St. 3 ?. Izdaja si. 2 om

Cene oglasov i aioip. peUi-vrata mali oglasi po I 30 in 2D.veC|l Ofllnsl nad 45 mm v Sine
Naročnina
Dnevna izdajo
za državo SHS
sSns	WLr JLms»J ^T -iTr::
nede laka izdaja	naročilu cotvisl
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	ssft^sssj?
Inozemstvo 140 D	dneva po proznlKU
l/reantšiio /e v Kopliarievl ulici št. 6 III Koltoplsl ae ne vrata/o, netranklrana pisma ae ne sprelema/o * Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328
Političen list slu slovenski narodi
Uprava Ic vKopItatlevi UJ.4i.ft * tebounl račun; £/ubl/ana 4ien. tU.OSO ln 10.349 xa Inseiate. SaialeioSi.7563, Zafjieb 41. 39-OU, Praga ln Duna< 41. 24.797
Potrebna beseda
Če bi ne bilo v Belgradu notranje politične krize, bi se bila gotovo bolj opazila vest, da g. Mussolini ne želi samo obnoviti z Jugoslavijo tako zvanega pakta prijateljstva, ampak da bi odnose med Italijo in Jugoslavijo rad postavil na resnično solidno in trajno podlago.
Ne vemo, koliko in da li so sploh te vesti utemeljene na istini; saj obnašanje italijanske vlade v zadnjih letih ni kazalo, da bi stremela za resnično prijateljskimi in iskrenimi odno-šaji z našo državo. Ravno nasprotno: fažizem, ki vlada Italiji, ni zamudil nobene prilike, da ne bi pokazal do nas sovražnih čustev, nas žalil in do skrajnosti izzival. Vest o prijateljskih namerah do nas prihaja iz Rima istočasno, ko so deportirali na močvirne, okužene in brezljudne otoke celo vrsto jugoslovanskih kulturnih delavcev iz Primorja ter nameravajo izgnati tjakaj še druge. Če pa g. Mussolini res hoče stopiti do Jugoslavije v odkritosrčno prijateljsko razmerje, nas to kljub vsem prizadetim krivicam in žalitvam iskreno veseli, kakor nas veseli vsak korak in vsaka akcija, ki služi utrditvi miru, prav posebno, če izhaja od naših sosedov, s katerimi imamo toliko dotikajočih se velikih interesov.
Jugoslavija in Italija moreta lahko najti podlago za sporazum, ki bi bil obema državama v največjo korist z ozirom na njuno pre-važno politično pozicijo in možnosti gospodarskega razvoja na jugu in jugovztoku Evrope kakor tudi v obrambo po, svetovni vojni ustvarjenega stanja v svetu, ako Italija re-Spektira našo neodvisnost in po naravi dano stališče na Balkanu. Da pa je ta sporazum trajen, zanesljiv m resnično prijateljski, je pa neobhodno traba še nečesa drugega.
Italija vlada nad skoro pol milijonom Jugoslovanov. Da li po pravici ali po krivici, danes ne bomo razpravljali; pa saj je naše stališče tudi italijanskim vlastodržcem dobro znano. Na vsak način nam nalaga zvestoba sklenjenim paktom, da žalostno dejstvo priznamo. Ne d?mo si pa in si nikoli ne bomo dali jemati v zakonih naravne morale utemeljene pravice, da se za usodo naših sorojakov ▼ Italiji teko živo zanimamo kakor za naSo lastno. Da li imajo Jugoslovani v Ijaliji svobodo narodnega razvitka ali ne, to nam ni in ne sme biti vseeno. In če fašistovski režim preganja nedolžne jugoslovanske kulturne delavce, italijanske državljane, samo zato, ker pišejo slovenske in hrvatske knjige, ki jih cenzura dovoljuje, če jih za to zapira, muči in deportira, potem so to krivice, ki so storjene celemu jugoslovanskemu narodu brez ozira na državne meje, je to žalitev jezika in kulture, ki obsega ljudi od Soče do Vardara, je to uničevanje vrednot, ki so skupne nam vsem, naj živimo pod to ali ono postavo. In kdor teh narodnih in kulturnih vrednot ne spoštuje, ta ne more računati na naše prijateljstvo niti na kakšne pakte, ki bi sloneli na globljem in odkritosrčnem razmerju.
G. Mussolini, ki gotovo kot globoko pro-nlcujoč um boljše nego kdorkoli drugi ve, da je življenjska skupnost* Srbov, Slovencev in Hrvatov tako globoka, da je tudi tak notranji razpor, kakor je sedanji, ne more razdreti, ampak se bo končal v le še večji poglobitvi, — g. Mussolini, pravim, bo gotovo tudi vedel upoštevati to naše prepričanje: da brez spoštovanja, vpoštevanja in obzirnosti napram našemu skupnemu nacionalnemu čustvovanju, časti in zahtevam, ki na njih participirajo vsi Jugoslovani, kjerkoli živijo, ni in ne more biti resničnega prijateljstva med nami in Italijo. Le kdor rešpektira naravne pravice vsakega, ki govori slovenski ali srbohrvatski jezik, lahko računa na našo poštenost, odkritost in zvestobo, če hoče stopiti z nami v tesnejše razmerje v skupnem interesu in v interesu vse Evrope.
