najbolj naklonjeno,
smo mokri in rahlo utrujeni prišli do kmetije, kjer nas je čakal
odličen šmorn z bezgovimi cvetovi. Kasneje, ko so se nam
pridružili še zamudniki, smo si skupaj postlali v senu in se
počasi odpravili spat.
Ker smo živahna družba, smo zbrali še toliko moči, da smo
se dolgo v noč smejali in zabavali. Zjutraj smo pojedli zajtrk,
nato pa se takoj lotili dela. Razdelili smo se v tri skupine: prva
se je lotila luščenja fižola, druga kurjenja odvečnih vej na
pašniku, tretja pa je z apnom prebarvala hlev. Tisti, ki so delo
najhitreje končali, so se lotili še trenja orehov, za tem pa smo
si privoščili odmor. Gospodar nam je za kosilo skuhal odličen
golaž, nato pa smo se ponovno lotili dela. Še enkrat smo prebarvali hlev, nato pa skupaj z gospodarjem napravljali drva in
uredili vrt: najprej smo ga opleli, zatem pa posadili sadike
zelja in drugih kapusnic. Ko smo zaključili z delom, smo se za
malo adrenalina odšli peljat s traktorjem, v prikolici seveda,
in prav vsi uživali v vožnji!
Ker smo bili zelo pridni in smo delo dobro opravili, smo
za večerjo dobili odlično na žaru pečeno meso, zraven pa
krompir in zelenjavo. Ker imamo tudi pri tabornikih strast­
ne navijače, smo si pred spanjem ogledali tekmo Barcelone
proti Manchestru, nato pa utrujeni legli v seno. Morda pa le
nismo bili zelo utrujeni, saj smo se še nekaj časa smejali in
veselili. Zjutraj smo spakirali in odšli na bližnji hrib, kjer smo
si ogledali razgled, nato pa smo se gospodarjema iskreno
za­hvalili (pa tudi onadva nam, saj sta bila navdušena nad
količino dela, ki smo jima jo prihranili) in se po taborniško
poslovili od njih.
V tem vikendu smo dokazali, da smo pravi taborniki, saj
smo vestno izpolnjevali vse taborniške zakone, še posebej
petega (tabornik je vedno pripravljen pomagati). Kmetu smo
pomagali, kljub nevihtam smo brez strahu spali na seniku, za
nami pa ne na kmetiji ne v naravi ni ostalo nič smeti. Kljub
delu smo bili vsi nasmejani in kmetom izkazali čast, saj oni
ta dela opravljajo vsak dan. Veseli smo, da smo se naučili
marsikaj novega.
Za konec lahko rečem, da smo bili ekološki in varčni,
zanesljivi, zvesti, prijazni, tovariški, disciplinirani, vedri,
pogumni, plemeniti, spoštljivi, vedoželjni, varčni in zdravo
živeči taborniki!
Besedilo in foto: Jerca Trček - Kristina

RSK predstavlja novo
spletno stran
Na začetku letošnjega aprila je končno zaživela spletna
stran slovenjegraških tabornikov, dostopna na http://rsekslo.rutka.net. Od ideje do realizacije je minilo kar nekaj let,
ampak RSK-jevci smo vseeno zelo veseli, da smo zdaj še bolj
dostopni širši javnosti, staršem in nenazadnje tudi našim
tabornikom. V bližnji prihodnosti bo vzpostavljen še sistem
rodove kronike. Idejam za izboljšanje strani pa kar ni konca.
Vabimo vas na ogled vsebin rodu Severni kurir Slovenj
Gradec!
M. G.

