PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 302 (8704)
TRST, petek, 28. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IZJAVA SLOVENSKE KULTURN0-G0SP0DARSKE ZVEZE
Takoj preklicati prepoved pošolskega pouka slovenščine v občini Brdo!
Prepoved prefekture predstavlja grobo zadušitev ustavnih demokratičnih pravic in jasno izražene volje italijanskih državljanov slovenske narodnosti v videmski pokrajini po šolanju v materinem jeziku
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je z ogorčenjem in vznemirjenjem sprejela vest o prepovedi poskusnega poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru v Terski dolini videmske pokrajine.
Potek zadeve okrog pošolskega pouka slovenščine v Teru in Brdu dokazuje, da gre za izjemno hudo diskriminacijo proti Slovencem v videmski pokrajini in vsem Slovencem v Italiji, kar izhaja iz naslednjih dejstev, ki jih ne more več nihče skrivati za zvenečimi in praznimi besedami o demokraciji in demokratičnem vzdušju:
1.	obstaja zakonska možnost za pošolski pouk v jeziku ali narečju učencev;
2.	šolski patronat občine Brdo v Terski dolini je sklenil, da bo dvakrat na teden proj. Viljem Černo poskusno poučeval slovenščino, ki je jezik tamkajšnjih učencev, v Brdu oz. Teru;
3.	pouk se je na podlagi sklepa šolskega patronata začel v Brdu in v Teru;
4.	šele po začetku pouka je šolski nadzornik v Huminu sporočil, da se mora pošolski pouk v slovenščini takoj prekiniti;
5.	na podlagi izjave šolskega nadzornika v Huminu sta prepoved pošolskega pouka v Brdu in Teru izdala šolsko skrbništvo in prefektur a v Vidmu;
S. iz izjav šolskega nadzornika v Huminu se da razbrati, da je bila že prej onemogočena pobuda za prireditev tečaja slovenskega jezika v Kanalski dolini;
7. prepoved poukà slovenščine izhaja torej iz političnega sklepa, ki je prišel iz vrst šolskega skrbništva, t.j. organa ministrstva za javno vzgojo, in videmske prefekture, t.j. organa ministrstva za notranje zadeve, kar pomeni, da je bil sklep izdan na podlagi navodil ministrstva za notranje zadeve v Rimu.
Vse to' potrjuje, da nekateri državni organi nočejo, da bi Slovenci v videmski pokrajini ostali Slovenci in se zato zatekajo celo k neposrednim prepovedim, ki so v takšnem obsegu možne, po italijanski ustavi, le v položaju «neposredne nevarnosti za državo» ali v «izjemnem stanju».
Pri prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru ne gre za krajevni spodrsljaj, za prenapetost birokratov ali za nacionalizem določenih krogov, marveč za zavestno, točno usmerjeno in vnaprej določeno politiko vladnega organa, ki je preko prefekture in šolskega skrbništva ukazal prenehanje pouka slovenščine in že prej preprečil slovenski tečaj v Kanalski dolini iste videmske pokrajine. Zato ni izključeno, da se je isti vladni organ negativno vmešal tudi v vprašanje šolske učilnice za tečaj slovenščine društva «I. Trinko» v Spetru Slovenov in v zadevo prostorov, ki jih je društvo «Nediža» iz Špetra Slovenov zaprosilo za predavanja priznanih slavistov iz Italije in Slovenije.
Pismeni nastop predsednika SKGZ pri predsedniku deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Antoniu Comelliju v zvezi z zadevo pošoiskega pouka v občini Brdo. ni rodil zaželenega uspeha, ker do danes SKGZ ni prejela pismenega odgovora. Iz tega se da sklepati dvoje: ali deželni odbor ni ničesar ukrenil da bi prepoved umaknili, ali pa je sam deželni odbor brez moči gred birokratsko podružnico ministrstva za notranje zadeve, t.j. pred prefekturo, ki se zdi, da deluje z najširšimi pooblastili in onemogoča izvajanje ustavnih določb o enakopravnosti državljanov ne glede na jezik, o zaščiti jezikovnih manjšin, o vzgoji in izobraževanju.
Ob primeru prepovedi pouka slovenščine v občini Brdo ne gre več za posredno in prikrito diskriminacijo Slovencev v videmski pokrajini, temveč gre za neposredno protislovensko angažiranje določenih vladnih organov, ki so tokrat, ko ni bilo druge poti. odkrito in brez pomišljanja prekršili ustavo.
SKGZ se sprašuje, kaj pomeni ta diskriminatorska poteza videmske prefekture? Ali se misli nadaljevati tudi javno politika ignoriranja pravic Slovencev v videmski pokrajini, ki so skoraj 110 let pod Italijo in so jim vedno kratili najosnovnejše človeške in narodnostne pravice s tem, da jim v vseh dvajsetih občinah, od katerih je deset skoraj popolnoma slovenskih niso dovoljevali in jim tudi danes ne dovoljujejo nobenega vrtca, nobene osnovne in srednje šole v slovenskem jeziku in da o-troke beneških Slovencev sistematično potujčujejo v italijanskih šo-
lah. Ali se je sedaj nacionalistična in nikoli potolčena centralistična miselnost prestrašila prepo-rodnih teženj Slovencev v videmski pokrajini? Ali se konservativna Italija tako boji teh Slovencev in jih skuša zaradi tega še vedno držati v nevednosti in jim onemogočiti razvoj v smislu stoletne pripadnosti slovenskemu narodu?
Ukrep proti slovenščini v občini Brdo in izjave, da je vsako prizadevanje v tem smislu «bob ob steno», morajo zbuditi zavest odgovornosti v vseh demokratičnih in protifašističnih silah. Vprašanje je preveč važno in načelno, da bi mogel kdorkoli, ki mu je pri srcu demokratična in ustavna Italija, ostati ravnodušen.
Položaj je resen: gre za grobo zadušitev ustavnih pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti, za zadušitev javno in jasno izražene volje slovenskih beneških ljudi po šolanju v materinem jeziku in zato za poteptanje osnovnega demokratičnega načela. In to zadušitev je zaukazal prav tisti državni organ, ki mu je naložena dolžnost, da varuje ustavo. Poleg tega gre za vmešavanje organa notranjega ministrstva v pristojnost organov ministrstva za javno vzgojo. Vrhu vsega pa gre za popolno ignoriranje avtonomne dežele v zadevi, ki se je dogodila na ozemlju Furlanije - Julijske krajine, t.j. avtonomne dežele s posebnim statutom.
Slovenska narodnostna skupnost ne more sprejeti te grobe in protiustavne diskriminacije. Zato izraža SKGZ popolno soglasje s pro-
testilo izjavo slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji in solidarnost s prof. Viljemom čemom. Poziva vse Slovence, slovenske in italijanske organizacije, demokratične stranke, izvoljene organe in predstavnike, naj izrazijo svojo solidarnost s Slovenci in slovenskimi organizacijami v videmski pokrajini in naj ukrenejo vse potrebno, da se protiustavni ukrep o prepovedi pošolskega pouka v slovenščini v šolah občine Brdo nemudoma prekliče, da se pokličejo na odgovornost povzročitelji protiustavnega dejanja in da se omogoči vsaj nadaljevanje pošolskega prostovoljnega pouka slovenščine, če že italijanska demokracija dvajsetega stoletja ni sposobna zagotoviti slovenskim ljudem Beneške Slovenije šol v njihovem jeziku.
Istočasno poziva SKGZ deželni svet in deželni odbor, naj na podlagi statutarnih pristojnosti posredujeta osrednji vladi in parlamentu zahtevo po preklicu prepovedi, po spoštovanju ustavnih pravic in avtonomije proti kršilcem demokratičnega reda v vrstah državne u-prave. kar naj bi bil prvi korak k izboljšanju razmer v slovenskih krajih videmske pokrajine, ki so doživeli hud udarec prav v letu, ko je antifašistična Italija proslavljala 30-letnico zloma fašistične diktature in 25-letnico uveljavitve iz nacifašističnega boja zrasle republiške ustave in ko smo proslavljali 25-letnico sprejetja temeljne listine Združenih narodov o človekovih pravicah.
Slovenska
kulturno - gospodarska zveza
Taka dejanja žalijo dobro ime republike!
Komunistična poslanca zahtevata od predsednika vlade, da naredi konec zlorabljanju oblasti, raz-išče zadevo in krivce za kršitev ustave kaznuje
Podrobno in daljše vprašanje s protestom predsedniku ministrskega sveta Marianu Rumorju in ministroma za notranje zadeve Tavianiju ter za javno izobraževanje Malfatti ju sta včeraj odposlala tudi komunistična poslanca Albin Škerk in Mario Lizzerò. V začetku ugotavljata, da so nekateri dogodki v Benečiji vzbudili ogorčenje med Slovenci v Italiji, ker predstavljajo grob napad na ustavne svoboščine posameznika in skupnosti.
Poslanca nato podrobno opisujeta potek dogodkov v zvezi s prepovedjo popoldanskega pošolskega pouka slovenskega jezika v Teru in Brdu, od razprave v okviru šolskega patronata do posega šolskega nadzornika iz Kumina, ki je sam izjavil, da sta mu to vsilila videmska prefektura in šolsko skrbništvo. Poslanca se še sklicujeta na enoten protest beneških organizacij in duhovnikov. Pri tem navajata, da je iste organizacije sprejel videmski nadškof, ki je dokazal svoje zanimanje za jezikovne in kulturne potrebe prizadetega prebivalstva.
«Nezaslišano je, gospod predsednik vlade,» nadaljujeta Škerk in Lizzerò svoje vprašanje, «da organi notranjega ministrstva, kot so prefekture, nezakonito posegajo in prepovedujejo uživanje ustavnih pravic, med katere spadata pravica do študija in pravica do uporabe materinega jezika.»
«Seveda bi teh problemov ne bilo,» ugotavljata, «če bi tudi na področju videmske pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, priznali pravico do šolanja v materinščini, vsaj v to; likšni meri, kot jo uživajo Slovenci na Tržaškem in Goriškem.»
«Sam pritisk prebivalstva, ki so ga po dolgem dozorevanju priznale krajevne šolske oblasti občine Brdo, dokazuje, kako pravilna je bila sprejeta pobuda in kako grobo je prizadel človečanske pravice te skupnosti poseg organov notranjega ministrstva, celo preko pristojnosti samih šolskih oblasti.»
Taki primeri niso osamljeni, u-gotavljata škerk in Lizzerò ter navajata prepoved uporabe razreda v Špetru Slovenov za tečaj slovenščine, ki ga je organiziralo društvo «Ivan Trinko» ter za ciklus predavanj na pobudo krožka «Nediža». Tudi na ta primer je Škerk svoje-časno opozoril prosvetnega ministra, ne da bi prejel ustrezen odgovor.
«Meniva, da ni dvoma, da taka dejanja predstavljajo objektivni po-
skus nadaljnjega zatiranja dela slovenske narodne manjšine in torej dokaz ostankov šovinističnih predsodkov in fašistične miselnosti. Taka dejanja ne žalijo samo Slovencev: žalijo dobro ime republike, katere ime se zlorablja pri takih posegih. Obenem pa ta dejanja lahko motijo dobre sosedske odnose z Jugoslavijo, od koder je že slišati zaskrbljene glasove.»
Poslanca svoje vprašanje predsedniku vlade zaključujeta z zahtevo, «naj temu dogajanju naredi ko nec, razišče primer in strogo kaznuje krivce zaradi zlorabe oblasti.» 0-benem zahteva poslanec Škerk, naj «vlada zagotovi, da bodo na odgovorna mesta imenovani funkcionarji, ki so jim tuji nacionalistični predsodki in ki spoštujejo ustavo.»
Protest sveta Slovenske skupnosti
Svet Slovenske skupnosti je na sinočnji seji odločno obsodil ravnanje pristojnih oblasti v Beneški Sloveniji, ki so preprečile pošolski pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost meni, da je to eno najbolj grobih teptanj osnovnih pravic vsakega državljana in še posebej slovenske narodnostne skupnosti, ki jo ščitita ustava in Posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovenska skupnost zahteva, naj pristojne o-blasti čimprej prekličejo nezaslišani ukrep pri čemer poudarja, da bo v nasprotnem primeru korenito pregledala svoj dosedanji odnos do vladnih strank.
PO SKLEPU DRŽAV IZVOZNIC SUROVE NAFTE
Pred novo podražitvijo petrolejskih proizvodov?
Minister za industrijo De Mita začel razgovore s predstavniki petrolejskih družb
RIM, 27. — Vlada proučuje posledice zadnjih sklepov držav proizvajalk petroleja in posledice, ki jih bodo ti sklepi imeli v Italiji. ' Kot je znano, gre za odločitev o. omiljenju embarga nad dobavo pe troleja zahodni Evropi in za sklep o zvišanju cene surove nafte za okrog 50 odst. Sklep držav članic OAPEC v Kuvaitu o večji proizvod-, nji petroleja za 10 odst. bo verjet-' no pomenil večjo razpoložljivost petrolejskih proizvodov, zaradi česar bi utegnila vlada ponovno proučiti; vprašanje varčevalnih ukrepov, ki' bi jih utegnili nekoliko omiliti, ali’ pa, kot napovedujejo nekateri poli-* tični opazovalci, nadomestiti z ra cioniranjem bencina.
Podražitev surove nafte ga bo’ morala prej ali slej privesti do nove podražitve bencina in drugih ' petrolejskih proizvodov. Vprašanje je, kdaj naj bi stopila v veljavo, podražitev in koliko naj bi znašala. Glede prvega vprašanja lahko ugotovimo, da bo podražitev surove nafte, ki so jo napovedali na konferenci v Teheranu, začela veljati 1. januarja, prve ladje, ki prevažajo dražjo nafto, pa bi morale prispeti v Italijo šele sredi februarja. Če upoštevamo še čas, ki je potrebne za predelovanje, lahko ugotovimo, da bodo petrolejski proizvodi iz dražje nafte prišli na trg šele v začetku spomladi, in to bi lahko bil tudi čas, ko naj bi začela veljati podražitev. Gre pa seveda za domneve, ki bi lahko bile tudi povsem zgrešene.
Koliko pa bo znašala podražitev? Petrolejski industrijci so se že zganili in začeli pritiskati na vlado za podražtiev. Po nekaterih vesteh naj bi zahtevali celo 70 do 80 lir podražitve na liter bencina, medtem ko naj bi se vlada zavzemala za bolj omejen prorast cene bencina. Tudi tu se je nemogoče spuščati v predvidevanja: naj navedemo samo napovedi nekega italijanskega dnevnika, ki napoveduje podražitev 1*0 lir na liter bencina.
S tako podražitvijo bi torej liter bencina vrste «super» stal 230 lir. Vsekakor pa dokončni sklep pripada vladi. Minister za industrijo De Mita je že danes začel pogovore o teh vprašanjih s predstavniki petrolejskih družb, da bi lahko poročal vladi o položaju. Pričakovati pa je, da vlada ne bo sklepala o tem vprašanju do konca januarja.
Preklican sklep o plačah poslancev
RIM, 27. — Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini je sporočil, da je sklenil preklicati sklep predsedstva zbornice o povečanju dohodkov članov italijanskega parlamenta. Predsedstvo, v katerem so zastopniki vseh strank, je namreč pred dnevi odobrilo sklep o zvišanju mesečnih prejemkov, vendar so nekatere stranke izrazile pomisleke, ker je bil sprejet v trenutku, ko parlament narekuje ljudstvu pravila o varčevanju. Pertini je torej u-gotovil, da so poslanske skupine pre-Idicale stališča svojih predstavnikov v predsedstvu zbornice, ki bo o tem ponovno sklepalo šele na seji 10. januarja. Pred tem se predsedstvo ne bo sestalo, ker je Pertini obolel.
BEOGRAD, 27. — Odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine sta imela danes skupno sejo pod predsedstvom Bogdana Osolnika. Na seji je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič seznanil člane odbora z rezultati zadnjih zunanjepolitičnih stikov Jugoslavije in z najaktualnejšimi mednarodnimi vprašanji.
Potrjena izključitev F. Barbierija iz ZKJ
bo večjega idejnega in političnega angažiranja komunistov v novinarskem delu, v delu samoupravnih organov osnovne organizacije združenega dela. Na predlog organizacije Zveze komunistov «NIN» je organizacija Zveze komunistov «folibke» na svojem sestanku izključila iz Zveze komunistov Frana Barbierija, bivšega glavnega in odgovornega urednika «NIN» in sedaj na delu v u-rednišhm «Politike» (o čemer smo prea časom že poročali; Komunisti «Politike» so sprejeli sklece Zveze komunistov «N/N», v katerih so med drugim govori, da so analize organizacij in idejno i>oliličnih in profesionalnih dejavnosti v listu potrdile oceno, da so tudi v'«NIN» ostajale liberalistične in tehnomenežerske težnje. katerih eden od nos loev je bi) tudi bivši glavni urednik Frane Barbieri.
B. B
VČERAJ SO SE ZAČELI V CELOVCU
Peti «Koroški kulturni dnevi» o aktualnih manjšinskih temah
Prva tema: ljudska štetja kot sredstvo za potvorjeno prikazovanje realne narodnostne situacije na Koroškem • Odprtje razstave o slovenskih kmečkih puntih in literarni večer
(Poseben dopis za Primorski dnevnik)
CELOVEC, 27. — S plenarnim predavanjem dr. Avgusta Malleja o ljudskem štetju 1. 1971 v Avstriji, so se danes v Celovcu začeli letošnji «Koroški kulturni dnevi», ki bodo trajali tri dni in so letos že petič po vrsti.
Letošnji «Koroški kulturni dnevi» so zastavljeni zelo široko, tako po tematiki, kot po številu predavanj in raznih prireditev. Mimo plenarnih predavanj o raznih aktualnih problemih koroških Slovencev in sploh manjšin, bodo še posebno zanimive razprave v štirih sekcijah in sicer o manjšinskem pravu, gospodarskih in jezikovnih vprašanjih slovenske manjšine na Koroškem ter o zgodovini in umetnosti.
Že uvodno predavanje dr. Malleja je pokazalo, da vlada tudi letos za kulturne dni veliko zanimanje, pre-
davanje samo pa pomeni brez dvoma zanimiv in dragocen prispevek k razumevanju vloge ljudskih štetij za manjšino. Na podlagi predavanja in razprave je mogoč zaključek, da se tudi ljudsko štetje 1971 kontinuirano vključuje v dosedanjo prakso avstrijskih popisov prebivalstva. Kot pri vseh popisih je tudi pri zadnjem padlo število oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Pri zadnjem ljudskem štetju so koroški Slovenci prvič po drugi svetovni vojni zahtevali slovenske oziroma dvojezične popisne formularje. Ta zahteva pa je propadla, kot so propadli vsi protesti Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij proti metodam ljudskih štetij in proti nedovoljenemu vplivanju števnih komisarjev, kajti interese sistema seveda nikakor ni mogoče uskladiti s to zahtevo.
Pri ljudskih štetjih se anketirane
................................................
IZRAEISKO-EGIPTOVSKI VOJAŠKI POGOVORI V ŽENEVI
OSTRA NESOGLASJA GLEDE NAČINA UMIKA ČET IN UTRDITVE PREMIRJA
Egiptovski vojni minister Ismail opozarja na možnost ponovnega izbruha vojne «Al Gumhuria»: možen poseg ZDA in ZSSR - Vsi čakajo na izid volitev v Izraelu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Osnovna organizacija Zveze komunistov uredništva «Politike» je predsinočnjim proučevala svoje neposredne naloge. Ob tej priložnosti je posebno poudarila potre- le že deset žrtev med Izraelci. Zad
ŽENEVA, 27. — V «Palači narodov» se nadaljujejo stiki med izraelskimi in arabskimi vojaškimi predstavniki, ki razpravljajo o vprašanju «ločitve» vojaških sil na frontah, kar je prvi izmed pogojev za nadaljevanje političnega sporazumevanja na mirovni konferenci. Ibrva faza te konference se je ravnokar zaključila in njeni protagonisti se vračajo na svoje domove. Tako je včeraj zapustil švicarsko mesto egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi. Časnikarjem ni hotel dajati izjav, pač pa je potrdil, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko se bo prekinitev ognja «stabilizirala» in bo prekinjen stik med vojskama na frontah.
Informacij o poteku pogovorov med vojaškimi predstavniki Izraela in arabskih držav uradni viri ne dajejo, vendar dobro obveščeni krogi vedo povedati, da je že na prvih sestankih prišlo do izraza ostro nesoglasje. Izraelci naj bi namreč predlagali nov razpored med vojskami in sicer tako, da bi se Izraelci umaknili z zahodnega brega Sueškega prekopa, egipčanska vojska pa z vzhodne strani. Tako naj bi, se, po izraelskih predlogih, ustvarilo «ravnotežje» vojsk. Egipčani in drugi arabski predstavniki so prekinitev stika med vojskama predstavljajo bistveno drugače. se pravi umik na prvotne črte prekinitve ognja in ustvaritev «nevtralnega» področja med vojskama, nikakor pa ne premikov vojsk preko kanala v obe smeri.
Kljub ostrim nesoglasjem, ki so prišla do izraza na prvih sejah, pa si v Ženevi nihče ne dela utvar, da bodo pogajanja lahka in kratka. Vsi se zavedajo pomena skorajšnjih političnih volitev v Izraelu, na katerih utegne vladna koalicija utrpeti politični poraz ali pa preureditev razmerja sil med svojimi komponentami, v škodo ali korist najbolj zagrizenih vojaških krogov.
V okviru kombiniranja diplomatskih in vojaških akcij je torej treba upoštevati tudi položaj na frontah. Glasnik zbora vojaških sil OZN je sporočil, da je bilo samo na božični dan 44 kršitev premirja. Za osemnajst spopadov krivijo opazovalci OZN arabske vojske, v petnajstih primerih pa je dokazano, da so prvi napadli Izraelci. Po izraelskih časnikarskih virih naj bi spopadi na «črti premirja» bili dokaj ostri. Trdijo, da so Egipčani streljali s težkimi topovi, možnarji in tanki na izraelske položaje.
Vedno po izraelskih virih so «praske» ob Sueškem prekopu sta-
.................................................................................................
obsodila Slovenska skupnost, komunistična poslanca Albin Škerk in Mario Lizzerò pa sta naslovila
V Ženevi se nadaljujejo pogajanja med vojaškimi predstavniki Egipta in Izraela za umik čet s sedanjih položajev in «utrditev premirja». Vse kaže. da je že na prvi seji prišlo do ostrih nesoglasij, vendar je jasno, da vsi čakajo na izid volitev v Tel Avi-vu. Egipčani medtem rožljajo z orožjem. Vojni minister Ismail je namreč izjavil, da je vojska pripravljena na obnovitev sovražnosti, če se stvari ne premaknejo z mrtve točke.
Prepoved pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji je poleg skupnega protestnega nastopa slovenskih organizacij v Benečiji spro-
^H
F-V A TKTVTI
DANES
žila tudi ogorčenje vse slovenske javnosti, ki upravičeno vidi v tej prepovedi najbolj grobo kršitev republiške ustave, posebnega deželnega statuta in osnovnih demokratičnih svoboščin italijanskih državljanov slovenske narodnosti v videmski pokrajini. Tolmač tega ogorčenja je v svojem protestu Slovenska kulturno-gospodarska zveza, prav tako je prepoved pošolskega pouka slovenščine v dveh beneških slovenskih vaseh
oster protest na ministrskega predsednika, na notranjega ministra in ministra za javno vzgojo. Vsi zahtevajo takojšen umik prepovedi s strani prefekture oziroma notranjega ministrstva in ukrepe proti kršilcem ustanovnih določil.
