Stev. 262
Letnik Xllli.
11-57. — Naroinina znaša: /a rcio telo K 40 —, pol leta K 20—, tri inisccc K 10'—, za nedeljsko izdajo za celo leto K S-—, pol leta K 4-—. — Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.-----
EDINOST
Posanicziis številke zastarele 20 vin. O^ini tr^ovciv in obrtnikov mm po IG vin; os:urtnice, zahvale, pos'jniic, vabila, oglasi denarnih zavodov mm f*o
Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.---•
ZUEZHA ARHADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se javljaj
Na tirolski jažni fronti in med Brento in Piavo, so se izjalovili italijanski poizvedo-, valni sunki. V Sedmih občinah je sovraž-J ni k včeraj pri Canove nadaljeval svoje delne napade. Napadalci, Italijani in Ceho-Slovaki, so bili povsod zavrnjeni, na eni točki s sunkom pardubiških dragcncev.
Načelnik generalnega štabx
NEMŠKO.
BEROLIN, 25. (Ker.) Veliki glavni stan
javlja:	„ .
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprebta: Živahno poizvedovalno delovanje v Flandriji. Med Moeuvrescin in Havrincourtcm ie oživel topovski boj. Pri Mocnuresn so se zopetni napadi sovražnika izjalovili.
Boehncva armada: Vzhodno Epehya smo v krajevnih protinapadih zcpet zavzeli pred boji 22. t. m. državno črto. Med potokom Oncigncncm in Sommo so Angleži in Francozi zopet obnovili sveje napade proti St. Ouentinu, ki so bili spremljani od močne artiljerije in oklcpnjckov. Sovražnik je zgodaj zjutraj zasedel Pon-truet, Gricourt. Franciily in Selency. Poizkusi sovražnika, da bi s srditimi do opoldne nadaljevanimi nepadi razširil vdorno točko, so se Izjalovili. Z artiljerijo in letalci uspešno podpirani protinapadi naše pehote in pijonirjev so popoldne zopet osvoiiii Pontruet in Gricourt. Med obema krajema nahajaioča se višina je bila po menjajo-čem se boju zopet zavzeta. Francilly je ostal v sovražnih rokah. Na ostali Ircnii so se razbili sovražni napadi večinoma že pred našimi črtami. Kjer jih je nasprotni« dosegel, ie bil s protinapadom zopet za-
. vrnjen.	-	"
Armada nemškega cesarjeviča: Mea Veslo in Aisno so vdrli napaaaln: oddelki v sovražne črte južno Glennea in ujeli S5 mož. Močen protinapad, ki ga ie izvršil p3 teh bojih sovražnik proti našim izhodnim postojankam, je bil odbit. Pri manjših a?.> cijah preko Vesie in v Šanipanji smo ujeli par mož.
Sestrelili smo v boju 28 sovražnih letal in 6 priveznih balonov.
BEROLIN, 25. (Kor.) Večerno poročilo:
Med potokom Onsignonom in Sommo so bili ponovni napadi sovražnika zavrnjeni.	. _ „ '
Prvi generalni kvartirmojsier pl. LuacndoriL BOLGARSKO.
SOFIJA, 24. (Kor.) V gornji dolini Skumbija so vdrle naše napadalne črte v sovražne jarke in ujele več Francozov. Na Mokri planini in Crveni steni smo razpršili več sovražnih oddelkov. Severno Bitolja so napadli sovražni batajjoni po srditi topovski pripravi naše postojanke, a so bili odbiti z znatnimi izgubami. Pri izlivu Cerne narašča topovsko delovanje. Na ostali fronti zmerno bojno delovanje.
TURŠKO.
CARIGRAD. 23. (Kor.) Na palestinski fronti se z izvajanjem lastnih odredb zavarujemo na obeh straneh Jordana. Na
ostalih frontah je p&Iožaj neizpremenjen. • —
SOVRAŽNA LRADNA POROČILA.
Francosko uradno poročilo.
23. sept. zvečer: Tekom dneva nič novega, raz-ven da so naše bojne sile južno St. Quentina dosegle med Vendeuilom in Travecvcm Oiso.
Macedonsko bojiiće, 23. sept.: Od zavezniških cet v Maccdoniji izvojevani uspehi zadobivajo značaj velike zmaje. Naglo" .napredovanje francoskih in srbskih armad v centru proti srednjemu Vardar ju je povzročilo na vsej 150 km dolKi fronti med Bitoljem in Dojranoni divji beg sovražnih armad, ki jih zavezniške čete. živahno zasledujejo. Severno Bitolja je dosežena črta Mogila— Kanatlarći—Kaljani, dočim prodirajo dalje severno n srbske čete na Prilcp in Babuna Dag. ki spremlja Vardar od Gradskcga do Demir Kapu. Poslale so svoje čete na levi breg in se polastile Gicvgjeiije in vse sovražne prve postojanke do Dojranskcga * jezera. Sovražni zadnji oddelki se trudijo, da bi ras ustavili. Na cesti Bitclj—Kičevo—Prilep beže sovražne kolone v neopisnem neredu: naši letalci jih neprestano obmetavajo z bombami in obstreljujejo s strojnicami. Številne vasi in barake gore. Neizmerno število ujetnikov, topov in vojnega materijala je v naših rokah. Plena še ni bilo mogoče prešteti. Uplenili smo zlasti cb vardarski progi več lokomotiv in tri popolne vlake, kakor tudi dva dalekbnosna topova. Na več krajih so se demoralizirane čete razšle in vrgle puško v koruzo. Po zadnjih poročilih se nadaljuje napad na vsej fronti.