AKTUALNO 31

Mini tabor Rodu bistre
Savinje Šempeter
Taborniki Rodu bistre Savinje smo konec tedna, od 10. do
12. junija, preživeli na mini taboru na prijetni jasi v Hrastju
pri Spodnjih Grušovljah. V petek popoldne smo se peš
odpravili od osnovne šole Šempeter do tabornega prostora.
Do večernega ognja smo si postavili šotore in spoznavali nove
taborniške veščine.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno veselim srečanjem
medvedkov in čebelic Celjsko-zasavske regije, kjer so se
mlajši taborniki družili, tekmovali in igrali s sovrstniki. Popoldne je bila organizirana zabavna orientacija, ki je potekala
od tabornega prostora do gričev severno od Šempetra ter
delavnice z zanimivimi igrami, ki so potekale v senci mogočnih
hrastov v taboru.
Vrhunec praznovanja 15-letnice delovanja našega rodu,
skupaj s proslavitvijo 50-letnice taborništva v Šempetru in
60-letnice Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske
organizacije, je potekal v soboto zvečer. Po stari taborniški
navadi smo “taborniki treh generacij” skupaj prižgali ogenj
in nadaljevali druženje s programom ob ognju. Večer je še
prehitro minil ob obujanju spominov na druženja pod platnenimi strehami in na številne dogodivščine, ki smo jih skupaj
preživeli v naravi.
V nedeljo smo tabor zaključili. Podrli smo šotore in se
poslovili, vodniki in ostali odrasli, ki so nam pomagali pri
organizaciji, pa so poskrbeli, da smo jaso zapustili takšno,
kakršna je bila pred našim prihodom.
Rosica

Naše prevozno sredstvo, tik preden je prečkalo Dragonjo. Foto: arhiv RSK

Akcija Vod vodu:
Korošci na Obali
Taborniška akcija Vod vodu, ki sta jo s skupnimi močmi
izpeljala slovenjegraški Rod Severni kurir in koprski Rod Srebrnega galeba, je odlično uspela. Drugi vikend v juniju se je
namreč GG vod Mušice odpravil proti slovenski Obali. Vreme
je bilo kot naročeno (cel vikend niti kapljice dežja), kljub
prvotnim napovedim (nevihte, burja, dež), smo se le odločili,
da ... gremo! »Kar bo, pa bo ...,« smo sklenili.
Tako smo v soboto popoldne postavili tabor v idiličnem
okolju ob Dragonji, neposredno ob meji s Hrvaško, kjer
smo tudi preživeli prvo noč. Naslednji dan smo po zajtrku
pospravili tabor, nato pa so nas Koprčani popeljali na ogled
njihovega domačega mesta. Ker je bila takrat v pristanišču
zasidrana križarka, ki sicer sprejme okoli 4300 turistov, smo
si jo seveda morali ogledati (sploh zaradi dejstva, da je luka
morala poglobiti morsko dno, da je ladja sploh lahko pristala posledice so vidne tudi v taborniških prostorih RSG in ostalih
stavbah). Na ta dan je v Kopru potekala tudi zabavna prireditev, tako da se je turistov kar trlo. Po skupnem druženju
GG-jev pa smo se proti večeru žal morali posloviti od naših
taborniških prijateljev in kreniti proti domu.
In še priporočilo za ostale vode, ki bi izpeljali takšno
akcijo: upamo, da se bo še kakšen vod (po možnosti iz drugega konca Slovenije) odločil za podobno akcijo. Tovrstno
povezovanje mladih slovenskih tabornikov je namreč zelo
zanimiva izkušnja!
»Obalno-koroška naveza« je torej vzpostavljena, zdaj pa
je na vrsti še drugi del akcije, ko pridejo Primorci na Koroško.
Naš vod Mušice že razmišlja, kam bi šli naslednjič.
M. G.

32

julij-avgust

Od rodov

Gremo mi po svoje končno tudi v Gorici

Končno smo mladinski film Gremo mi po svoje gledali tudi v zamejstvu, točneje
v Gorici. Kinoatelje, taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice ter Kulturni
dom Gorica smo v sredo, 20. aprila, priredili enkraten taborniški dan. Že v jutranjih
urah si je v Kinemaxu na Goriškem travniku ogledalo film preko 300 učencev in

RKJ prestop 2011
Sežanski taborniki smo se 10. aprila zbrali na travniku
v vasici Jeriši na Krasu, kjer smo preživeli tradicionalno
podelitev rutk in znanj.
Letos smo prestop izvedli kot dvodnevno akcijo. V soboto popoldne smo se GG-ji dobili pri naši hiški v Sežani
in se s pomočjo zemljevida in kompasa odpravili peš proti
Jerišem. Kljub soncu in vročini smo pot prehodili izjemno
hitro, včasih smo bili še prehitri za naše vodnice. Ob prihodu v Jeriše smo si postregli s pravo taborniško večerjo
ob ognju (tvist, hrenovke, toast) in se kmalu namestili v senik, kjer smo preživeli noč. Noč pa le ni bila tako dolga, saj
smo že zgodaj vstali ter pripravili prostor za prihod naših
najmlajših članov in staršev, ki so imeli pripravljeno foto
orientacijo do Jerišev. Razdelili smo se po družinah: MČ-ji
so se po svojih najboljših močeh trudili rešiti ugrabljeno
kraljično iz dežele Mavrica, GG-ji pa so se preizkusili v lokostrelstvu. Po končanih dopoldanskih aktivnostih smo se
vsi skupaj zbrali na velikem prireditvenem travniku, kjer se
je pričel težko pričakovani del dneva. Ministrica za obrambo
dr. Ljubica Jelušič, doma iz Jerišev, nas je pozdravila s spodbudnimi besedami.
Besedilo in foto: Katarina

