119. številka. Izdanje za medo 8. oktobra 1897. (T Trsta, t torek ireier die 6. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „■DIMOIT11 Uhaja p« trikrat a« teden * teatib tedanjih ob tovklh, Aalvtklh 1» aobotah. Zjntranje itdanje izhaja ob S. ari ajatraj, večerno p« ob 7. ari večer. — Obojno isdaaje stane: «■ jeden meaeo . (. 1.—, i*vsn Avstrije t. 1.50 se tri meaeo. . . 3.— , , , 4.5.0 M pol lete , . . , , t ».— ■t va« Into . . . 13.— , • . IS.— Naretela* le plačevati atpraj ■■ umite k rez prlležeie aaraaalae ae a prava m astra. Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnio: h tobRka v lratu po 9 nvč. laven Trate po 4 nvi. EDINOST Ofleai ae rečna« po tarifu v petita i ae naslove « debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor obsega ravadnih vrstic. Poslana, oaairtniee in javne zahvale, do* meči oglasi itd. ae račuuajo po nogodbi ▼ai dopiai naj ae poiiljajo uredništvo a lisa Caaerimft fit. 18. VBako pmwo mera biti frankovano. ker nefrankovana ae e« sprejemajo. Rokopis. se ne vračajo, Harečaino, reklamacije in oglase spre-jene upravniitvo ulioa Molino pie-eolo bit. 3. II. nadut. Naročnino in ogleaa je plačevati loco Trat. Odpne reklame flije so preste poštnine. Glasilo slovenskega političnega draAftva n Primorsko. „T edinosti Jm Castitim našim yy. naročnikom! | Vse one častite gg. naročnike, kateri niso še doposlali naročnino za IV. četrtletje, prosimo, da to storo čim prej mogoče. Upravništvo „Edinosti". Večina, vlada in mi. Zgodovinske pomembnosti je bil oni dan, ko bo vse skupine na desnici pritrdile načrtu adrese, kakor ga je izdelal in predložil odlični poslanec in plemič iz Galicije. Ta načrt je zajedno program sedanji večini. Trija so glavni stebri, na katerih sloni načrt: krščanska načela, avtonomija kraljestev in dežel in popolna, brezpogojna jednakopravnost ▼ s e h narodov. Rekli smo, da je bil zgodovinsko važen oni dan, ko so Be skupine na desnici združile za ta program. S tem je bilo doseženo, Česar trebamo v prvi vrsti: trdna, ,'stalna, kompaktna večina v abornici poslancev. Eaj da pemenja to, povedali so naa najglasneje nasprotniki. Kar besneli so, ko so videli, da se jim je porušila prčmisa, na katero so v glavnem opirali svoje račune. Računali so namreč — in pogled v žalostno minolost je opravičeval njih račune —, da se skupine na desnici ne bodo mogle zjediniti za nknpen program. Zlasti so oprizorili uprav divjo gonjo proti nemškim konservativcem. Le-te so hoteli oplašiti z grožnjo, da jih bode narod nemški smatral narodnimi izd^jicami, ako se združijo se Slovani v parlamentarno večino. Tega namena strašenja niso dosegli. Zato so zdivjali tako, da divjajo še danes, a vsi nenemški narodi — izvzemši peščico Italijanov, ki igrajo smešno ulogo onega, ki bi hotel biti povsodi, a v resnici ni nikjer — so čutili instinktivno, da je oni dan, ko se je vsprejel ukupni načrt adrese, oznanjevalec boljših dni za narode in za državo. Taka čutstva so prošinjala tudi nas in ve- PODLISTEK 17 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. ,Ha, ne, zastonj nočem ničesar! Stara Bunda ni še nikdar prosila miloščine, in ni prosila. To pa vam povem, frajlica, jaz vam moram razodeti srečo..." in ciganka se je vila pred njo, kakor dete, bi prosi odpuščenja zasluženi kazni. Da bi se je prej iznebila — morda tudi iz radovednosti — udala se je želji ciganke, saj jej je dobro delo raztresenje. Seli sti na bližnjo klop vsaka na jeden konec, ciganka je pomešala karte in jih ponudila Hermini, da privzdigne, kar je storila ts mehanik. Pa si je obrisala roke v predpasnik. Ciganka je mrmrala nekaj, kar je ustala hudo presenečena in se odpravljala, da odide. „Eaj je z mojo srečo P Sicer tako nič ne verjamem". ,Ne smem, nočeta povedati", in ciganka je odšla proti vratom vrta. „Nazaj!" je je poklicala Hermina. „Ker hočete, a ne proklinjajte ciganke Bunde, ranjkega Brajdiča žene, katere kosti bode že krila črna ruša, ko se bode godilo to"... „Kaj ?" Ciganka je pogledala v karte in pregovorila: selili smo se programa krščanskih načel in narodne jednakopravnosti. Tudi tretja točka — de* želna avtonomija — nas ni kalila zadoščenja. Mnogo smo pisali