24. sept.: Francoska konjenica je dne 23. t m. zasedla Prilcp.
Srbsko uradno poročilo.
23. sept.: Srbi gredo dalje čez Vardar. Nahajajo se tamkaj v dotiki s sovražnikom. Dosegli so greben Vrenske planine in cesto Gradsko—Prilep. Uplenili so par vlakov in sicer na vardarski progi.
Angleške uradno poročilo.
23.	sept. zvečer. — Z uspešnim krajevnim pod-vzetjem, izvršenim danes zjutraj severovzhodno Epeliya, srno zavzeli neko močno nemško točko, ki jo ie sovražnik tekom bojev zadnjih treh dni srdito branil. Severno tega kraja je sovražnik danes zjutraj s protinapadom na r.eki točki vdrl v naše postojanke, kjer se neki oddelek še drži. Na vseh ostalih točkah je bil napad odbit.
Macedonsko bojišče, 23. sept.: Vsled napadov in trajnega srditega pritiska s strani angleških in grških čet v zvezi s francoskimi in srbskimi se prodiranje nadaljuje. Zapadno je sovražnik izpraznil vso svojo črto od Dojrana do Vardarja in za-žgal kolodvor v Hudovi in skladišča v Cestovem in Ratarliju. Njegove čete in tren se prerivajo na cesti proti severu, uspešno obmetavane z bombami naših letalcev in obstreljevane s sirojnicami. Naše čete prodirajo naprej in so dosegle črto Karaogular—Hamzelt. Kilometer južno Bogdancev in zapadno Vardarja prodirajo proti Mrzinci in so v dotiki s tamkaj se nahajajočimi Grki.
24.	sept. zvečer. — Danes zjutraj smo izvedli skupno s Francozi v odseku St. Quentina posrečeno akcijo. Ob jutranjem svitu so napadle angleške čete na fronti 4 milj, od potoka Omignona proti jugu. Doseženi so bili dobri uspehi. Okoli 800 mož je bilo ujetih. Na nekaterih točkah smo naleteli na mečen odpor, posebno pri Selencyu, kjer se boj še nadaljuje. Krajeven boj se ie vršil danes ponoči severovzhodno Epehy.a. Tu smo nekoliko izboljšali lastne postojanke.
Macedonsko bojišče, 23. sept.: Srbi so prekoračili Vardar na fronti 24 km. Vardarska zvezna črta je s tem v rokah entente. Več kakor polovica ceste Gradsko—Prilep je isiotako v rokah Srbov, ki predirajo proti Prilepit z jugovzhoda. Položaj bolgarske armade postaja vedno težavnejši- Večina njenih sestavnih delov se umika ob cesti Ve-Ics—Štip. Pri Stipu se nahaja železnica; toda odtod naprej so le cestc. Srbski sprednji oddelki že obvladujejo to cesto, tako da bo sovražnik Ie težko našel izhod. Nekateri zamorejo dospeti v Albanijo, kjer se nahajajo avstro-ogrski oddelku Toda ozemlje je zelo težavno in Albanci niso prijatelji Bolgarov.
24. sept.: Zasledovanje na umiku se r.ahajajočih Bolsarov na fronti Bitoli—Dojran se nadaljuje. Angleški in grški oddelki so dosegli črto Pasarli— Furka—Smokvica, kjer so v dotiki s francosko-gr-škimi silami. Naša konjenica prodira ob Strumnici. Uplenili smo tri 15cm topove, eno gorsko baterijo, en pepolen žarom etni oddelek in par poljskih topov.
Angleško poročilo iz Palestine.
24. sept.: Vzhodno Jordana se umika sovražnik iz Amana proti hedžaški progi. Mi ga zasledujemo. Na severu je zavzela naša konjenica po neznatnem odporu Haifo in Akko. Število ujetnikov bo gotovo presegalo 25.000.
P O D i. l S T f k.
Py§l@!dv2e¥3 zapiski.
Ron:an. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Bilo bi zelo neprevidno, če bi sedaj, ol> taki nenavadni uri hodi! na njen dom. Počakajte vsaj/da sd znoči. AH morete priti do nje?
—	Seveda. — je odgovoril Raphael, ki sc je spomnil ključa za mala vrtna vratca.
—	Pojdite torej tako!c okoli polnoči k voivodinji in ji sporočite, kar sc je zgodilo.
—	Toda kaj bo počela dotlej?
—	Trpela bo in jokala, seveda, toda rešena pa je vendarle, in to je glavna stvar. Ne hodite sedaj; mogel bi zopet ogroziti jijen dobri glas. Sedaj zaspite nekoliko ur. <Saj potrebujete počitka. Jaz boni bedel in
Zunanje-politična razprava v glavnem odseku rajhstag*.