Posledice hujskarije
Zr.greb, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Svoječasno se je tisk KDK in tisto časopisje, ki je naklonjeno KDK. z vsemi silami prizadeval javnosti predočiti, da je ustrelila mladega Slovenca Stanka Petriča zagrebška policija. Po aretaciji zagrebškega pomočnika Šmida se je izkazalo, da izvira krogla, ki se je našla v Pc-tričevem telesu, po vsej verjetnosti iz Smido-vega revolverja. To dejstvo obenem dokazuje, kako je zagrebška ulica radi hujskanja brezvestnega časopisja postala razuzdana. Celo starejši obrtniki porabljajo ognjeno orožje proti meščanstvu, samo da uprizarjajo večje nemire.
Široke konzultacije se pričele
Skupščinski predsednik predlaga široke konzultacije - Vrstni red avdtenc - Parlamentaren razvoj krize - Danes prideta v Belgrad dr. Maček in Pribičevič - Komentarji in ugibanja k prihodu šefov KDK • Seja demokratov - Seja trojke - Mandat za sestavo nove
vlade bo poverjen večkrat
Belgrad, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Z avdienco skupščinskega predsednika se je otvorila pot posvetovanjem v dvoru. Ilija Mihajlovič je predlagal posvetovanje šelov vseh strank in parlamentarnih skupin. Kriza se torej razvija popolnoma parlamentarno. Kakor se čuje in kakor smo dobili informacije iz klubov, je vrstni red posvetovanj na dvoru razvrščen tak o-l e:
Danes od pol 5 do pol 6 je b;l kot Sel najmočnejše stranke v dvoru Aca Stanojevič. Za njim je bil v avdienci še! radikalr^ga kluba Velja Vukičevič. Jutri dcpoldne je ob 10 predvidena avdienca dr. Mačka. Ob 12 Ljube Da-vidoviča. Ob 2 popoldne Pribičeviča. Ob 4 dr. Korošca. Ob pol 5 dr. Hrasnice (ker se dr. Spaho mudi v Sarajevu). Nato Joče Jova-noviča in Laziča. Po tem razporedu bi bila jutri končana vsaj prva posvetovanja.
Danes je šlo za vsebino napovedanih formalnosti. Najprvo se je mnogo ulibalo o tem, ali bosta Pribičevič in dr. Maček dejansko prišla v Belgrad in kaj bosta kralju predlagala. Zaenkrat je to vprašanje zanimivo radi tega, ker, čc kdaj, gresta ta dva politika v svojem srcu popolnoma narazen, čeprav bi javnost rada presenetila s skupnim nastopom v dvoru. Nekateri so danes popoldne opozarjali na možnost, da ostane dr. Maček intransigenten in pod Perrarjevim vplivom. Ponovno se je poudarilo, da njegova stranka računa samo z narodom in kraljem. Torej, ker ga kralj zove, ni po programu nobene ovire, da ne bi prišel v Belgrad. Kljub temu pa se je naglašalo, da so hrvatski omladinci že pred tem poslali dr. Mačku spomenico, da ga ne puste v Belgrad in da ga smatrajo za izdajalca lastnih gesel, če bi to storil. Dalje sc dr. Maček od vsega začetka boji irankovsk'h skrajnežev, da bi ti ta korak izrabili za agitacijo zoper Radi-čevo stranko.
Beležimo te trditve le radi popolnosti situacijskega poročila. Dejstvo je namreč, da je bilo za varnost obeh politikov z vladne strani poskrbljeno in da so prišli prav do prvih postaj nasproti varnostni organi, da se prepreči vsak incident z ene in z druge strani. Dr. Mačka in Pribičeviča pričakujejo v Bel-gradu za jutri s prvim zagrebškim brzovlakom.
Zanimivejše je bilo ugibanje, kaj bosta j dr. Maček in Pribičevič predlagala. Neka/teri so trdili, da bo dr. Maček ponovno stavil zahtevo po federativni ureditvi države, Pribičevič pa da bi se zadovoljil z razpustitvijo naredne skupščine in razpisom novih volitev. Na drugi strani pa že danes računajo 7. iznenadenji. Oba, dr. Maček in Pribičevič, naj bi sc v zadnjem trenutku na Davidovičev mig zedinila na to, da b! priznala državo, dinastijo in ustavo. Predlagala bi blok narodnega reševanja, v katerega bi v volivni vladi vstopili Ljuba Pa-vidovlč ,dr. Maček, Pribičevič, zemljoradniki in eventualno Aca Stanojevič.
Ta vest je dobila svojo verjetnost vsaj v skupščinskih krogih radi drutfe vesti, da prideta jutri dr. Maček in Pribičevič iz kolodvora naravnost v demokratski klub v skupščino, kjer ju bo pričakovalo vodstvo DS. Da pa imej blok kaj izgleda, tako se je trdilo, morajo ti politiki povedati javnosti, kakšna jamstva bosta dala oba politika naredu in državi, da bo njuno razdiralno delo prenehalo, ko sta dosedaj samo ruš la. Dalje, ali je mogoče dati dr. Mačku tako jamstvo ravno sedaj. Vsekakor je prestolica, oziroma krog odločujočih politikov, zelo radoveden na nastrp obeh voditeljev opozicije. Zdi se, da je razvoj mnogo odvisen od tega, kaj bosta oba vladarju pred-
V	zvezi s tem je veljalo politično zanimanje tudi drugim voditeljem. Pozornost so vzbudMa današnja posvetovanja. Demokrati so Imeli daljšo sejo. Značilen je sklep, da se mora odslej vodstvo DS sestajati vsak dan ob 11 dopoldne in da o vseh odločilnih korakih sklepa le vodstvo. Ta korak se razlaga na ta način, da je v klubu DS zelo močna skupina, ki očita Ljubi Davidoviču, da se jc prenaglil ln udal Pribičeviču ter da sc je kriza otvorila, Itn prav za prav ni bila potrebna, DS pa v tej krizi ni sigurna.