že proti avtonomiji dežel, ali nje načelni nasprotniki tudi nismo. To smo povdarjali opetovano tudi te dni. Danes izjavljamo slovesno še enkrat, da ae nasprotujemo tej točki programa sedanje večine, am^ak zahtevamo jedino to, da se nam ustvarijo garancije, da ta avtonomija ne postane v rokah naših nasprotnikov v Trstu, Istri na Koroškem in Stajarakem, materijal, iz katerega bi oni klepali smrtne kose za narod naš. Toliko mimogredć. Veselje je bilo torej splošno, ko se je zasnovala sedanja večina. Splošnemu veselju je sledilo ksalu nekako razočaranje. Optimisti so menili, da sedaj pojde vae kakor namazano. Motili so se. Stroj večine se je pohabljal sedaj tu, sedaj tam in gospodje parlamentarni konstrukterji so morali sleherni hip popravljati in uravnavati. To je provzročalo nekako nervoznost in nezaupnost med prijatelji večine in — veselje mej nje nasprotniki. Zlasti med Jugoslovani je zavladal zepet črni pesimizem, to pa tem bolj, ker so se širili glasovi, da grof Badeni ne vidi rad Jugoslovanov v večini, katere bi rad nadomestil z Italijani in liberalnimi veleposestniki, ter da je načelno proti temu, da zi Jugoslovani kaj dosegli, oziroma, da bi se Italijanom skrivil jeden sam lasi S tem čutstvovanjem javnosti so morali ra-\ čunati tudi naši poslanci. Uverjeni smo sicer, da ' so i oni pripravljeni do skrajnih žrtev in samoza-tajevanja, da se doseže prvi in glavni cilj: da se za vedno onemogoči nemškoliberalno gospodstvo v tej državi! Ali oni poznajo položenje naše, oni vedo, kaj se godi pri nas ob periferijah. Vedo torej, da je tu naravnost skrajna za naš narodni obstanek iu da nas ne rešijo pogina tndi najlepše obljube vseh ministrov in parlamentarcev; vedo, da tu treba nemudoma pomoči. Oni niso mogli drugače, nego da so se za- „Frajlica... vi ste zaljubljeni, tudi on ljubi vas; glejte, ta podoba, nekdo pride v črni suknji, glejte, ne, ne pokažem... in potem..." Ciganka je umolknila in potem lokavo zrla Hermini v obraz, katerega je zdajci oblila rude* čica. „No, in potem?" jo je vprašala Hermina. .Potem... vi, potem bodete nesrečni 1" „Lari-faii, glejte, da odidete z Bogom 1 „Ha, moja desetica, sedaj sem jo zaslužila 1* Jezno jej je vrgla Hermina denar in odhitela po beli, s peskom posuti stezi med vrtnice. Dolgo se ni umirila... saj je njej sami dopovedovalo srce, da ona ne bode srečna... in sovražila je Miciko, sovražila Ivana, ue, ljubosumna je bila... „Sicer pa je vse larifari, vraža, babjeverstvol" Ta misel jo je utrdila. Zopet je slonela ob ograji, tam izza grmovja pa je ugledala... v črni suknji Gomoljevega Dolfa. Hitela je k njemu — čez tri tedne bode pel novo mašo — iu mu pripovedovala na dolgo in široko o ciganki z glasom, kakor da jej verjame — vendar bi rekel: veselo. „Lari-fari I* je odgovoril on in udaril s palico po ob potu rastoči cvetki, da jej je odletela cvetna glava daleč na stran. .Kaj pa, ako ste vi tisti nekdo v črni suknji ?" je vprašala ona zlobno*ljubko šaleča se. Rasno jo je pogledal, ustavil se, postavil resno besedo obrnili do večine in do vlade. Do tična izjava slovanske krščansko-narodne zveze se je prestala v seji parlamentarne komisije večine, in podpisana je bila od posl. Barvvinskega, Šušteršiča, M. Laginje, Ferjančiča, Gregorca in Biankinija. Od večine zahtevajo naši poslanci, naj si zasnuje krepko organizacijo na podlagi vzajemnosti. To je nujno potrebno. Krepka organizacija je potrebna, ako hočejo, da bode aparat večine točno deloval v vseh slučajih. Vzajemnost pa je potrebna, ker brez te ni možna jednotna, krepka organiza* cija večih skupin. Slovenski io hrvatski poslanci bodo gotovo soliden vogelni kam^n organizacije večine, ako bodo vedeli, da smejo računati na to, da via organizacija smatra za svoje tudi vse zahteve naroda slovenskega in hrvatskega. Potem se jim ne bode bati, da bi prišli v navskrižje se svojo poslaniško vestjo ali pa se svojim narodom. Povsem je bilo torej opravičena zahteva naše zveze: večina, organizuj se 1 Iu ko bodeš organi* zovana, postani mati, jednako ljubeča vse svoje sestavne dele! A tudi do vlade so spregovorili naši poslanci. Tudi to ie bilo nujno potrebno. Zaklicali so v svoji izjavi: Tudi mi smo v večini 1 Ta večina je pripravljena podpirati vlado. Ali večina more storiti to le pod tem pogojem, da bodeš vladala ti v njo zmislu 1 Zahtevamo od vlade, da brez odlašanja administrativnim potom ukrene potrebno, da dobimo prepričauje, da vlada resno misli na odstranjenje obstoječih krivic na vseh poljih javnega življenja. Tako se je v svojem bitstvu glasila apostrofa naših poslancev do vlade. Potrebno je bilo to, nujno potrebno, toliko z ozirom na prežaloatno položenje našega naroda po obmejnih pokrajinah, pa tudi s ozirom na čast in ugled vse večine. To vendar ne gre, da bi vlada hotela le izkoriščati večino, in da se morda potem še združi z nasprotniki poslednje l! Grol Badeni je res postopal do sedaj tako, kakor pred-se palico in jo porinil v zemljo, pa dejal: .Gospodičina, vem, da ljubite Ivana... vi mi hočete prigovarjati ? Ne, vi sami ne veste, a jas vem in sem vedel posebno tedaj, ko sem si iz?o-lil ta stan"... in šla sla naprej. Prišla sta do vrta in Hermina ga je povabila, .da mu dene zadnji šopek". .Gospodičina, jaz gotovo nisem nekdo v Črni suknji, ne, jaz vam želim, jaz vam hočem sreče, po kateri sem hrepenel nekdaj sam: Ivanu sea že rekel, da vaja poročim, a bilo je to pred štirimi leti..." .Ivan je dejal, tako mi je pripovedoval Lovec, da ga ne bode več domov". Šla sta v uto. Iz intimnega pogovora ju je prebudil obupen krik Hermininega očeta. Prestrašena sta skočila po koncu. Rudolf Gomolj se je poslovil naglo in hitel na postajo, Hermina pa k papann. Na postelji je ležal, težko sopihal, kraj njega so stali Lovec, Konrad in Egon. Hermina je po* slala zadnja dva po zdravnika v X,* oba sta hitela. Ona pa je nlivala vsako minuto kapljice zdravil, katere mu je Xiški zdravnik zapisal za take napade. „Sta zopet kadila!" je rekla ona Lovcu o-čitajočim glasom, ko je videla, da je bolniku odleglo, da je dihal svobodneje. (Pride še.) da misli trajno ustanoviti tako za posamične sku- S pine na desnici skrajno nevarno, za vso večino nečastno in vrhu tega nekoastitucijoneluo razmerje. Slovanska krščrfnsko-narodna zveza je spregovorila važno besedo. Kar zahteva, je tako umevno Mamo ob sebi, da bi morali misliti o vsakomur, ki bi hotel oporekati uje zahtevam, da ne mi>l! pošteno s programom, za kateri Me je sjedinila večina, j Mi se obračano d;»nes le do ?ktipin verin^. , Daj izvedejo pošteno in lojalno, kar zahteva od ' njih naša zveza. Vlada nam ne dela skrbi. Ako j bode večina hotela, zaresno hotela, odločno hotela, ; hoteti bode morala tudi vlada. Za vse slučaje pa je dobro, da se naši po- : Klanci natočili čistega vina. Vlada treba krepke j ▼ečine; večina pa krepkih sestavnih delov. In da i bode lir vatsko-slo venski sestavni del krepak, treba j nou v prvi vrsti pogojev za krepko življenje. Teh j zahtevamo, ker jih moramo zahtevati. DOPISI. I* Trsta, začetkom oktobra 1897. (Izv. dop.) [Podjetje, ki je vredno vse podpore.] Minolo je že več nego jedno leto, odkar se je v Trstu (ulica Navali št. 1) odprla posebna hiša, kjer se vsprejemljejo dekleta, ki so začasno \ brez službe, da se obvarujejo pohajanja in pre- j grehe, in da se po mogočnosti poučujejo in vzgo- : jujejo za dobre in poštene služabnice v družinah. ! Koj v začetku se jih je veliko oglasilo za ' vsprejetn v to hišo, pa prošnje družin so se mno- \ ž le in se še. Sleherni dan dohajajo od vseh strani, toliko iz mesta kolikor z dežele, prošnje vodutvu zavoda. Le to je večkrat v žalostnem položaju, da : radi pomanjkanja prostora ne more vstreči vs^-m , onitn opravičenim željam po pripravnih in sposobnih osebah. Vodstvo je vstopilo v zvezo z enakimi zavodi j na Dunaju, v Gradcu in v Ljubljani, da bi dobilo iz I onih krajev mnogo sposobnih deklet. Pa ta namera, žali Bog, ni imela zaželjenega vspeha, ker ondotnim dekletom bi bilo treba plačati vožnjo semkaj, ne da bi bile gotove, da dobe službo. Delali so se in se še sedaj delajo drugi načrti, ki bi po malem in malem dovedli zadostno število v i vsacem oziru spotobuih služabnic v ta prekoristni i zavod. Pomanjkuje pa zavodu podpore od strani družin, bodisi materijalne ali moralne. Gotovo, ako bi bil zavod imel v teku leta več podpore in ako