Sovodenjski občinski svet je na sinočnji seji z ogorčenjem sprejel vest o prepovedi poimenovanja ulic po zaslužnih slovenskih možeh in je sprejel resolucijo, v kateri se zgraža nad odločitvijo ministrstva za javno vzgojo, ki je zavrnilo sklep sovodenjska občinskega sveta.
slede tudi časopisnim komentarjem, ki večkrat odražajo poluradna mnenja posameznih vlad. Tako piše «Al Gumhuria», da utegne poveljnik vojaških sil OZN na Bližnjem vzhodu, Finec Siilasvuo zahtevati poseg ZDA in ZSSR v primeru, da bi se vojaški predstavniki Egipta in Izraela ne dogovorili o utrditvi premirja.
Glede sklepa, da arabske države nekoliko sprostijo dobavo nafte evropskim in drugim prijateljskim državam (povečanje proizvodnje za deset odstotkov) pa kairski list «Al Ahram» opozarja, da to še ne pomeni, da se Arabci odpovedujejo temu orožju.
nji vojak je padel v večernih urah pri Slanih jezerih.
Da se odnosi, prav v pričakovanju na volitve v Tel Avivu, zaostrujejo, dokazujejo tudi izjave kairskega vojnega ministra Ismaila, ki je v govoru emigrantom iz ZDA in Kanade poudaril, da so arabske vojske v stanju pripravljenosti in ne izključujejo ponovnih sovražnosti na frontah. Ismail je grozeče dodal, da so egiptovske vojske obkrožile izraelski ekspedicijski korpus tostran Sueškega prekopa in pri samem Suezu, okrepile pa so tudi zveze med Egiptom in Sinajem preko samega prekopa. Baje so zgradili preko kanala dve cesti.
V Damasku se je medtem sestal osrednji odbor Organizacije za osvoboditev Palestine, ki ji predseduje Jasir Arafat. Osnovna točka dnevnega reda zasedanja je biL vprašanje udeležbe palestinskega predstavništva na ženevski konferenci.
Po nekaterih, nepotrjenih vesteh, naj bi Arafat in predstavnik «Ljudske demokratične fronte» ostala v manjšini, medtem ko naj bi se večina izrekla proti sodelovanju na konferenci. Arafat naj bi za dokončen sklep sklenil sklicati «narodni zbor» Palestincev, ki deluje kot nekakšen parlament palestinskega ljudstva.	falerni grške kulture in gospodarstva.
Oči javnosti so, kljub vsemu, še 1 Cariglia in drugi člani parlamentar-vedno uprte v Ženevo, nazljivo pa I ne delegacije se bodo vrnili v Rim.
V Atenah zavrnjena delegacija poslancev iz evropskih držav
RIM, 27. — Grške oblasti so zavrnile na atenskem letališču delegacijo evropskih parlamentarcev, ki jo je vodil predsednik socialdemokratske skupine v italijanski poslanski zbornici Antonio Cariglia. Odleteli so z rimskega letališča z namenom, da se v Grčiji seznanijo s pro-
osebe nikoli ne odločajo samostojno, temveč vselej v okviru dane «socialne situacije». Zato ljudska štetja tudi niso dokaz realne narodnostne situacije, ker je znano, da so pripadniki slovenske narodnostne skupnosti večinoma v hudi socialno - gospodarski odvisnosti in iz njihovih rezultatov tako tudi ni mogoče sklepati o dejanskem narodnostnem stanju na Koroškem. So pa ti rezultati realen prikaz socialno gospodarske situacije, v kateri se nahajajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Ta tema se je v bistvu nadaljevala tudi popoldne v prvi sekciji s predavanji Toneta Zorna «Primerjava ljudskih štetij 1939 in 1971 na Koroškem» in dr. Matevža Grilca «Vpliv števila pripadnikov manjšine na možnost uveljavljanja v večinski družbi.»
Predavanje Toneta Zorna je dalo predvsem primerjavo ljudskih štetij iz časa nemškega rajha ter drugega dobrega četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne in je v tako razmejenem obdobju skušalo odgovoriti, kaj nam tako postavljena razmejitev lahko pove o popisnih metodah v zadnjih 30 letih, pri čemer je značilno predvsem to, da uradno ugotovljeno število koroških Slovencev od popisa do popisa pada. Glavna misel referata dr. Matevža Grilca in razprave pa je bila, da ima slovenska narodnostna skupnost na Koroškem razmeroma zelo malo izvoljenih predstavnikov v raznih telesih in da je zato kot manjšina prikrajšana pri odločanju v deželi.
Danes popoldne so zasedale tudi ostale tri sekcije.
V okviru petih koroških kulturnih dni so danes dopoldne odprli v prostorih delavske zbornice v Celovcu še razstavo «Slovenski kmečki punti», zvečer pa je bil v Domu glasbe literarni večer.
Peti koroški kulturni dnevi dobivajo tako novo strukturo, ki se bistveno razlikuje od dosedanje. Kot je dejal pri otvoritvi dr. Pavel Apov-nik naj bi v sekcijah zajeli vso manjšinsko problematiko, na plenumu pa bolj teme splošnega zanimanja. Treba pa je tudi poudariti, da je mogoče letos opaziti pri kulturnih dneh intenzivnejše uveljavljanje in sodelovanje slovenske inteligence na Koroškem in da so letos odprli vrata prvič tudi nemško govoreči avstrijski javnosti, predvsem v okviru javne razprave o temi «25 let deklaracije o človekovih pravicah — ideja in koroška resničnost», ki bo kot zaključek v soboto popoldne.
Dejstvo, da so «Koroški kulturni dnevi» prerasli v pomembno znanstveno in kulturno institucijo koroških Slovencev, pa terja tudi novo organizacijo. Sama po sebi se vsiljuje misel, da bi bil zato najbolj primeren institut za znanost in dokumentacijo, ki ga že dolgo pripravljajo in ki bi bil že sam po sebi neprecenljive vrednosti za ohranitev in utrjevanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
ZVONE ZORKO
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
NA LOČENIH SEJAH SVETOV ZVEZNE SKUPŠČINE V BEOGRADU
Odobren zvezni proračun za leto 1974 Poročilo LBanovica o državni varnosti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Sveti zvezne skupščine so danes na ločenih sejah sprejeli predlog zakona o osnovah politike družbeno gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu in predlog proračuna zveze za leto 1974 ter razpravljali o vrsti drugih zakonskih predlogov, med njimi o predlogu zakona o osnovah sistema državne varnosti. O pred logu zveznega proračuna za leto 1974 je sinoči na skupni seji sveta narodov in družbeno političnega sveta, katere so se udeležili tudi poslanci gospodarskega sveta, poročal zvezni tajnik za finance Janko Smole, o predlogu zakona o osnovah sistema državne varnosti pa zvezni tajnik za notranje zadeve Luka Banovič.
Zvezni proračun za prihodnje leto znaša 41,513 milijonov dinarjev. To je 13,3 odst. predvidenega nacionalnega dohodka v 1974. letu. Zaradi položaja v gospodarstvu, katero se ne želi obremeniti z novimi prispevki, bo del dohodkov zveznega proračuna zagotovljen z razpisom javnega posojila v znesku 2.100 milijonov dinarjev. Javni dohodki zveznega proračuna so: prispevki republik in pokrajin (48,6 odst.), dohodki od carin in uvoznih pristojbin (43,7 odst.), ostali del, (7,7 odst.) pa bo zvezni proračun pokril z razpisom posojila. Največji del izdatkov zveznega proračuna je namenjen narodni obrambi, ostali izdatki so: invalidskoborčevska zaščita (17 odst.), intervencije v go-
spodarstvu (16,2 odst.), odplačila kreditov in amortizacija obveznic (5,2 odst.), izdatki zvezne uprave, izdatki za splošne družbene potrebe, rezerve in drugo (7,6 odst.).
Zvezni tajnik za notranje zadeve Luka Banovič je v svojem poročilu o predlogu zakona o osnovah sistema državne varnosti, poudaril, da se z novim predlogom zakona varnost prvič določa tudi kot funkcija samoupravnih in drugih ustanov družbe.
Osnova sistema varnosti, po besedah Banoviča, je organizirana družbena samozaščita, v kateri imajo vsi subjekti družbe — občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi — ustrezne pravice in obveznosti. S predlogom zakona se podrobneje obravnavajo tudi določila zvezne ustanove o pristojnostih zveze. republik in pokrajin na področju državne varnosti in v skladu s tem določajo tudi funkcije in medsebojni odnos ustreznih organov teh družbeno političnih skupnosti.
Zvezni tajnik za notranje zadeve je med drugim omenil, da je Jugoslavija v središču zanimanja in objekt raznih pritiskov, političnih špekulacij in direktnih napadov, usmerjenih na izpodkopavanje in rušenje ustavnega reda. Nosilci teh dejavnosti so predvsem inozemske obveščevalne službe, sovražni del emigracije in sovražni elementi v Jugoslaviji sami. Po izjavi Banoviča ima varnostna služba dober pogled v dejavnosti obveščevalnih služb, i
znani so ji pobudniki in žarišča dejavnosti sovražne emigracije, kar dokazujejo tudi razultati.
Samo v drugi polovici letošnjega leta so organi notranje uprave dali 13 kazenskih prijav proti tujim državljanom, v glavnem iz nekaterih zahodnih držav in odpovedali bivanje 19 tujcem, ki so delali za tuje obveščevalne službe. Lani je bila likvidirana teroristična skupina vtihotapljena v Jugoslavijo in od tedaj je bilo obsojenih 67 oseb zaradi teroristične in druge dejavnosti. Zadnja leta so organi notranje uprave preprečili več terorističnih in diverzantskih akcij. V isti dobi je bil sprožen kazenski postopek proti 259 in prekršni postopek proti 448 sovražnim elementom. Zaradi položaja na svetu in zemljepisno-strateškega položaja Jugoslavije, se po besedah Banoviča mora računati, da bo Jugoslavija tudi v bodoče izpostavljena raznim pritiskom in napadom. Zato mora biti razvijanje budnosti in krepitev varnosti stalna in dolgoročna naloga vseh subjektov samoupravne družbe, posebno pa še organov notranje uprave.
Zvezni tajnik za notranje zadeve se je ozrl tudi na kazenska dejanja v gospodarstvu in na prekrške v prometu in med drugim omenil, da je lani v prometnih nesrečah izgubilo življenje 4.460 oseb, poškodovanih pa je bilo 54.332 oseb, kar pomeni, da je lani na jugoslovanskih cestah izgubilo življenje dnevno poprečno 12 oseb, medtem ko je bilo poškodovanih okrog 150 oseb.
B. B.
NA HVALEVREDNO POBUDO UUBITEUEV NARAVE
Pretor je uvedel sodno preiskavo zaradi uničevanja gozda «Bazzoni»
Podjetje Italcementi je za odprtje kamnoloma posekalo dvajset hektarjev čudovitega gozda
Na desni strani državne ceste, ki se vijugasto vzpenja iz mesta proti Bazovici, tik ob najostrejšem ovinku ceste kjer se po domače pravi na «Kotelceh», se potniku odpira prizor, ki bežno spominja bolj na kakšno razžarjeno saharsko pokrajino ali na pusto lunino površje, kot pa na pokrajino, kakršno smo navajeni občudovati na Krasu. Tu je pred približno dvajsetimi leti podjetje Italcementi odprlo kamnolom. Stvar sama na sebi bi ne bila tako nenavadna, ko pa smo navajeni gledati marsikod v naših krajih ogromne zevajoče sivobele odprtine, ki se zajedajo v zelena pobočja hribovitega sveta. Nenavadna postane, če pomislimo, da je na kraju, kjer že nekaj let votlo odmevajo eksplozije min in kjer je idilični glas narave zamenjalo glušljivo škripanje gosenic buldožerjev ter brenčanje težkih tovornjakov, ponosno stal eden najlepših gozdov, kar jih je premoglo naše področje. Skratka, eden najlepših daleč naokro«. Že sam podatek, da so ta gozd naj-različnejšega drevja in grmičevja, ki so mu že v prejšnjem stoletju nadeli ime gozd «Bazzoni», nagradili na razkoraku stoletja s posebno nagrado ter ga proglasili za najlepši gozd Evrope, dokazuje, kakšno ekološko škodo je povzročil človek s svojimi požrešnimi stroji.
Kako je prišlo do skrunitve narave in kdo je za to odgovoren? To vprašanje je izbruhnilo na dan z vso silo v teh zadnjih tednih. Industrijski interesi in ekološka skrb so prešli na tem 60 hektarjev obsežnem koščku kraškega sveta v odprt, brezkompromisen spopad. Vso zadevo je prevzela v svoje roke sodna oblast, ki se bo dokončno izrekla o odgovornostih in o škodi, ki jo bo, žal, težko izravnati. Sodno preiskavo so začeli v teh dneh po nalogu tržaškega pretorja dr. Losa-pia na podlagi sodne prijave, ki jo je pretorju predložil pred meseci neki zasebnik, ljubitelj naravnih lepot. Imen ljudi, ki so vpleteni v to afero niso objavili, kaže pa, da gre za dva funkcionarja podjetja Italcementi ter nekega vidnega predstavnika deželnega gozdnega nadzomištva v Trstu.
Ostra kampanja, ki so jo v zadnjih mesecih izvedli tisk ter razne organizacije ljubiteljev narave, da bi preprečili nadaljnje izkoriščanje tega, kar je še ostalo od nekdanjega mogočnega gozda «Bazzoni», je končno obrodila prve sadove. Javnost pa se kljub temu zaprepašče-no sprašuje, zakaj so uvedli sodni ' postopek šele sedaj, po dvajsetih letih, ko je tisoč in tisoč borovcev, smrek, jelš, bukev in drugega drevja padlo pod sekirami in se je kraški svet polagoma stopničasto poglabljal v pusto in prašno vrtačo.
Področje «Bazzoni» je takratna avstro-ogrska komisija za pogozdovanje pogozdila med leti 1892 in 1896. Starejši Bazovci se še spominjajo, da je gozd urejal domačin Franc Pirc. V obsegu je gozd meril, kot rečeno, 60 hektarjev in je na vzhodni strani mejil z naravnim gozdom «Brdo», ki se razteza na ozemlju dolinske občine. Pogozditev so izvedli na podlagi podrobnih študij v poskusne namene. Eden od namenov gozda je bil tudi ta. da bi delno zavaroval mesto pred bur-jo. Visoko drevje naj bi namreč ublažilo srdite sunke burje, ki si je
poiskala ravno v tem predelu najlažji prehod. In dejansko je gozd izpolnil vsa pričakovanja ter obdaril svoje načrtovalce z izrednim zadoščenjem: nagrado Grand Prix iz Pariza, ki jo je gozdu določila posebna komisija strokovnjakov iz vse Evrope.
Gozd je bil v resnici ogromen botanični vrt. V njem je bilo mogoče občudovati vse mogoče vrste iglavcev, listnatih dreves ter najrazličnejše vrste pritlikavega rastlinja. Leta 1924 je upravo gozda prevzel gozdni odbor trgovinske zbornice, leta 1954 pa je gozd postal last države, ki je leta 1965 dodelila upravo deželni gozdni ustanovi.
Načrtno uničevanje se je začelo ravno leta 1954, ko je gozdni inšpektorat prodal podjetju Italcementi 31 hektarjev gozda. Namenov podjetja ni bilo težko predvideti, kljub temu pa so takratni funkcionarji gozdnega inšpektorata pod vodstvom dr. Vincenza Bellarose izdali dovoljenje za odprtje kamnoloma v obsegu desetih hektarjev gozda. V istem obdobju je namreč podjetje odprlo tovarno za proizvodnjo cementa v industrijski coni pri Žavljah in v gozdu «Bazzoni» so zapele sekire in žage. V razmeroma kratkem času je nastala v gozdu deset hektarjev obsežna praznina in nihče ni niti s prstom mignil, da bi preprečil to prvo dejanje postopnega iztrebljenja tega dragocenega naravnega bisera.
Prvi protestni glasovi so odjeknili v septembru leta 1970, ko je dr. Bellarosa podpisal dovoljenje za izkoriščanje v industrijske namene nadaljnjih deset hektarjev gozda. Protesti pa niso veliko zalegli. Spet so zapele sekire in spet je padlo tisoč in tisoč stoletnih dreves.
V teh dneh se je tako začelo tretje dejanje. Javnost se je zavedla ogromne škode in završalo je od vsepovsod. Najprej so se dvignili v protest ljubitelji narave, ki so začeli z ognjevito kampanjo v krajevnem in širšem tisku. Začela se je ekološka bitka, in zagovornike naravnih lepot, ki bi jih bilo treba vestneje zaščititi, so podprle tudi nekatere zainteresirane konzul-te, kot konzulta za vzhodni Kras ter za Sv. Ivan in Lonjer - Katinaro. Končno je zadevo prevzela sodna
			
IŠČEMO RAZNAŠALCA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA CENTER MESTA. NA RAZPOLAGO IMA MOTORNO KOLO «CIAO».
Za pojasnila zglasiti se na u-pravi PD, Ul. Montecchi 6, v dopoldanskih urah.
oblast, ki se opira na posebni zakon iz leta 1939 za zaščito naravnih lepot ter na dejstvo, da ni ob odprtju kamnoloma nihče zaprosil za mnenje nadzomištva za snomeniško varstvo, ki je za to tudi pristojno.
Mimo tega, kakšna bo razsodba, si javnost zastavlja še eno vprašanje.
Koliko let bo potrebnih, da se bodo na opustošenih tleh spet dvignili do nekdanjega sijaja tisoči in tisoči ponosnih borovcev, smrek in hrastov?
DEJAVNOST MIRAMARSKEGA MORSKEGA PARKA
V Tržaški zaliv so spustili približno 130.000 lupinarjev
Finančna sredstva za akcijo je prispeval vladni komisariat
število «prebivalcev» tržaškega za- laguni, kjer jih je še dovolj, medtem ko jih v našem zalivu ni več; precejšnja stopnja onesnaženja, posebno s petrolejem in petrolejskimi proizvodi, je bistveno vplivala na iztrebljenje teh živalskih vrst.
Pobuda, ki jo je začelo vodstvo Miramarskega morskega parka, je prvi poskus ponovnega vključevanja iztrebljenih živalskih vrst v prvotno okolje v Italiji. Ta poskus pa ne bo ostal edini. Tako nam je v telefonskem razgovoru zagotovil ravnatelj parka, mestni redar Mario Bussani, ki je dejal, da bodo v kratkem izvedli še pomembnejšo akcijo.
liva se je včeraj povečalo za približno 130.000 enot. Toliko lupinarjev so namreč spustili v morje v Miramarskem naravnem merskem parku, natančneje s školjev pred mi-ramarskim gradom. To je prva taka pobuda, ki jo je sprejela uprava Miramarskega naravnega parka. Finančna sredstva je prispeval general-,i vladni komisariat Furlanije - Julijske krajine, pri akciji pa je sodeloval Konzorcij ribiških zadrug naše dežele.
Lupinarji pripadajo dvema vrstama: crangon vulgaris in palaemon serratus. Nalovili so jih v Gradeški
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiiiHiii'uiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
NOVI CARINSKI PREDPISI V JUGOSLAVIJI
Bistvena sprememba samo v odpravi plačilnega odloga za carinske dajatve
Osemdnevni odlog so nekateri državljani zlorabljali ■ Maloobmejni promet po starem
Novi carinski predpisi, ki bodo stopili v veljavo 1. januarja 1974 v sosedni republiki, so v zadnjem času dvignili precej prahu obakraj meje: na Tržaškem smo lahko brali sestavke o «novih pregradah», «novih mitninah», «krizi», «omejitvah v prometu» in podobno. Za neki tukajšnji tednik naj bi bila nedavna zapora zaradi kolere v južni Italiji celo nekakšna generalka za «restrikcije», ki bodo stopile v veljavo čez štiri dni.
Slika pa še zdaleč ni tako črna, kakor jo opisujejo omenjeni viri. Na sežanski carinarnici smo dobili v zvezi s tem vprašanjem naslednje informacije: marca letos je bil v Jugoslaviji sprejet nov carinski zakon, ki je stopil v veljavo 1. septembra 1973 in ki je v glavnem le na novo uredil, zbral in deloma popravil že obstoječe carinske predpise. Kakor vsaka sodobno urejena država, tako zahteva tudi Jugoslavija plačilo določene carinske dajatve ob uvozu blaga iz tujine. Doslej je veljalo, da so organizacije združenega dela (podjetja) plačevale carino ob samem uvozu blaga, zasebnikom pa je bila dana možnost, da poravnajo svoj carinski dolg v roku 8 dni, in sicer z vplačilom ustreznega zneska na žiro račun carinske uprave. Z drugimi besedami, je carinarnica doslej delno kreditirala uvoz blàga pò1 zasebnikih.
Prav to možnost pa so začeli nekateri državljani zlorabljati. Direktor zve,?ne carinske uprave K. Ta-rabar je te dni pojasnil, da zna-I šajo danes carinske terjatve na tem
iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiililllllliilliliiiiilillHllliiiiuauiiuiiiuiiiiluiiiiliiiiiiiuilliiliMliiiiiilliilliiiiuniiiiiiiiiiui
Meglena odeja nad Trstom
Za našo
šolo
Učenci, dijaki, učitelji in profesorji vseh šol uživajo zdaj zimske počitnice. Pouk se bo spet pričel v ponedeljek, 7. januarja. Razmere na šolah, zlasti v nekaterih, niso več tako kritične, kot so bile ko je pritisnil mraz in ni bilo na razpolago dovolj goriva za ogrevanje. Če ne bo zima spet pokazala zob, ne bo hudega, ker so pristojne oblasti, tudi po pritisku dijakov, šolskih ravnateljstev in staršev poskrbele za večje zaloge in bolj smotrno uporabo goriva za ogrevanje šolskih prostorov.
Od začetka šolskega leta smo večkrat omenili, kakšno vlogo so imeli starši, oziroma združenja staršev, pri reševanju najbolj nujnih problemov posameznih šol. To je treba še posebej poudariti, prav tako pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se ustanovila združenja staršev na raznih šolah tako v mestu, kot na podeželju in da nekatera razvijajo lepo dejavnost. (Ponekod vlada še mrtvilo).
Nekakšen zastoj in mrtvilo opažamo tudi pri ustanavljanju in delovanju občinskih združenj staršev otrok, ki obiskujejo otroške vrtce ONA1RC. Taka združenja, ali odbori, so predvideni po novem zakonu o reformi ustanove.
Zelo primerna in koristna je tudi zamisel o enotnih združenjih staršev v krajih, oziroma okoliših, kjer imamo otroški vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. Odbor takega združenja ima pregled na celotno problematiko in lahko bolj učinkovito nastopa na pristojnih mestih.
Ko stopamo v novo leto in malo pomislimo na probleme, ki terjajo rešitev, bi morali tudi začeti s pripravami za ustanovitev zveze združenj staršev otrok, ki obiskujejo slovenske šole na Tržaškem, od o-troških vrtcev do višjih srednjih šol. Taka zveza bi lahko, skupno s Sindikatom slovenske šole, precej pripomogla pri utrjevanju in razvoju naše šole, zlasti pa za tesnejše sodelovanje in povezavo šola -družina. Ta naloga je zelo važna in pomembna za vsako šolo, še bolj pa za šolo neke manjšine, narodnostne skupnosti, ki se mora na vseh področjih boriti za svoj obstoj.
področju okrog 3,2 milijarde starih dinarjev, od tega dober del prav na območju sežanske carinarnice, ki je pristojna za mednarodne prehode pri Fernetičih, pri Kozini in na železnici. Da bi vnovčila vsaj del teh terjatev, je carinska uprava poverila izterjevanje dolgovanih zneskov pristojnim občinskim upravam (katerim je priznala 20 odst. vnovčenih sredstev), vendar tudi ta prizadevanja so se izkazala za neuspešna. Analiza dolgov je pokazala, da je zanje odgovorna razmeroma majhna skupina državljanov (okrog 2% vseh potnikov, ki se podajajo v tujino), ki se v večji ali manjši meri ukvarjajo s prekupčevanjem uvoženega blaga.