V	predsedništvu vlade so se dolgo mudili dr. Anton Korošec, Velja Vukičevič, Il*ja Mi-hailovič in dr. Halil beg Hrasnica. ker je
dr. Spaho odsoten. Tudi ta sestanek se jc v dneh posvetovanj na dvoru tolmačil na t a-čin, da je trojna koalicija močan činitelj in že gotova zveza. Ugibanje, kaj bo predlagal Velja Vukičevič, je privedlo v demokratskih vrstah do rezultata, da je spričo spora med radikali in demokrati za Vukičeviča mogoče, da predlaga trojno koalicijo. Ti informatorji so hoteli vedeti, da je kandidat za zunanjega ministra v bodoči vladi dr. Ninko Perič.
Mandat dobi ev. tudi dr. Maček
Mnogi pa so trdili, da se bo kriza razvila na ta način, da se bo poskusilo s posvetovanji na vse strani in da se bo mandat za sestavo vlade poveril večkrat. Ta mandat za sestavo vlade naj bi dobil ev. tudi dr. Maček, če se mu posreči sestaviti vlado. Če se njemu ne bi posrečila sestava vlade, naj bi dobil mandat Ljuba Davidovič, ker bi potem m»gel dokazati, da je bila kriza potrebna.
Informacije, da se kriza ne bo vlekla preko pravoslavnih božičnih praznikov, so sc danes ponovno zatrjevale. Vendar je v vladni krizi tako, kot pri bolezni: Nihče ne ve natančno, kdaj nastopi nov moment, ki da poteku bolezni novo smer. Zato so politiki na ta vprašanja odgovarjali: Ne bodite optimisti, pa tudi ne pesimisti. Vse gre v redu. Kakor se zdi, bo odločitev odvisna od tega, ali se bodo vršila širša ali samo ožja posvetovanja, to jc, ali se bodo posvetovanja raztegnila na dolgo časa. Dalje, ali bo iz teh širših posvetovanj nastalo kaj pozitivnega. V tem poslednjem slučaju bi sporazum obsegal tudi sprejetje novega proračuna. Kajti vlada z dvanajstinami pač ne bi bila koristna državnemu ugledu niti na znotraj niti na zunaj, niti to ne bi pripomoglo k državni konsolidaciji.
Razne možnosti
Če pa nikakor ne pride do sporazuma, sc zdi, da se bo poveril mandat strankam, ki so sedaj v parlamentarni večini in ki bi imele nalogo, da sprejmejo proračun in nujne zakone, nadalje pa bi delale na nadaljnjem sporazumevanju med Belgradom in Zagrebom. Ta koalicija bi bila četvorna. Ako ne bi prišlo do če-tvorne koalicije, bi bila naravno nujen izhod trojna koalicija, ld bi prevzela, zavedajoč se dolžnosti do naroda in države in do našega gospodarskega stanja, vodstvo države v svoje roke in bi nadalje, kot doslej četvorna koalicija, vodila politiko sporazumevanja z zagrebško opozicijo.
Vsa ta ugibanja so seveda več ali manj le presojanje trenutnega položaja. Mnogo je intrig, mnogo je tudi izmišljenih vesti. Tako n. pr. so se danes po Belgradu trdovratno širile govorice, da je vpokojen minister dvora Jankovič. Na drugi strani so zopet zelo zanimiva stalna posvetovanja vseh vladnih in izven vlade zastopanih politikov in parlamentarnih vodstev. Zdi se, da bo jutrišnji dan, potem ko bodo zaslišani voditelji opozicije, prinesel dokaj svetlosti v nadaljnji razvoj in da bo jutri zvečer mogoče vsaj približno trditi, kakšen značaj bo imela bodoča vlada.
Pristaši Marinkoviča za četvorko
Zagrob, 3. jan. (Tel. >Slov.<) >Obzor< prinaša vest, da se je na konferenci Marinko-vičevih prijateljev sklenilo, da marinkovičevci v tej krizi nastopijo ločeno in da se bodo na vsak način prizadevali za vlado čotvorko. »Ob-zor« javlja, da so bili na tej konferenci tudi Kosta Timctijevič, Mateji?, dr. Ilija Šumenko-vič in drugi.
Zanimiv uvodnik dr. Krnjeviča
Zagreb, 3. jan. (Tel. Slov.) »Narodni val« prinaša uvodnik, ki ga je napisal tajnik HSS dr. Jure Krnjevič. V njem razpravlja o vladni krizi ter pravi, da je Belgrad že pred daljšim časom sklenil, da se znebi dr. Korošca kot predsednika vlade, kar se najbolje vidi iz vesti in člankov v belgrajski »Politiki«. Iz istega vzroka se tudi javno in tajno poroča v Zagreb, da ie vsemu zlu kriv dr. Korošec in da ie za današnje stanje on odgovoren. Dr. Krnjevič pravi, da ni prav nobenega Hrvata, ki bi verjel tem glasovom in da hrvatski narod z ogorčenjem zavrača te glasove.
Trije predlogi dr. Mačka
Dr. J. Nevistič poroča »Pravdi« iz Zagreba to-le:
»Za rrzvoj vladne krize vlada v Zagrebu vedno ve^ie in večje zanimanje. (Dr. Mačkova izjava, da ga kriza n« zanima, je bila torej le prazna krilatica. Gp ured.)