I bi zanimanje bilo veče, bi bil bolje vspel in se razširil. Odprla se je ta posebna hiša za to, da bi se oupomoglo uajživeji in najnujnejši potrebi me- j sta tržaškega. Da je bil tak J*avod res prepotre- j ben, pričalo je veselj'e. katerim je bila sprejeta * vest o ustanovi toliko dobrodelnega zavoda. Vod- ■ stvo se je moralo dosti boriti in premagati najte- ; žih zaprek; pričakovalo pa je in trdno upalo, da ! bode ttžaško mesto in p. n. družine, že znane in slavne po radodarnosti, podpirale po svoji moči tudi to toliko potrebno m človekoljubno napravo. \ Žal, da ni tako. Zavod je prepuščen takorekoč sa- ; metiiU sebi, brez zadostne izdatne pomoči ; —šteje komaj kakih bornih 50 udov, ki so se morali veliko truditi in žrtvovati za obstanek zavoda. Zavod je že muogioi družinam v mestu pre-skvbel dobrih in pridnih služabnic in lahko se reče, * ne da bi zamogel oporekati kdo, da je bilo jako j ustreženo dotičnim družinam. Ako pa ni bilo mo- ' gofie vstreči vsaaemu posamičniku, ni vodatvu krivo na tem, kajti pri vsej svoji dobri volji in veliki skrbi ne more vsikdar popolnoma spoznati drkleta, ker je bivanje v zavodu navadno jako kratko. Pa vse te nedostatnosti in pomanjkljivosti bi se lahko odpravile, ko bi vodstvo imelo več de* narne podpore na razpolaganje. Obrača se zopet do slavnega občinstva, do p. n. družine gospodarjev in gospodinj, in do vseh dobromislefiih, do njihovih plemenitih src, da bi prišli v pomoč temu prekonstnemn zavodu ali materijalno, z denarnimi doneski, ali pa vsaj moralno, priporočevanjem pri znaucih in prijateljih, z nabiranjem novih udov, ali pa, kar bi bilo še najboljše, z lastnim pristopom k omenjenemu društvu. V Trstu, meseca septembra 1897. Za vodstvo zavetišča za služabnice: Fany W e i b s n a n d, voditeljica Polltiftke vesti. f TRSTU* oktobra 1697. K položaja. Danes ima svojo sejo zbornica poslani: Za si »čaj, da pride grof Badeni v sejo, pozdravijo ga desničarji korporativno. Sinoči so se sestali v posvetovanje — načelniki klubov večine, po današnji seji pa se sestane parlamentarna komisija, da se izreče o zahtevah posamičnih skupin ter o poročilu pododbora. Radovedni smo zares na poročilo o tej seji. O stvari govorimo na uvodnem mestu. Parlamentarno sodišče. Opat Treuinfels in grof Falke»bayn sta predlagala, da se ustanovi za avstrijsko zbornico nekako „častno sodišče", katero bi razsojalo v prepolnih vprašanjih, zlasti gledć parlamentarnih razžaljenj med zastopniki v zbornici. Mnogim se vidijo ti predlogi prestrogi, ker bi po njih izgubil poslanec svoj mandat, ako bi žalil so^oslauca, ali ministia, ali pa bi zgubil cel I Rheiu", se je udeležilo tudi nekaj gostov iz Vi-I p a v e iu Ajdovščine, kar še posebno pov-\ darjajo nemški listi. Ali tudi to ne izmodri še ia-vestnih dobrovoljčkov po vipavski dolini? Tudi mi smo tolerantni in smo zato, da je narod uljuđen se sv >jimi gosti. Toda le dotlej, dokler se gost | vede kakor gost, dokler ne žhIi čutov domačine?. Dobrovoljnost in tolerancija preko meje in oa • nepravem mestu se prav lahko dotikati izdajstva na lastni stvari. To naj pomislijo gospoda po vi-j pavbki dolini. V listih ne stoji, da je prišlo nekaj , N e m c c v iz Ajdovščine in Vipave, ampak stoji, j da so se biciklisti od tam udaležli heilovske , slavnost«. Te udeležbe iz vipavske doline ne pišejo torej na račun nemških gostov, amuak na . račun narodnega značaja vse pokrajine! * Pogreb junaka. Predvčerajšnjim je bil pogreb jednegh od hn ' iMgo, vse zanikuje in tepta socijalizem. Smelo zahteva, naj ne človek odreče vsemu, kar mu je na svetu rajd.iažje, smelo ga tira i v to, naj se ode 70 nč., Ana Xe?ode 1 g!d.} Turk 2 gld., L A. 20 Bč., U. F. 70, S ver 20, gčna. Zlobec 70, Rebec 40, N. N. 20, N N. 20, Ante Bogdanovih 10, Va-tovec 70, Vatovec 20, Paternost 20, Baretto 20, N. N. 20, Rož« 40, N. N. 20, Kocja .