Od 1. januarja dalje bo zaradi teh zlorab odpravljena olajšava, ki jo je doslej predstavljal osemdnevpi odlog vplačila carine za zasebnike. V tem je vsa bistvena novost novih predpisov. Od novega leta dalje bodo morali zasebniki po vsem tem plačati carino za uvoženo blago ta
ODPRLI SO JO VČERAJ, TRAJALA BO DO 6. JANUARJA
Na Opčinah razstava Hlavatyjevih akvarelov
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 6. januarja prihodnjega leta, bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine.
dosedanja pravila. Tudi ni res, da bi bil formular za prijavo zlatnine in drugih vrednosti ob prehodu meje kakšna novost: na sežanskem območju je na primer do konca novembra letos izpolnilo tak formular 77.000 jugoslovanskih državljanov (za osebne stvari formular sploh ne pride v poštev). Če se bo po 1. januarju število državljanov, ki bodo izpolnjevali formular, povečalo, je zato predvidena tudi ustrezna okrepitev carinskega osebja, tako da ni pričakovati, da bi se ekspe-ditivnost prometa občutno zmanjšala.
V Trstu in Gorici se utegne torej zmanjšati le promet, ki so ga doslej ustvarjali tako imenovani «profesionalci» ali prekupčevalci iz sosedne republike. To pa utegne prizadeti predvsem nesolidne trgovine, ki so zrastle v zadnjih letih kot gobe po dežju in ki prejemajo blago prav tako od drugorazrednih dobaviteljev iz notranjosti države. Za solidne trgovce bi rekli, da se po-
koj ob prestopu meje, kakor se do- raia Prei druga nevarnost, nego ............................. zmanjšanje prometa zaradi novih carinskih predpisov v sosedni republiki. Namreč nevarnost, da se bodo jugoslovanski kupci v prihodnje v čedalje večjem številu odpravljali dalje v notranjost države, kjer so posamezni artikli cenejši in kjer je tudi izbira blaga pogosto neprimerno večja kakor v središčih ob meji. Prepričanje, da sta Trst in Gorica «draga» in «pomanjkljivo založena» , e namreč med jugoslovanskimi kupci bolj razširjeno, kakor bi si lahko mislili na prvi pogled.
Včeraj je izredno gosta megla zajela Trst. Zjutraj se je Tržačanom sramežljivo nasmehnilo sonce, v zgodnjih popoldanskih urah pa se je zmeglilo. Meglena odeja je bila zelo gosta in je zavila mesto v nepro-dorno vlažno zaveso. Ta je opozorila voznike na pretečo nevarnost. Promet je bil zato precej redek: kdor je le mogel, je raje ostal doma.
Naravnost čudovita slika pa se je nudila prebivalcem kraške planote in tistim meščanom, ki so se ob sončnem zatonu z obronkov spustili v mesto. Tržaški zaliv in vse nižje mestne predele je prekrivila sivobela plast megle. Iz nje so le tu pa tam moleli «vrhovi»: Lovec, zgradbe nove bolnišnice na Katinari in visoki radijski anteni na Trsteniku, ki sta rasli kar sredi meglene podlage. Nebo je bilo popolnoma jasno, svetlomodro, le obzorje je žarelo, ko je sonce tonilo v morje oblakov. Vse to je omamilo gledalce in jim dajalo vtis, da se nahajajo v pravljični deželi. Pod vso to krasoto pa je bil Trst, zavit v temno, sivo odejo, ki jo nazorno prikazuje gornja slika.
Nevšečnosti včerajšnje goste megle so najbolj občutili v pristanišču. Dva tankerja se zaradi slabe vidljivosti nista mogla približati pomolu naftovodnega terminala v industrijski coni, manjši tanker pa je_ lahko zapustil pristanišče le s pomočjo radarja in vlačilcev. Na precejšnje težave je naletela tudi trgovska ladja «Corriere del Sud», ki se je s pomočjo vlačilcev zasidrala ob VII. pomolu. Iz Benetk so javili, da je potniška ladja, ki je odplula iz tržaškega pristanišča s 180 potniki na križarjenje po Sredozemlju, priplula v Benetke z veliko zamudo.
gaja z organizacijami združenega dela ali kakor plačajo kupci potroš-no blago ob izstopu iz veleblagovnice. Poštenih državljanov, ki so tako pripravljeni plačati predvideno carino, novi predpisi ne bodo v ničemer prizadeli. Pač pa bo odpadla možnost nedovoljenega prekupčevanja z uvoženim blagom, ker bodo ustrezni posli zaradi takojšnjega plačila carine in ustrezne kontrole {^ostali «nerentabilni».
Ko smo že pri kontroli, naj omenimo, da bodo morali jugoslovanski državljani imeti ob povratku v domovino na razpolago dovolj dinarskih sredstev za poravnavo carinskih dajatev. Ker pa denarja ne smejo nesti čez mejo (dovoljen je le iznos 50.000 starih dinarjev na osebo), bodo morali poprej deponirati ustrezna sredstva na meji. V zvezi s tem vprašanjem se prav danes sestane v Ljubljani delavski svet agencije «Kompas», ki bo opravljala ustrezni servis po znižani tarifi.
Jugoslovanski carinski zakon po drugi strani dovoljuje brezcarinski vnos blaga do 30.000 dinarjev vrednosti, vendar pod pogojem, da posamezni predmeti ne presegajo vrednosti 5.000 starih dinarjev. Po novem se bo na meji neposredno lahko carinilo blago do skupne vrednosti pol milijona starih dinarjev, to pa predstavlja celo olajšavo v primeri z današnjo prakso, ki je za večje vrednosti predpostavljala sodelovanje posrednika (špediterskega podjetja).
S tem, da bodo jugoslovanski državljani plačevali carino takoj ob prestopu meje in ne šele čez 8 dni (ali pa nikoli), ne bo v ničemer ogrožena odprtost meje. V potrditev naj na primer zabeležimo, da se novi predpisi ne nanašajo na osebni promet po videmskem sporazumu, za katerega ostanejo v veljavi vsa
MISLI OB PRORAČUNU
VELIKO PRIREDITEV A NIČ ZA SLOVENCE
Delo turistične ustanove devinsko - nabrežinske obale
Izvedeli smo, da je upravni odbor,zemlje v slovenskih rokah in ki je
avtonomne turistične ustanove iz Sesljana začel z razpravo o proračunu za leto 1974. Med dohodki predvideva proračun večjo vsoto od turistične takse, manjšo deželno podporo za prireditve in višjo deželno podporo za druge turistične dejavnosti.
Med izdatki so na prvem mestu plače in prispevki osebju, ki bo s 1. januarjem zavzemalo isti stalež kot osebje deželne uprave. Glede na to, da se dohodki ne bodo bistveno zvišali, ustanova torej ne bo razpolagala z večjimi finačnimi sredstvi kot običajno.
Skupno s proračunom je upravni odbor ustanove razpravljal tudi o sporedu za sezono 1974, ki je seveda tesno povezan s proračunom. Prihodnje leto ne bo več sesljanska ustanova pokrovitelj izvolitve miss Furlanije - Julijske krajine, skušala pa bo pridobiti zabavno-glasbe-no manifestacijo Festival bar. Več bo tudi razstav, spored za prihodnje leto vsebuje tudi tri koncerte v štivanski cerkvici in pevsko tekmovanje za otroke «Zecchino d’oro».
Morda je umestno, da si pobliže ogledamo delovanje te ustanove, ki ima sedež v občini, kjer je večina
bila narodnostno umetno spremenjena. Že v poletnih mesecih smo pisali, da se ustanova premalo zanima za slovensko kulturo. V Seslja-nu je gostovalo gledališče Rossetti, v štivanski cerkvici so bili trije koncerti, v Sesljanu — točneje v ses-Ijanskem begunskem naselju — pa je bila šagra, s precej obširnim sporedom, pri katerem ni bilo nič slovenskega.
Kot je razvidno iz sporeda, se tudi v prihodnjem letu ne bo nič spre menilo. Turistična ustanova, ki deluje na tako pomembnem področju, bi morala vsekakor upoštevati potrebe krajevnega prebivalstva. Nobenega dvoma ni, da bi bila slovenska prireditev prav tako dobro obiskana kot italijanska. Obenem pa bi bile take manifestacije nujno potrebne za zbližanje prebivalcev o-beh narodnosti.
Pa še nekaj je treba povedati. Ko so uredili stalež osebja in sestavili nov organik, niso upoštevali, da bi ustanova nujno potrebovala preva jalca. Mesto prevajalca pa je nuj no potrebno v vsakem turističnem uradu in ne le v takem, ki deluje v kraju, kjer se križa prebivalstvo obeh narodnosti.
Čeprav je že dalj časa odkar se Robert Hlavaty ne pojavlja v javnosti, njegova umetniška vnema ni pojenjala. Nasprotno. Čeprav se mu je nabralo že cel kup let, dela in ustvarja kot bi bil v najbolj plodnih letih. Zato smo sinoči prisostvovali odprtju njegove razstave v veži openskega kinematografa, kjer je razobesil kar 29 svojih najnovejših akvarelov, kjer vsi, razen petih marin, prikazujejo naš Kras. oziroma njegove zimske, pomladne in jesenske lepote.
K odprtju razstave, ki bo trajala do 6. januarja 1974, se je zbralo večje število Opencev, predvsem Hlavatyjevih prijateljev, ter prijateljev likovne umetnosti. Razstavo, ki jo je omogočilo opensko prosvetno društvo «Tabor*, je s kratkim nagovorom odprl predsednik Slovenske prosvetne zveze slikar prof. Klavdij Palčič, ki je govoril predvsem o Hlavatyjevem odnosu do Krasa in njegovi umetnosti, o njegovi poeziji, ki je poezija Krasa, o njegovem akvarelu, ki je živ zato. ker ni fotografija Krasa pač pa predelava kraške gmajne, nekakšen dokument tipičnosti našega Krasa. Pri tem je prof. Klavdij Palčič zatrdil tudi, da je dr. Robert Hlavaty eden tistih naših likovnih u-stvarjalcev, ki bodo pustili svoj pečat v naši tovrstni ustvarjalnosti.
Kot smo že rekli, bo razstava trajala vse do 6. januarja in je vsekakor vredna obiska.
Delo deželnega odbora
Na svoji zadnji seji je deželni odbor sprejel dva zakonska osnutka, ki ju je predlagal odbornik za turizem Devetag. Prvi določa izreden
prispevek 100 milijonov lir za turistične in letoviščarske ustanove v finančni stiski, drugi pa namenja 12 milijonov lir organizaciji gorskih reševalcev. Odbor je nadalje sprejel sklep, naj se nakupi za 4 milijone lir kulturnih publikacij, namenjenih izseljenskim organizacijam in naj se organizaciji INAIL iz Trsta prizna prispevek 10 milijonov za izplačilo odškodnin za 12.622 delovnih dni, ki so bili zamujeni v letošnjem letu zaradi bolezni delavcev v kmetijstvu in ribiških dejavnostih.
Slovenska skupnost o krizi v Nabrežini
Svet Slovenske skupnosti je na sinočnji seji poglobljeno razpravljal o položaju, ki je nastal v Nabrežini. V tej zvezi je odobril delovanje svojih predstavnikov v tamkajšnjem občinskem svetu in hkrati izrazil mnenje, da bi moral v nastalem položaju čimprej odstopiti celotni levosredinski občinski odbor. Svet Slovenske skupnosti je prepričan, da se samo na ta način more čimprej rešiti občinska kriza, da se lahko prepreči popolna ohromljenost občinske uprave, za kar Slovenska skupnost odklanja kakršnokoli odgovornost.
Svet je nato poslušal poročilo delegacije, ki se je udeleževala preverjanja levosredinskih strank v okviru tržaške občine in zaradi pozne ure odložil razpravo o poročilu na prihodnjo sejo, ki bo v četrtek, 3. januarja 1974.
Svet je tudi obsodil ravnanje oblasti zaradi šole v Beneški Slo* veniji, kot poročamo na prvi strani
Nazionale 16.00 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka.
Excelsior 16.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset.
Gattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Il mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Eden 16.00 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora 16.00 «Scorpio». Burt Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Capitol 16.00 «La schiava io ce l'ho e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Piedone lo sbirro». I-gra Bud Spencer. Barvni film.
Impero 16.30 «Un tocco di classe». B. Segai in L. Jackson. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Le femmine sono nate per fare l’amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La proprietà non è più un furto». Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «L’assassino di pietra». Barvni film. V glavni vlogi Charles Bronson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «I cinque della vendetta». Guy Madison in Monica Randall. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Il più grande colpo della malavita americana». Detektivka. George Nader in Sylvie Solar. Barvni film.
Astra 16.30 «1999: Conquista della terra». R. McDowall, D. Murray. Barvni film.
Radio 16.00 «Stanilo e Ollio ne! paese delle meraviglie». Čmobeli film.
Razna obvestila
Odbor za postavitev spomenika padlim ter Zveza borcev iz Križa priredita silvestrovanje 1973 z zabavnim večerom v prostorih Ljudskega doma.
niiiiiiiiiiimimmtMiumiiiiiiiiiiiiiimiiimiitmiiMiimmimiiinmuinnMuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmiinmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimfi
NESREČA V HRIBIH NAD RABELJSKIM JEZEROM
Mlad Tržačan strmoglavil v žleb Belega potoka
De Meja so prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga operirali • Njegovo stanje je kritično
V visokem gorovju ob Belem potoku, ki priteka izpod sedla Bele špice (zah. od Višarij) se je pripetila nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 24-letni Gianmarco De Mejo iz Ul. S. Lazzaro 3. Mladenič, ki je bil neizkušen planinec je nerodno stopil na poledeneli stezi ter zdrsnil kakih 60 metrov globoko. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi, nogah in na vranici. Po več urah od nesreče so ga prepeljali v bolnišnico v Videm, kjer so ga ob 21.30 prenesli v operacijsko sobo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, med drugim tudi zaradi začetnega zmrzovanja udov. Pozno zvečer je bila operacija izvršena, vendar ni znano s kakšnim uspehom.
De Mejo je bil v družbi z 21-let-nim Umbertom lavazzom iz Ul. S. Bortolo 1 ter 21-letnim Jankom Furlanom iz Ul. Cerreto 9.
Trojica prijateljev se je že predvčerajšnjim odpravila v Zahodne Julijce, kjer so se nameravali povzpeti na vrh Male špice Skale. Od namere so jih odvrnile neugodne razmere v gori, ki je bila vsa poledenela. Včeraj v jutranjih urah so se odpravili iz zavetišča Brunner, ki leži v višini okoli 1300 m, po poti, ki pelje proti visokogorskemu sedlu «Forcella Vallone» nad planinsko kočo «Corsi». Tu smo že v višini 2100 m. Trojica mladih tržaških planincev pa je prehodila morda pol ure dolgo pot, ki se vije ob obronku gorskega hrbta nad dolino Jezernice. Prav tu je neizkušeni De Mejo nerodno stopil na poledeneli stezi ter zdrsnil navzdol.
Ob poškodovanem tovarišu je o-stal Janko Furlan, medtem ko se je lavazzo napotil v dolino ter prispel v Rabelj v rekordnem času. Že ob 12.45 so bili obveščeni o nesreči gorski reševalci v Rablju, policija v Trbižu ter ekipa finančne straže, ki razpolagata s posebno gorsko reševalno ekipo. Pod vodstvom podčastnika Campiotta iz Trbiža so se reševalne ekipe povzpele po Belem potoku do zavetišča Brunner in še naprej, naložile ranjenca na nosila ter ga prenesle do doline Jezernice, nekaj kilometrov od Rabeljskega jezera. Ob 15.45 je pristal v bližini vojaški helikopter iz Casar-se, ki je ponesrečenega planinca odpeljal v Videm.
Področje, kjer je prišlo do nesreče, ni s planinskega stališča težko. Tu gre za stezo, ki se blago vzpenja proti visokogorskemu sed-
G. De Mejo
lu in ki se šele po kraju nesreče strmo zarije v goro. Letos je pot zelo nevarna zaradi hude poledice, kar je potrdil podčastnik Campiotto.
Po polnoči so nam iz Vidma sporočili, da se je zdravstveno stanje De Meja izboljšalo in da je operacija popolnoma uspela.
Tržačani bolj varčni za letošnje praznike
Tržačani so za letošnje praznike previdneje ravnali s trinajsto plačo. To je včeraj potrdila Zveza trgovcev po bežnem obračunu prejemkov v raznih tržaških trgovinah. Najbolj obiskane so bile trgovine jestvin, ker se ljudje še niso otresli psihoze strahu pred podražitvijo prehrambnih izdelkov. Precej so ljudje nakupovali tudi v trgovinah z oblačili in čevlji, v splošnem pa so letos več varčevali.
• Delavski svet tovarne Grandi Motori v Trstu prireja jutri ob 9.30 v dvorani tovarniškega krožka GMT v Ul. sv. Frančiška filmsko predstavo za otroke uslužbencev tovarne. Pred predstavo bodo sinovom uslužbencev razdeljevali darove, Id jih je prispeval delavski svet s sodelovanjem vodstva tovarne.
Urnik trgovin za praznike
Jutri, 29. decembra:	običajen
sobotni urnik in preklic tedenske zapore. Pekarne bodo odprte od
7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Nedelja, 30. decembra: vse trgovine bodo zaprte.
Ponedeljek, 31. decembra: sobotni umik in preklic tedenske zapo re; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 dvojno peko kruha: mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Po sklepu ministrskega sveta bodo n ponedeljek vse trgovine lahko odprte do 20. ure.
Torek, 1. januarja - novo leto: vse trgovine bodo zaprte.
Sreda, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00: cvetli čam, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 13.00 in neobvezno od 17.00 do 19.00.
Prispevki
Prejšnjo noč so se tatovi spet lotili uradov v Ul. sv. Frančiška 11. Na božič so namreč vlomili v dva urada v prvem nadstropju, tokrat pa so se povzpeli do drugega nadstropja, kjer so vlomili v tri urade. Vsega skupaj pa so odnesli komaj 5 tisoč lir drobiža in so izpraznili nekaj steklenic coca-cole v Uradu za razvoj trgovinske in turistične vloge Trsta. Iz urada Središča za deželna proučevanja in iz zdravniške ambulante dr. Bertolija in dr. Veronesija pa niso odnesli ničesar, čeprav so vlomili v vse predale in razmetali vse dokumente.
■ išass
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI - UL. F FILZI ,10 r. l 38-101. 30-046
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	628,50
Funt iterling	1.425,—
Švicarski frank	193,—
Francoski frank	129,50
Nemška marka	227,50
Avstrijski šiling	31,25
Dinari debeli	38,—
drobni	38	
Ob prvi obletnici smrti (26. decembra) dragega moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 5.000 lir za Dijaško matico.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. decembra
NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.26 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 9.41 in zatone ob 20.26.
Jutri, SOBOTA, 29. decembra TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 5,6, ob 19. uri 6,6 stopinje, zračni pritisk 1030,6 mb stanoviten, veter 3 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 97odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
25., 26. in 27. decembra se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 51 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Fedele Mognol, 92-letna Anna Ciocchiatti vd. Madrisani, 77-letna Adele Beber por. Pri-netti, 91-letna Erminia Graffitti, 83-letna Veronica Bitežnik vd. Zuppani, 72-letni Lorenzo Magarelli, 79-letna Pierina Vilach vd. Millo, 89-letna Giovanna Bernard oni vd. Dobrillovich, 58-letna Albina Busletta por. Giugo-vaz, 86-letna Carmen Asquini, 67-let-ni Luigi Nordio, 78-letna Erminia Ritossa, 84-letna Giovanna Kapel por. Giavina, 69-letna Vittoria Radoicovich por. Benoli. 74-letna Luigia Scrignar vd. Marini, 82-letna Filomena Pre-donzan por. Piccoli, 69-letna Anna Va-tovaz vd. Bianchi, 83-letna Anna Semoliči) vd. Vanon, 70-letna Francesca Mazzarol por. Pecchiari, 60-letni Danilo Sarar, 38-!etna Iride Grattagliene, 53-letna Giuseppina Olenik por. Sabadin, 81-letna Maria Eva por. Tutta. 58-letna Rosa Cociancich vd. Di Bartolo. 29-letni Paolo Zotteri, 60-letni Giuseppe Griz, sedem dni star Marco Spangaro, dva dni star Renzo Vascotto, 85-letna Simeona Dereglin, 63-letna Lucia Favretto por. Penco, 51-letna Edvige Gobbo por. Fabi, 75-letni Francesco Babici, 74-letna Maria Furlan vd. Ferfoglia, 61-letna Cristina Visnievic vd. Versi, 62-letni GuL do Bissacco, 53-letni Renato Nazaro, 74-letna Lucia Dambrosi vd. Furlan, 82-letni Giuseppe Delconte, 89-letna Elena Soban, 81-letni Santo Molino, 86-letna Rosa Heidenreich vd. Offenbach, 85-letna Rosa Zivich vd. Bibuli, 71-letni Carlo Bussani, 68-letni Massimiliano Brescia, 77-letni Carmeal Parma, 47-letna Maria Anna Rosai por. Sartore, 77-letna Gašperina Stefani vd. Cattunar, 65-letna Vittoria Vascotto por. Depase, 92-letni Giuseppe Sommavilla, 74-letni Antonio Saule, 74-letna Giuditta Zorzan vd. San-guanini, 88-letna Anna Delmestre vd. Borsetti, 81-letni Vincenzo Capuri in 74-letni Giacomo Centassi.
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3» do 8.30) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni fi; Miz-zan, Trg Venezia 2.
GORIŠKI DNEVNIK
V TOREK IN SREDO V TRŽAŠKI OKOLICI
Tržačani so zopet napolnili gostilne na Krasu in v Bregu
Gostilničarji se sedaj pripravljajo na silvestrovanje
Kraški gostilničarji so v torek in sredo ponovno prišli na svoj račun. Po vseh gostilnah v tržaški okolici so imeli precej gostov in marsikje so zabeležili celo rekordno število.
Včeraj smo obiskah nekaj gostiln na zahodnem Krasu. Bili smo predvsem na zgornjem delu, to je v tistih vaseh, ki ob nedeljah in praznikih niso redno povezane z avtobusom. Gostilničarje v teh vaseh je hudo prizadel vladni ukrep o prepovedi voženj zasebnih vozil ob nedeljah in praznikih, saj so bile od 2. do 23. decembra ob nedeljah gostilne popolnoma prazne. Preklic vladnega ukrepa, ki je veljal za božič in za Štefanovo in bo ostal v veljavi še za novo leto, je nekoliko omilil hudo krizo gostinstva na Krasu. U-krep je bil pravzaprav dvojni: dovoljenje kroženja zasebnih vozil in dovoljenje gostilničarjem, da imajo Odprte svoje lokale še pozno v noč.
V torek smo tako spet videli polne parkirne prostore pred gostilnami, čeprav moramo reči, da so marsikje pričakovali še večji obisk. Nedvomno pa niso upoštevali dejstva, da je božič družinski praznik in da na ta dan večina ljudi najraje ostane doma. Kljub temu pa se v gostilnah niso imeli kaj pritoževati, saj so bile skoraj povsod jedilnice polno zasedene.
Še bolje je bilo v sredo. Kljub kislemu vremenu se je precej Tržačanov podalo v okolico in seveda zavilo v gostilne, kjer je bilo zelo živahno. Morda so tudi v sredo ponekod pričakovali večji naval, vendar pa ni mogoče govoriti o slabem obisku. Nasprotno: povsod je bilo zelo živahno in gostje so se zadržali ob kozarcu dobre kapljice še pozno v noč.
Sedaj čaka gostilničarja še en praznični dan, ko bo dovoljen promet zasebnih vozil. Gre za novo leto in seveda za silvestrovanje. Povsod že potekajo priprave, da bo silvestrovanje čim bolje uspelo, za goste pa podjetnim gostilničarjem ni treba skrbeti, saj so marsikje oddane že vse mize, pa tudi tam, kjer je še nekaj prostih mest, si gostinci ne belijo glave, saj so gostilne v naših vaseh zelo cenjene in jih bodo zato Tržačani nedvomno napolnili prav do zadnjega kotička.