BEROLIN, 24. (Kor.) Državni tajnik Hiutze je izjavil glede Ukrajine, da je bilo pri zadnjem bivanju hetmana v Berolinu ugotovljeno, da so njegovi nameni lojalni in-dobri za Ukrajino. Po do slih poročilih je pri Ceho-Slovakih le še malo Ce hov in Slovakov. Večina pripadnikov te armade obstoja iz Sibircev in Rusov. Ceho-slovaška armada je vedno bolj nedisciplinirana. Govornik se je nato obširno bavil z notranjim položajem velike Rusije in je izjavil, da Nemčija ne misli posegati v notranje razmere Rusije. Nacionalizacija lastnine je ena glavnih odredb boljševiške vlade. Tudi naši interesi so s tem prizadeti. Z Rusijo sicer ne bo mogoče stopiti takoj v plodonosne gospodarske odnšate, a pripravljati jih moramo že sedaj. Glede na jugu Rusije nastale države Georgije smo sporazumno z rusko vlado pripravljeni, da jo v pripravnem času priznamo. Baku je za Rusijo življenjska potreba, toda tudi za pol Evrope. Dopolnilna pogodba določa zato, da bomo nastopili proti temu, da bi proti Baku prodirala kaka tretja vlast. Namen tega dogovora je bil, <!a se obvarujejo dragocena petrolejska polja in industrijske napra*/e opustošenja. To se nam ni posrečilo, vendar pa upamo, da bomo ohranili Baku za Rusijo in naše zaveznike. Državni tajnik je razpratljal nato finančno pogodbo z Rusijo, ki pomeni za Nemčijo plus 6 milijard, nakar je prešel na Finsko. Prošnji finske vlade za kakega sina nemškega cesarja kot vladarja Finske iz raznih vzrokov ni bilo mogoče uroditi in je bilo izjavljeno, da je za Nemčijo izključeno vsako vmešavanje v finsko ustavno vprašanje, da pa bi v Nemčiji ohranitev konstitucijor.alne ustave živahno pozdravljali. Kar se tiče Poljske, za katero določa proglas obeh cesarjev z dne 6. novembra 1916 v
splošnih obrisih ustvaritev samostojne države z dedno monarhijo in konstitucijonalno ustavo, se bodo še ta teden sestali naši in avstro-ogrski komisarji v Berolinu k posvetovanjem. Kar hoče doseči Nemčija zase, je gospodarska enakopravnost osrednjih vlasti na poljskem trgu. Mi smo zato pripravljeni, da sprejmemo Poljsko v bodočo srednjeevropsko gospodarsko zvezo. Dokler ne obstoja ta gospodarska zveza, smo pripravljeni, da sklenemo s Poljsko začasno trgovinsko pogodbo na podlagi največje prednosti. Glede Romunije je pripomnil državni tajnik, da je Romunija v zadnjem času vsled vpliva entente -poizkušala zavlačevati izvedbo pogodbe, proti čcinur snio takoj protestirali in sicer v prijateljskem tonu in upamo, da bomo imeli usjreh. Demobilizacija romunske armade v zadnjem času naglo napreduje.
Mesto zadržanega tajnika za notranje stvari je poročal podkancelar Paver najprej glede razmerja ozemlja ob Vzhodnem morju. Kuronske, Livonske in Estonske se ne misli pustiti še v naprej kot samostojne države,* ampak se jih bo združilo v skupno državo. Definitivna pogc.dba bo sklenjena šele z vlado te države. O aneksiji teh dežel se ne more govoriti. Glede vzhodnih vprašanj je rekel govornik, da je pametneje, ako -vlada ne pozabi starega stavka: *Drži, kar imaš!« Nato je bila debata odgodena za jutri.
BEROLfN, " 25. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga se je !sc:tal danes v svrho razprave o političnem položaju. Prisostvovali so sen državni kacelar, državni tajniki, pooblaščenci zveznega sveta in veliko poslancev. Govornik cen t ruma, petsi. Grdber je poudarjal veliki pomen enotnotsti notranje fronte, soglasje med vlado in narodom. Stranke se strinjajo z vladnim programom, ki ga je razvil podkancelar v Stultgartu. Nemčija ne prevzame jamstva za vladarja, ki odide na Finsko. Včerajšnja pojasnila o vojnem položaju so popolnoma nezadovoljiva in jim je treba popol-nrl. Dosedanja pruska poljska politika se nikakor ne sme nadaljevati. Soc. demokrat Scheldemann ie izvajal, da kancelar ni -prodrl s svojimi nazori. Težke vojaške izgube so razočarale zato, ker c«e je splošno m'slilo, da je zaradi miru na vzhodu zagotovljena vojaška premoč Nemčije. — Brest-litovski mir ne odgovarja našim nazorom, je ovira. Mirovna akcija AvStro-Ogrske ie napravila vtis, kakor da se ie naša zveza nekako razklala. Ta akcija in avstro-ogrski ultimatum Srbiji leta 1914. kažeta nekako vzporednost. Proti postranski vladi se mora odločno postopati. Izreči se mora_enkrat odkrito: Ludenderff vlada, ne pa Hertling. Belgijsko vprašanje bi se bilo moralo prej rešiti in čisto drugače. Malenkostne privolitve ne -morejo pomagati preko resnosti trenutka. Zgoditi se mora nekaj velikega. Ako vlada tega ne mere, moramo nastopiti proti njej. — Zastopnik napredne ljudske tstranke Fiscli-bock upa na skorajšnje zboljšanje vojnega položaja. Osvojevalna p ali t ?k a mora stopiti v ozadje. Proti njej mora prodreti kancelar. V Hindenburga in Ludendortfa zaupamo -veliko, toda treba je soglasja med vojaškimi voditelji in voditelji državne vlade./Tudi na vzhodu se mora voditi jasna politika. Nacijonalni liberalec Stre-semann rae je tudi postavil na stališče pod-kancelarja. Nato se je seja odgodila na jutri.