č'č 1 gld., Čeme 40 nč., Lozor 20, Cotič 20, Angela 20, Godina 30, Gibec 75, dr. Pretner 2 gld., Zafred 60, Bartol 1 gld., MetlikoviČ 40, N. N. 20, PersičlO, Prelog 2 gld. Kovačič-Rebek 4 gld., dr. Gregorin 5 gld , N. N. 40, Kobau 40, Pretner 40, Stanko Godiua 20, Ant. SosiČ 20, N. N. 50, Žitko 70, Vitez 20, Kuščar 20, Rosec 50 in Brivec 70 nvč. Srčna hvala v^-em darovateljem in darovateljicaro l V „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" se hode obdržavala amv>ulanca od danes naprej od 9Vi do 10 ure predpoludne. Vodstvo. Za dijaško kuh'njo v Trstu j^ nabral nen-trudljivi n aro! ni nabiralec goajo sol. Neumni naj ostanejo, da jih bodo Italijani tem lože vodili za nos. Prenos Kopitarjevih kostij. Na slavnosten način se bode vršil prenos umrlih ostankov velikega slovenskega učenjaka Jerneja Kopitarja iz Marsovega pokopališča na Dunaju v Ljubljano. V družbi s „Slov. Matico* bode vodil prenos dunajski odbor pod na<*elništvom g. dvornega svetnika Šukljeja. Vseudiliščniki in drugi Slovenci na Dunaju se udeleže dne 10. oktobra sprevoda s pokopališča na južni kolodvor. Prevoz oskrbi tvrdka Doberlet v Ljubljani. Dne 12. oktobra popoludne ob 4. uri se prične slovesen sprevod z južnega kolodvora v Ljubljani Vsa ljubljanska društva se vdeleže sprevoda s črno ovitimi zastavami. Zennke ostanke Kopitarjev« pokoplje šempeterski župnik g. Malenšek z veliko asistenco. Mej potom bodo peli gg. bogoslovci, na kolodvoru in pokopališču pa „Glasbena Matica" dva zbora: Men'elssohnov „Beati mortui" in Jenkov „Blagor mu!" Na Dunaju bode petje in dva govora, v Ljubljani bode pa naerobnico pfovoril g. prof. Leveč. Nesreča. Smrten padec. Čuvaj na pokopališču av. An«, Ivan Mianl, vračal se je domov, v hišo št. 272 ulice I*tria, sinoč nkolo jednajste ure, Dospel je bil že nad polovico drugih stopnic, kar se mu je izpodt«knilo in tplebnil je po stopnicah doli1 Svojci so čuli njegov pad in so prihiteli pogledat, kaj da pomeni ta strorot. Našli so ga nezavestnega na plošči pod stopnicami. Hiteli so po zdravnika, ki pa ni prišel precej dolg*, ker mu niso povedali natančnega naslova. Ko pa je prišel vendarle, našel je Mi unija mrtvega, a okoli njega obn-pavajočo ženo ž štirimi otročfčeml. To ie res grn-zen udarec za rodbino, ki ni imela drnge opore na svetu, nego svojega reditelja In hranitelja. Lahi po Koroškem in Češkem Lah tu in Lah tam! Povsod vendar ne more delati zgage ta laška z gara. Na Oakem jih ie ielo zebsti in na Koroškem jih je preveč, zato so odlazili proti domu. Preko Beljaka si jih je te dni peljalo kakih 6000. Za to na že udarijo kam na Primorje, ker v Italiji je odločno premalo prostora za toliko — lačn'h lind'j. Italijanski delavci na Češkem. V „Politiki* čitamo: „M>'nolesra leta so bili posamični nemški listi iz severne Oeške izdali parolo, da je ndslov-Ijati češke delavce in na njih mesta pozivati i t a-1 i j a n s k i h. Poganrčn« fanatiki so menda res izveli ta sovražni npč»-t O vsrehu pa prtfa nastopna notica v „Ostdeutsehe Rundschau": Veče število delavcev, došlih iz notranje Italije na gradnjo želpznice pri Breitenbacbu. se ie uverilo, da je klima premrzel za ni'bov život, in so se leti pripravliati zopet na pot, domov po — podnevne« delu. Ti delavci, katere so se plavali potni stroški Iz Itaire v Breitenbach, stoje sedaj tu brea vseh sredstev in čaknio le na nrlliko, da jih kakor odgnance spravijo nazaj v Italijo. V*lic okolnosti, da se jim ie ponudilo več, nego je bilo določeno po pogodbi, so ti lindie odklonili vs<»korSno df»ln na progi Neudeclc. Po odredbi politične oblasti jih mora oskrbovati za sedai železniško podjetje kar je tudi prav; in oni podjetniki ki vabiio v deželo take ljudi na škodo domačih delavcev, naj bodo le pripravljeni, da se jim slično izjalove njihove spekulaotje. Na splošno korist drŽave in v gospodarsko blaginjo lastne dežele in liudstva naj bi se sploh ukrenile Htroge naredbe proti vabljenju tnjih delavcev v deželo. Korist posamičnih podjetnikov se mora umakniti pred koristjo splo-šnosti". — Tako piše Sch5nererjevo glasilo, iz Česar je razvidno, da se povsod kmalu nasitijo teh ljubih gostov iz lačne Tt^lije, le naše siromašne pokrajine so prava domena t°j — nadlo?i. Urednika Hoferja iz Hoba na Češkem, |ki je v preiskavi radi veleizdaje, so stavili jvčeraj za- časno na svobodo, a je moral položiti 5000 gl. jamčevine. Prošnjo za začasno stavljanje na svobodo je podpiral baje tudi predsednik okrožnemu sodišču v Hebu z ozirom na jako slabo zdravstveno