dijakov goriških slovenskih šol. Pred
začetkom smo se otrokom predstavili
tudi taborniki, ki smo svoje delovanje
predstavili v besedi in sliki, saj smo
priložnostno pripravili tudi zanimivo
fotografsko razstavo. Ob koncu filma pa
so nas obiskali režiser Miha Hočevar in
pa trije igralci, Pija, Mohor in Jure, ki so
radovednim otrokom razkrili marsikaj.
Pred popoldansko projekcijo filma, ki
je bila namenjena čisto vsem, pa smo
organizatorji priredili še pogovor v Mediateki. Tu so režiser in igralci opisali
nepozabno izkušnjo, Hočevar pa je tudi
napovedal, da se bo projekt nadaljeval s
filmom Gremo mi po svoje 2.
Taborniki Rodu modrega vala bomo
podobno srečanje oktobra organizirali
tudi v Trstu.
Veronika Sossa - Kresnica

AKTUALNO 33

Mirnski taborniki preverjajo svoje znanje
Za nami je že prvo letošnje tekmovanje, ki je potekalo v Šmarju Sapu.
Zadnji vikend v marcu so se naši popotniki in popotnice iz kluba Lenivcev
odpravili na nočno orientacijsko tekmovanje, kjer so pokazali svoje znanje
v nočnem signaliziranju, topografiji in
orientaciji, prehodu minskega polja,
hitrostni etapi in znanju iz prve pomoči.
Ob dnevu zemlje in dnevu tabor­
nikov smo se udeležili čistilne akcije,
ki jo je organizirala Občina Mirna. V okviru Zveze tabornikov Slovenije (ZTS)
se je šest naših tabornikov udeležilo
svečane akademije ob praznovanju
60-letnice ustanovitve ZTS, ki je potekala v Postojn­ski jami. Praznovali smo
skupaj s prek petsto tabornikov iz vse
Slovenije.
Maja in junija so potekale intezivne
priprave na državni taborniški mnogoboj v Bohinju. Udeležili so se ga
člani vodov: Zvezdice, Delfinčki, Kiti in
Lenivci.
Leto bomo sklenili z organizacijo
taborenja za vse naše člane v Dragi pri
Šentrupertu, od 2. do 10. julija 2011.
Kdor se nam želi pridružiti na taborenju
ali se včlaniti v naše društvo tabornikov,
lahko dobi več informacij pri Andreju
Tratarju (tel. 041-406-330).
Z naravo k boljšemu človeku!
Nika Starina, foto: arhiv RMR