vas zbudim, ko bo čas, da odidete k vojvodin j i.
—	Ali mi obljubite to?
—	Na svojo čast.
V tem sta prišla do Raphaelovega stanovanja. Raphael je popil kozarec vina in se vlegel oblečen na posteljo, kjer je kmalu zaspal.
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE.
DUNAJ, 25. (Izv.) Voditelj mohame-danske stranke v Sara je vem dr. Mehmed Spaho je brzojavi! >Neue Freic Presse«, da je izjavil grofu Tiszi, da stoji na stališču združenja vteeh Jugoslvoanov in da zavzema to stališče tudi ve-5ina muhamedanske inteligence. Grofa Tiszo je ta izjava zek> presenetila.
DUNAJ, 25. (fzv.) Iz Budimpešte poročajo: Grofu Tiszi se je sicer posrečilo,-dobiti precej jaJ?no isliko o položaju na jugu monarhije, določenega programa za pri-bodnjost, kako rešiti definitivno jugoslovansko vprašanje, pa ni mogel formulirati.
DUNAJ, 25. (Izv.) »Neue Freie Presise« poroča: V parlament, krogih se govori,-da zastopa avstrijska vlada stališče, da za sedaj ni govora o 4caki madžarski rešitvi bosanskega vprašanja, o zadevi se še razpravlja in ni še nikakor padla zadnja beseda. Po razpoloženju »strank je mogoče sktepati, da bodo ti madžarski naklepi naleteli na splošen odpor v obeh zbornicah
Jugoslovansko vprašanje in Frankovci
DUNAJ, 25. (Izv.) Iz Budimpešte noro-ča »Neue Freie Presse«: Poslanec dr. Iv Frank, ts katerim je konferiral grof Tisza v 7agrebu, je izjavi!, da želi njegova stranka združenje vsih Hrvatov v državno
skupnost. Pod pogojem primerne revizije nagodbe se njegova stranka nikakor ne bo upirala tej rešitvi v okvirju ogrske krone, protestirati pa mora proti priključitvi obeh dežel in Dalmacije Hrvatski v slučaju, da bi v Ercegbosni še dalje vladal srbski teurz. — Grof Tisza je v Bosni doživel le razočaranja. Iz razgovorov z voditelji strank je moral dobiti prepričanje, da je večina bosanskih politikov za združenje Vseh jugoslovanskih dežel in poti kot, _ corpus separatum zamišljen prikJcpitvi Ogrski. Glede jugoslovanskega gibanja se vedno pojavlja vprašanje, v kolikor računajo isrtizšci in hrvatski politiki na pridružitev avstrijskih Slovencev. Grof Tisza je zamogel ugotoviti, da ne želijo združitve z avstrijskimi Slovenci ne hrvafcsko-srbska koalicija ne Frankovci. U.^pehi Ti&zovega potovanja niso prijetni. Pred vsem ima sedaj prepričanje, da so se stremljenja po združitvi jugoslovanskih narod'ov že zelo ojačila. Vtsi politiki, « katerimi je konferiral grof Tisza, so dobili -vtis, da se le-ta sprijazni z idejo združitve vseh jugoslovanskih dežel, toda v. okvirju ©v< štefan-ske krone.
Madžari ogorčeni. BUDIMPEŠTA, 25. (Izv.) »Pesti Napio« besni proti avstrijskim strankam, posebno proti Čehom in avstrijskim Nemcem in izjavlja, da Tiszovo potovanje Madžarov prav nič ne fcriga. List opozarja na ^dejstvo, da so se bosanski Mohame-daner izrekli za združenje Jugoslovanov in da je to najpomembnejši uspeh Tiszo-vega potovanja. — »Vilag« ugotavlja popoln polom načrtov madžarske politike. List opozarja (posebno na dr. Spahovo izjavo in pripominja da lroče Ogrska obdržati svoje pravo, svoje interese, »svojo nedotakljivost in svojo zgodovinsko enotnost, da pa bo preko tega vzela v blagohoten pretrčiš vsako možnost rešitve, ki zadovoljuje upravičene zahteve Jugoslovanov.
Hussarekcva izjava v otvoritveni seji poslanske zbornice.