Najmanjše zanimanje pa kažejo federalistL Oni so ekstremisti in zahtevajo popolno preureditev države, in to ne potom volitev, temveč potom oktroa-a, kakor je bilo tudi ustvarjeno stanje od 1. decembra. Pri zmernejših strujah pa je opaziti dvoje stališč. Pesimisti se boje, da bi sc vladna kriza rešila pred pričet-kom širokih konzultacij z nastankom vlade trojne ali četvorne koalicije. Radičevci sprejemajo to eventualnost z resignacijo, ker mislijo, da morejo še čakati in da bi bilo za nje v strankarskem oziru prilično ugodno, ker bi se tako izognili raznim nesoglasjem v stranki, zlasti z levičarsko razpoloženim krilom, ki je pod direktno sugestijo gospe Marije Radič.
V Pribičcvičevi okolici pa se opaža neka potrtost, ker pritiskajo na g. Pribičeviča zlasti njegovi pristaši iz Like, Bosne in Vojvodine, da skuša z vsemi silami čim bolj omiliti stališče dr. Mačka in tovarišev in da izkoristi otvoritev krize. Tako treba tudi tolmačiti izjavo g. Pribičeviča, da za KDK niso kompe-tentne izjave posameznikov — s čimur je meril na Mačkov govor v Križcvcih — temveč so merodajni le sklepi plcnuma in poslovnega odbora KDK.
Značilno je, da po otvoritvi vladne krize zborujejo radičevci za sebe v poslopju oblastne skupščine, dočim samostojni demokrati pri g. Pribičeviču v hotelu »Esplanade«.
Od dobro informirane osebe se mi je posrečilo zvedeti, da je dr. Maček zahteval, da se na seji poslovnega odbora KDK otvori debata o preureditvi države in da izdela KDK v tem vprašanju točno svoje stališče. Gospod dr. Maček je, kokor sem izvedel, postavil kot podlago za debato tri predloge o preureditvi države.
Prvi predlog pomeni trialŠEtično ureditev države, drugi dualistično, po katerem bi se postavile vse pokrajine bivšs Avstro-Ogrske na eno stran, Srbija in Črna gora pa na drugo. Tretji predlog je federalistična ureditev.
Ta zadnji predlog je najbolj umerjen. 0. Pribičevič ni nikakor hotel, da bi prišlo v tej stvari do debate, ker jo bil prepričan, da bi nastala v le;n slučaju v vrslah poslancev KDK nesoglasja. Zaradi tega je bilo zahtevano, da se formulirajo samo taktične zahteve KDK. Glavna, zahteva bi bila: mandat za volivno vlado, ki bi jo sestavila KDK ali pa nevtralna vlada, ki bi jo sestavile strankarsko neeksponirane osebnosti.
Zelo značilna je vest, ki se je včeraj (1. 1.) razširila v tukajšnjih političnih krogih, da imata g. Pribičevič z eno, g. Maček pa i drugo strani zvezo z Belgradom in to vsak za sebe.
Včeraj se je celo trdilo, da je imel g. Pribičevič tajen sestanek z nekim odposlancem g. Davidoviča. Misli se, da je ta odposlanec g. Svetozar Gjordjevič. Nadailje se trdi, da je neka politična oseba odpotovala iz Zagreba v Belgrad.
Danes je obiskal Pribičeviča v hotelu >Esplanade £ poslanec SDS dr. Milan K o -s t i č. V pogovoru je dejal dr. Kostič, da so izjave radičevoev postranskega pomena. Svobodne volitvo so mogočo kljub temu, da to taji dr. Maček.
G. Maček in g. Pribičevič čakata na bel-grajski poziv h konzultaciji. Če pride la poziv, bosta odpotovala skupaj, ker eilcn brez dru-gega nočo iti.<
Objavljamo v celoti to poročilo, ker na eni strani potrjuje vso naše trditve o nestv glasjih med I1SS in SDS, na drugi strani pa prinaša več jasnosti glede zah ev dr. Mačka. Drago pa je seveda vprašanje, 03 bedo trije predlogi dr. Mačka tudi podlaga za pogrja-nja za sporazum in če ne bo zmagala srednja pot, ki je v treh predlogih dr. Mačka ni videti.
Hrasnica pri Korošcu.
Belgrad, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Nocoj sc ja ponovno sestal ministrski predsednik z zastopnikom muslimanskega kluba dr. Halid beg Hrasnico.
Avtomobilska nezgoda gen. Živkoviča.
Belgrad, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Pozno zvečer se je snoči zaletel avtomobil generala 2iv> koviča v neki tovorni avtomobil. Lahko je bil ranjen neki narednik, ki je sedel poleg generala. Uvedla sc je preiskava, da se dožene. / koga zadene krivda.	/
SDS v skrbeh
Strah, da bi bila potisnjena ob stran
Zagreb, 3- jan. (Tel. »Slov.«) Med samostojnimi demokrati se je pojavila bojazen, da ne bi razplet krize šel v tfko smer, da bi oni ostali na strani. Posebno se boje, da bi moglo priti do neposrednega stika med zastopniki večine Hrvatov in Srbov brez Pribičevičevega j posredovanja. Zato prinaša »R:je?« uvodnik j »Krka KDK«, v katerem trdi, da so odnošaji med strankami KDK popolnoma iskreni in prisrčni. Na koncu se ozira na vest, da se je med člani trcjne koalicije pojavilo mnenje, da bi se večina Hrvatov sporazumela z večino Srbov in Slovencev. »Rijcč« se v uvodniku z ozi-rom na ta obrača proli ratličevcem in pravi, da se jc dostikrat dokazalo, kam so Hrvati prišli, ko so se pogajali z Belgradom sami. Ta pisava »Riječi« se živahno komentira. V političnih krogih opozarjajo na nedoslednost samost jmk demokratov, ki so silno napadali sporazum RR ter se prizadevali, naslikati javnosti ta sporazum kot nasproten interesom naše države, sedaj pa se samostojni demokrati postavljajo kot nekaki varuhi, brez katerih se ne bi noben sporazum posrečil.