Žrtev prometne nesreče pred jahalnico v Lipici
Valerio Budihna
Kot smo že poročali, se je na Štefanovo pripetila v Lipici huda prometna nesreča, pri kateri je umrl 69-letni trgovec Valerio Budihna iz Ul. Giulia 108. Avto vrste 1100, v katerem se je peljal in ki ga je šofirala 62-letna žena Emilia, je trčil ob obcestni zid, pri čemer je nesrečni Budihna silovito udaril z glavo ob vetrobran, tako da si je prebil lobanjsko dno. Poleg tega je utrpel še druge notranje poškodbe, katerim je po prevozu v tržaško bolnišnico, kasneje tudi podlegel.
V MIUSKI OBČINI
Izvoljeni predsedniki rajonskih svetov
Miljska občinska uprava sporoča, da so se te dni sestali rajonski sveti Korošci, Griža in Farnej; čampo-re, Zindis in Lazaret ter Milje-cen-ter, ki so' bili izvoljeni na volitvah v mesecu novembru. Na prvih sejah omenjenih svetov so bili izvoljeni
predsedniki, člani predsedstva in člani raznih komisij, da se lepše organizira delovanje svetov in določijo odgovornosti posameznih članov.
Za predsednika rajonskega sveta pri Korošcih je bil izvoljen Roberto Bo-nato, za podpredsednika Marisa Ber-tocchi-Guadagno .člani predsedstva pa so Bruno Makarovič, Edoardo Pizza-mus in Silvano Collarich.
Za predsednika rajonskega sveta v čamporah je bil izvoljen Silvano Tof-foletti, za podpredsednika Elda Fonta-not-Deliše, člani predsedstva pa so Elvio Russignan, Claudio Poropat in Fulvio Tomini.
Za predsednika rajonskega sveta Milje-center je bil izvoljen dr. Mario Cossi, za podpredsednika prof. Fulvio Gandini, člani predsedstva pa so E-zio Ciacchi, Loris Cok in Paolo Por-tione.
Odbornik Tripani včeraj v kočniki.
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je včeraj obiskal Ločnik, kjer se je sestal s skupino neposrednih obdelovalcem zemlje. Razpravljali so škim laboratorijem iz Bologne.
o perečih vprašanjih krajevnega kmetijstva, o razlaščanju zemlje za javno koristne pobude in o razvoju nekaterih specifičnih dejavnosti na področju Ločnika in predvsem o razvoju specializiranega vinogradništva.
Za širšo zaščito divjačine na področju Belopeških jezer
Deželni odbornik za naravne dobrine Mizzau je včeraj s svojimi sodelavci obravnaval vprašanje zaščite divjačine na področju Belo-peških jezer pri Trbižu. Divjačina je danes zaščitena na področju deželne gozdne uprave, pristojni organi pa bi radi videli, da bi se zaščita razširila tudi na sosednih 650 ha jugoslovanskega ozemlja, to je na področje, ki ga upravlja Gozdno gospodarstvo iz Rateč. Vprašanje bo podrobneje proučilo deželno odbor-ništvo za kmetijstvo, in sicer po predhodnem posvetovanju s pokrajinskim odborom za lov in z zoolo-
■iniiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiHiimrmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiflll
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Tomaž Bizajl predsednik obalne kulturne skupnosti
Podpisan sporazum o združitvi 6 gradbenih podjetij Primorske
Po skoraj dveletnih prizadevanjih, je končno dobila obala enotno kulturno skupnost. V Piranu je bila namreč ustanovna skupščina obalne kulturne skupnosti, ki so se je udeležili predstavniki vseh treh temeljnih občinskih kulturnih skupnosti. Za predsednika so izvohli Tomaža Bizaj-la, za podpredsednika Lucijo Scher in Janeza Lenassija, za predsednika izvršnega odbora pa Toneta Mikelna. Skupščina bo imela odbore za amaterske dejavnosti, za književnost, založništvo in knjižničarstvo in nadalje za muzeje in galerije, za varstvo arhivskega gradiva ter kulturnih in naravnih spomenikov in odbora za poletne prireditve. Tega pomembnega dogodka so se udeležili številni politični, javni in kulturni delavci obale in republike, med njimi tudi Sliva Jereb in Črtomir Kolenc. Skupščina bo delovala kot začasno telo dokler ne bodo pripravili samoupravni sporazum in druge samoupravne dokumente.
* » *
V Lipici so včeraj slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi šestih gradbenih podjetij Primorske. Združili so se Stavbenik - Koper, Splošno stavbeno podjetje Primorje - Ajdovščina, Splošno stavbeno podjetje Nova Gorica, Zidgrad -Idrija, Gradnje - Postojna in Kraški zidar - Sežana. Združeno podjetje bo z okrog 5 tisoč zaposlenimi ustvarjalo letno okrog 90 milijard celotnega dohodka slovenske gradbene operative. Od združitve si obetajo vrsto uspehov, tako glede kvalitete dela kakor tudi pocenitve stroškov. Novo združeno podjetje bo sposobno opravljati najzahtevnejša dela na gradbenem tržišču.
• • •
Po vsem Primorskem se pripravljajo na kar najbolj veseli prehod iz starega v novo leto. Na obali bodo vsi hoteli in gostišča organizirali prijetne večere ob zabavni glasbi in seveda ob dobri jedači in pijači. Cene niso pretirane, oziroma so le malo višje kot lani. Za sedaj so le redki lokali razprodani, povsod drugod pa še sprejemajo rezervacije. E-nako velja tudi za druge predele Primorske. Obisk v primorskih smučarskih centrih pa je seveda odvisen od vremena, ki je letos smučarjem zelo nenaklonjeno. Sicer pa bodo letos mnogi silvestrovali kar doma. mladina na predvsem v svojih disko -klubih.
* • •
Koprsko luko je obiskala gospodarska delegacija Turčije, ki se je s predstavniki koprske luke in z drugi-
•iiiimiiiiiiriiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinHimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiimiiiiHiiiiiitiiMuiim
Tudi letos je nabrežinska godba na pihala priredila na božič po maši koncert na glavnem trgu v Nabrežini. Ta koncert je postal že tradicionalen, saj ga domači godbeniki prirejajo že vrsto let in to ob vsakem vremenu. Vreme jim letos pi bilo naklonjeno, saj so se mo-
rali zaradi dežja odpovedati koncertu sredi trga in so se morali zavarovati pod balkonom bližnje hiše, kjer so se razigrali v veliko veselje domačinov, ki so svesti tradiciji z odprtimi dežniki v zelo velikem številu prisostvovali koncertu.
mi domačimi gospodarstveniki pogovarjala o možnostih vključitve koprske luke za pomorske transporte blaga za Turčijo. Goste je sprejel tudi predsednik koprske občine Miro Kocijan.
* * ♦
Spet smo za korak bližje izgradnji obalne bolnišnice. Kakor je znano je republiška skupščina uvrstila obalno bolnišnico med pet prioritetnih objektov in zagotovila dvajset-procentno participacijo pri finansiranju. Razen tega pa razpolaga sklad za izgradnjo bolnišnice še s 17 milijoni dinarjev, ki so jih zbrale delovne organizacije. Vse to omogoča začetek gradnje; prve etape. Najprej bodo začeli prihodnjo jesen graditi v Izoli kirurgijo ali polikliniko. Ta objekt pa^jjo končan leta 1977. j •
L. O. I
SMRTNA NESREČA PRI ZADRU
Z motornim kolesom zavozila v morje
Italo Bullo
Med božičnimi prazniki se je na jadranski magistrali malo pred Zadrom pripetila strahovita prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje tržaški motorist, njegov prijatelj iz Milana pa je hudo ranjen v zadrski bolnišnici. Italo Bullo iz Trsta, Ul. Valdirivo 18, se je peljal z motornim kolesom proti Zadru, kjer se je rodil pred 50 leti, na zadnjem sedežu pa je sedel Piero Ma-russig iz Milana, po rodu prav tako iz Zadra. Na ostrem ovinku je voznik zapeljal s ceste in vozilo s potnikoma je zletelo s ceste v morje.
Na površje je priplaval samo Ma-russig, medtem ko je Bullo utonil. Marussiga so mimoidoči avtomobilisti pripeljali do Zadra v bolnišnico, truplo Bulla pa so pozneje našli ob obali. Stanje Marussiga je zaskrbljujoče, ker je utrpel hude notranje poškodbe.
Pri padcu z vespo si je zlomil gleženj
Prejšnjo noč se je pripetila v Istrski ulici pod nadvozom prometna nesreča, pri kateri se je precej resno poškodoval 26-letni delavec Giorgio Poschino z Jeričljevega trga 1. Poschino je bil na vespi, ki jo je vozil njegov 17-letni prijatelj Fabio Paparot iz Ul. Smareglia 14. Nenadoma je počila prednja guma in mladi voznik ni obvladal vozila, ki se je zvrnilo na asfalt. Paprot se sploh ni ranil, potnik pa si je zlomil desno nogo v gležnju in se močno udaril po boku in hrbtu. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti v ortopedskem oddelku skoro dva meseca.
Za 2.300.000 lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Po 22 lei je prosvelno iittslvo zavrnilo
Svetovalci so odobrili resolucijo, v kateri ogorčeno protestirajo proti diskriminaciji in se obvezujejo nadaljevati boj za priznanje narodnostnih pravic
Sovodenjski občinski svet je na sinočnji seji, zadnji v tem letu, z ogorčenjem sprejel vest o prepovedi poimenovanja ulic po nekaterih zaslužnih slovenskih možeh. Soglasno je sprejel resolucijo, v kateri se zgraža nad odločitvijo ministrstva za javno vzgojo, ki je zavrnilo sklep občinskega sveta v Sovodnjah ter pooblašča župana, da vprašanje vključi v dnevni red naslednje seje občinskega sveta in s tem odpre nov postopek za uveljavitev naravne. narodne in zakonite pravice občanov, da z javnimi napisi izpričajo svojo narodnostno pripadnost.
Prepoved slovenskega poimenovanja ulic v popolnoma slovenski občini kot so Sovodnje, prepoved uporabe slovenskega jezika celo v pošol-skem pouku v Beneški Sloveniji ter zaustavitev procesa dajanja jezikovnih pravic na Goriškem (odlaganje ustanovitve manjšinske konzulte v Gorici, odlaganje ustanovitve rajonskega sveta za slovensko področje v Štandrežu, nadaljevanje razlaščanja slovenske zemlje v Štandrežu, ne da bi kot narodnostna skupnost, ki smo z razlaščanjem prizadeti, dobili protivrednost, ki bi nam zajamčila nemoten narodnostni obstoj in razvoj) — vsa ta dejstva govorijo o popolni zapori, ki so jo oblasti, po volji večinske stranke, izvršile glede na naše narodnostne potrebe.
Po tem uvodu, ki se nam je zdel nujen, preidimo k poteku seje, ki jo je odprl župan Jože češčut s svojimi sporočili, med katerimi je najpomembnejši negativni odgovor deželnega nadzornega telesa na legalno sprejeto odločitev občinskega sveta v Sovodnjah, da odpravi nekaj imen v toponomastiki, ki nas spominjajo na fašizem in monarhijo ter iih nadomesti z domačimi.
«Že leta 1951 je občinski svet v Sovodnjah sklenil — je rekel župan češčut — da v skladu z našo narodnostno podobo in našo tradicijo poimenuje nekatere ulice v Sovodnjah in vaseh, ki sodijo v sovodenj-sko občino, po zaslužnih slovenskih možeh. Dolgo let je ta sklep nekje obtičal. Zaprosili smo za posredovanje poslancev in pričakovali u-goden odgovor od dežele, ki je pristojna za reševanje teh vprašanj. Toda ministrstvo za javno vzgojo je našo zahtevo zavrnilo, ministrsko stališče pa je potrdil tudi deželni nadzorni organ. Naša republika, porojena v odporništvu, ki temelji na demokratičnih načelih, si je s takšnim dejanjem izstavila slabo spričevalo. Iz dna (fjuše protestiramo proti , tej krivici1 in vztrajamo pri naši zahtevi, ker imamo na svoji strani ustavo, deželni statut ter naravne in narodnostne pravice, je dejal župan ter pristavil, da nimamo potemtakem nobene pravne podlage niti za tiste javne napise, ki jih je občinska uprava namestila na svojo odgovornost.
Občinski tajnik dr. Štefan Bukovec je nato prebral sejni sklep iz-
pred 22 let, in vsa stališča pristojnih uradov ter sklepni odgovor. Iz njegovega branja sledi, da so sovodenjski občinski možje skušali neposredno po zaključku osvobodilnega boja izbrisati sleherno sled, ki bi spominjala na zloglasni režim in v prvi vrsti izbrisati imena ulic kot so Impero, 28 Ottobre, in imena ulic, ki spominjajo na savojsko dinastijo ter jih zamenjati s slovenskimi.
Nedotaknjena je občinski svet pustil vsa imena, ki so vezana na italijansko kulturo in starejšo italijansko zgodovino. Toda sklep občinskega sveta v Sovodnjah je prosvetno ministrstvo zavrnilo skoraj v celoti. Dovolilo je spremembo samo treh ulic v zloglasni toponomastiki: Via Impero bo postala Via 1. Maggio, Via Guido Nero postane Via Baso-vizza, Via 28. ottobre pa se spremeni v Via 4. novembre. Ministrstvo prepušča občinski upravi možnost, da imena savojske kraljevske hiše nadomesti z zemljepisnimi imeni. O zadevi je razpravljalo tudi spomeniško varstvo, nakar je deželni nadzorni odbor, ki v celoti sprejema ministrsko stališče, dokončni odgovor
poslal občinski upravi v Sovodnjah. Za takšen odgovor je bilo potrebnih celih 22 let.
Okoli vprašanja se je razvila živahna razprava, med katero so svetovalci vprašali kako je bilo mogoče, da so v Gradišču dovolili poimenovanje po dveh znanih italijanskih naprednih družbenih voditeljih in da so taka poimenovanja dovolili tudi v drugih krajih, medtem ko pri nas ni mogoče poimenovati ulic niti po kulturnikih. Nekateri so predlagali večjo odločnost pri uresničevanju tovrstnih zahtev ter še posebej naglasili potrebo po koordinirani politični akciji, da se reši to vprašanje, ki je izrazito politično. Razprava o tem vprašanju se je zaključila s sprejemom že omenjene resolucije.
• V Romansu je bil prejšnji dan pogreb bivšega dolgoletnega župana te občine Marca Delpina. Bil je komunist, preganjan od fašistične vladavine, v Romansu je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in je na volitvah načeloval levičarski listi v tej občini. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi.
PODPISAL GA JE PREDSEDNIK DEŽELE
Objavljen dekret o veljavnosti regulacijskega načrta za Sovodnje
Po zakonu so možne njegove spremembe
Uradni list avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je v številki od 12. decembra letos objavil dekret predsednika odbora od 9. decembra, s katerim je dokončno odobril splošni regulacijski načrt občine Sovodnje. Ta načrt je poprej sprejel občinski svet v Sovodnjah na seji od 20. julija 1971. leta. S tem se je uspešno zaključila dolga pot, ki jo je ta programski dokument občinske uprave doslej opravil skozi razne pristojne urade. Z njim je občinski upravi in tudi samim občanom podana trdna osnova za sleherno gradbeno in drugačno proizvodno dejavnost. Seveda dovoljuje zakon možnost spreminjanja obstoječih določil, in sicer po upravnem postopku, ki je precej zapleten, vendar ne toliko, da bi se dobre zamisli ne mogle uresničiti. V skladu s temi možnostmi so razširili tako imenovano industrijsko cono, ki bo poslej merila dva hektara ter bo služila izključno samo obrtniški dejavnosti, zakaj industrijski dejavnosti sovodenjska ob-
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
.....................................................................»m.»
LASTNIKI TOVARNE GROZIJO Z ZAPRTJEM ORRATA
Odločna solidarnost javnih uprav z delavci tržiške tovarne Detroit-Sem
Deželni odbor bo o tem vprašanju razpravljal danes - Včeraj so se zastopniki pokrajinskega sveta sestali z delavci
Položaj delavstva tovarne industrijskih hladilnikov Detroit - Sem v Tržiču ni med najbolj rožnatimi. 420 delavcem in uradnikom (v večini so to možje, specializirana delovna sila) grozi odpust, kajti lastniki nameravajo tovarno enostavno zapreti. 21. januarja naj bi bil občni zbor delničarjev te tovarne in glavni delničar, industrijec iz Padove, ki ima 58 odstotkov delnic, želi tovarno v Tržiču zapreti in jo morda pod novim imenom odpreti kje drugje v državi ali celo v inozemstvu. 'To so vznemirljive vesti, ki krožijo v teh dneh v goriških sindikalnih in gospodarskih krogih. Delavstvo seveda noče verjeti tem vestem, saj se dobro zaveda, da je tovarna rentabilna, da je v letu dni ustvarila 6 milijard bruto dohodka, da je naročil vedno več in da tovarna «nese». Zakaj torej želja po odpravi te tovarne, zakaj odpust dvajsetih delavcev, zakaj niso izplačali nad 400 ljudem ne trinajste plače in niti decembrske plače, zakaj so vse poslali na kolektivni do-
aiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiiiinin
OKROŽNO S0DISCE V GORICI
Z ukradenim tovornjakom obtičal v blatu sredi polja pri Pierisu
Gregorin obsojen na 8 mesecev zapora pogojno
Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici je bilo očividno praznično vzdušje in zato so del razprav odložili ter le redke primere dokončno rešili.
Med temi slednjimi so zaključili zadevo 40-letnega Bruna Gregorina iz Pierisa, Ul. del Bosco 6, ki je bil obtožen, da je dne 15. oktobra letos odpeljal Angelu Senesi iz Pierisa tovornjak z dvorišča. S poljske poti v bližini naselja je zavozil na njivo in tam obtičal.
Gospodar je opazil, da mu je zmanjkal tovornjak, ko se je tistega dne popoldne vrnil domov. Zadevo je takoj prijavi) krajevnim orožnikom in tudi omenil, da sumi tatvine Gregorina. Orožniki so kmalu ugotovili, da je bila sumnja upravičena in zato so Gregorina prijavili sodišču.
Pri razpravi je Gregorin zanikal tatvino in trdil, da je hotel samo preizkusiti motor ter dodal, da je že večkrat poprej opravljal taka dela za Benesa pri reviziji in popravilu motorjev. Za to da je imel dovoljenje gospodarja, toda le pod pogojem, da opravlja take poskusne vožnje po stranskih poljskih poteh. Benes pa je zanikal, da bi mu dal dovoljenje za take vožnje. O-rožniki so še povedali, da so našli vozilo na polju ob poti približno en km od Benesovega bivališča. Gregorin je zavozil na njivo po trčenju z nekim drugim vozilom.
Sodišče je Gregorina spoznalo za krivega ter ga obsodilo zaradi kraje tovornjaka in vožnje brez vozniškega dovoljenja na 8 mesecev zapora, 2 meseca aresta, 50 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna. Obtoženca je zagovarjal odv. Cattarini iz Tržiča.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso. sodnika Bassi in Succi; zap. Noselli.
Spori
svelu
v občinskem v Medeji
Poročali smo že o sporu, ki je nastal v Medeji, kjer je KD obtožila večino komunistov in socialistov v občinskem svetu, da vladajo odrgnin po obrazu.
s pomočjo fašistov. Sekciji KPI in PSI sta to obtožbo odbili ter izjavili, da je celotna svetovalska skupina demokratične liste vedno enotno glasovala vse protifašistične in demokratične resolucije.
V javnost pa je prišla izjava tajnika neofašistične stranke v Gorici, da je občinski svetovalec v Medeji, Ferruccio Budin, zaprosil za vpis v stranko in da je bil vanjo tudi sprejet. Vendar pa je odv. Pascoli dejal, da ni med njihovim svetovalcem in levičarskimi nobenega sodelovanja.
Komunisti in socialisti so to izjavo sprejeli na znanje. Njihovi člani v občinskem svetu so se tej nenadni Sudinovi odločitvi začudili ter sklenili, da ne bodo imeli z njim stikov. O stvari bodo razpravljali tudi v občinskem svetu, posebno ker KD v Medeji zahteva razpust občinskega sveta.
Franc Kravanja medobčinski predsednik SZDL
Novi medobčinski predsednik SZDL za štiri severnoprimorske občine je Franc Kravanja iz Tolmina. Za predsednika so ga izvolili predvčerajšnjim na sestanku medobčinskega sveta SZDL, v katerem so predstavniki občinskih odborov socialistične zveze Tolmina, Idrije, Ajdovščine in Nove Gorice.
Pri Vilešah trčenje avtomobila v stroj
Na nadvozu pri Vilešah se je včeraj zjutraj ponesrečil 49-letni uradnik Italo Corsi iz Vileš, Ulica Mon-tesanto 68. Corsi je s fiatom 850 silovito trčil v stroj za asfaltiranje cest.
Ponesrečenca so takoj pripeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni zaradi možganskega pretresa, u-darca v prsni koš, zloma reber ter
pust do 2. januarja?
To so vprašanja, ki si jih postav Ijajo delavci v Tržiču in z njimi vsi odgovorni sindikalni, politični in upravni činitelji, saj bi bila zapora take tovarne hud udarec za vse naše gospodarstvo. Ni lahko najti kar na lepem 420 novih delovnih mest. Zapora tovarne bi hudo prizadela ekonomijo tržiškega okoliša, kjer bivajo delavci zaposleni v tej tovarni.
Zaradi tega je razumljivo, da je občinski svet v Tržiču zavzel tako odločno in enotno, stališče v obrambo te tovarne, zato je tudi razumljivo da soglašajo s tem stališčem občinski sveti v okolici Tržiča, zato je tudi prav, da se je pokrajinski svet zavzel za te delavce.
Včeraj zjutraj je delegacija pokrajinskega sveta in pokrajinskega odbora bila v Tržiču, kjer se je se-šla z delavci tovarne Detroit - Sem na ulici pred zaprto tovarno. Sestanka se je udeležilo približno dvesto delavk in delavcev ter uradnikov. v pokrajinski delegaciji so bili odbornik Tacchinardi, ki je zastopal predsednika, odbornika Lodi in Bottegaro, svetovalci Poletto, Semola, Waltritsch, Zorzenon, Zaccai in Lugnani.
Zastopnik delavcev je orisal položaj delavstva te tovarne, ki ne najde v tem težkem položaju zastopnikov nasprotne strani, s katerimi bi se dalo kaj pogovoriti, nato je odbornik Tacchinardi dejal, da gleda pokrajinska uprava z zaskrbljenostjo na položaj in da bo skušala posredovati na vseh ravneh, posebno pri deželni upravi, da se stvar razčisti. Za njim so spregovorili še zastopniki posameznih političnih skupin. Zastopnika KPI in PSI sta dejala, da so lastniki tovarne dobili v preteklosti ugodne kredite s strani dežele, da bi ti tovarno razširili in povečali njeno zmogljivost in da ni prav, da se sedaj lastniki, kar na lepem, zaradi čudne užaljenosti, umikajo z našega področja. Delavci so se zahvalili za solidarnost. zahtevali so učinkovitejše posege in izžvižgali zastopnika liberalne stranke, ki je zavzel stališče, ki je pač takšno kot mu veleva njegova stranka.
Ce ne bo prišlo do novih rešitev bo jutri zjutraj v dvorani Palaz-zetto Veneto v Tržiču skupščina delavstva te tovarne, katere se bodo udeležili tudi zastopniki občinskih uprav in, kot so obljubili včeraj zastopniki pokrajinskega sveta, tudi pokrajinski svetovalci.
V	zvezi s to zadevo je bil včeraj na sedežu deželne uprave v Trstu sestanek med zastopniki enotne sindikalne federacije kovinarjev (FLM) in deželnim odbornikom za delo Romanom. Za sklicanje sestanka je posredoval predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, ki je bil prisoten. Sestanka se je udeležil tudi deželni odbornik Cocianni.