DUNAJ, 25.' (!zv.) M:nrstm<ki predsednik baron Kuissarek hoče prehiteti vse nujne interpelacije zborničnih strank o bodočem stališču Ercegbosne in o drugih aktualnih zadevah in bo koj začetkom otvoritvene soje petdnevnega zasedanja poislanske zbornice dne 1. oktobra podal obširno izjavo o stališču avstriiske vlade napram jugoslovanskemu vprašanju, in o pogajanjih avstrijske, ogrske in Skupne vlade o tem vprašanju, o mirovni akcijt grofa Buriana, o »splošnem vojnem položaju in o notranji .politiki.
Baron Hussarek in Jugoslovansko vprašanje.
DUNAJ. 25. (Izv.) Korespondenca kr-ščansko-sccijahie stranke zatrjuje, da ni miiHStrl-iki predsednik baron Hussarek v brezparlamentarnem času storij ničesar z ozirom na jugoslovansko vprašanje, kar bi pomenilo ugoditev madžarskim željam glede priklopitve aneksiranih dežel. Potovanje grota Tisze je treba smatrati bolj kot privatno akcijo, čigar uspehi so zelo problematični. Grof Tisza je dobil večjidcl le odklonitve, kar bo gotovo povzročilo splošno sfreznenje, ne navsezadnje tudi v Budimpešti.
Grof Tisza hrvatski kralj.
DUNAJ, 25. (Izjv.) Neki nemški list v Curihu je dobit iz Budimpešte brzojavko, da je bil grof Tisza poklican h kralju. Brzojavka pa je bila potvorjena. List je potem prmesel sledečo vest: »Grof Tisza je bil izklican za hrvatskega kralia.«
Odklonitev Madžarom prijaznega društva.
BUDIMPEŠTA, 25. (Izv.) V Varšavi je bilo ustanovoijeno društvo madžarskih ptijateljev, na čigar čelo bi rmel »stopiti princ Radzi\vill. Nemške oblasti pa so odklonile ustanovitev in pravila tega dru-.štva z ozirom na vojno stanje.
Sklicanje poljskega kluba.
DUNAJ, 25. <Kor.) Predsedstvo poljskega kluba je sklicano za 28. t. m. Zvečer se bo vršila konferenca med ministrskim predsednikom in pred-sedništvom kluba. Dne 30. t. m. se. bo sestala parlamentarna komisija poljskega kluba, da sprejme poročilo o parlamentarnem položaju in stališče kluba napram mirovni akciji. Dne 1. oktobra bo imel ministrski predsednik na otvoritveni seji svoj govor. Načelniški konferenci, ki sc bo vršila pred otvoritveno sejo, sc namerava predlagati, da naj sc po vladni izjavi vrše nekaj časa' posvetovanja zbornice, da sc nudi strankam priložnost, da zavzamejo stališče napram vladni izjavi.
Da bo mogel premagati Narodni Svet ogromno delo. mora podpirati ves narod, ga mora podpirati moralno in gmotno. Narodni Svet ne more -pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam naloži ta narodni davek. Prostovoljno naj naš narod plačuje ta davek svoji najvišji politični stopnji.
Delovanje Narodnega Sveta bo odvisno udi od gmotnih sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato poživljamo vsakogar, ki "ubi jugoslovansko domovino, da plača po svojih močeh narodni davek našemu vr-io vnem u vodstvu — Narodnemu Svetu v Ljubljani.
Prispevki se pošiljajo na naslov: Narodni Svet v Ljubljani, sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje tudi upravi:i-štva naših listov.
V Ljubljani, dne 21. sept. 1918.
Dr. Anton Korošec.
* • *
Bilo je poli polnoči.
Sailuces je pokadil nekoliko smotek in popi! nekoliko kozarcev vina in se je spomnil potem črnca Acajonja, katerega je prej zaprl v tcnino sobico.
Vzel je z mize luč in stopil k zaklenjenim vratom, da bi ga izpustil. Čudno pa sc mu je zdelo, da ni čul nikakšnega šuma ali ropota. Odprl .je vrata. Črneč je bil it. rte v: zadušil se je.
Raphael je še spal in Sallluces ga ie rav.no hotel zbuditi, da bi mu povedal ža-'rustni dogodek in ea obenem opozoril da
je čas. da gre k vojvodinji. Toda ni imel časa za to. Namesto njega je opravil ta posel nenaden žvenket. Steklo v oknu se je namreč nenadoma razletelo na stotero kesov, in majhen kamen je padel na preprogo, razprostrto po sobi.	-
Sailuces se je prestrašil in Raphael je skočil pokor.cu.
—	Kaj je? — je vprašal.
—	Ne veni. — je odgovoril Sailuces. — F ogle j va.
Pobral je kamen, okoli katerega je b:l povit papir. *
_Pismo, — je dejal. — Pismo od barona!
—	Dajte hitro sem----Ne .slutim nic
eobrega. . •	-
*^phael je vzel'pismo in je začel citati.
Cim dalje je čital, tem večja potrtost se mu je kazala v obrazu.
" ... (Dalic).
PozIb Hsrodnetti Sveta.