KDK razpravlja o vladni krizi
Zagreb, 3. jan. (Tel. Slov.) Danes se je vršila seja poslovnega cdbora KDK. Navzoči so bili skoro vsi člani odbora. Razpravljali so, čeprav so izjavljali, da se kriza njih ne tiče, o vladni krizi. Med sejo so se raznesle vesti, da je namestnik velikega župana Maksiniovič dobil služben poziv za vedji KDK, da bi prišla na konzultacije. Pri tej priliki so časnikarji vprašali voditelje KDK. aH besta na ta poziv odšla v Belgrad. Dobili so odgovor, da bi tak poziv a limine odklonila. Sicer pa se jc sklenilo, da gresta v Belgrad. Ves dan so se vršila posvetovanj?. kako stališče naj bi se pri eventu-elni konzultaciji zevzelo. »Riječ« piše, da je izključeno, da bi dr. Maček in Pribičevič odpotovala danes v Belgrad. Če bi dobila poziv na konzultacijo, bi jutri, v petek odpotovala.
»Narodna Politika" kot dnevnih
Prvega januarja je izšla prva številka »Narodne Politike« kot dnevnik. To je brez dvoma historičen dan za katoliško gibanje med Hrvati. Prvi hrvatski ka.oliški dnevnik so ustanovili očetje kapucini na Reki 1. 1912. ;pod imenom »R i j e č k e Novinec in pod uredništvom Petra Itogulje, Ru dolin E c k e r t a in drugih tedanjih hrvatskih katoliških omladincev. List se je zelo hitro razširil vsled svojega pravilnega političnega stališča in svoje energične obrambe hrvatskih in katoliških interesov. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je madžarska vlada na Reki list ustavila in zato se je list začasno preselil v Zagreb, kjer sta ga urejevala Peter Rogu-1 j a in Marijo M a t u 1 i č.
V Zagrebu je izhajal list pod imenom »N o v i n e« in si v kratkem pridobil velik ugled vsled svoje pisave za časa svetovne voj-ue. Ko je moral pokojni Peter Rogulja v vojsko, je prevzel uredništvo lista dr. Janko Simrak. Poleg njega sta urejevala list še sedanja profesorica dr. K r a 1 j - D e ž e 1 i č in sedanji urednik dr. Marijo M a t u J i č-
Leta 1918., ob priliki reorganizacije katoliškega gibanja med Hrvati in ustanovitve Pučke stranke so se spremenile »Novine« v »Narodno Politiko« in se kot take vzdržale do volitev v konstituanto. Od tedaj pa do božiča 1. 1923. niso imeli svojega katoliškega dnevnika. To je bilo razdobje najtežjega beja za obstanek. Toda voditelji katoliškega gibanja niso mirovali, temveč so ustanovili konzorcij tisočarjev za katoliški list in pričeli pripravljati tla za izhajanje lista. Se pred tem je začelo zbirati P i je ve društvo za dober tisk naročnike za list Po velikem trudu in velikih žrtvah se je na vse zadnje vendarle posrečilo, da je prvega januarja izšla prva številka dnevnika.
Ze prva številka novega dnevnika kače, v kakšnem duhu bo urejevan list. Ima najboljša politifne informacije od svojih dopisnikov iz raznih središč naše države. Uvodni članki se odlikujejo po svoji resnosti in objektivnosti, kakršna se najde le redko. So-trudniki za zunanjo politiko iz Pariza, Stras-bourga, Varšave, Londona, Sofije in Lvova so dobri žurnalisti in se oglašajo pogosteje. Posebno pozornost posveča »Narodna Politika« večnemu mestu R:mu, kot središču krščanstva. Iz Rima objavlja skoraj v vsaki drugi številki podlisbke, članke in vesti, ki so vse zelo zanimive. Zlasti upošteva pri tem socialno vprašanje. Ravno tako dobro je poskrbljeno 7>a roman in podlistek.
»Narodna Politika« je zato v čast naši Surnalistiki in dolžnost vsakega Slovenca, ki so zanima za hrvaško vprašanje, jo, da se naroči na list. »Narodna Politika< se naroča pri upravi »N- P.«, Zagreb, Kap.ol 27 in velja kot vsi zagrebški dnevniki 40 dinarjev mesečno. Dijaki, delavci in omladinci dobe list za 30 Din. _,_
Dunajska vremenska napoved: Polagoma bo zmerom manj oblačno, mraz pa bo postal hujši. Na jugu in na vzhodnem robu Alp bo I morda še snežilo. Temperatura se bo polagoma znižala.
Italija proti Jugoslaviji?