Sindikalisti so deželnim zastopnikom orisali hud položaj, v katerem se nahaja 420 delavcev, in izrazili zaskrbljenost za obstoj tovarne Detroit - Sem. Zastopniki deželne u-prave so bili o tem že obveščeni in odbornik Romano je obljubil, da bo zahteval o stvari razpravo na seji deželnega odbora, ki bo danes zjutraj. Odbornik Romano je tudi dejal, da bo dežela posredovala povsod, kjer se bo to dalo, da bi se ne uresničila grožnja zanrtja te tovarne, ki daje zaslužka tolikim delavcem tržiškega okoliša.
V	imenu skupine svetovalcev KPI v pokrajinskem svetu je Tullio Paiz-za poslal predsedniku Chientaroliju interpelacijo, v kateri ga sprašuje, kaj namerava ukreniti, da bi pospešil rešitev spora v SEM - Detroit in s tem odpravil nevarnost, da
krajinski predsednik poudariti veljavnost sindikalnih pridobitev v tovarni, ki izhajajo iz demokratičnega razvoja naše družbe.
Svetovalce KPI je k tej odločitvi spodbudil sindikalni spor v tovarni SEM - Detroit, kjer je zaradi gospodarjeve nepopustljivosti prišlo do odpusta vseh članov tovarniškega sveta, zaradi ostavke uoravnega sveta pa delavci ravno za božič niso prejeli mezde.
Zaradi megle v Benetkah več letal v Ronkah
Ker je megla zjutraj zajela beneško letališče, niso letala tui pristala. Zaradi tega so nekatera letala, ki so prihajala iz Rima, usmerili na letališče v Ronkah. Od tu so letala odletela popoldne proti Rimu.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
Naročnino sprejemajo:
■	uprava:	Gorica. Ul. XXIV
Maggio št 1/1, tel. 83 382
■	laznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE,
KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
NAGRADNO ŽREBANJE
v vrednosti 2.300.000 lir
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski drexnik brezplačno
Urnik mejnih prehodov druge kitiegorije
Objavljamo umik mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem. CEGLO od 8. do 17.30. ŠTEVERJAN od 8.30 do 17. ure. ŠTANDREŽ od 8. do 17. ure. SOLKAN 2° od 10. do 17. ure. PODSABOTIN od 7. do 18.30.
Prijave za števerjanski festival narodne glasbe
V števerjanu bo prihodnje leto v dneh 8. in 9. junija, v priredbi prosvetnega društva «Franc B. Sedej» in ansambla «Lojzeta Bledeta», četrti zamejski festival narodno zabavne glasbe. Prijavijo se lahko do 15. marca 1974 slovenski narodno -zabavni ansambli iz zamejstva in iz Slovenije. Komisijo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva ter bo podelila pet denarnih nagrad (150.000, 100.000, 50.000, 50 tisoč lir, 150.000 din) ter pokale in druge morebitne nagrade. Ansambli morajo poslati organizatorjem gradivo dveh skladb, s katerima bodo sodelovali na števerjanskem festi-
činska uprava na svojem ozemlju ne namerava prižgati zelene luči.
Silvestrovanje v Prosvetni dvorani
Pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič» iz štandreža obvešča, da priredi v ponedeljek, 31. decembra, silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici.
V	idrijski občini bodo uredili ceste
Na področju idrijske občine Je veliko neasfaltiranih cest, zlasti v hribovitem predelu, kar povzroča precej težav tamkajšnjemu prebivalstvu. Zaradi tega skoro ni seje občinske skupščine, na kateri ne bi razpravljali o teh vprašanjih. Pred nekaj dnevi so pripravili v ustreznem uradu srednjeročni program urejanja cest na Idrijskem in za rešitev idrijskega cestnega križišča do leta 1978. V ta namen naj bi razna podjetja prispevala nad 17 rtiilijonov dinarjev, občani s samoprispevkom skoro štiri milijone dinarjev, krajevne skupnosti pa nekaj manj kot milijon dinarjev. S tem denarjem nai bi v teku petih let uredili najvažnejše ceste, ter jih prekrili z asfaltno prevleko.
Prirodoslovna razstava v dvorani «Pro Loco»
V	razstavni dvorani Pro Loco v Pasaži na Korzu bodo jutri zvečer ob 18. uri odprli prirodoslovno razstavo, ki jo prireja združenje naturalistov «A. Cornei» iz Gorice. Razstava bo odprta do 13. januarja. Na njej bodo na posebnih panojih razstavljene školjke gornjega Jadrana, razni fosili, ki so jih našli v naših Brdih, minerali našega Krasa, cvetlice iz osebne razstave Artura Avanzinija in še veliko zanimivih primerkov iz prazgodovinskih dob, ki so jih našli na našem področju.
Združenje naturalistov «A. Cornei» opravlja koristno in zanimivo poslanstvo in skuša s tem svojim delom seznaniti širšo goriško javnost. Delujejo tesno z goriškim pokrajinskim muzejem, kjer so si uredili tudi svoje razstavne izložbe, ki bodo brez dvoma pritegnile zanimanje prirodoslovcev.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljudski oder Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Danes, 28. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH Jutri, 29. t. m., ob 20. uri v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU
Prosveta
PD Oton Župančič v štandrežu priredi v nedeljo, 30. decembra ob 16. uri družabno popoldne s tombolo. Na prireditev vabijo vse vaščane.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Piedone lo sbirro». B. Spencer. Barvni film.
CORSO 16.30-21.30 «Nanù, il figli* della giungla». T. Konway in J. M. Vincent. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 «Il Rugantino». A. Celentano in C. Mori. Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «n sergente Rontiglioni». F. Franchi in M. Carotenuto. Barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «Le avventure di Robinson Crosue». V. Si-grid. Barvni film.
Trii fi
AZZURRO 17.30-21.00 «Elena st, ma di Troia». Kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Questo strano puzzo di dollari». Barvni film.
IVora Gorica
SOČA «Ljubezen v ntmu bazuke», angleški barvni film — ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Dnevnik poldevice», švedski barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA I.EKARNA V GORICI
Danes ves dan m ivinnči te dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
l. ,:na lekarna v tržicu
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
bodo delavci oškodovani zaradi gos- | valu. Podrobnejše informacije do podarjeve nepopustljivosti. Svetoval- | bijo zainteresirani pri prirediteljih ci so obenem podčrtali, da mora po ' v Števerjanu.
Iz guriškeg» matičnega urada
ROJSTVA: Michela Gorjan, Gianni Gorjan, Manuela Colaut, Erry Al-drigo, Gabriele Ferluga, Carlo Chiesa. Daidele Gregorin, Viviana Makuc, Tanja Prinčič.
SMRTI: 70-letna gospodinja Elisa-betta Radoslovič vd. Cherubini, 83-letna gospodinja Lucia Marcon, 70-letna upokojenka Emilia Sandri vd. Gianutti, 54-letna Maria Vuga, 79-letna gospodinja Ormea Marzi vd. Negri, 78-letni upokojenec Angelo Greco.
UHAN NA SINAJU?
Pričevanja
arabskega
ponosa
Za razliko od tega, kar se je bilo dogajalo po vojni 1. 1967, ko je čez noč prišlo do pravcate poplave pro-izraelskih knjig, kjer so bili do nebes povzdigovani dosežki izraelske vojske v znani «šestdnevni vojni» in gkunficirani uspehi «izraelskega Davida» v spopadu z arabskim Goljatom, vtem ko podobnih a-rabskih knjig, razumljivo, ni bilo, ker jih ni moglo biti, pa smo zdaj priča prav nasprotnemu primeru: objavljena so že številna dela na temo zadnjega arabsko - izraelskega spopada, mnoge druge o dogodkih iz dni oktobrske vojne pa so v pripravi.
Tako so se v preteklem tednu samo v Bejrutu pojavile kar tri knjige o najnovejšem vojaškem spopadu na Bližnjem vzhodu.
Prvo, «Vojna 10. oktobra» je pripravila skupina dopisnikov, ki so svoja poročila z bojnega prizorišča pošiljali uglednemu bejrutskemu časopisu «Al nahar». Drugo, «Iskra, pot k zmagi», («Iskra» je bil eden od šifriranih nazivov, pod katerim so se vodile egiptovske vojaške o-peracije, drugi tak naziv je bil «Badr» — simbolična evokacija prve muslimanske bitke pod vodstvom preroka Mohameda) je objavilo založniško podjetje «Al sajad», ki izdaja tudi en dnevnik in nekoliko tednikov. Tretjo, «Kdaj je bila uničena Bar-Levova linija», pa je napisal znani esejist in časnikar.
Čeprav se omenjene tri knjige s svojimi teksti, fotografijami, mapami omejujejo le na registriranje vojnih dogodkov, so vendarle izraz ponosa, s katerim Arabci gledajo na to, kar so v zadnjem vojnem spopadu z Izraelci dosegli. Dosegli niso malo, če upoštevamo razočaranja in neuspehe, ki so jih doživeli pred tem. Vse to je bilo tako porazno, da se je človek spraševal, kako si bo arabsko ljudstvo zagotovilo svoje zgodovinske ozemeljske pravice, svojo neodvisnost in svobodo, če ne bo našlo v sebi dovolj moralne moči, da se tudi fizično z uspehom zoperstavi onim, ki so mu vse to skušali ogroziti. In v tem primeru ne gre le za to, da bi enemu ali drugemu nalepljali etiketo po naravi obdarjenega s pogumom ali strahopetnostjo. Ni po naravi pogumnih ne posameznikov ne narodov, v sebi lahko strah zatre in je potemtakem pogumen samo oni, ki ve, zakaj se bori in se za to tudi boriti hoče. Arabci so nekoč bili ne samo zelo razviti, napredni, z nenavadno razvejano visoko kulturo, umetnostjo, znanostjo, marveč so bili hkrati tudi silno bojevito in vojaško odlično organizirano ljudstvo, ki je s svojim prodorom v severno Afriko..in Španijo pognalo strah v kosti vsem takratnim zahodnoevropskim katoliškim fevdalcem. Če so se potem v spremenjenih zgodovinskih okoliščinah znašli v takšnih pogojih, ki so jih spremenili v izkoriščane sužnje, ni k temu prispevalo to, ker bi bili že po naravi k temu nagnjeni, marveč, ker bi se ob istih pogojih gotovo v nekaj podobnega ali slabšega spremenili vsi, ki bi se znašli v njihovem oo-ložaju. Stoletna zaostalost in manjvrednostni čut v odnosu do izkoriščevalcev, notranjih in zunanjih, danes, ko so se začeli osveščati, zagotovo nista dejavnika, ki bi spodbujala njihove težnje po svobodi, neodvisnosti, boljšem življenju, do katerih ni moč drugače kot z žrtvami in vse prepogosto edinole s krvjo.
Sreča pa je v tem, da živimo v času, ko se procesi naglo odvijajo. Za kar je bilo prej, postavimo, potrebnih petdeset let, zadostujeta danes le nekaj let. Arabsko ljudstvo se naglo osvešča pod vplivom svojih najbolj naprednih družbenih sil. V oktobrski vojni je opravilo izpit, na katerega je s pravico ponosno.
Ko so Arabci prvič v zgodovini zagrozili z ustavitvijo dobave petroleja deželam, ki podpirajo Izraelce, se je izraelski premier Golda Meir v izraelskem parlamentu o-bmila na njegove člane in jih vprašala, zakaj je Mojzes Izraelce povedel skozi Sinajsko puščavo, kjer je le malo petroleja, in ne raje prek puščavskih prostranstev Saudske A-rabije in sosednih ozemelj. Še preden je to skušala pojasniti, ji je vpadel v besedo minister za finance Pinhas Sapir, ki je rekel, da obstajajo na Sinaju določena naravna bogastva, ki so bolj dragocena od petroleja. Vendar te svoje trditve ni podrobneje pojasnil. Eni so potem menili, da je pri tem mislil na dragocenost njegovega naravno-strgteškega položaja, drugi so njegove besede razlagali drugače. Po pisanju bejrutskega tednika «Al ha-vades» pa je Sapir dejansko imel v mislih neko ameriško poročilo o energetskih virih na svetu, poročilo, ki je bilo pripravljeno že 1962. leta, ko je še bil predsednik ZDA Kennedy. V tem poročilu, katerega eno fotokopirano stran je omenjeni tednik tudi objavil, je rečeno, da na Sinaju nahajamo velike zaloge urana,
Po tedniku «Al havades» je prav to bil razlog, zaradi katerega je Izrael leta 1967 začel vojno
Novo vodstvo PD «Slovenec» iz Boršta
Kakor smo že poročali, so imeli v petek, 21. t. m., v Borštu občili zbor domačega prosvetnega «Slovenec». Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, ki ga vidimo na gornji sliki
društva
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Peter
Townsend:
DVOBOJ ORLOV
Mladinska knjiga posega s svojimi izdajami v vse ^vrsti literature. Zbirke z deli, ki bi govorila o drugi svetovni vojni, pa založba doslej ni imela. Zlasti ne zbirke, ki bi govorila o letalstvu. Ko je Mladinska knjiga zdaj izdala tri knjige treh različnih avtorjev, pilotov iz druge svetovne vojne, ki pripovedujejo o lastnih doživetjih in usodah ter doživetjih drugih letalcev v zadnji vojni, je v svojem programskem opusu nedvomno napravila korak naprej. Gre namreč za dela, ki sicer navadno ne sodijo v strogo zvrst leposlovja, pa tudi ne za knjige, ki bi bile zgolj dokumentarnega zna-čaia. Navadno so to dela, ki so nekje na sredi med enim in drugim, nekatera bolj dokumentarna, nekatera bolj literarnega značaja, vsa pa navadno zelo zanimiva.
Mladinska knjiga pa napoveduje poleg knjig, ki so pravkar izšle (Peter Townsend: Dvoboj orlov.
.....................limi..................
V ŠTIRIINDVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA
Ko so bogovi izbirali domovanje jim vulkanska Java ni bila všeč
Avstralsko mesto Sydney je zelo lepo - Školjkasta Opera - Deset tisoč templjev na otoku Bali - Vsak tempelj ima svojo legendo
5.
PETA CELINA
Naslednjega dne, v soboto, 18. avgusta, smo odleteli proti Avstraliji in iz letala spremljali čudovit sončni zaton, ki na odprtem oceanu traja skoraj celo uro. kar so posebej izkoristili fotoamaterji. Bila je že noč, ko smo pod seboj opazili luči Sydneya. Pogled na razsvetljeno mesto je zares čudovit. Carinski pregled na letališču Mascot je sila natančen in posebno strogo kontrolo vršijo cariniki nad živežem. Tako n. pr. zaplenijo tudi pomaranče, ki jih potnik dobi v letalu pri večerji, prav tako zaplenijo koščke sladkornega trsa, ki so jih nekateri imeli kot nekakšen spominček z otoka Fidji.
V	januarju 1788. leta je angleški kapetan Arthur Phillip pristal na tej obali z enajstimi ladjami in 770 ljudmi, od katerih so bili večina kaznjenci, ki jih je Anglija izgnala. Ti kaznjenci so bili tudi nekakšni kolonizatorji Avstralije. Ta datum je bil hkrati rojstni dan mesta Sydney, ki je danes največje mesto Avstralije. Mesto je lepo in zelo čisto. Razen središča, kjer je nekaj nebočitnikov, večino mesta sestavljajo enonadstropne hiše, ki jih skoraj vse obdajajo vrtički, kar daje mestu lep videz. Mesto je ob morju in velik železni most iz leta 1932 veže dva bregova. Most «Sydney bridge» je dolg skoraj tri milje. Veliko pristanišče obsega površino 21 kv. milj in je v njem zasidranih veliko ladij in še veliko več jadrnic.
V	nedeljo, 19. avgusta, smo si v dopoldanskih urah ogledali znamenitosti mesta, začenši pri najstarejšem delu mesta, pri najstarejši zgradbi «Cadman’s Cottage». Ogledali smo si katedralo, parlament ter novo Opero, ki i? zelo zanimiv primerek modeme arhitekture in njen zunanji videz spominja na odprte školjke. Zanimiv je tudi vodomet v King Grossu, tako imenovana «El Alamein Foun-tain», ki so jo postavili sredi mesta v spomin na padle Avstralce v drugi svetovni vojni v Severni Afriki.
Na obalah smo opazovali tudi tako imenovani «Surfing», nekakšno smučanje na vodi, kjer pa je gonilna sila morski val. Pacifiški o-cean pa je vedno valovit in zato poganja smučko in smučarja. Kljub temu. da je bilo tedaj v Sydneyu proti koncu zime in da je bila vo*» dokaj mrzla, je bilo na votli veliko ljubiteljev tega športa. Popoldne pa smo obiskali Taronga park, to je zoološki vrt, kjer nimajo le avstralskih živali pač pa tudi živali z ostalih celin.
BAU OTOK BOGOV
V	ponedeljek, 20. avgusta, smo se poslovili od Sydneya iti Avstralije. Po preletu 4.650 kilometrov čez avstralsko celino, pravzaprav čez avstralsko puščavo ter čez del Indijskega oceana smo pristali na letališču Tuban v bližini glavnega mesta otoka Bali. Den-passarju. Ob 19.15, po času, ki velja za Sydney, smo preleteli ravnik in v imenu kralja Neptuna dobili diplomo o preletu. Potrdilo nam je dalo osebje letala «boeing 707» avstralske letalske družbe Qantas.
Pogled na Sydney, v ospredju znameniti most
«Bogovi so prebivali na Javi, a z bivališčem niso bili zadovoljni, ker so ga obdajali številni vulkani, ki so s svojimi strašnimi vrhovi dajali vtis pekla in ne nebes. Zato so bogovi sklenili, ustvariti si primeren otok za svoje prebivališče in so razkosali vzhodni del Jave na male koščke in s tem u-stvarili otočje Sonde. Na najlepšem ocl teh otokov, in ta je bil otok Bali, so postavili svoje stalno bivališče» — tako pravi legenda o nastanku otoka Bali, tega čudo vitega tropskega otoka, ki ima ve liko orirodnih lepot, nešteto templjev in bogato folkloro. Na otoku smo se un Ir vili štiri dni v modernem hotelu.
Na otoku, pravijo, je deset tisoč templjev, ki so posvečeni raznim božanstvom, ki jih časti tukajšnje ljudstvo in ki pripadajo hindujskemu verstvu. Ljudje so zelo ver
ni in verujejo v posmrtno življenje tako. da se dobri človek po smrti rodi spet v človeški podobi, hudobnega pa čaka ponovno življenje v obliki živali. Tu velja zakon enoženstva in trdijo, da so si zakonci zelo zvesti.
Prvi tempelj, ki smo ga obiskali, je star nad 600 let. Je to Bangli. Templji so čudovito bogati. Izklesani so iz kamna. Posebno pozornost vzbujajo njihova vrata. Vsak tempelj ima dvoje vrat, široka, da more skoznje vstopiti dobrota, in ozka, ki imajo ob straneh še dva kipa, dve straži, ki ne dovolijo v tempelj zlu. Skoro vsak tempelj ima svojo legendo, ki opisuje nastanek templja. Tako je tudi s templjem Termksapir, kjer ie izvir vode. Vodi pripisujejo čudežno moč, ker da je vir nastal tedaj, ko je neki dobri bog vodo spremenil iz strupene v čudodelne.
Zato so kopališča tega templja dobro obiskana.
Obiskali smo tudi tempelj opic. Ta je v gozdu in tu povsod srečaš krdela opic. Opicam ponujamo a meriške lešnike. Tu se nam ponudi tudi redka priložnost, da se srečamo s procesijo in občudujemo najrazličnejše maske, darove, še posebej lepe sadne kompozicije.
Zanimiva je tudi vas, kjer so koče grajene iz zemlje in palm. Vsaka hiša ima štiri, pet kapelic, ki so posvečene bogovom in prednikom. Zidovi, ki obdajajo hiše, so iz zemlje in so porasli s travo, da se prepreči odplavljanje zemlje ob nalivih. Tu vidimo tudi pastirja, ki pase... gosi. Res čudno je videti proti večeru dolge vrste gosi kako s pastirjem na čelu stopicajo vzdolž riževih polj.
MILADIN ČERNE (Nadaljevanje sledi)
Ernest Gann: Usode je lovec. Pierre Clostermann: Veliki cirkus) še nadaljnja dela v zbirki, ki je vo oznaki za prve tri knjige dobila naziv Ti vražji fantje v letečih škatlah. V teh knjigah naj bi izšla dela japonskih, sovjetskih in drugih pilotov, tako da bi sčasoma dobili najboljša tovrstna dela v slovenščini m police naših bralcev. Prav ob začetku te zbirke pa založba upa, da bo pritegnila tudi slovenske pilote in da bo morda pridobila enega ali drugega, da bi napisal spomine na lastna doživetja v zraku, pa naj gre za doživetja med vojno ali v mirnem času. Doživetja naših pilotov niso najbrž prav nič drugačna od pilotov drugih narodov, zato bi bilo prav, da bi zamisel založbe naletela na plodna tla. In da bomo v doglednem času v tej zbirki letalske literature lahko zasledili tudi ime kakega domačega avtorja.
V vrsti prvih treh knjig iz zbirke Ti vražji fantje v letečih škatlah je tudi knjiga znanega angleškega pilota, heroja iz bitke za Francijo, človeka znanega tudi iz povojne družbene kronike Anglije, Petra Toumsenda. Njegova knjiga z naslovom Dvoboj orlov je deloma avtobiografsko pričevanje, deloma pa zgodovinsko delo.
V	njej avtor posrečeno združuje opise lastnih doživetij v spopadih nad Anglijo in Rokovskim prelivom z nemškimi letalci in prikaz zgodovinskega razvoja angleškega letalstva. Pri tem posega v prvo svetovno vojno in prikazuje, kako so po prvi vojni docela likvidirali nemško letalstvo in kako je tudi RAF komaj životarila. Vendar so Nemci zaradi določil versajske pogodbe obnavljali svojo Luftwajfe celo v Sovjetski zvezi, Angleži pa so dočakali drugo svetovno vojno komajda malo pripravljeni. Kakšen je bil torej razvoj angleškega vojnega letalstva in kako je to letalstvo vstopilo v vojno, to obsega zgodovinski del Townsendove knjige. Kako je Townsend kot pilot lovec doživljal prvi dve leti vojne, zlasti pa, kako se je udeleževal bitke za Anglijo, o tem pa govori drugi del knjige.
Za današnjega bralca bo morda zgodovinski del manj zanimiv. Pritegnila pa ga bodo zlasti pričevanja o lastnih doživetjih in doživetjih pisateljevih bojnih tovarišev, pa tudi prikaz usati nekaterih nemških pilotov. Pisatelj namreč ves čas vzporedno s prikazom angleškega letalstva in doživetij angleških pilotov, prikazuje tudi razvoj nemškega vojnega letalstva in usode nekaterih izbranih nemških letalcev, ki so se borili nad Anglijo v letih 1940 in 1941. To pa je bil čas usodnih spopadov, saj so Nemci hoteli vred nameravano invazijo na angleški otok streti angleško letalstvo. Toda v tej bitki, znani kot bitki za Anglijo, o kateri je Churchill dejal. da nikoli v zgodovini ni toliko ljudi tako veliko dolgovalo tako maloštevilnim ljudem, so zmagali Angleži, odvrnili preteči napad na svojo domovino in vlili zaupanje v rešitev vsem okupiranim narodom.
Pisatelj je kot avtor zgodovinskega prikaza razvoja angleške RAF precej kritičen do tistih, ki so bili odgovorni za zaostajanje angleškega letalstva. Ko prikazuje bitko za Anglijo, pa je poln tovarištva do svojih bojnih tovarišev, človeški pa tudi do svojih nasprotnikov, do katerih ne čuti sovraštva, temveč le željo po zmagi.
V	opisovanju lastnih doživetij pa je vseskozi skromen, pošten in stvaren. Njegovo pisanje je brez vsakega olepšavanja in brez hvalisanja, stvarno in preprosto.
Je pa glede na snov, ki jo prikazuje. na življenje na večnem robu smrti, pretresljivo in tako, da človeka prevzame.
Slovensko izdajo Townsendove knjige pa je kot prevajalec pripravil Zoran Jerin, opremil pa jo je Julijan Miklavčič.