Zgodovina človeštva stoji na pragu velikih dogodkov. Tudi za prihednjest našega naroda je sedanja doba cdlc:či!na. Mi fn naši otroci bomo uživali toliko svobc.de, kolikor si je sedaj priborimo. Sedaj je čas. da si ustvarimo srečno bodočncL* za^ nns, ki živimo in za naše pozne rodov?. Gorje, ako zamudimo te usodepolne trenutke!
4ter si je naš narod svelst visokega pomena sedanjega česa, tfi je zbral Narodni Svet v Ljubljani kot najvišjo politično stopnjo. Narodni Svet to skušal lajšati bremena, ki težijo naš narod. On bo vedi h^g našega naroda " ~
Bosno-Hercesovlno In jugoslovansko vprašanje.
Dunaj in Budimpešta sta danes čez gla • vo obložena z »reševanjem« jugoslovanskega vprašanja. Vse, kar je poklicano, in še bolj vse ono, kar se samo čuti poklicano za to, dela v potu svojega obraza na vise kripije da bi se to vprašanje spravilo čim preje in čim varneje pod streho. Prav posebno pa i?o si vtepli v glavo Madžarji, da je sedaj prišel tisti ugodni trenutek, ko >1 se dala samovlada madžarskega vcli-\aštva raztegniti tudi na lep ko; Jugoslovanske zemlje, pred vlitem na Bosno wi Hercegovino, če ne Še tudi na Dalmacijo, in to tembolj, ker so prepričani, da bi jim Avstrija v svojem notranjem razsulu pač ne delala ali sploh ne mogla delati bcgve kakšnih ovir.	a
Znano je, .kako so si Madžarji gladili pot do tega svojega cilja. V Bdiini sami so razvili kar največjo agitaerjo med niolui-medanci, zanašajoč se na njihovo - turško vero, katera naj bi v tem slučaju nado:ne-štovala azijatsko madžarsko-turško krvno sorodstvo, in če niso našli med njimi ljudi, ki bi bili delali zanje, 's»o si iih izkratka izmislili take Salih bege in podobne pristašo priključitve Bdi<nc in Hercegovine Madžarski. Obenem pa so pošiljali v svet glasove, da ostalo prebivalstvo, hrvaško in srbsko, noče niti »slišati o rešitvi bosen-skega vprašanja v smi&lu jugoslovanske majniške deklaracije In da odločno odklanja misel jugoslovanskega zedinjenja. — Vendar pa se odločilnim budimpeštanskim krogom, katerim se je v njihovih stremljenjih priključil baje tudi novi (skupni finančni minister baron Spitzmiiller, ali stvar še ni zJcia godna, ali pa se jim je videla celo morda prenevarna, kajti če l-o že varali zunanji svet z namišljenim hrepenenjem Bosne in Hercegovine po združenju z Madžarsko, vendar niso hoteli varati samega sebe. Zato se je bilo treba prepričati na licu mesta, bilo je treba ogleda, in ta "posel sc je poveril, »sporazumno med Budimpešto in Dunajem, najpreveia-neišemu prekanjencu, grofu Tis^i, ki je odšel, na slovanski jug v posebnem poslaništvu, v stvareh — prehrane, seveda s še posebnej-šim naročilom, da naj poizve. po čim bi bila na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini madžarska politična koruza, avstrijska ckopela znicSs in jugoslovanska pomladanska setev.
Grof Tisza je barantal -po Hrvatskem, pa menda ni opravil najbolje, kajti tisti, ki imajo zaloge, so jih, kakor sc zdi, poskrili za druge čase, drugi »-o mu povedali naravnost, da ne marajo kupčije /njim, cene tretjih ISO mu pa bile vendar znane, ker so mu jih danzadnem itak že sami ponujali, da se jih je 'komaj sproti ' odk riža val. In enako je bilo tudi v Bosni, le da je mešetar Tisza tu našel razmere pač čisto drugače, kakor pa jih je ocrtavala budimpeštanska in dunajska javnost.	•
V Sarajevom je go\ oril groi Tisza ta-kerekoč z vsemi vodilnimi polit-'ki vseh strank. Prvi med njimi je bil bivši pred-seunik bosenskega sabora, Vojefilav Šola, kateri je Tiszi izročil spomenico, podpisano po pristaših jugoslovanske deklaracije.
dejansk	_ .
cijah ter zahteva, da se dežele, v katerih žive Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki so cn nared, zedinijo v samostojno državo Jugoslavijo. Med drugimi so podpisali to spomenico: Vojtelav Šola. dr. Vlado An-drič, Danilo Dimovič, fra Ikić, dr. Simo Ilfševič, Gligorije Jeftanovič, Vjekcslav Jelavič, dr. Jojkič, Jovo Peiut. Pero Sto-kanovič in dr. .Toso Sunarie, torej najod-ličnejsi zastopniki fcesenskih Hrvatcv in Srbov.
Nato sta bila sprejeta dva zastopnika mohaniedancev. dr. Mehmed Spaho in dr. Halidbcg Hrasnica. Tudi ta dva ^a sc izjavila za rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu dunajske Jugoslovanske deklaracije.