stanje Hoferja. Hoferja, ostavljajočega zapore, je pozdravljala velika množica heilo-vskliki. Novi nemško-koroški list. Beljiška „Ali — gemeine Zeitun.;« dobode naslednika, oziroma naslednico. P.roli'H se je „8ttd6iterraichischt» Z^i-tung," ki bode pisala v radikalno-nemško •nacijonalne« d u h i n. „Radkalno-neiaško-nacijonalao« in pa — „siidijsterreichisch", kako se nje m a bo ? Tako nekako, kakor — laž iu resnica. „Siidi arkovci." Zaradi te in še n-ske druge priproste besede so Velenjski heilo-avstrijci težili „Slovenskega gospodarja«. — Celjsko Jsocličče jo list spoznalo nekrivim, ker „Sud — smrkoTci* ni razžaljva beseda. Ali ste slišali? Požar. Na Rakeku je dne 1. t. m. pogorelo kladišče oglja ,tvrdke C. Piva & Comp. iz Trsta. Z barakami vred je pogorelo do 30 vagonov oglja. Cirkuiški in domači ognjegasci sj pridno gasili, a ker ni bilo pravega vodstva, delo ni mnogo hasnilo. Želeti bi vendur bilo, da bi prišel zaže-Ijeni red v ti društvi, ki sta toliko potrebni na krajih, kjer tako rado gori. Izpred porotnega sodišča. 16Ietni Frau Gu«tin je bil za pastirja. Živali so mu ušle na tla Antona Macarola iz Sežane, Poslednji je bil hud radi tega in je pošteno našeškal pastirčka z njega lastnim bičem. Včeraj se je bila vršila na tukajšnjem deželnem sodišiu razprava proti Macarolu radi teš-kega telesnega poškodovanja. Obtoženca je zago-je zagovarjal odvetnik dr. ttybaf tako spretno, da ga je sodišče — vjzmislu izvajanj zagovornika — rešilo obt >žbe radi težkega telesnega poškodovanja, in ga je obsodilo U radi prestopka proti osebni varnosti po §. 411 kaz. zak. Dobil je jeden mesec zapora. lSleten fantič pred soduiki, radi zločina tatvine. Ime mu je Ivan Dolenz. Kradel je orodje dvema gospodarjema svojima. Dobil je 4 mesece ječe. Zgodaj je začel. 191etni Ivan Ogniben iz Tievisa v Italiji je dobil 5 mesecev radi žaljenja Njeg. Veličanstva. Ta razprava se je vršila ob zaprtih durih. Po prestani kazni povabijo oblasti tega „ljubega" gosta, da se lepo povrne v svojo domovino, kjer je sicer veliko lakote, na kateri pa gotovo ni kriv naš mili vladar. Sodišče ga je obsodilo namreč tudi na izgon iz Avstrije. Da bi le hoteli „čistiti" nekoliko pogosteje 1 Pazite na gljive. Te dni so nevarno obolele 4 osebe, ker so zavžile strupenih gljiv. Pazite torej in ne kupujte gljiv drugod, nego na .trgu, kjer se vrši potrebno nadzorstvo. Kje je več zločinov ? V avstrijski državni polovici je 22 kaznilnic, in sicer 16 za moške hudodeluike, a 6 za genske. Na vseh je bilo zaprtih pretečeno leto 14.102 moških ter 1811 ženskih oseb. Po narodnosti je bilo 6205 Nemcev, 7375 Slovanov in 522 drugih narodnosti. Pri Nemcih pride že sedaj na 1354 prebivalcev jeden zločinec, pri Italijanih in Rumunih na 1703, a pri Slovanih se zamore še le na 1998 ljudi jemati jeden hu-dodelnik. Tudi ta statistika je prinos za izjemno kulturo „Herrenvolka". Visoka starost. V vasi Foča v Bosni živi trgovec z imenom Andrija Glogjaja, kateremu je 112 let. Mož pa je kljub visoki starosti čil >n krepak in opravlja svoja dela brez vsacega utrujenja. čudovito deblo, v vrtu budhistiškesra samostana Gumbum v severnem Tibetu v srednji Aziji raste drevo, v katerega deblo je urezanih vse polno svetih rekov in molitev. Tamošnje ljudstvo gleda na to drevo z globokim spoštovanjem in svetim strahom. Nekateri evropski učenjaki so pregledali to drevo in izpoznali, da reki in molitve v deblu izvirajo od duhovnikov samostana, kateri drže ljudstvo na ujzdah z širnjem misli, da so reki in molitve izvor nadzemske moči. Ljudstvo slepo veruje temu in to je dobro. Velika glava. S tem ne mislimo glave kakega učenjaka, kakega umetnika ali političnega velikana, tudi ne glave kakega mrjasca, bika, slona ali me dveda, marveč mislimo — zeljnato glavo, ki tehta 6>/» kilogramov in ki je zrastla na zelniku g. Wilfana na Posavju pri Ljubljani. Ako bi nas Tprašal kdo, je li velika glava Bisnarcka storila već dobrega, kakor ta zeljaata, presneto, da bi dobila poslednja najbrže več glasov. Milijoni, kjor bi jih trtba ne bilo. Avstrijska vojna vlada je izdala za Kreto nii manje nego 3 ■ilijone. In zakaj ? Zato ker se evropske vlaati nikakor ne morejo