Sl. Ru.
.......................
Kako so leta 1936 silvestrovali v Cerknem
Pred koncem leta 1936 se je cerkljanska mladina skrivaj pripravljala na silvestrovanje. Pobudnik in vodja akcije je bil 26-letni Gabrijel Peternel iz Cerkna, zaveden Slovenec in navdušen za glasbo. Skrivaj je vodil dva pevska zbora, enega v Cerknem, drugega v Čelu pri Cerknem. Za zabavo je vadil še diletantski orkester, ki je priložnostno nastopal v kaki gostilni ali vasi, kjer je bilo najbolj varno pred fašisti in fašistično policijo, da so se dekleta in fantje sprostili med plesom in petjem. Toda njegovo glavno in bistveno udejstvovanje je bilo prizadevno sodelovanje s Slavkom Bevkom iz Cerkna od prvih začetkov v ilegalni organizaciji TIGR in pozneje z drugimi sodelavci prav do vstopa Italije v vojno. Razdeljeval je abecednike «Prve korake», slovenski ilegalni tisk in razno protifašistično literaturo, ki

Koroško
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posloven uspeh naj vam ne zleze v glavo. V neki razpravi se držite ob strani.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dvomi In zavlačevanja se bodo slabo o-dražala v vaših poslih. Če kaj v družini ne gre, ne jemljite vsega za zlo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izboljšali boste svoj položaj, vendar ne bo vse teklo gladko.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vzdušje je spodbudno, otresite se pa nekaterih maščevalnih namenov. Sku-
šajte biti elastični.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pomanjkanje prisebnosti bi lahko privedlo do sovraštva. Prišlo bo do manjšega spora.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9) Pravočasno reagirajte v neki tvegani situaciji. Neki prijatelj se bo izkdZdl
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odločno stališče vam bo omogočilo, da se boste izognili napaki. Spremenljivo razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Nepredviden dogodek. Raz-
merje, ki ste vanj polagali velike upe, vas bo razočaralo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Uspeh, ki ste si ga želeli, se bo uresničil. Doživeli boste nenavadno srečanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uspeh bo odvisen izključno od vaše podjetnosti. Pazite, da ste nekaj obljubili.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo razgiban dan, ki bo vendarle prinesel kaj pozitivnega. Harmonija v družinskem krogu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekaj se bo v poslovnem življenju za pletlo. Prijetno, morda celo odločilno srečanje.
so jo kurirji prinašali čez mejo
Njegov iskren sodelavec je bil še zlasti Dominik Kacin, ki si je po neprestanem preganjanju uredil skromno trgovino na Reki. Tesno Kacinovo stanovanje in trgovinica stà nudila varno gostoljubje. Kacin je dobro igral na violino in se rad pridružil orkestru. če mu je čas dopuščal. Poleg Peternela so v orkestru sodelovali Ivan Humar. Franc Kenda, Franc Jereb in Vinko Tavčar. Vadili so, kjer so bili najbolj na varnem, a največ v Peternelovi hiši, ki je stala izven vasi na samem. Fašisti so vedeli za diletantski orkester, ki je le sebi v zabavo i-gral. a bi njegovim članom huda predla, če bi vedeli, kako se mladina skrivaj zabava in preoeva slovenske pesmi.
Za silvestrovanje so si izbrali 4 km oddaljeni želin in odmaknjeno prostorno kmečko hišo Franca Jerama - Želinca, da jih ne bi presenetili fašisti. Zanesljivo jamstvo je bil izbran krog zavednih slovenskih deklet in fantov. Dominik Kacin se je nameraval pridružiti veseli družbi z vso družino. Vsi so čakali noči, da se neopazno zberejo. V tem pričakovanju, česar so se tiho bali, je kot strela z jasnega padlo grenko razočaranje. Tudi fašisti v Cerknem so se, a malo kasno, spomnili konca leta in hoteli po svoje silvestrovati. Godbe niso imeli, a brez te ne more biti zabave. Časa ni bilo za razmišljanje, zato bi bil kar dober Peternelov orkester. Nepričakovano so pozno ponnldne orikrevsali v Peternelovo hišo ter ukazovalno zahtevali, naj pride s svojim or-
Gabrijei Peternel iz Cerkna
kestrom zvečer igrat v «Dopolavoro». Presenečenje in jeza sta zgrabili Peternela. Kaj storiti? Povedati ni smel, da sami pripravljajo silvestrovanje. Kako se rešiti, kako povedati tovarišem v Cerknem, na Želinu, na Reki? Fašisti so že dvigali glas. Vsi izgovori, glavobol, bolečine, slabo počutje niso pomagali. Kakor pri Peternelu so fašisti grozili tudi pri ostalih godcih. Ko le ni šlo, so jih prignali na trg in jih prisilili, da so ierali v Dopolavoro!.
Tako oni. kot njihovi prijatelji so bili oropani prijetr.o zabave in
ponižani. Ogorčenje je v njih še huje vzkipelo, ko so prepovedali dajati godcem alkoholne pijače. Ne, ne boste nas! Poklicali so Janeza Mlakarja, brata gostilničarke, naj jim skrivaj prinaša pijače. Janez in njegova sestra sta z veseljem ustregla godcem. Ves večer jim je v skodelicah za črno kavo nosil konjaka in druge pijače. Fašisti so govorili, naj le pijejo kave, vsaj zaspali ne bodo.
S pijačo se ogorčenje v fantih ni poleglo. Nasprotno. Z vso maščevalnostjo so nekaj po enajsti uri ognjevito zaigrali češko sokolsko koračnico. Dvorana se je kar tresla od skakanja. Že so bili pripravljeni na podobno slovensko koračnico, ko je fašist, lekarnarjev sin. ki je prej živel v Zadru, opozoril, da orkester izziva s prepovedanimi jugoslovanskimi himnami. Fašistom je udarila kri v glavo; besno so se pognali na oder in z brcami potisnili igralce na prosto. Vsi so se naglo izmotali, le Ivana Humarja so fašisti prehiteli in ga hudo pretepli. Imeli so ga že prej hudo na piki. Italijanski fašistični duhovnik se je opravičeval, da je Humar kot cerkovnik izprazni) ciborij in da je bil on v veliki zadregi, ker je s praznim cibori jem pristopil, da bi obhajal fašistične veljake. Jezo so fašisti hoteli pote šiti s tem, da so 1. januarja 1937 zjutraj aretirali vseh pet igralcev, jih odpeljali v Tolmin, nato pa \ goriške zapore.
Gabrijela Peternela in Ivana Hu marja so poslali v konfinacijo v južno Ttnlijo, ostali trije pa so s< po nekaj tednih vrnili domov.
T. R.
12.30
12.55
13.25
13.30
14.00
17.00
17.15
17.45
18.25
18.45
19.15
20.00
20.45
21.50
22.30
17.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
9.25
11.00
17.50
18.15
18.30
18.40
18.55
19.40
20.00 20.35
22.15
PETEK, 28. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost Zakaj Toto?
Portret avtorja
Mojstri italijanske umetnosti: Pericle Fazini
Vremenska slika
DNEVNIK
Aktualnosti
Danes bodo v tej rubrik' govorili o marsičem, toda prvenstveno o študijskem srečanju med ministri in funkcionarji evropske gospodarske skupnosti, ki je bilo sredi decembra. Kakor je znano obračun evropske skupnosti za leto 1973 ni kdove kako pozitiven. Drugi pa menijo, da se nakazujejo boljši časi, ker da se opaža večja povezanost med članicami evropske skupinosti. Nič kaj vesele razmere v svetu, povezane pač z restrikcijami, ki jih vsiljuje arabski svet, pa bodo pripomogle k temu, da bo oddaja še bolj zanimiva DNEVNIK
Program za najmlajše Slikanice in risani filmi:
Lovčevi spomini, Gandv Goose in Snežno dekle
Program za mladino
Od Božiča do Novega leta
Resnične zgodbe
Manor Singh, puščavski deček
Dokamemarec
Poljudna znanost
Zakaj Toto?
*Siamo uomini o caporali?» je naslov filma s Totojem. Toto je sploh rad uporabljal ta rek in četrto nadaljevanje oddaje, ki je posvečena temu znanemu neapeljskemu filmskemu umetniku, obravnava prvenstveno Totojev način gledanja na svet, njegovo «ideologijo» ali če hočemo njegovo «filozofijo». O Totoju bodo govorili Pier Paolo Pasolini, Goffredo Foffi in drugi Ital. kronike Vremenska slika DNEVNIK Teden aktualnosti Glasbeni spored Glasba Amilcara Ponchiellija
Gino Negri si je zamislil oddajo «Spazio musicale», ki bo prav gotovo zabavala tudi tiste gledalce, ki se na glasbo ne spoznajo preveč. Nocojšnja oddaja nosi naslov «dobro srečo» in je posvečena Ponchiellijevi «Giocondi». Je to opera, ki jo kritiki radi raztržejo, ki pa jo imajo radi tako pevci, kot tudi publika. Kaj več — nocoj DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
Konjske dirke v Rimu Športni dnevnik SMRTNI SKOK Ob 20. uri DNEVNIK
LA BOTTEGA DEL CAFFÈ’
To Goldonijevo delo je priredil za TV Edmo Fenoglio. V glavnih vlogah nastopajo Renato de Carmine, Tino Buazzelli, Luciano Virgilio, Gipc Farassino, Marisa Bartoli, Silvana Lombardo itd. Goldonijevo delo je nastalo v davnem 1750. letu in prikazuje življenje, ki se je razvijalo na enem izmed beneških trgov. Seveda je Guldon tudi v tem svojem delu nekoliko «špičast» in si je v tem primeru privoščil kvartopirce, oziroma igralsko strast. Eugenio zaradi kvari zanemarja ženo Vittorio, pa čeprav jo ima rad. Flaminio pa ne pozna tenkočutnosti in ko ga žena zapusti, se loti baletke Lisaure. V zapleteno igro se vmeša še Don Marzio, ki je doma iz Neaplja in ki mu jezik naglo teče
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola:
Vrtec, Papirnato naselje, Gozd, Promet in mi itd.
Angleščina
Kuhinja pri violinskem ključu:
ŽIVALI KAR TAKO
-Kar na lepem je pred vrati dedek Mraz. Pravzaprav ne on, pač pa njegova brzojavka: «Ljubi otroci, bodite moje sprem-s'vo». Nobenega drugega navodila ali pojasnila. Samo ob sebi sc razume, -da je položaj glasbenih otrok težaven. Toda Rifle je spet tu in z njim njegov prijatelj iz Francije. Več bomo zvedeli popoldne Obzornik Rekreacija:
NATURIZEM
Že stari Grki so menili, da so trije «zdravniki» in sicer sonce zrak in voda, boljši kot vsi drugi zdravniki. In naturistično gi banje, ki mu nekateri pravijo tudi nudizem, kar pa je zgreše ne. predstavlja poskus, kako čimbolj izkoristiti gornje tri «zdrav nike». To gibanje pa bo moralo prebroditi še veliko težav, pre den b.i premagalo vse ovire, ki so mu na poti. Veliko je nam reč v svetu ljudi, ki jim je kak centimeter gole kože več kot je je na klasični plaži, hudo v napoto. Francozi so doslej na pravili kak korak več kot smo ga bili pripravljeni storiti pri nas. v Italiji, v sosednji Jugoslaviji pa imajo celo vrsto nudističnih kampov, v katerih pa so po večini tuji gostje,
Za boljši jezik Naš ekran
S. Makarovič: MEDVEDOV DEŽNIK
DNEVNIK
Roberto La Rocca
Celovečerni film — kriminalka po romanu «Izgnanec», ki ga je napisal Jcse Giovani. V glavnih vlogah igrajo Jean Paul Bel-mondo Christina Kauffmann, Beatrice Altariba, Pier Vaneck in drugi POROČILA
KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA
20.00 Risanke
20.15	DNEVNIK 20.35 VOJNA IN MIR 21.25 Dan eksekucije
Film
22.15	Severnoameriške melodije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino:
18.15	Umetnost; 18.45 Pevec in orkester; 19.10 Edvard Rusjan; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.25 Ples; 22 25 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželne kronike ; 15.10 Narečno gledališče ;
16.10	Illersbergov «Trittico».
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Barok v glasbi; 10.00 «Potovanje okoli sveta»;
11.45	Orglar Santi Latora; 12 00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.40 Plošče: 15.00 Tretja stran; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail;
19.00	Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru;
21.30	Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10 00 Posebna reportaža; 13.20 Poseben program z Bice Valori; 14.40 Nadaljevanka: 15.10 Program za mia dino; 16.00 Sončnica; 16.30 Oddaja za bolnike: 17.40 Program za mladino: 18.00 Bogat večerni spored:
18.45	Sindikalna panorama; 19.20 Plošče: 20.20 Ponovno na sporedu z Mino: 21.15 Simf. koncert; 22.20 Orkester lahke glasbe.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama ; 9.50 Nadaljevanka ;
10.10	Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori;
19.55	Orkestri; 20.10 Plošče.
HI PROGRAM
9.30	Na sporedu je Smetana;
10.00	Koncert; 11.40 Quintetto Chi-giano: 12.20 Sodobna ital. glasba;
13.00	Glasba skozi čas ;	14.30
Schoenberg: «Von Heute auf Morgan»; 15.25 Plošče resne glasbe;
16.10	Glasba in poezija; 17.20 Pianist Pollini; 18.20 Lahka glasba;
18.45	Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 O mamilih;
21.30	O. Drsgun: «Storie per essere raccoltale».
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila: 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz mladih grl; 15.40 J. S. Bach: Sonata za violino in čembalo; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20 00 «Top-pops 15»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki;
23.15	Jazz pred polnočjo.
NOGOMET
-fti
74 SVETOVNO PRVENSTVO
ODBOJKA
2 ZVEZNA LICA
Vse pripravljeno Gladka zmaSa Izole
za sestavo skupin
Petega januarja bodo morali rešiti tudi vprašanje SZ
FRANKFURT, 27. — Enajstietni šolar Detlev Lange bo 5. januarja zvečer v koncertni dvorani frankfurtske radijske postaje žrebal štiri izločilne skupine za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. Čeprav je glavni tajnik svetovne nogometne zveze Helmuth Kaser izjavil, da ne bo nič določeno pred 5. januarjem, pa je že sedaj skora; znano, kakšne kriterije bodo rabili sestavljavci skupin osmine finala svetovnega nogometnega prvenstva 1974 v Zah. Nemčiji. Nosilci skupin bi morali biti prvi štirje uvrščeni na zadnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki: Brazilija, Italija, Zahodna Nemčija in Urugvaj. Ostalih dvanajst finalistov bo z žrebom porazdeljenih v vse štiri skupine, čeprav bo prireditelj poskrbel, da ne bodo prišli vsi najmočnejši v isto skupino. Ekipe bodo razdeljene najpre, na tri jakostne lestvice, v katerih bodo nato izvedli žreb. Te kakovostne skupine bi morale biti, vedno po govoricah, naslednje:
1.	skupina: škotska. Nizozemska, Argentina ter Španija ali Jugosla-vija;
2.	skupina: Poljska, Bolgarija, V. Nemčija in Švedska;
3.	skupina: Avstralija, Haiti, Zaire in Čile.
Prisotnost Čila na svetovnem nogometnem prvenstvu ni še uradno potrjena, potem ko ni Sovjetska zveza hotela 21. novembra igrati v čilski prestolnici povratnega srečanja. Sovjeti so nato zahtevali od FI FA, naj prouči nastali položaj. O vsej zadevi bi moral razpravljati prirediteljski komite na jutranji seji 5. januarja 1974. Drugi problem pa predstavlja spor med Jugoslavijo in Španijo za določitev datuma odločilnega srečanja med obema reprezentancama.
Medtem pa nadaljujejo v Zahodni Nemčiji s pripravami stadionov, kjer bodo na sporedu finalne tekme. Srečanja se bodo odvijala v devetih nemških mestih in ob tej priložnosti so že razširili štiri športne objekte. Spomladi pa bi morali končati z deli še na ostalih igriščih.
KOŠARKA
V B LIGI
Zmaga Patriarce
PATRIARCA GO — RONDINE 91:73
Goriško občinstvo je bilo končno zadovoljno z igro, ki so jo pokazali igralci v nedeljski tekmi proti ekipi Rondine. Patriarca, je tokrat predvajala najboljšo tekmo prvenstva, saj so njeni igralci zaigrali na visokem tehničnem nivoju.
P. R.
NOGOMET
V D LIGI
Pro Gorizia ob točko
MONTEBELLUNA - PRO GORI
ZIA 0:0
V nedeljo je goriška ekipa zapravila še eno priložnost, da bi si še bolj utrdila položaj na lestvici in se približala trem vodečim ekipam.
Pro Gorizia ni zaigrala kot po navadi in si je zapravila cel kup golov. Pravzaprav je Mio v tej tekmi zelo malo lepe igre.
P. R.
SMUČANJE
ST. MORITZ, 27. — Japonec Hi-roshi Hita je zmagal v smučarskih skokih v St. Moritzu, potem ko je najprej skočil 87,5 m daleč, nato pa še 84 m. Jugoslovan Branko Dolhar je bil na tem tekmovanju osmi.
* # #
OBERSTDORF, 27. - V nedeljo, 30. t.m. se bo pričela v Oberstdor-fu vsakoletna velika novoletna smučarska turneja skakalcev, ki bodo nastopili na štirih velikih skakalnicah v Nemčiji in v Avstriji. Na sporedu so namreč skoki v Oberst-dorfu, Garmischu, Innsbrucku in v Bischofshofnu. V Garmisch - Par-tenkirchnu bodo skakalci tekmovali
1. januarja, 3. v Innsbrucku, 5. pa se bodo pomerili na zadnji skakalnici v Bischofshofnu. V hudi svetovni konkurenci, saj bodo prisotni vsi najboljši skakalci, bodo nastopili tudi Jugoslovani.
FIRENCE, 27. — Sodnik italijanske polprofesionalne lige bo sporočil svoje odločbe šele jutri, ker v nedeljo zaradi počitka ne bo prvenstvenih tekem v C in D ligi.
ROKOMET
BANJALUKA, 27. — Finale letošnjega jugoslovanskega rokometnega pokala za moške bo v nedeljo, 30. decembra v Sarajevu med banjalu-škim Borcem in ljubljanskim Slovanom. Srečanje bo prenašala tudi sarajevska televizija s pričetkom ob 14.30.
Salonit praznih rok
Vrsta presenečenj v zadnjem jesenskem kolu
V zadnjem kolu jesenskega dela praznih rok. Usodna je bila vseka-
prvenstva sta oba primorska predstavnika igrala v gosteh. Izola je gladko premagala zadnjeuvrščeno Zenico, Salonit pa je v Borovem o-stal praznih rok.
Izolčani so proti zelo slabi Zenici dosegli prvo zmago v gosteh in se tako prebili na odlično peto mesto. Sama tekma ni bila preveč zanimiva. Še najlepši je bil prvi set, v katerem so se sicer borbeni domačini najuspešneje upirali. V nadaljevanju tekme pa je prišla do izraza premoč Izolčanov, ki so se izkazali predvsem z odlično obrambo ob mreži. Pri Izoli so igrali dobro vsi. Odlikovala pa sta se tokrat Klepač in Nikolič.
Salonit je v Borovem popolnoma odpovedal. Kljub temu, da so bili idealni pogoji za tekmo in da je srečanje vodil zelo dober in objektivni sodnik Tomljanovič iz Zagreba ter da so domačini prikazali zelo poprečno igro, so Kanalci ostali
kor odsotnost trenerja, tako da je Salonit igral zelo zmedeno in neučinkovito. Poleg tega pa so prišla do izraza stara navzkrižja med veterani in mlajšo garnituro. Nesporazume so domačini s pridom izkoristili in slavili visoko zmago. Kanalci so tako zapravili izjemno priložnost za osvojitev dragocenega para točk, ki ga bodo v nadaljevanju prvenstva še hudo pogrešali.
prevzeli pobudo ter obdržali vajeti igre do konca srečanja v svojih rokah. Kraševci so bili kos Brežanom le do 25. minute prvega polčasa, ko so slednji povedli s čudnim strelom Lovrihe P. izven kazenskega prostora. Vse upe «zeleno-rumenih» pa je zatrl dve minuti kasneje Štranjev gol. Štranj je preigral vrsto na sprotnikov v kazenskem prostoru ter hladnokrvno poslal usnje v mrežo. Igrišče je bilo težko, kar je škodovalo predvsem Gaji. To se je še bolj poznalo v začetku drugega polčasa, ko je zaradi utrujenosti popolnoma popustila in ni bila več kos razigranim Brežanom. Ti so imeli do konca srečanja še dosti priložnosti za gol. Uspešni pa so bili le dvakrat s strelom M. Lovrihe ter z E. Hvalica I čani so takoj po začetnem žvižgu 11-metrovko P. Lovrihe. Zastreljali uiiuiiiiniiiiiiiiiiliiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,||„l„„„|„lllllmllltlllIlm||nm||||1|||||||)M||||||||||l||||||||||||l|||||||ntt||||||in|||||||||||||1||ul|||||||||)|||||||||||1|||||||||1||M||i|||||n|lt|||)||||||||M||||||t||n|||||I||||||llu||||||||||||||t||||||||||t|||||t|||||||n|
Zadnje jesensko kolo je postreglo s prvovrstnimi presenečenji in rezultati, ki gredo v prid tako Izoli kot Salonitu. Fužinar je proti pričakovanju zgubil v Banjaluki, Kamnik pa je doma premagal moštvo Karlovca. Za največje presenečenje, ki je obenem največje presenečenje jesenskega dela prvenstva, pa so poskrbeli odbojkarji Maribora, ki so sredi Brčkega premagali domači In- j z zmago «plavih». Gajevci so sto-terplet, čeprav so tja pripotovali sa- pili na igrišče v devetih in so mo s šestimi igralci.	[ bili prisiljeni na obrambo. Dolin-
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Brežani prepričljivo premagali nepopolno ekipo padriške Gaje
Primorje prejelo kar sedem golov - Tudi doberdobska Mladost klonila - Pri naraščajnikih zmaga Brega in remi Uniona
MLADINCI
Breg — Gaja 4:0	(2:0)
BREG: Ota, Klun, Zobec, Košuta, Jaž, Sovič, Bržan, Lovriha M., Lo-vriha P., Štranj, Peroša.
GAJA: Ghezzo, Grgič, Ražem, Davanzo. Milkovič, Kralj M., Ange-lucci, Kralj D., Brass.
SODNIK: Concato.
STRELCI: v 25. min. Lovriha Pavel, v 27. min. Štranj, v 17. min. d. p. Lovriha M., v 32. min. Lovriha P. iz enajstmetrovke.
Slovenski derbi med Bregom in Gajo se je, kot predvideno, končal
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Pomanjkanje menjav usodno za kontovelske košarkarje
Mladinci Poleta doživeli najhujši poraz v zadnjih letih - Naraščajniki Bora podlegli Interju
PROMOCIJSKO PRVENSTVO tovec (B). B. Daneu (K), D. Za
vadlal (K) in Hrvatič (B) po eno
V petem kolu promocijskega prvenstva sta ostala naša predstavnika praznih rok. Kontovel je sedmi, Bor pa osmi v lestvici. Oba pa imata po dve točki. Nedvomno je to skromen, vendar pa realen izkupiček za naši ekipi. Kontovel ima nekaj izkušenih igralcev, nima pa menjav. Ko zmanjka standardnim igralcem sape, ostali ne dajo enakovrednega doprinosa in so tako Kontovelcem skoraj vedno usodne prav poslednje minute. Peter Starc, Adrijan Zavadlal, Kralj in Kafol pa so tako izkušeni, da je to že zadostno jamstvo za uspešno prvenstvo.