Dr. Bašegič Safvet se je izjavil za zj-dinjenje vseh hrvaških dežela v posebno državpo tvorbo, torej za Velikolirvatsko, če bi se pa ne zgodilo to, pa naj bi bili Bosna in Hercegovina avtonomni, nikakor pa da bi se potom Hrvatske priključili Madžarski.	,
Prihodnji dan ie Tisza sprejel Danila Dimcvtča, Kista Hadži Dan»;anovica, dr.
S;ran H.
•minusi" si. sa« r ■ ■ i i ^ * m+ ■■■
\ rrsru, dne ta. sepiemora iin®
omenjene spomenic?, Danijanović je izjavil, dti lre more reči -ničesar o mišljenju imroiš, ker so zborovanja prepovedana in rri inogeče priti v stik z narodom, Ar-nautović pa se je izjavil za prikiopHev fecsne in Hercegovine Madžarski.
Gro* Tisza je nato posetil pravoslavne-ga metropolita Lctrco in -katoliškega po-tivečenega škofa ur. Sariča. O čem: je go-
Ksncelars&a kriza v Nemčiji. Položaj je popolnoma nejalsen. Zahteve, ki so jih naznanili socijahii demokrati kot pogoj za vstop v vlado, je proglasil centrum za nesprejemljive. Ako bi socijalni demokrati vztrajali pri njih, potem je dosedanja večina v rajhstagu razbita. Podjtancelar Pa-ycr bi Tnoral odstopiti in kanćelarska kriza bi postala očita. Pred sejo glavnega cd- j1

.i	ui. oa:iva. w	------- ---. - » . " .
voril s pravoslavnim metropolitom, ni seka se je cenirumska frakcija se enkrat j znano, zatrja se pa, da z dr. Šarićem ni	1 —^i-™	ipi
govoril o politiki.
Proslula dva frankovska priganjača csr. Pilar in nadsvetnrk pl. Vančaš sta bila tudi sprejeta, dr. Pilar.celo dvakrat, in sia se izjavila za zcdi^ionie vseli hrvatskih dežela v samostojno hrvatsko državo v okviru iiionaritile. Značilen je pač dvakratni sprejem frankovca Pilarja, naiza-grizenejšega sovražnika jugoslovanske misli, in to tembolj, ker grof Tisza menda vendar že dovolj čobro pozna franko-vcžci — centk! Ali sta se morda pogodila za —
zn zano ecno.
sc - i-raj omenjeni drugi pogovor PHarjev s ns-
zom se je vršil po zaključku ostalih sprejemov.
Kakšen je torej končni izid TIszovih poizvedovanj v Bosni m Hercegovini?
Izvzemši edinega Šerifa Arnautoviea, za katerega pa je splosno znano, da je v vse} Bosni in Hercegovini edinL zagovornik priklopi t ve k Madžarski in čisto brez rv*':-tašev, iso -se zastopniki v^eSi strank izjavili preti sr&topittl Bosne in Hercegovine k Madžarski. Pazim obeh plačance v-frankovcev Pilarja in Vancaša, stran-karjev brez stranke, se je edino še moha-fiiedanec dr. Bašagič Safvet izjavil za Veliko HrvatsV- oziroma avtonomijo Bpsne in Hercegovine, docim na sc se v^l drugi lisvdiičr.ejši zastopniki naroda vseli-treh veroizpovedani, za katerimi stoji ogromen de! nereda, da, lahko bi rekli, ves narod v i'^ sni i ji Hercegovini, izrehii za — Jugoslavijo v Smislu In g ova»s ke deklaraclfc.
B&sr.a in Hercegovina hečeta biti sestaven de! sanmstoiije Jsse&siavije, in preko it volje naroda ne rešita jugoslovanskega vprašanja ne Budimpešta ne Dima}!
sestala k posvetovanju, tekem katerega je biio skoro soglasno izraženo mnenje, da ■so zahteve socialistov za vstop vr vlado skoro nesprejemljive. To stališče cen truma je izzvalo pri večinskih strank ari velikansko presenečenje. Splošno se sodi, da se je položaj jako poostri!.
Praški nraskof namerava odsicpHL — .> Venkc v« poroča: V krogih dunajske nuncijature se zatrjuje, da je sedanji praški knezonadškof, grof Huyn, tekom, svojega zadnjega bivanja na Dunaju povprašal na nuncijaturi, ali bi ne bilo mogoče dobili zanj kakega mesta pri Vatikanu v Rimu. Grof fiuyn je storil to, ker se je sedaj prepričal, da z njegovim delovanjem na češkem ni nezadovoljen samo narod, ampak tudi veliki-del duhovščine.