Senzacijonalne domneve pariškega lista - Italija računa na
neslogo Jugoslovanov
Pariz, 3. jan. (Tel. j Slov.«) »Echo de Pariš« domneva, da Italija ne bo obnovila prijateljske pogodbe i Jugoslavijo, ki poteče 27. januarja 1829, kar bi se lahko smatralo kot odkrita napoved neprijateljatva. Italija ni respoktirala pred tremi leti sklenjene pogodbe, ki bi imela jamčiti obrambo teritorijal-nega stanja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah. Vse prevratne sile v Madžarski in v Bolgarski, naperjene proti Jugoslaviji, bi lahko računale na pomoč Italije. K temu je prišel še konflikt z Albanijo. Če bi Italija hotela pogodbo z Jugoslavijo podaljšati, bi morala revidirati vso svojo balkansko politiko. Za koncesije pa Italija nima nobenega veselja, ker so Jugoslovani sami med seboj nesložni. — Kakor smo že priobčili glasove angleškega in italijanskega tiska o predstoječih pogajanjih med našo državo in Iialijo, tako priob-čujenvo tudi vest uglednega pariškega lista.
So to sicer samo domneve, ki pa jih moramo upoštevati, kajti »Echo de Pariš« je re3en in ugleden list in Ima baje tudi precej dobre zveze z Rimom. Kar je zanimivo, je to, da to francosko glasilo svojo domnevo gradi na neslogi Jugoslovanov.
Mi smo že ponovno naglasili, da so izjave prvakov KDK in njihovo delovanje zelo škodovale ugledu naše države v tujini in slabile vsako našo akcijo v inozemstvu. Zato smo tudi Vedno svarili pred nemogočimi ekstrem-nimi zahtevami ter pozivali na slogo in sporazum. Ponavljamo ta naš apel tudi danes. • Voditelji KDK bodo imeli priliko sedaj za i časa krizo točno objaviti, kaj želijo in kaj za-i htevajo. Upajmo, da je tudi pri njih zmagalo rodoljubije nad osebno užaljenostjo in da bodo zavzeli tako stališče, ki bo lahko tvorilo podlago za pogajanja o definitivni ureditvi vseh naših notranjepolitičnih problemov.
Mala antantu in nemške reparacije
Mala antanta složna - Italija zahteva povišanje kvote
Praga, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Od informirane strani se poroča kot stališče Češkoslovaške k reparacijskemu problemu: Če bi Češkoslovaška na konferenci strokovnjakov ne bila zastopana, se tam ne bo odločalo o ničemer, kar bi se tikalo češkoslovaških interesov, ne da bi bili pritegnjeni češkoslovaški zastopniki. Samo posebi jc umevno, da bodo države male antaute, ki so dosedaj v teh vprašanjih postopale vedno skupno, našle skupno stališče tudi v tem vprašanju. Vsekakor se bodo o tem vršili razgovori med državami male antante.
London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« napoveduje, da bodo Jugoslavija, Romunija in Grška, ki dobivajo majhen delež pri nemških, večjega pa pri avstrijskih, ma-
Težave albanskega kralja
Rim, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Kronanje albanskega kralja Zogua I., ki je bilo določeno že za začetek septembra, se je znova odgodilo, ker se zavlačuje izročitev Skanderbegove krone iz dunajskega zakladnega muzeja. Stvari, ki se nahajajo v dunajskih muzejih, so namreč zastavljene za posojilo Društva narodov, katero pa še ni dalo dovoljenja za prodajo posa-i meznih predmetov. Tudi namera kralja Zogua,; da bi poročil italijansko kraljevo prineennjo Giovanno, je zadela na težkoče, ker je prince-sinja katoličanka, Zogu pa je glavar enega najvažnejših mohamedanskih plemen.
Sovjeti za mir s sosedi
Bukarešt, 3. jan. (Tel. Slov.) Romunska vlada je sprejela od poljske vlade obvestilo, da je sovjetska vlrda pristala na predlog Poljske, da naj pri pogajanjih za s! lenitev prijateljskega pakta in pogodbe o nenapadanju sod^.uje tudi romunska vlada. Romunski zunanji minister Mi-ronescu je takoj poročal predsedniku vlade in regentskemu svetu o tej zadevi. Odgovor romunske vlade bo takej odposlan v Varšavo.
Litva sprejema sovjetski predlog
Kovno, 3. jan. (Tel. Slov.) Litvanska vlada ! je danes pristala na Litvinovo pobudo, da se , podpiše protokol za takojšnje uveljSvJjenje Kel- J logovega pakta ter bo tudi predlagala, da se temu pridružijo tudi ostale baltske države.
„Tiskovna svoboda"
na Madjarskem
Budimpešta, 3. jan. (Tel. Slov.) Ko se mad-jarski parlament zopet sestane koncem meseca januarja, se mu bo predložila novela tiskovnega zakona. Po tej noveli se posamezni listi lahko ustanavljajo svobodno, položiti pa morajo kavcijo 50.000 pengoiev. Pravica do ustavitve lista pa ne bo pripadala več vladi, temveč sodišču. Če je izdajatelj lista Član parlamenta, mora sam zaprositi parlament, da ukine njegovo imuniteto. Če o tem ne pride do nobene odločitve, ugasne imuniteta dotičnega poslanca, katerega se potem lahko privede na sodišče.
Nove aretacije
Pariz, 3. jan. (Tel. Slov.) Že več dni se razne osebnosti brezuspešno prizadevajo, da bi našle medicinsko kapaciteto, ki bi bila pripravljena, kriti sleparstva bivšega finančnega ministra Klctza z zdravniškim mnenjem, ki bi se glasilo tako, da je Klotz duševno slaboten. Prvo zdravniško spričevalo se je glasilo tako, da je Klotz za svoja dejanja odgovoren. Ponudbe so bile stavljene že več evropskim profesorjem, ki pa so stvar vsi odklonili, češ da so preobloženi z drugim poslom.