Če je izkušenost glavno orožje Kontovela, pa je to največja hiba Borove peterke. -«Plavi» 'i nastopajo v bistvu z mladinskim moštvom. Z vstopom Borisa Fabjana pa bodo lahko borovci le dobili večjo samozavest, kar daje upati, da bodo «plavi» posegli še po kaki zmagi. Trener Sagrada je v nedeljo po tekmi, ki so jo borovci izgubili s 50:61, dal o slovenski ekipi naslednjo oznako: «Ko sem gledal vaše fante pri ogrevanju, sem bil prepričan, da bomo zmagali brez napora. Med tekmo pa san se močno bal, da bomo srečanje zgubili. Mladi igralci Bora so me presenetili predvsem v obrambi. Že prihodnje leto bodo ti mladi košarkarji predstavljali nevarnost za vsako ekipo v tem prvenstvu.»
IZIDI 5. KOLA: Kontovel — POM 58:72, Sagrado — Bor 61:50, Liber-tas Barkovlje — Viilesse 62:58, Li-bertas Trst — Itala 53:51.
LESTVICA
Lloyd Adriatico — Bor (8.15), CGS .	— Kontovel (10.00), Ricreatori —
točko.	inter 1904.
OCENE P.d.: Bruno Furlan (B) in Klavdij Starc (K) 2, Ivo Naber-
, i goj (K) in Aleksander Mazzucca Polet je v Gorici prejel 123 ko- (Bor) 1.
SKUPNO: Race (B) 8, K. Starc
MLADINCI
CGI — Kontovel (11.00), Bor — Itala (5. 1. 1974 ob 16. uri), POM -Sagrado, Villesse — Libertas Trst. Počitek: Libertas Barkovlje.
OCENE P.d.: Starc (K) in Klobas (B) 2, Danijel Zavadlal (K) in Koren (B) 1.
SKUPNO: Starc (K) 6, Kapič (B) 5, Barazzutti (B) in Klobas (B) 2, A. Zavadlal (K), Koren (B). Va-
šev, kar predstavlja najhujši poraz openskih košarkarjev v zadnjih dveh letih. Igrali so sicer proti najmočnejši peterki prvenstva, takega u-darca pa si ni nihče pričakoval. Po-letovci niso v formi. V napadu igrajo še sproščeno, v obrambi pa niso tako odločni kot v prejšnji sezoni. V nadaljevanju prvenstva bodo zato morali pošteno poprijeti, da se bodo oddolžili za slabši prvi del.
IZIDI 8. KOLA: Patriarca — Polet 123:65, Arte B — Tigers 65:84, Servolana — Itala 82:68, Italsider —-Arte A 62:50. -	o.,
LESTVICA:1 Italsider 14. Patria^ ca 12, L. Adriatico in Tigers 10, Arte A 6, Polet, Arte B in Servolana 2, Itala 0.
PRIHODNJE KOLO (6. 1. 1974): Lloyd Adriatico — Tigers, Italsider — Arte B, Servolana — Arte A, Itala — Polet (11.00). Počitek: Patriarca.
NARAŠČAJNIKI
Inter 1904 je bil premočan za borovce in poraz je bil neizbežen. Vse kaže, da je bilo to srečanje za Inter 1904 posebna priložnost, saj so košarkarje te ekipe večkrat fotografirali. Nekdo je njihove akcije tudi filmai. Ne pravimo tega zaradi nevoščljivosti, toda tak odnos na igrišču res ni najbolj športen. Borovci so se nam zdeli kot reven «sparring partner» že slavnih košarkarjev, ki so jim zmage pre-
Libertas Ts	3	3	0	195	167	6	zgodaj «šinile v glavo».
POM	4	3	1	253	226	6	Na spolzkem igrišču na Konto-
Sagrado	5	3	2	321	310	6	velu je zmaga pripadla močnemu
CGI	3	2	1	208	185	4	Ricreatoriju. Pravi trener Kafol:
Itala	3	2	1	204	187	4	«Tekma ni bila na visoki tehnični
Lib. Barkovlje	5	2	3	282	307	4	ravni, saj je bilo igrišče spolzko,
Kontovel	3	1	2	178	193	2	žoga pa se je igralcem drsela iz
Bor	4	1	3	258	290	2	rok. Ricreatori je vseeno zasluženo
Villesse	4	0	4	256	300	0	zmagal.»
PRIHODNJE KOLO				6. 1.	1974):		IZIDI 7. KOLA: Ricreatori — Kon-
tovel 53:28, Inter 1904 — Bor 138:43, Lloyd Adriatico — CGS 56:55. LESTVICA
Inter 1904	7	7	0	784	208	14
Ricreatori	7	6	1	555	270	12
CGS	7	3	4	299	368	6
L. Adriatico	7	3	4	285	520	6
Kontovel	7	2	5	249	548	4
Bor	7	0	7	219	614	0
PRIHODNJE KOLO (13. 1. 1974):
(K) 7, Nabergoj (K) 6, I. Starc (K). Čuk (K) 4, Fabio Mazzucca (B) 3, Ukmar (K), Perini (K), Bufon (B) in Bruno Furlan (B) 2, Čok (B), Koren (B) in Aleks Mazzucca (B) po 1 točko.
b. L
Z nedeljskega derbija 2. AL med Vesno in Primor leni
.......iniiiiimuHiiiiiiimtipiiiiiiiiiiii........................................................................................
V ŽENSKI B II MOŠKI C LIGI
Prvi "del odbojkarskega prvenstva ni bil naklonjen Boru in Krasu
Borovke so v nedeljo klonile šele po petih nizih - Prizadevnost Zgoničanov
Prvi del odbojkarskega prvenstva I Vignoni 2:3. druge lige pri članicah in tretje pri | LESTVICA članih je končan. Naša dva predstavnika Bor in Kras nista dosegla kakih posebno dobrih rezultatov.
B LIGA — ČLANICE
Borovke so drugič zaporedoma zgubile tekmo po petih setih igre.
Poslovilni poraz v letu 1973 jim je zadala ekipa Junior iz Casale Mon-ferrata. Tudi na tem gostovanju so «plave» prikazale zadovoljivo odbojko, ki pa žal ni preveč konstantna. Dobrim trenutkom sledijo dolgi odmori in s tem neizbežni porazi.
Za 7. kolo lahko rečemo, da je bilo izredno bojevito. Nič manj kot tri tekme so se končale šele po petih setih. Za prijetno presenečenje je v tem zavrtljaju poskrbel goriški AGI, ki je odpravil vodeči Libertas. Predstavnice DMA so se solidnim nasprotnicam Vignonija trdovratno upirale, toda na koncu sta točki le romali v Gottolengo. Najslabši tekmec skupine, Marzotto z Valdagna, ni odnesel cele kože iz Coma.
IZIDI 7. KOLA: Libertas Brescia — AGI Gorica 2:3, Junior Casale Monferrato — Bor 3:2, Briantea Como — Marzotto 3:1, OMA Trst —
Libertas Brescia 7	5	2	18	13	10
Junior Cas. Monf. 7	5	2	17	10	10
Vignoni Gottolengo 7	5	2	17	10	10
Briantea Como 7	4	3	15	15	8
AGI Gorica 7	4	3	14	17	8
Bor Trst	7	2	5	15	17	4
OMA Trst	7	2	5	14	17	4
Marzotto Valdagno 7	1	6	11	20	2
Po tem zavrtljaju ni prišlo na lestvici do večjih sprememb. Vodeči Libertas je spet dobil dva spremljevalca. To je zopet dober dokaz, da letos v tej skupini ni izrazitega favorita. Takoj za vodečo trojko sta presenetljivo dobra Briantea in AGI, ki imata po osem točk in sta tako izven nevarnosti nazadovanja. V spodnjem delu so Bor, OMA in Marzotto, katerim preti najhujše.
C LIGA - ČLANI Kljub temu, da so se Zgoničani spoprijeli z vodečim Casadiom brez strahu, niso znali pripraviti presenečenja, ki bi v naj več ji meri razveselilo številne domače pristaše. Gostje iz Ravene so prikazali izredno hitro, duhovito in predvsem zanesljivo ter učinkovito odbojko, kateri se domačini niso znali postaviti po robu. Vsekakor pa je tre-
ba pripomniti, da so Zgoničani po kazali večjo prizadevnost in pred vsem bolj organizirano odbojko, ki bi se morala s prihodom novega trenerja še povečati.
Dve izredno dragoceni točki je pospravil Tisselli na račun slabega ACLI iz Montecchia. Šestreka prof. Pipana je izbojevala v Gorici prepričljivo zmago.
IZIDI 7. KOLA: Tisselli Cesena -ACLI Montecchio 3:1, Gasilci Caldini — GM Trst 0:3, Libertas Pado va — DaH'Acqua Treviso 3:1, Kras Zgonik — Casadio Ravena 1:3.
Ekipa Casadia iz Ravene je končala prvi del prvenstva kot edina neporažena. To šesterko sestavljajo samo mladi igralci. Takoj za pe tami mu je Libertas iz Padove, ki bo v predzadnjem nastopu igral pro ti tekmecem iz Ravene in ta spo pad bo nemara odločilen. Po zad nji prepričljivi zmagi se je novinec te lige GM iz Trsta spravil precej na varno pred nevarnostjo nazadovanja. Na trdnih tleh je tudi so lidni Tisselli iz Cesene, ki bo sedanjim osmim točkam dodal še kakšno. Na nevarnem področju pa so Kras, Caldini in ACLI iz Montecchia.	G. F.
pa so enajstmetrovko z Bržanom, ki jo je dobro ubranil vratar Ghezzo.
Jolo
Aurisina — Primorje 7:0
AURISINA: Cossutta. Merluzzi. Mai-zen, Ravalico, Penko, Dobrila, Puglia, Pertot, Negrini, Madalen, Ul cifrai.
PRIMORJE: Kapun, Blazina, Mai-zen, Timeus, čemjava, V. Husu, S. Husu, M. Milič, Guštin, Castellani.
STRELCI: Dobrila, Madalen (3), Pertot (2), Ravalico.
Mladinska enajsterica Primorja je v gosteh zgubila proti solidni ekipi Aurisine z visokim rezultatom 7:0. Omeniti moramo, da so Prosečani stopili na igrišče v okrnjeni postavi v desetih. V obrambi je tokrat na stopil po dolgi odsotnosti Maizen (nadomestil je poškodovanega S. Štoko), v napadalni vrsti pa M. Milič. Ta je bU preveč osamljen in njegova igra ni bila prodoma. Na sredini igrišča se je poznala odsotnost P. Mi liča. To so z lahkoto izkoristili na. sprotniki, ki so prišli do zmage brez težav.
Domačini so že od vsega začetka napadali m po petih minutah prišli v vodstvo s prostim strelom izven kazenskega prostora. Ni poteklo 10 minut, ko so Nabrežinci podvojili. Primorje je skušalo reagirati, toda vsi napadi so bili odbiti. V tem delu srečanja se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Tik pred koncem prvega polčasa je padel še en gol. V drugem delu igre so domačini še bolj pritisnili in postavili v zadrego Frosečane. Padli so kar štirje goli.
Kljub visokemu porazu, ni moglo Primorje računati na kaj več, saj je Aurisina res solidna ekipa, kar dokazuje tudi njen položaj na lestvici.
H. V.
Monfalcone — Mladost 1:0 (1:0)
MONFALCONE: Brazzi, Morsolin, Lenardon, D’Alessandro, Labile, Farne, Gaion, Giacomelli, Allegra, Scau-zero.
MLADOST: Boscarol, R. Ferfolja, Devetak, L. Gergolet, A. Jarc. V. Gergolet, Grilj, D. Jarc, Marušič. Strelec: v 37. min. p.p. Morsolin. Sodnik: Braida iz Škocjana. Ponovni poraz doberdobske Mladosti, ki je tokrat zgubila v Tržiču proti domačemu moštvu. V tem srečanju so slovenski fantje imeli priložnost, da gladko zmagajo. Vsaj tako je namreč zgledalo v začetnih minutah tekme in predvsem zaradi tega, ker so bili doberdobski fantje številčni premoči. Toda zaradi podcenjevanja nasprotnika niso znali izkoristiti teh ugodnosti. Na sredini igrišča so preveč zavlačevali igro s počasnimi in večkrat netočnimi podajami.
Napadalna vrsta se je v tej tekmi izkazala za povsem neučinkovito, Marušič si je zapravil dve izredni priložnosti: eno v prvem polčasu in drugo v zadnjih minutah tekme. V obrambi se je znašel v slabem dnevu Aldo Jarc, vendar sta za njim Gergolet in Robert Ferfolja (najboljša na igrišču) popravila vse napake.
Čeprav so domačini nastopili z i-gralcem manj, so si zmago zaslužili, saj so pokazali več borbenosti od naših fantov.
NARAŠČAJNIKI
Breg — D. Bosco 5:0 (0:0)
BREG: Krmec (Mauri). Kalin, Kuret M., Grizonič, Novello, ter jal, Divis, Krevatin. Polese, Kuret D., Ferluga.
DON BOSCO: Coloni, Triglav, E-lefante, Brusini, Caputo, Ritossa. Sicolich, Camocino, Ziber, Bencich. lurada.
STRELCI: v d. p. Žerjal (2). Kre vatin. Ferluga (2).
Po nedeljski zmagi nad Cremcaf-fejem so Bregovi naraščajniki ponovno osvojili celoten izkupiček z zelo visokim izidom, kar potrjuje resnost in dobro kondicijo teh fantov. Povedati moramo, da se je zad-
nji na lestvici Don Bosco predstavil na igrišču v devetih. Brežani so bili ves čas pod vrati odličnega vratarja Colonija, ki je v prvem polčasu večkrat rešil svoja vrata pred golom. «Plavi» so streljali iz vseh strani vendar je bil Coloni vedno na pravem mestu. Po odmoru se ni praktično nič spremenilo, vendar pa so Bregovi napadalci imeli v tem delu srečanja več sreče in so točneje streljali proti vratom. Že v drugi minuti so povedli z lepim strelom Žerjala, ki je bil nedvomno najboljši mož na igrišču. Usodo Tržačanov je dokončno zapečatil dve minuti kasneje zopet Žerjal, ki je drugič ukanil vratarja gostov. Po tem zadetku je Don Bosco zaigral zelo raztreseno in malomarno. Brežani so bili pred koncem srečanja še trikrat uspešni; enkrat s Kre-vatinom in dvakrat s Ferlugo. Mislimo. da niso mogli naši fantje bolje zaključiti starega leta.
Jolo
Demacori — Union 1:1 (1:0)
DEMACORI: Colussi, Zucca, Donno, Bonazzi, Marsetich. Porceluzzi, Sinigoi, Burlo, Estello, Madotto, Zwar, 13 Giovannini.
UNION: Čepar, Malalan, Del Bosco, Deros, Benčič, Koc (k). Sassi, Colja, Ancona, Krevatin.
Strelci: v 24. min. p. p. Burlo, v 16. min. d. p. Bonazzi (avtogol).
V nedeljo je Union gostoval prt Sv. Sergiju proti ekipi Demacorija. Igra je bila vseskozi lepa, čeprav je bilo igrišče zelo slabo. Že v prvih minutah je Union pokazal dobro i-gro in je bil ves prvi polčas na polovici igrišča Tržačanov, tako da so ti ustavljali naše fante z grobimi napakami. Večkrat so grobo posegali tudi v kazenskem prostoru, tako da so Podlonjerci večkrat zahtevali enajstmetrovko a brez u-speha. Tržačani so dosegli svoj edini gol s hitrim protinapadom. Seveda so Podlonjerci reagirali toda brez uspeha. Tako se je končal prvi polčas v korist Tržačanov. V drugem polčasu so «plavo-rumeni» še bolj potisnili nasprotnike v obrambo in v 16. min. dosegli popolnoma zaslužen gol. Lep strel Colje iz kota je povzročil avtogol. Seveda je bilo veselje med našimi nogometaši veliko, saj bi bila izguba dveh točk skoraj nemogoča. Tedaj so domačini skušali spet realizirati, pa brez uspeha, saj je igrala podlonjer-ska obramba zelo dobro. Tako se je tekma končala neodločeno.
Omeniti je treba še. da je Union igral z desetimi igralci, toda to ni vplivalo na igro Podlonjercev, temveč bolj na sojenje sodnika, ki je bil v nekaterih trenutkih igre zelo nesiguren. Povedati moramo še, da je v drugem polčasu sodnik ustavil igro, ker je zgubil piščalko, tako da so mu jo morali igralci pomagati iskati, toda brez uspeha. Končno je moral sodnik oditi slačilnico po drugo piščalko.
Mauro
OHVKSIII.A
Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja sporoča, da bo 2. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 29. decembra 1973 ob 20. uri v Lonjerju z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajnika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Predlogi za spremembo statuta
6.	Razprava o poročilih
7.	Razrcšnica staremu odboru
8.	Volitve novega odbora
9.	Razno
* « *
Športno društvo Primorje vabi člane in simpatizerje na tradicionalni družabni večer, ki bo v soboto, 29. t.m. ob 21. uri v prostorih društvene gostilne na Proseku. * * *
Jutri ob 14.30 bo Breg odigral prijateljsko nogometno tekmo l enajsterico Fortituda.
SPECI ATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
V nadaljevanju govori Dolci o tem gradivu, oziroma o dokazih, ki zadevajo Coppole in Messerija, pa zaključuje:
«Ko sem predložil parlamentarni komisiji za preiskavo mafije točno dokumentacijo o volilnih odnosih med mafijskim ka-pom Frankom Coppole in senatorjem Girolamom Messerijem, zahtevam, prvič, da senator odstopi ali pa ga odstranijo iz vlade v kateri sedi kot podsekretar. Ce so že v preteklosti bile evidentne sence na Messerijevi osebnosti, zdaj, ko obstajajo neizpodbitni dokazi o načinu, kako je bil izvoljen v senat, obstajata dve alternativi za ostale člane nove vlade: ali da Messeri demisionira ali pa naj, če bodo ignorirali vsa ta dejstva, izrazijo solidarnost z njim in svojo soudeležbo.»
Girolamo Messeri ni kak navaden provinci j ski politikant. To vidimo tudi iz njegovega življenjepisa:
Rojen je bil v kraju Castellmare di Golfo na Siciliji leta 1914. Stanuje v Rimu. Je doktor prava, političnih in družbenih ved, diplomiral pa je tudi iz francoskega jezika in književnosti. Bil je v diplomatski službi od 1937 (pod Mussolinijem), vodil je konzulat v Chicagu 1939. in 1940. leta, potem je bil sekretar veleposlaništva v Washingtonu do 1941. leta. Kasneje je bil v zunanjem ministrstvu v Rimu, pa na veleposlaništvih v Moskvi, Bruslju in Ženevi, dokler nd bil izvoljen za senatorja
leta 1958 in postal član vlade.
Med Dolcijevimi dokumenti o zvezah med Messerijem in Coppole, to je mafijo, je vrsta podpisanih izkazov zapriseženih prič. V nekem takšnem izkazu je rečeno tudi tole:
«Ne samo, da je Frank Coppola prihajal v Partindco pred vsakimi volitvami v rimski parlament ali deželno skupščino Sicilije, da bi jih vodil v korist vladajoče stranke, temveč tudi za občinske volitve ali ob kakšnih krizah občinskih odborov. Tudi ljudje, ki ne pripadajo levici, potrjujejo; da je Frank Coppola izvolil Messerija za senatorja. Odvetnik Gugliotta je pripravljen pričati, da je Frank Coppola prihajal k njemu in ga pozival, naj voli Messerija. Kar pa zadeva odnos znanih članov mafije in duhovnikov, poglejmo nov dokaz: pater La Rocca, župnik cerkve Agonizzanti v Partinicu je sprejel z drugimi krajevnimi avtoritetami in godbo Franka Coppole leta 1957 in 1958. Skupaj so sodelovali na banketu. Franka Coppolo so razglasili tudi za častnega člana demokrščanske študentovske organizacije FUCI...»
Druge priče so povedale, da je gangster Coppola prejel tradicionalni študentovski klobuk (kakršne nosijo študentje v Italiji) in da je bil razglašen za častnega študenta filozofije!
Priča Franco Alasia pa je izpovedal:
«Nekaj dni pred volitvami leta 1958 sem se udeležil sestanka zadruge Muri-fabbri, v kateri sem bil takrat član uprave. Prisotnih je bilo kakih štirideset članov okrog Franka Coppole in Girolama Messerija, kasnejšega senatorja. Mi nismo poznali Messerija, Frank Coppola pa nam je pojasnil, da je on novi kandidat demokrščanske stranke za senat in da ga moramo voliti na volitvah.»
Frank Coppola, splošno znani gangster in član mafije, je lahko na ta način vplival tudi na zadrugo, da je na volitvah glasovala za Messerija, ker je bila pod njegovim vplivom in je bila odvisna od njegove denarne pomoči. Odvetnik Marchese, prijatelj Coppole, je bil administrativni direktor zadruge.
Tako Je gangster, član mafije, dominiral tudi v raznih drugih organizacijah, financiral pa je tudi omenjeno študentovsko organizacijo, pa so morali tudi študentje glasovati za Messerija, njega pa so razglasili za častnega študenta filozofije.
Priča Carlo Berbera je povedal:
«Običajno prihaja Frank Coppola v Partinico nekaj dni pred volitvami, da vse uredi po svoji volji. Leta 1958 se je Coppola približal moji hiši (sestre ima v bližini moje hiše) in me je pozval, naj volim Messerija. Dal mi je neki papir z gesli za Messerija in rekel, da moramo njega izvoliti, on pa nam bo vsem pomagal. Frank je vodil akcijo tudi s pomočjo svojih sestra in sorodnikov. Na dan volitev je prispela pošiljka makaronov, ki jih je Frank delil tistim, ki bodo glasovali za Messerija. Pino Coppola, Frankov nečak, pa je vozil s svojim avtomobilom na volišče vse tiste, ki so se zavezali, da bodo volili Messerija.»
Več prič je povedalo tudi o sestankih na sedežu demokrščanske stranke. Tako tudi Salvatore Cucinella, mizar, ki se je udeležil sestanka. Med ostalim je dejal:
«Od vseh prisotnih, tudi ob samem Messeriju, je bil najpomembnejši Frank Copola, ki je sestanek vodil in dajal direktive.»
Kdo je Frank Coppola, vedo vsi v Partinicu, pa tudi karabinjerji. Brigadir žito pravi: «To vemo tudi mi.» Sekretar demokrščanske stranke Pino Blanda je izjavil na neki seji občinskega sveta, ko ga je opozicija obtoževala zaradi takšnih zvez:
«Jaz se poslužujem mafije in policije, kadar to koristi de-mokrščanski stranki.»
Karabinjerski poročnik Lancieri Je mislil s svojo glavo, ni se hotel pokoravati mafiji in Franku Coppoli. Danilo Dolci je pričal:
«Novembra 1963 je bil poročnik Lancieri nenadoma odstranjen. Poslali so ga v Palermo, kjer naj bi čakal brez Hai* dokler ne bodo našli drugega mesta zanj.»
Kdo ga je odstranil? Na to vprašanje ni potreben odgovor.
Frank Coppola in mafija niso samo nagovarjali in ko-rumpirali, temveč so tudi s terorjem vplivali na volivce, da so glasovali za demokraščansko stranko, oziroma za kandidate, ki je ustrezal Franku in mafiji.
Zato, ker je 1963. leta odkrival takšne stvari, je bil Danilo Dolci v nevarnosti. V poročilu za parlamentarno komisijo pravi :
«Medtem ko sem se 7. decembra 1963 sprehajal nedaleč od hiše v Partinicu, je pristopil k meni kmet, katerega ime iz razumljivih vzrokov ne bom omenil. Pustil je svoje delo, me spremljal in mi rekel : Spremljal te bom zato, ker bi ti tako sam ne smel odhajati od doma. V tem trenutku bi bilo bolje, če bi imel opravka z besnimi psi, kot s tistimi Člani mafije in onimi politiki, ki so proti tebi. Mar nisi videl razglasov senatorja Messerija? Ali ne veš, da je Gaspare Centineo človek, ki ne pušča sledu tam, kjer hodi. Centineo je zaupnik Franka Coppole na tem območju. K njemu prihaja Frank Coppola, kadar je tukaj. Oba sta povezana z Messerijem Sposobni so najti nekoga, ki te bo ustrelil sredi belega dne, nihče pa potem ne bo imel poguma, da bi jih obtožil, ker imajo na svoji strani vlado in policijo.»