zjediniti, da bi pognale v Azijo bolno Turčijo. Ako pa desetletja dolgo prosimo v Trstu slovenske šole, tedaj so ti milijoni zapečateni x sedmerimi pečati t Kakor lojalni državljani ne bodeao nikdar odrekali državi kar jej treba v obrambo nje varnosti in ugleda na zunaj; ali naše menenje je, da naj država kaj "troii tudi za zadovoljnost in mir — na znotraj!! Zanimiv zemljovid. V Madebi, vztočno od Mrtvega morja, so naili zanimiv zemljevid iz mozaika. Madeba je bilo poglavitno mesto sta« rih Moabitov v sveti deželi in marsikoga, ki se zanima za zgodovino te dežele, utegne zanimati tndi sledeča črtica. V neki cerkvi, ki je bila zidana na razvalinah stare krščanske bazilike, našli so v tlaku cerkve ostanke velikanske, zelo umetno izvedene mozaike, predstavljajoče zemljevid Sirije, Palestine, in Egip-t«. Zemljevid je najbrže iz četrtega ali najkasneje petega stoletja našega računa. Zemljevid je bil prvotno zelo velik, pokrival je ves tlak stare bazilike (280 štirjaških metrov). Obranjenih je samo še 18 štirjaških metrov, kateri so se položili zopet v tlak nove cerkve, da le ohranijo ti zanimivi ostanki. Živć pa še osebe, ki se spominjajo, da je bilo čitati pred davnimi leti pred pragom stare cerkve imeni Efezus in Smirna. Pomen tega zemljevida za hebrejsko in krščansko arheologijo, istotako za geograflčne in zgodovinske razmere je jako velik. Kajti na zemljevidu se nahajajo označena do sedaj popolnoma neznana mesta, natančno označena je tudi lega že znanih mest infsvetih krajev; sabeležena so poročila tedanjih kristijanov v svetih krajih, da, celo posamezni reki iz starega testanenta se nahajajo v mozaiki n. pr. propovedanja očeta Jakoba o sinovih Jožefu in Benjaminu in sicer v razločniši obliki, nego nam jo podaja sveto pismo. Sploh je zemljevid nzor mozaikove umetnosti, kajti ne samo da so krasno označena v njem pogorja, reke, mesta itd. marveč še v naravnih barvah so izvedene oblike, velikost in načrt vsacega važnejšega mesta, nadalje tndi koliko uhodov in vrat ima vsako mesto, da-li so ista na vzhodni ali sapadni strani, katera važna poslopja se nahajajo v mestih, kako je bilo staro, kako je novo ime mesta, kje so ravnine, kje vi8ki, kje puščave, kje oaze, kje gore in kje hribi, reke in potoki, gozdi in studenci in zdravilni izvirki, tomuni in j<°,»o',a> in ladijo, celo palme in banaue ; vse je izvedeno izborno. V kratkem izide v Evropi odtisek tega veleinteresantnega zemljevida in brez dvoma ga bodo imeli na prodaj tudi naši knjigotržci. Slike iz življenja. m. VaSki sćL. Marjanica in Lucija sti bili silno vznemirjeni ta dan. Hodili sti v jeduomer pogledovat na konci hiše po stezi, kjer se je imela prikazati znana, priljubljena postava. Da-ni sti znali, da prihaja sleherni dan ob petih popoludne in nič prej, nič kasneje, vendar sti ga pričakovali že poprej. Saj pa se tudi ni bilo čuditi njijini nestrpnosti. Bodočo nedeljo se i*a vršiti narodna veselica na županovem dvorišča in 7.a to veselico je bilo treba pripraviti še tolikauj. V prvo treba novega krila z lepimi trakovi iu baš to jima j« prizadevalo velikih skrbi. 8icer je bilo še celih 10 dni do np*ga usodepolnega dne, toda, v\ko se pomisli, da obleki treba še narediti, to nikakor ni mala reč. Danes naj bi prinesel s6l Še le blago — sam Bog večni ve, ako pa bode blago tako, da jima bode ugajalo, da jima ne bode treba samima v mesto ? Sicer sti 'hoteli že sami doli, a materi sti jima odločno branili: češ, to se že opravi tudi drugače. No in potem pa je treba prirediti še marsikaj družeča za to velepomembno veselico, saj visi vse na njijinih ramah, ker so druga dekleta tako, — kako bi se že reklo ? — no, plesale bi še, plesale.... t Ah, da, ta ples! ,Vei kaj, Lucija, nič me kaj ne jveseli plesati, ker — njega ni... ? »Tudi meni je tako, Marjanica t Toda, kaj d6š, morda pa še prideta ?! Dorče mi je sicer obljubil prav za gotovo, da poskrbi za to, da ga odpustijo od vojakov ie do tega dne, a da mi še posebej sporoči... .* „In Ivan mi je obljubil pisati do današnjega dne — oj da bi zamogla priti I" „Oj, da bi zamogla priti t" „To bi bilo veselje!" .Potem bi rada plesala ves dan in^vso djč — na njegovi strani!" „V njegovem objemu!'1 »Ko zna tako sladko prijeti okolo pasa!0 »In tako lepo pritisniti k sebi!