34

julij-avgust
Mjedved

Kolumni

Pojdi z menoj v toplice
... na taborjenje
Poletje je tu in čas taborjenj. To pomeni vsaj dva tedna
izven civilizacije in stran od družine, prijateljev, partnerjev.
Ker se vsem ne posreči najti partnerja, ki bi bil tabornik ali
tabornica (mislim, da smo že pred časom pokazali, da je to
najboljša izbira), je pred nami problem. Vzeti svojega partnerja, laika, ne-tabornika s seboj na taborjenje?
Najprej je pred vami vprašanje, ali si sploh želite mešati
svojega ali svojo ljubljeno v taborništvo? Nekateri imajo te
stvari radi ločene, tako kot različne družbe prijateljev; spet
drugih to ne moti in ne vidijo potrebe po tem, da bi ohranjali
določeno zasebnost pred partnerjem. Razumem seveda oba
pogleda, vendar se tukaj problem še ne konča. Je vaš partner
ali partnerka sploh tak tip človeka, ki bi se udeležil taborjenja?
Morda ima rad dolge sprehode v naravi, piknike in šotorjenja,
morda pa je bolj mestni tip človeka, ki brez elektrike in udobja
pač ne zdrži dolgo. Tudi to popolnoma razumem, saj taborjenja le niso »na komot« in znajo biti velik šok za nekoga,
ki takšnih počitnic preprosto ni vajen. Ponavadi se najbolj
zaplete pri tem, da je treba pretegniti noge in odpešačiti malo
več kot slabe tri metre do stranišča, sploh ponoči, po gozdu
in po črni temi. In ne samo to. Na taborjenju se je treba držati
določenega urnika, pravil in navad, ki so včasih nenavadne že
tabornikom iz drugih rodov, kaj šele nekomu, ki o taborništvu
ne ve kaj dosti in ga je treba na vse to šele pripraviti. Toda
kaj vam preostane drugega? Na drugi strani tehtnice je par
tednov brez partnerja. Enim to ne diši najbolj.
In potem so tu še taborniki sami, svojevrstna družba
prijateljev, s katerimi preživimo velik del svojega prostega
časa in s katerimi smo oblikovali dobro delujočo, le navidez
zaprto skupino, ki ima svoje interese, prepričanja, motivacije
in interne šale. No, vsaj snoubovci smo prav zabavna, vendar
(ne glede na vse) specifična družba. Vsak nov taboreči, ki se
nam pridruži, je podvržen ocenjevanju celotne skupine, in
moram reči, da imamo visoke kriterije. Ne prenašamo dobro
lenih, nerodnih, razvajenih ljudi. Na taborjenju za take pač ni
prostora. Vsak mora (od)delati svoje, da lahko celoten tabor
deluje kot po maslu. Treba je dati na stran svoje individualne
potrebe, da lahko celotna skupina deluje (če dežurni ne pomijejo skupne posode celega tabora, pač ne bo večerje).
Če se vam torej porajajo večji pomisleki, pojdite skupaj
raje na počitnice v Grčijo. Ne želite dva tedna poslušati njegovega ali njenega javkanja, kako ga ali jo vse grize in pika.
਍

Bo­ris Mrak

Poletju in
dogodivščinam
naproti, da o septembru sploh
ne govorimo
Globoko smo že zakoračili v mesec junij, ko se bo končala
šola in začel najlepši del šole - počitnice! Taborniški rodovi so
sredi temeljitih priprav na taborjenja, vrhunec letne taborniške
dejavnosti, kjer bodo naši člani lahko v naravnem okolju preizkusili svoja znanja, pridobljena tekom šolskega leta. In tega
dogodka se seveda veselijo vsi taborniki in do velikega dogodka je le še nekaj šolskih dni, potem pa: “Hura!” Konec nalog,
spraševanja, kontrolk, projektov in vsega, kar nas je težilo te
zadnje dni, ko sonce že prav toplo sije in nas vabi v naravo (predvsem pa ven iz učilnic in predavalnic). Ko bi le že napočil tisti
zadnji dan in nam bodo razredničarke razdelile spričevala. Kako
čudovit je mesec junij!
In sedaj se nam zdijo taborniške zadeve zares lepe in vsi v
pričakovanju taborjenja kar nekako pozabljamo, da za soncem
vedno pride dež. Tudi taborjenja in počitnice bodo še prehitro
minili in zopet bo treba v šolske klopi in začelo se bo novo šolsko
in taborniško leto. Če je september še daleč, pa ne bi smele biti
daleč skrbi glede začetka novega taborniškega leta, kajti sedaj je
čas, da poskrbimo za nove vodnike in vodje. V poletnih mesecih
bo organiziranih kar nekaj tečajev za različne vodje in prav bi bilo,
da na njih pošljemo kar se da primerno število naših bodočih in
ne nazadnje tudi sedanjih vodnikov in vodij, da si pridobijo še
kakšna nova in obnovijo dosedanja znanja. Vsem bi to še kako
koristilo. Vsekakor ne zaupajte tistim članom, ki zatrjujejo, da
jih na tečajih in šolanjih ne morejo naučiti nič več novega in da
je udeležba na njih samo izguba časa in denarja. Seveda tečaji
niso namenjeni samo pridobivanju novih znanj in veščin, ampak
tudi spoznavanju in srečevanju z vrstniki iz drugih delov Slovenije in so priložnost za izmenjavo osebnih izkušenj z ostalimi
udeleženci, da o prijetnih večerih sploh ne govorim.
Za našo prihodnost bi morali resno razmišljati takrat, ko
nam gre dobro in smo prepričani, da bolje sploh nebi moglo biti.
Takrat je čas, da trezno razmišljamo in imamo dovolj časa, da
pravočasno stremo še tako trd oreh (rešimo še tako težko zagato
v kateri smo se znašli). In mesec junij je ravno pravšnji čas, da
se zazremo v čas po počitnicah. Julija in avgusta se razen na
taborjenju ne bomo videli ravno pogosto. In taborjenje je lahko
tudi primeren trenutek, da nekaj časa pod platnenimi strehami
posvetimo tudi tem vprašanjem. Zavedati se moramo, da samo
dobro usposobljen in z znanjem oborožen taborniški kader lahko vodi člane, rešuje dnevne zadeve in taborniško organizacijo
uspešno pelje naprej proti naši naslednji obletnici, ki jo bomo, v
to verjamem, proslavili vsaj tako slavnostno in delovno, kot je bila
letošnja 60. obletnica delovanja ZTS.
Pred nami je dolgo vroče poletje in izkoristimo počitnice za
nove dogodivščine in nove taborniške izkušnje.
SREČNO!
Ljubljana/Domžale, 15. 6. 2011