Tako Je bilo vrsto let. Omenjena dejstva marsikaj pojasnjujejo, tudi to, zakaj je mafija ali kak notomi gangster lahko vrsto let nekaznovano deloval. Primer Franka Coppole je tipičen.
Prav zato, ker Je razkrinkaval mafijo in gangsterje kot so Coppola, je bil Danilo Dolci v tistem času ogrožen in difami-ran. Pri tem se je angažiral tudi sam kardinal Ruf fini, nadškof Palerma, vrhovna cerkvena avtoriteta za vso Sicilijo in tipičen Sicilijanec starega kova.
Kardinal Ruf fini je aprila 1964. leta objavil poslanico za duhovnike in vernike Sicilije.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 Mr — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45301
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 Ijr beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
GVERILCI NAJ BI UGRABILI ZASEBNO LETALO
Po nepotrjenih vesteh iz Ulstra IRA namerava bombardirati Dublin
V Londonu še vedno preplah zaradi terorističnih atentatov
LONDON, 27. — Dopisnik londonskega lista «Daily Mail» poroča iz Severne Irske, da so v prestolnici irske republike Dublinu uvedli izredne protiletalske ukrepe. Obveščevalna služba britanske vojske je namreč obvestila irske oblasti, da gverilci IRA nameravajo pripraviti letalski napad na prestolnico.
Vrhovni štab gverilcev naj bi pripravil načrt, da bi se v kratkem polastili civilnega letala v Ulstru, poleteli nad Dublin in ga bombardirali. To naj bi bilo povračilo za dogovarjanje med irskimi oblastmi in Veliko Britanijo za rešitev ulstrske krize. Gverilci IRA namreč očitajo dublinski vladi, da se vse preveč sporazumeva z britanskim «sovražnikom».
Irska vojska je namestila okrog mesta in v sami prestolnici protiletalske strojnice in je okrepila ra-
darsko službo. V Severni Irski pa so britanski vojaki povečali pažnjo nad vsemi letališči, da bi preprečili domnevno ugrabitev letala, obenem pa strogo nadzorujejo vse polete zasebnih letal.
Medtem se v Londonu nadaljuje vrsta terorističnih eksplozij. Gverilci IRA so izpolnili obljubo, da bodo letos priredili «vroč božič» v britanski prestolnici. V Londonu so se oddahnili samo na božični dan, ko pošte niso delovale. Že od včeraj pa so se spet pričele eksplozije. Peklenski stroji so eksplodirali v dveh postajah podzemske železnice in v nekem gledališču. V vseh treh primerih ni bilo človeških žrtev in tudi škoda je majhna.
Peklenski stroj je eksplodiral v gledališču «Victoria Palače Theatre» ravno med večerno predstavo, ko je bila dvorana nabito polna. Na
•HiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiii
PO ARETACIJI TURŠKIH PREVRATNIKOV V PARIZU
Palestinci zavračajo odgovornost za organizacijo terorističnega centra
PARIZ, 27. — Po odkritju terorističnega centra v predmestju Pariza, zaradi česar sedi v francoskih zaporih trinajst prevratnikov, niso še prišli na dan neizpodbitni dokazi, ki bi neovrgljivo dokazovali, da so imeli teroristi v načrtu napad na rimsko letališče Ciampino. Preiskava francoske obveščevalne službe DST je strogo tajna, kljub temu pa v nekaterih pariških krogih vztrajno ponavljajo, da je bil cilj teroristov prav napad na Ciampino. Dokaz za to, trdijo, je dejstvo, da so italijanske oblasti na opozorilo francoskih uvedle na letališču izredne varnostne ukrepe.
Obvestilo o čem? Na tako vprašanje v pristojnih pariških krogih dajejo zelo meglene odgovore, priznavajo pa, da gre v glavnem le za bolj ali manj verodostojne domneve. Kaže namreč, da med gradivom, ki so ga zaplenili policisti v vili v pariškem predmestju, ni bilo nobene oznake, nobene beležke, ki bi potrjevala domnevo, da je bil napad usmerjen proti nekemu italijanskemu letališču.
Prav tako zavito v meglo je še vedno vprašanje kakšna organizacija se skriva za aretiranimi teroristi. Po mnenju preiskovalcev je najbolj verjetna domneva, da gre za turško ljudsko, armado, ki naj bi bila tesno povezana s turško revolucionarno mladino. V stiku naj bi bila tudi z organizacijo za osvoboditev Palestine, čeprav je zastopnik te organizacije v Parizu Ezedin Ka-lak včeraj odločno demantiral, da bi bili aretirani teroristi povezani z njegovo organizacijo. «Gre za izključno turško organizacijo — je poudaril Kalak — kot so mi potrdili na generalnem štabu naše organizacije v Bejrutu.» Kalak je nadalje poudaril, da fronta za osvoboditev Palestine ni bila vpletena v pokol na rimskem letališču, čeprav so ji evropski reakcionarni krogi skušali naprtiti krivdo za to dejanje. V tej zvezi je pariški urad palestinske organizacije sinoči objavil komunike, s katerim opozarja vse Palestince, da se je treba za osvoboditev Palestine bojevati v njenih mejah ne pa izven nje.
Kakor koli že pa kaze, da je vest o odkritju prevratniške skupine povzročila precej preplaha Evropi. Po izrednih varnostnih u-krepih na nemških letališčih in v Ciampinu, so se tudi grške oblasti danes odločile za strogo nadzorstvo nad atenskim letališčem. Do zob oboroženi policaji pregledujejo vse potnike in njihovo prtljago m kaže, da bodo v prihodnjih dneh te varnostne ukrepe še zaostrili.
Kar zadeva letališče v Ciampinu pa so danes zjutraj ukinili izredno stanje, čeprav je nadzorstvo še vedno zelo strogo in so protigveril-ski orožniški oddelki vedno pripravljeni na poseg. Kaže torej, da nevarnost še ni mimo, čeprav v nekaterih italijanskih krogih ne izključujejo možnosti, da je šlo le za vežbanje. Vprašanje, ki si ga teh krogih zastavljajo, je, zakaj so pristojni organi odredili tako strogo nadzorstvo v Ciampinu, medtem ko je bilo glavno rimsko letališče v Fiumicino povsem nezavarovano. In kako lahko je napasti Fiumicino so pred nekaj dnevi doka zali arabski teroristi.
Vsekakor pa je bil danes ustanov-Ijen odbor, ki bo imel nalogo posodobiti varnostne ukrepe na vseh italijanskih letališčih in v vseh pristaniščih. Odboru načelujeta dr. Allitto Bonanno, ki odgovarja za varnost letališč in pristanišč sred nje in severne Italije in dr. Colombo, ki odgovarja za varnost letališč in pristanišč italijanskega Juga in otokov. Poleg tega pa je bilo dr. Maceri in dr. Denozzi poverjena naloga, da organizirata specifično varnostno služi» na rimskih, ozi roma na milanskih letališčih.
V »vezi z vestmi, ki jih je ob-
javil tisk o povezavi med izrednim stanjem v Ciampinu in odkritjem prevratniške centrale v Parizu, so poluradni krogi italijanskega notranjega rhinistrstva demantirali kakršnokoli povezavo med dogodkoma.
Italijanski mladinci o procesu v Madridu
RIM, 27. — Delegacija mladinskih organizacij KD, PSI, KPI, PRI in AGLI, ki je v teh dneh sledila v Madridu sodnemu postopku proti Mar-celinu Camachu in drugim antifašističnim delavcem, je ob povratku v Rim izjavila, da gre za poskus fran-kističnega režima, da postavi na zatožno klop špansko delavsko gibanje.
Mladinci so poudarili, da so španska sodišča presenetljivo podobna fašističnim, pribili pa so, da so Ca-macho in drugi obtoženci ter špansko delavsko gibanje na splošno s pogumnim nastopom razkrinkali naklep frankističnega režima. Zahtevali so nadalje od italijanske vlade oster nastop, da se prepreči obsodba Ca-macha in tovarišev.
srečo je naboj bil skrit za kulisami in ni povzročil žrtev. Med gledalci je nekaj trenutkov vladala panika, vendar pa so igralci nadaljevali s predstavo in tako se je publika pomirila. Verjetno so se ravnali po naslovu komedije, ki so jo uprizorili: «Naprej, London!».
Slavna policija Scotland Yard še vedno ni odkrila krivcev terorističnih poštnih pošiljk. Vendar pa jim je uspelo dobiti precej natančen opis teroristov, ki so na božični predvečer nastavili peklenske stroje v dveh kinodvoranah in na tej podlagi so že izdelali «identikit» — sliko domnev, nih teroristov, tako da so jim v bistvu že za petami.
NASHVILLE (Tennessee), 27. — Po poročanju neke ameriške televizijske postaje naj bi James Earl Ray priznal, da je ubil Martina Lutra Kinga proti izdatnemu plačilu. Morilec naj bi nadalje obljubil, da bo razkrinkal mandatorje in dokumentiral z dokazi svoje obtožbe.
DURBAN, 27. — Devetnajst Afričanov je bilo ubitih in dva sta bila ranjena v krvavem spopadu med nasprotujočima si plemenoma pri Berganvillu v pokrajini Natal.
ŽRTEV
ENERGETSKE KRIZE
Elektronski računalnik bruseljske hranilnice je prva žrtev energetske krize v Belgiji. Občutljiva elektronska vezja so odpovedala, ker je temperatura v uradu padla prenizko. Če bi še sploh bilo treba, je to ponoven dokaz, da je tudi v tem pogledu človek močnejši od izredno hitrega butca, kot nekateri pravijo računalniku. Vsekakor pa ima butec močne zveze v vladnih krogih, saj je vlada dovolila upravi hranilnice, da bolje segreje svoje uradne prostore, da bi se računalnik spet ne nalezel nahoda.
MAŠČEVANJE ZLIH tiUKÒV
V losangelskih kinodvoranah vrtijo -v teh dnéh film «The Exorcist» ali zaklinjevalec duhov, o katerem so se kinematografski kritiki izrazili zelo pohvalno. Kaj pa ima ta film posebnega, da smo mu odmerili prostorček v tem našem o-kvirčku?
Na kratko povedano, se je med snemanjem zgrnilo na glavo režiserja, igralcev in producentov toliko nezgod, da je kazalo, da film ne bo nikoli dokončan. Avtor istoimenske knjige, po kateri je bil posnet film, William Batty trdi, da je to po vsej verjetnosti delo nadnaravnih, človeku nenaklonjenih sil.
Medtem ko so snemali nekatere scene v nekem newyorškem studiu, je izbruhnil močan požar, ki je uničil studio in snemalno kamero. Drugič je voda nepričakovano preplavila «set» in zopet so morali odložiti snemanje. Najhujša nezgoda za producente pa je bila smrt i-gralca, ki je imel nosilno vlogo, preden je bil film dokončan.
Spričo vseh teh nezgod se je cena filma potrojila, kaže pa, da je zaklinjevalec duhov slednjič le ugnal mračne sile. Vsaj sodeč po prvih dneh projekcije, se producentom obeta zelo dober izkupiček.
Komu verjeti?
CATANIA, 27.	- «Neka mlada
Francozinja joče v svojem stanovanju. Potrkali smo na njena vrata, a ni odprla. Kaže pa. da nujno potrebuje pomoči». Tako je sporočil neki moški karabinjerjem orožniške postaje v vasi Tre Mestieri pod Etno. Orožniki so se nemudoma podali na dom Paola Buttàja in našli njegovo dekle, ki je bilo živčno izčrpano in se je zvijalo zaradi bolečin v trebuhu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki kaj kmalu odkrili vzrok bolečin: dekle je bilo prepasano s pasom devištva, ki jo je že ogulil po nogah in trebuhu.
Preiskovalcem je povedalo, da jo zaročenec prisilil, da nosi pas, ker je bil blazno ljubosumen. Paolo Butta pa je odločno zavrnil to obtožbo in poudaril, da ni ljubosumen.
Karabinjerji nadaljujejo preiskavo.
..............................................................
NA SN0ČNJI ODDAJI RISCHIATUTT0
Mondellova ohranila naslov prvakinje
Mlada profesorica je dobesedno pregazila nepripravljena tekmeca
Predsinočnjim so agenti karabinjerske legije iz Mester našli slavno Tiepolovo krilo (na sliki), neznanci ukradli v noči od 21. na 22. december v duomu v Miranu
ki so ga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V URADIH MESTNEGA PREVOZNIŠKEGA PODJETJA
Drzen rop sredi Milana: 100 milijonov lir plena
Zlikovci so hudo ranili nekega delavca ■ Številni ropi v drugih krajih
MILAN, 27. — Trije roparji so vdrli davi ob 9. uri v urade milanskega mestnega prevozniškega podjetja (ATM) v Ul. Messina. Zlikovci so odnesli s seboj 100 milijonov lir.
V drugem nadstropju poslopja so danes izplačevali prejemke uslužbencem. Pred okenci treh blagajn je bilo približno 15 ljudi ko so roparji vdrli v poslopje. Bili so o-boroženi z revolverji in brzostrelkami. obraze pa so imeli pokrite z gorskimi pokrivali. Eden od zlikovcev je šel od blagajne do blagajne ter prisilil uslužbence, da so mu pokazali, kje je denar. Medtem so morali vsi nameščenci, ki so čakali na plačo, ležati negibno na tleh.
Roparji so bili zelo odločni ter po videzu pravi profesionalci, saj jih ni zmedla nobena stvar. Kljub temu so zagrešili precej pomembno napako, saj niso odkrili 100 milijonov lir v bankovcih, ki so bili v neki drugi vreči. V podjetju so z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo u-kradenih le sto milijonov lir in ne 110, kot je bilo sporočalo v prvem trenutku.
Po ropu so zlikovci odšli v pritličje, kjer sta ju čakala dva njihova pajdaša. Eden od teh je prišel v poslopje ob začetku roparskega dejanja ter ostal v pritličju, kjer je stražil dva čuvaja, peti pa (šofer avtomobila fiat 1100) se mu je pridružil pozneje. Po prihodu roparjev iz prvega nadstropja, so vsi stopili v avto ter se odpeljali. Nekatere priče trdijo, da so roparji razpolagali le z enim vozilom, drugi pa pravijo, da je bil v bližini še neki drugi avto, katerega naj bi upravljal šesti pajdaš.
Pri roparskem dejanju so zlikovci uporabili silo ter precej hudo ranili delavca ATM Fulvia Canzia. Eden od njih ga je udaril z ročajem revolverja ter mu prebil čelno kost nad očesom. Delavec se bo moral zdraviti v bolnišnici več kot trideset dni. Pri napadu je bil lažje ranjen neki čuvaj. Preden so zbežali, so roparji izstrelih rafal iz brzostrelke.
Do nekega drugega roparskega napada je prišlo v kraju Turbigo, ki
je nekaj kilometrov oddaljen od Legnane. Tu so zlikovci vdrli v podružnico denarne ustanove Banca popolare di Novara. Z brzostrelkami in revolverji so prisilili blagajnika, da jim je izročil 6 milijonov Ur. Takoj nato so se odpeljali z avtom, ki jih je čakal pred banko.
Tudi Banca agricola mantovana v kraju San Martino all'argine je bila danes deležna roparskega obiska. V banko je vdrl en sam zlikovec, ki se je polastil 3 milijonov Ur. Ropar se je po dejanju odpeljal z avtom, ki ga je šofiral neki njegov tovariš.
Iz Neaplja sporočajo, da sta dva roparja vdrla v podružnico Bance di Calabria v Ul. B. Croce. Ob vhodu je eden od roparjev zavpil na ves glas: «Pankrti, pobil vas bom. Roke kvišku gre za rop!»» Takoj nato sta se zhkavca polastila 5 milijonov iz blagajne ter še treh drugih, ki sta jih odvzela strankam, ki so bile tedaj v banki. Priče trdijo, da sta roparja govorila v izrazitem kalabreš-kem narečju. Ne izključujejo možnosti, da gre za iste ljudi, ki so prejšnji ponedeljek oropali Banco di Napoli za 50 milijonov lir.
PRVI USPEH POGAJANJ MED SAIG0NSKIM REŽIMOM IN ZRV
Dosežen okviren sporazum za izmenjavo ujetnikov
Hud poraz saigonske vojske v delti Mekonga
SAIGON, 27. — Predstavniki sai-gonskega režima in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade, ki delujejo v okviru mešane medvietnam-ske komisije so danes dosegli v Sai-gonu okviren sporazum za izmenjavo vojaških in civilnih jetnikov, ki je bila prekinjena julija letos.
Predstavniki obeh vlad so poudarili, da morajo še izdelati načrt za izmenjavo, podčrtali pa so tudi, da se bo izmenjava jetnikov verjetno začela že prihodnji teden, tako da bodo jetniki svobodni še pred začetkom teta (luninega novega leta, ki je 23. januarja).
Doslej sta saigonski režim in začasna revolucionarna vlada osvobodila 825 jetnikov od 5.026, ki so na uradnih seznamih. Izmenjavo je enostransko prekinil julija letos Saigon, ki je obtožil partizanske fotografe, da so posneli izmenjavo jetnikov v Loc Ninhu. Sporazum za nadaljevanje izmenjave sta dosegla južnoviet-namski general Phan Hoa Hiep in generalmaior partizanskih enot Hoang Anh Tuan ob posredovanju mednarodne vojaške komisije za nadzorstvo nad premirjem.
Sklenjeni sporazum je prvi konkreten rezultat večmesečnih pogajanj med saigonskim režimom in začasno revolucionarno vlado. Pogajanja, ki zadevajo izvajanje vseh določil pariškega mirovnega sporazuma, so obtičala na mrtvi točki sredi junija, kmalu potem ko sta se Kissinger in Le Due Tho, sestala v Parizu, da bi preverila izvajanje omenjenega sporazuma, ki je bil podpisan januarja letos.
Z bojnega polja pa medtem poročajo, da je južnovietnamska armada za božič doživela hud poraz v delti reke Mekong. Saigonski vojaki so izgubili nad 150 mož in so se morali delno umakniti iz pokrajine Chuong Thien.
danes zjutraj v predmestju Ancon* zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, njuni starši pa se v bolnišnici borijo za življenje.
Tragedija se je odigrala danes ponoči v stanovanju družine Novelh. Kaže. da je smrtonosni plin napolnil stanovanje, ker se je zamašil dimnik. Zakonca sta se prebudha in zaslutila nevarnost, a bUo je prepozno. Omagala sta preden sta lahko prišla do kopalnice. Ženska je o-medlela in padla v kopalno kad ter odprla vodno pipo. Voda je začela pronicati iz stanovanja in pritegnila j0 pozornost sosedov, ki so poklicali gasilce. Za otroke je bilo prepozno, starši pa se bodo morda rt-ših.
Olroka umrla v Anconi zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom
ANCONA, 27. — Deček in dekhca stara sedem in osem let sta umrla
KUCHING (Malaja), 27. — Danes zjutraj se je nedaleč od Sarawaka potopila potniška ladjica «Pulau Kidjang» s 85 potniki na krovu. Od teh so doslej rešili osemintrideset, petdeset pa jih pogrešajo.
* * *
CIUDAD MEXICO, 27. — V torek je v tem mestu umrl znani nizozemski astronom Gerald Kuiper, znanstvenik ki je prvi sestavil geografsko mapo Lune.
* * *
GUADALAJARA, 27. — Mehiška policija je uradno potrdila, da je bil včeraj v oboroženem spopadu ubit Pedro Orozco Guzman, eden od voditeljev študentovske revolucionarne fronte, organizacije, ki je maja letos ugrabila ameriškega konzula v Guadalajari.
* * #
RAVALPINDI, 27. - Predsednik pakistanske komisije za jedrsko e-nergijo je sporočil, da so v vzhodnem predelu Punjaba odkrili pol membno ležišče uranove rude.
MILAN, 27. — Z današnjo oddajo se je popularna rubrika kvizov Ri-schiatutto poslovila od starega leta 1973. Prihodnja oddaja bo namreč že v novem letu. Slovo je bilo prijetno, saj je Mike Bongiorno po dolgem brezuspešnem iskanju končno našel prvakinjo, ki je poživila oddajo s svojo pripravljenostjo, pa tudi s svojo zgovornostjo in prijaznostjo. Gre za profesorico Gabriello Mondello, ki je tudi tokrat dobesedno pregazila tekmeca: turin-skega študenta Domenka Bagalàja in uradnika Giovannija Vianello. O-ba sta se morala zadovoljiti le s tolažilnim žetonom.
Mondellova je tudi danes ponovno dokazala, da je res dobro pripravljena v literaturi in da dobro pozna življenje in delo verističnega pisatelja Verge, pokazala pa je tudi, da ima zelo dober spomin. Argu menti na panoju niso bili zelo zah tevni (slovo od 1973, radost, italijanska literatura, slavni časnikarji, o-perete, na zdravje z . ..), ni pa lahko stakniti tekstov, ki bi izčrpno in istočasno sintetično obravnavali te teme. Mlada profesorica je doka zala, da je res izvedenka za vino, čeprav sama ne pije. «Preštudirala sem — je pozneje priznala — za-
jetno enološko bukvo, moje znanje I za železno pest. «Politični spori — se omejuje le na to.» Ni ji bilo je poudaril — se rešujejo najbolje z treba truditi se preveč, da je pre-1 vojnami.» Kdo je že trdil, da so mla-
magala tekmeca, ki nista bila kdove kako dobro pripravljena. Pozneje ji je bilo celo žal, da je s tako lahkoto pometla z njimi, resnici na ljubo pa Bagalà in Vianella nista zaslužila boljše usode.
Začnimo kar pri turinskem študentu, ki si je za glavno temo izbral Kalabrijo. Spotaknil se je že ob štiri preliminarna vprašanja, dokončno pa je telebnil, ko so prišla na vrsto vprašanja panoja. Montanelli in Lebar sta ga pokopala, tako da si je že sredi prvega dela igre zapravil pravico do podvojilnih vprašanj. Tolažilni žeton za sto tisoč lir je bilo vse kar je iztrgal mami RAL
Tudi sivolasi Giovanni Vianella se ni odrezal veliko bolje, čeprav je pravilno odgovoril na vsa začetna vprašanja. Gre za svojstvenega možakarja, ki se proglaša za konservativca in za nostalgika. Dobro se zaveda svojega privilegiranega položaja «patris familias» in ga brani z zobmi. «Seveda ima tudi ženska svoje pravice v družini — je zaupal Miku — zadnja beseda pa gre vendarle moškemu.» Tudi v politiki je
di skrajneži?
Kljub svojemu moškemu ponosu pa je moral kloniti ženski, ki je povrhu vsega še zagovornica feminističnega gibanja. Da gre za zgodovinsko ne-mezo?
A povrnimo se k prvakinji, ki ji je bila sreča naklonjena, čeprav med prvo fazo tekmovanja ni tvegala preveč. «Dejstvo je — je pojasnila pozneje — da sta se mi tekmeca smilila. Priznam, da sem branila naslov prvakinje z zobuii, srečnejša pa bi bila, če bi tildi Bagalà in Vianella zaslužila milijonček. Že tako sem ju pregazila in zdelo se mi je neokusno, da bi osvojila še večjo vsoto.» Sicer pa se Mondellova tudi v tem pogledu ne more pritoževati nad današnjo zmago. Osvojila je pet milijonov in 980 tisoč lir, kar niso mačje solze.
Po oddaji je prvakinja odpotovala v Lavagne, kjer bo v družini preživela novoletne praznike. Morda bo tudi našla nekaj uric, da odgovori na pisma svojih simpatizerjev in da resno razmisli o prošnji nekega Mi lančana, ki bi jo rad vzel za ženo.
v> ••• > ■ • Vi » ■ ■ ■ •• vi viviviv. J
	
	
lili	»m«.