Pariz, 3. jan. (Tel. »Slov.") V Škandalu »Gszette du France« je bilo obtoženih še nadaljnjih Šest o«eb, med njimi voivoda Ayen-ski in soproga odvetnika tfospe Hanau, gospa Hersant. Vsi so obtoženi goljufije. Socialistični »Populaire« piše, da bodo oblasti prijeie Še nadaljnnh 32 oseb, med njimi senatorja Rio, predsednika zvez vojfllb oSkorlovancev, posl. Bertranda In župana v Courtrayu Ackerja.
, djarskih in bolgarskih reparacijah, v kratkem nastopile pri velikih zaveznikih za to, da se njihove celokupne reparacijske zahteve vpo-števajo pri odmeri celotnih nemških obveznosti, ker je Nemčija po čl. 230 in 231 in dodatku I. mirovnih pogodb odgovorna tudi za reparacijske obveznosti svojih bivših zaveznikov.
Milan, 3. jan. (Tel. »Slov.«) »Corriere del-la Sera« zahteva, da se zviša delež Italije pri reparacijah. Kvota 10%, ki je bila določena leta 1920. pred ugotovitvijo italijanske vojne škode, zaostaja daleko za deleži Francije in Belgije. Italija pa lahko zahteva, da se postopa z njo enako, kakor z navedenima dvema dr-I žavama. Tudi čl. 237 mirovne pogodbe daje možnost revizije.
Poslanec dr. Tuka aretiran
Praga, 3. jan. (Tel. Slov.) Poslanec slovaške ljudske stranke in bivši šefurednik »Slovaka« dr. Bela Tuka je bil danes v Bratislavi aretiran in takoj izročen v preiskovalni zapor. Dr. Tuka je star 48 let. Pred prevratom je bil profesor na madžarskem vseučilišču v Bratislavi. Ko je bila po prevratu njegova prošnja za reaktivacijo cd vlade odklonjena, se je posvetil ižurnaHstiki in politiki. Znal si je pridobiti sčasoma zaupanje voditelja ljudske stranke gosp. Hlinke in je dolgo časa igral v tej stranki vodilno vlogo. Pripadal je skrajnemu radikalnemu slovaškemu pokretu. Ko je lansko leto javno nastopil z izjavo, da je oktobra 1928 v razmerju med Češko in Slovaško nastopil vacuum iuris, je proti njemu v vsej javnosti izbruhnilo ogorčenje in množile so se pritožbe, da je v službi madjarskega iredentizma. Zahteval je, da naj se v Slovaški izvede plebiscit, da bi se ljudstvo moglo izjaviti, ali še hoče ostati v državnem sklopu republike, češ da so zastopniki Slovaške pred desetimi leti sklenili samo začasno preizkusno pogodbo za dobo desetih let. Prva konkretna obtožba proti dr. Tuki je padla od voditelja narodnih demokratov na Slovaškem poslanca dr. Ivanke, ki je javno trdil, da dr. Tuka tajno organizira mladino v revolucionarna društva, da bi mogel s temi organizacijami ob ugodnem času dvigniti upor in pomagati Mad-jarom, da zopet osvojijo Slovaško. Nedavno je bil od praškega parlamenta na zahtevo sodišča izročen in sedaj bo imel priliko, zagovarjati se pred sodiščem.
Bolezen angleškega kralja
London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Današnje dopoldansko zdravniško poročilo javlja, da je imel kralj nemirno noč, da pa se njegovo stanje v splošnem ni spremenilo.
Za pravice katoličanov v Mehiki
Milan, 3- jan. (Tel. »Slov.«) V San Anto-niu v Texasu zbrani mehiški škofje so po vrnitvi nadškofa Floresa iz Morevilije iz Rima na podlagi papeževih naročil izjavili v skupnem pastirskem listu, . da za poravnavo konflikta ni na potu ničesar, čim se ustavi preganjanje katoličanov. V tem slučaju bi Cerkev ne stavila svojih zahtev, drugače pa bi tudi državljanom ne mog'a prepovedati, da se poslužujejo svt jih pravic obrambe.
„Kuhinja laži"
Pod tem naslovom se vodi precej ostra polemika med »Jufornjiim listom« in zagrebškimi »Novostmi«. ~Jutarnji list« očita »Novostim«, da so kuhinja lrži, »Novosti« pa odgovarjajo z istim prctiočifkom. V vsem pa gre za vest, da so baje radikali kupili tiskarno »Tipografija«, v kateri se tiskajo listi »Ju-tarnji list«, »Obzorr, »Večer« in »Hrvait«.
»Jutarnji lbk je vložil vsled te vesti proti »Novostim« tožbo, »Novosti« pa odgovarjajo, da lrodo pred sodiščem svoje trditve dokazale. Ker pride stvar pred sodišče, bo itak Jognano, kje da je ta »kuhinja loži« in zato mi to polemiko le po svoji novinarski dolžnosti registriramo.