RAZVEDRILO 35

Gozdna šola ZTS
v Bohinju
Ne odlašajte, čimprej
pokličite 041/490 888
in si zagotovite prostor.

Kolofon
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@volja.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Petra Grmek
(5ra.grmek@gmail.com) - urednica sklopa Igra, Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com) - urednica sklopa Dogodivščina, Žan Kuralt (zan.kuralt@
gmail.com) - urednik fotografije. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci:
Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Gašper Cerar (cerargasper@gmail.com), Borut Cerkvenič (borut.
cerkvenic@triera.net), Matjaž Kerman (laskopivo@gmail.com), Primož Kolman (primoz_kolman@yahoo.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si),
Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Polona Rožman (polona.rozman@gmail.
com), Tomaž Sinigajda (siniginda@gmail.com), Petra Skalič (petra_skalic@hotmail.com), Veronika Sossa (kresny@yahoo.it) in Domen Šverko (dsve2001@
yahoo.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com).
Us­ta­no­vi­telj, iz­da­ja­telj in last­nik Zve­za ta­bor­ni­kov Slo­ve­ni­je, Ljubljana, Parmova 33. TABOR so­fi­nan­ci­ra­Mi­ni­strs­tvo za šols­tvo in šport Re­pub­lik­ e
Slo­ve­ni­je. Naslov uredništva: Re­vi­ja Ta­bor, Par­mo­va 33, 1000 Ljub­lja­na. Te­lef­on 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: revija.tabor@gmail.
com, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena po­sa­mez­ne­ga izvoda je 2,09 €, let­na na­roč­nin­ a je 20,86 €, za tu­jin­ o pa let­na na­roč­ni­na s pri­pa­da­jočo
pošt­ni­no. Transakcijski ra­čun: 02010-0014142372. Ro­ko­pi­sov in fo­to­gra­fij ne vrača­mo. Upo­še­va­mo samo pis­ ne od­po­ve­di do 31. jan­ uar­ja za te­ko­če leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra­ču­nan v ceno. Gra­fič­na pri­pra­va in tisk: Tri­de­sign d.o.o., Ljub­lja­na. Številka je bila tiskana v nakladi 6400
izvodov. Pošt­nin­ a pla­ča­na pri po­šti 1102 Ljub­ljan­ a. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792.  
ISSN 0492-1127

Jaka Bevk - Šeki

36

julij-avgust

Iz taborniške pesmarice
Changing the world
E
A
When you give a minute
E
A
When you stop and think
E
A
It ain't too hard to find
E
A
The connecting link
Cm#7
People want the same things
Cm#7
We dream of a happy end
E
A
We're just caught in the same commotion
E
And time slips away
A
E
You say you want to make some changes
A
E
Why don't you start by making friends?
Cm#7 A Cm#7
You can take a stand
A
Cm#7 A Cm#7
By shaking a hand
A
G#
If it's a change in you
A
H
Then the world is changing too
REF:
E
Eb/E
I'm changing the world today,