* „In zašepniti: Marjanica! Lucija 1* Deklici sti se objeli in sanjavo zrli čez kam> nati plot na stezo, po kateri bi imel priti vaški „poštar". Da se stvar prav spozna, njima ni bilo toliko do krila, nego do pisem njijinih 'ljubimcev, ki sta morala k vojaškim vajam in ki sta se nadejala, da se povrneta domov do označene nedelje, ko se napravi narodna veselica na županovem dvorišču. Toda ne samo Marjanica in Lucija, tudi drugo vaščanstvo je nestrpno pričakovalo sela, saj je imel vsakomur prinesti kaj. Očetn županu nov sveženj tobaka, materi novo ruto, nekaterim dekletom svitle uhane in otrokom po kako igračo, kake sladkarije ali IepodiŠečega mestnega kruha itd. itd. V pričakovanju tacih in jednacih daril je stalo vaščanstvo na jednem vaških dvorišč, ko se je bližala označena ura. Mati županja je slonela na okraj ko stopnic, ki vodijo v gorenje prostore njihove kamenite hiše, oče je nekako nemiren ogledoval nad vrati viseče grozdje in otroci ter druga vaška mladež so bili slikovito razvrščeni tam okrog. H krati sti planili Marjanica in Lucija od svoje postajanke na obzidju pred hišo in sti dirjali po stezi navzdol. V malo trenotkih pak že je stal sredi dvo-rišča vaški sel z vsem svojim bremenom, visečim mu na obeh straneh z hrbta, na katerem je bil lepo označen črn križ. Potrpežljivo je držal in otepaval z ušesi nadležne muhe, ko ga je osvobojalo vaščanstvo nadležnega tovora in, kakor bi bil malce nezaupljiv, pogledal je vselej po strani, kadar je izginolo po nekaj teže z njegovih pleč in seje veselilo vse prinešenih stvari. Marjanica in Lucija sti dobili, kar sti pričakovali : krasnega blaga za nova krila in lepih trakov, ki bodo divuo frčali od njiju na plesu, in pa, kar jima je dvigalo srci v najvećem veselju — pismi od njenih ljuoiuicev : Dorceta in Ivana, ki zagotavljata svoj prihod do bodoče nedelje. Se skupaj stbnenima glavama sti ^izginili z dvorišča, za njima pa je gledal dobri sivec, kakor bi hotel reči : „Najmodrejši med vsemi temi je še vendar stari, potrpežljivi, molčeči in zvesti —vaški sćl I" i Roj alci t Spomnite ae družbe sv. Cirila in Metoda. TJ > NajnovejAe vesti. Trot 5 Nj. Veličanstvo cesar je podelil re« darstvenemu nadzorniku v Trstu Franu Mihelčičn srebrni kiižec za zasluge s korono in redarju Ivanu Čoku v Trstu srebrni križec za zasluge. Dunaj 6. Grof Badeni je prišel v dvorano in je imel desno r^ko brez povoja. Pozdravi od strani klnbov so izostali in sicer na izrecno željo mini-sterskega predsednika. V dvorani so ga pozdravljali mnogi poslanci na najprisrČuiši način. Vlaia je predložila ntrrt zokr.na glede meli-joracijskega sklada, vsled Česar se za vplačanja tega fonda iz državnih sredstev zahteva dob<> do leta 1914. Na predlog nemško-napi edne stranke se je glasovalo po imenih o čitanju neke peticije v zadevah bede vsled nezgod. Predsednik Kathrein se poda danes zvečer v neki posebni rodbinski zadevi za teden dni na Angleško. Budimpešta 5. Poročilom .Budapester Cor-respondenz" se je najbrže predložil parlamentom jednoletni pogodbeui provizorij, ilinisterski predsednik Banffy je čestital grofu Badeniju na njegovem hitrem ozdravljenju. Madrid 5. Pio Gullon imenovan je ministrom za vnanjo stvari, Groizard na me^tu Girona pravosodnim ministrom. Trgovinska braojavke ln v3»tl. JJuaJtnV-ttu. P&onieri zajeaon 12.15 12.20 PSenica spomlad 1«P8 11.74 do 11.78 OveB sin jesen 5.95 6.—- — FU sn jesen 8.63 8.57. Koru z« zu oktober 18»?. 4.45 4 50 Pfeoii'« nova od 78 kil. f. 12.24—12.30 od 7U kilo 12 35 12-40 .■» i 80 kil f. 12.40—12 45., od 81. kil. f. 12 45 18 50, o* S9 kil. for. 12.25 12.80. 6*15 9.— prosu 6 30' 6 &0 PSenica: Slabo ponudbejdobro povprafie vanje. Prodaja 18000 mt. nt. Stalno 5 nT?, dražjo. Rž 5 — 10 nvi. dražje. Ječmen in Oves nespremenjeno. Koruza 10 nvč, dražje* Vreme : dež. rsr-i. fToraflnlrunl "dud*«- f*- 12.37 do — ■—. Za notranji trgovini t Centrifugal .f. 38.25 Gonoasse f. 87 Četvorni f. 37.25 v glavah f. 38-25 38 50 Sr-D, Kava ti*nto« gond „verama za oktt. 42.25 it< januar 42.75 Hanbr.vy. «ood ht^k^j za oktober 34.75, za deceml