Državniki ob novem letu
Pri »prejemu diplomatskega zbora pri predsedniku francoske republike g. Doumer-qne-u je papeški nuncij Magliorie v svojem pozdravnem govoru posebno naglasil miroljubnost politike g. Brianda. Res je, je izvajal nuncij, blagostanje vsakega naroda predvsem odvisno od notranjega socialnega miru. Gotovo pa je ravno v sedanjem času, da je odvisno tudi od blagostanja njegovih sosedov in od harmonije, ki mora vladati med vsemi narodi. Zato z največjimi simpatijami zasledujemo delo francoskega naroda za učvrstitev mednarodnega miru. Francija želi organizirati mir z ostalimi narodi v duhu pravičnosti in bratstva in se trudi, da ga zajamči pri vseh konfliktih z raz-sodiščnimi pogodbami. Konečno je nuncij omenil podpis Kelloggovega pakta v Parizu, ki daje najlepše nade narodom.
V svojem odgovoru je predsednik Doumer-que izjavil, da Francija tudi v bodoče ne bo izpustila nobene priložnosti, da se mir zagotovi in učvrsti. Ni pa mir odvisen samo cd notranjega miru in harmonije v družini narodov; on je odvisen tudi od čuta sigurnosti, ki mora vladati med narodi.
Hindentmrg z® izpraznitev zasedenega ozemlja
Tudi pri Hindenburgu je govoril v imenu diplomat, zbora papeški nuncij Pacelli: Nemčija je že s tem, da je takoj pristopila k paktu proti vojni, svečano stopila v krog enih držav, ki so za miroljubno ureditev razmerja med narodi. Naj bi nastopajoče leto prineslo srečno rešitev vseh važnih in zamotanih problemov, od katerih je odvisen mir v Evropi in naj bi bilo mejnik na poti k vesoljnemu miril in bratski slogi med vsemi ljudmi na zemlji
Hindcrburg je odgovoril, da nemški narod bolno čuti danes bolj kakor kdaj to, da je velik del nemškega ozemlja še vedno oropan svobode. Samo med svobodnimi narodi pridejo lahko do polne veljave visoke ideje o sporazumevanju, o miru in o človečnosti. Vsi problemi, ki so zapreka za mimo sožitje med narodi, se morajo rešiti na temelju pravičnosti ne glede na razmerje sile in veličine. Pozdravlja brate in sestre v zasedenem ozemlju z željo, da bodo v novem letu osvobojeni.
Briand za Društvo narodov
Francoski zunanji minister je dal še sledečo izjavo: Trdno upam, da bo leto 1929 prineslo izpolnitev septemberskih dogovorov v Ženevi in končno likvidacijo vojnih posledic. Konferenca strokovnjakov je zagotovljena. Če bodo vsi udeleženci pri. predstoječih pogajanjih ppkazali dobro voljo, se mi zdi izključeno, da bi koft||-renca ne imela uspeha, ki bo omegecil..učvrstitev miru in tako potrebno zbližanje med Nemčijo in Francijo. Ko smo se nedavno v Luganu sestali, se nam je posrečilo odstraniti celo vrsto nesporazumov, ki so zatemnjevali obzorje .Naša skupna manifestacija, da smo čvrsto odločeni storiti vse, da se nadaljuje politika sporazuma, se ne sme smatrati samo za nič pomembno gesto. Z obojestransko dobro voljo bomo lahko storili velik in pomemben korak naprej na poti k miru. Društvo narodov, katerega avtoriteta se je ravno pri zadnjem južnoameriškem konfliktu zopet pokazala in pri katerem se ped okriljem blagodejne atmosfere zbirajo zunanji ministri skoraj vseli držav, je neprecenljivo polje akcije in dela. Prepričan sem. da bo njegovo delovanje tudi v prihodnjem letu še bolj plodonosno.
Drobme vesti
Dr. Friedrich Daym, bivši poslanec v avstrijskem parlamentu in znani prvak katoliškega gibanja je umrl. Pokojni je pripadal stari Češki plemiški rodbini, je bil zaveden Čeh in odločen katolik.
Eksplozija v Parizu. Pri vhodu v utrdbo De Boulogne so imeli* delavci nalogo, da razstrelijo stari trdnjavski zid. Namesto ene pa-trone pa so vložili 14 patron. Eksplozija je bila tako silna, da je vrglo kamenje iz zidovja sto metrov daleč. Eksplozija je zelo poškodovala kolodvor okrožne železnice v Parizu, na katerem so se običajno vršili slovesni sprejemi suverenih knezov. Na kolodvoru je bila poškodovana prodajalka časopisov in cvetlic.
Kdo je organiziral upor v Afganistanu. Na splošno senzacijo se doznava, da je izginil bratranec afganistanskega kralja Amarkan, katerega je Anglija že več let konfinirala v Ala-habadu v Indiji. Smatra se, da je Amarkan v zvezi z nemiri v Afganistanu.
Trgovinska pogodba, sklenjena med Italijo in Španijo, dovoljuje obema strankama največje medsebojne ugodnosti. Španija je znižala nekatere carinske postavke.
Pritrdilo za imenovanje bolgarskega vojnega ministra Vtkova za poslanika v Rimu je prispelo. . Zunanji minister Burov je obvestil poslanike Anglije in Francije o razlogih tega imenovanja.
Katolikov na Holandskem je po najnovejših statističnih podatkih 2,444.583, protestantov pa 3,658.787. V katoliških šolah je 472.628 učencev, v državnih nekatplišklh šo'ah pa približno istotoliko. V semeniščih jo 253 slušateljev napram 110 pred desetimi leti,
Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Ponekod dež. Drugod sneg, zlasti v severnih krajih. Zmerni vetrovi severovzhodne smeri.