Gašper Cerar

D. Lemma in P. Klang

Cm#7
the world today
A
With a small step forward
E
Eb/E
and it's the simplest way,
Cm#7
we can start today
A
crossing lines and borders
G#
A
H
E A E A
And the change in you, means the world
is changing too.
E
A
Won't you come, won't you come with me
E
A
To the World Scout Jamboree
E
A
E A
I've got a brother that I never met
E
A
E
A
I've got a sister that's not introduced to me yet
Cm#7
But we want the same things
Cm#7
We dream of a happy end
E
A
And maybe that stranger coming your
way

Jaka Bevk - Šeki

E
just waiting to be a friend
A
E
And if you want to make some changes
A
E
Why don't you start by making friends?
Cm#7 A Cm#7
You can take a stand
A
Cm#7 A Cm#7
By shaking a hand
A
G#
If it's a change in you
A
H
Then the world is changing too
REF
Won’t you come, won’t you come ... 3x
G#
If it's a change in you
A
H
Then the world is changing too
REF

RAZVEDRILO 37

Poletno jesenski koledar
27. julij - 7. avgust - 22. Svetovni
skavtski Jamboree - Švedska
2011
Se hitro približuje!

Od 24. - 31. julija - Tečaj za
vaditelje lokostrelstva in tečaj za
učitelje lokostrelstva 2
V sodelovanju z lokostrelsko zvezo in Fakulteto za šport v
Gozdni šoli v Bohinju.
Več na http://www.rutka.net/inc/moduli/news/pripetki/
Razpis_SPEC_lok.pdf

13.-20. avgust - Tečaj za vodje
taborniških enot (‘’Inštruktaža’’)

Tadeja Rome

21.-30. avgust - MZT MČ vodniški
tečaj
Potekal bo v Geršičih v Beli krajini.

Več na: www.rutka.net
10.-11. september 2011 - BOP
- Bazoviški orientacijski pohod RMV Ts-Go
BOP je prvo čezmejno orientacijsko taborniško tekmovanje za PP-je, RR-je in grče. Na trasi, ki teče med Italijo in
Slovenijo, bo veliko zabavnih nalog, vaše orientacijsko znanje
pa boste (neposredno pred ROT-om) lahko preizkusili v skupini, sami ali v dvojicah. Prijave potekajo do 29. avgusta, štart
pa bo v Bazovici pri Trstu (manj kot 2 km od državne meje s
Slovenijo).

Več informacij na www.tabornikirmv.it.

Pirati ‘z Bohinja vabijo na ...
temeljni in nadaljevalni tečaj za vodje taborniških enot.
Tečaj bo potekal v Gozdni šoli v Bohinju.

Več informacij na: http://instruktorji.blog.
siol.net/
20.-30. avgust - Vodniški tečaj
gorenjskega območja
V Marindolu bo potekal vodniški tečaj, na katerem bo
mogoče tudi opravljanje izpita iz prve pomoči za vozniški izpit.

Več informacij na: vodniski@taborniki.net
20.-28. avgust - Tečaj orientacije
in topografije
Tečaj bo potekal v Gozdni šoli v Bohinju. Temeljni in na­
daljevalni tečaj.

Več info na: http://orientacija.rutka.net
21.-28. avgust - MZT GG
vodniški tečaj
Potekal bo v Geršičih v Beli krajini.

Več na: www.rutka.net

23.-25. september - ROT
Republiško orientacijsko tekmovanje.

38

julij-avgust

DOTIK
SiNi

Vrstice ...
Pišem ti vrstice čiste sreče,
besedice žametno dišeče ...
črke, vejice in pike ...
v nerodne stihe zdaj ujete.
Vse to, da ti sporočim ...
le s teboj zares živim.

39

Štiri mušketirke. Foto: Žan Kuralt Zaključno tedensko srečanje RSŽ-ml

Nobena ovira ni previsoka (ali pa
prenizka). Foto: SiNi - Območni
mnogoboj

"Ne me hecat’!" Foto: BiZi - Državni
mnogoboj ZTS

MEGABIVAK! Foto: Rok Franc - Teden športa na Ravnah na Koroškem
Taborniški večer ob ognju. Foto: SiNi - 15-letnica RBS