Madžarska cenzura in slovaški sodniki. . Madžarski jurkiični strokovni list* »Jogu- Pritožba. V uredništvo jc priila ea. Marua gyi Sze^'le« je predkratkhn objavi! stati- štruccSj, stanujoča na GreM—Serbatojo št. 122, in st;ko v £"ornjeOgrškili županijah pcsluiočiii povedala: V torek, 24. t. m., sem šla na policijski odvetnikov in sodni-kov. Last je Ugotovil, kemisarijat v ul. Carintia prosit, da mi podaljšajo
petni list. katereg-a potrebujem za vožnjo na Štajersko. iijer imam v bližini Ptuja omoženo -sestro, kateri pomnsam pri poljskem delu in si tako prislužim zase potrebnih živil. Predstojnik komisa-r i jata pa ni niti slišati hotel moie prošnje, temveč jc 7«čei kričati na ves glas, da so se ljudje kar spogledavali, misleč, da imajo pred seboj naj-nega slovaškega sodnika, nakar Sc m v j večjo zlečinko. Kričal je, da mi ne podaljša pot-naslonili številki navedel število siovašlkih nega dovoljenja, da. celo, da me vrže ven, ce
-	pridem še kedaj: Vzroka, zakaj mt ne podaljša co-
voTjenja, pa ni roveda!. Od sramu sem se začela jokati in stvar me je bolela tako,"da sem prejokala ves dan in sem skoraj cbolela. Prosim vendar, s
sodnikov — Madžarska je vendar najmodernejša država, v kateri vlada* popolna enakopravnost — pa ni bilo všeč niti madžarski cenzuri, kajti črtala je tudi tega eii-
Ččne: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., 113. vrste 60 vin., na galeriji 80 vin. Vstopnina 80 vin. Listki so v prgdprodaii v prodajalni kat. tisk. društva poleg: novesa sv. Antona. K obilni udeležbi vabi odbor.
Volno - pomolu: ti rad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornem in bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem- času ie urad "na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v voino-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredova! na pristojnih mescih
Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek, se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na zastavne listke serije 142 in sicer od it. 220.001 do št. 221.900, popoldne^pa razni nc-dragoceni predmeti, obleka in perilo,'zastavljeni na zastavne listke serije 142.
Kraste,
lis&j, srbež in druge kožne bolezni odpravi hitro ia sigurno domačo mazilo Parato!« Ne uiuaže, nima duha, se more tadi čez dan rabiti. Velika p<S.>oda K rodbinski lonček K 9. Nadalje prašek PARA-TOZf za varstvo občutljive kože, ena žkatlja K 3. Dobi se oboje jiko se psšlje na^r^j den:\r, ali po
povzetju. Naslov : Paratol-Werke, lekarnar Ulmer, Budimpešta VII, R6zsa utca 21.
Češko Bncitevička Restavracija (Bosa-kova nzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
m&kU GCiL&ii
se računajo po S vin. beseda. — Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Najmanjša pristojbina :—:	znala £0 vinarjev.	:—:
vage (decimalne) 3, 5, S, 10 kvinta-lov; vrvi več vrst, bicikle, šivalne stroje in kotle za kukanje žganja.
rfartšn lxmm, rorsč (isfra).
PrtslgiS
f« lO včeraj ob 7 zvečer velika _£gUi3fiIU iv JtS srebrna zaponka. o<l o! eli-bki. (Opčine) do Škorklje 804.-— Ker je bil ^drjg Si>omin, 83 pro?i najditelj da jo prinese proti na gradi, Ukmar. Škorklja 804.	2802
gospodične drugoletnice že'e dobiti inStrnk-iil torja za poučevanje »cirilice". Ponudbe pod učiteljsko kanđidatioje.	S28G4
Dr. Korošec v Zaerebi«. Torkovi zagrebški listi javljajo: Dopisnik »Juga« doznava iz zanesljivega vira, da pride v torek (kateri?) načelnik Jngctflovanskega kluba, dr. Korošec, v Zagreb, kjer se bodo vršile zelo važne »konference hrvatskih politikov, vseh naših pokrajin. Na teh konferencah se deleči nova isrner jugoslovanski proliiiki v skladu z današnjim svetovnim položajem. Naravno jc, da se bo ob tei priliki razpravljalo tudi o aktualnih vprašanjih, s katerimi se sedaj bavijo na Dunaja v Birdimpešti, ter o krizi na Hrvatskem in v Avstriji. Končno se na teh 'konferencah sproži velika akcija, za občo narodno si>var.
Parlamentarne strrake in Jugoslovansko vprašaale. Po daiisem odmoru postaja v poslanski zbornici življenje zopet živahno. V ospredju razgovorov je jugoslo-van-ko vrraša-nje, ki je postalo vsled bo-
senrkega poievanja grofa Tbze aktualno. Nemški Nationalverband jc tozadevno sestavil komite, obstoječ iz 9 članov, in predsean"4c tega odbora prof. Waldner je že sklical prvo sejo, ki sc je vršila v torek. Neki vodilni nemški potelanec se jc izrazil glede jugoslovanskega vprašanja, da jc dvomiti, da bi megla biti od Ogrske nameravana rešitev jugoslovankega problema trajna, kaiti volja Jugoslovanov za združenje v državno enoto je jako močna. O kaki odškodnini teritorijalnega značaja Avstriji seveda na Ogrskem nočejo nič slišat'. Češki tiociialisti&tt! posl. Tusar 3-izjavil, da so Cehi proti temu, da se hoče rešiti na eni strani poljski, na drugi pa zopet jugoslovanski problem ločeno. Cehi v jugoslovanskem vprašnju ne bodo nastopali inicijativno, pač pa popolnoma solidarno z Jugoslovani, Od katerih ;e čisto gotovo pričakovati, da bedo njihovi po-slanci kar naienergjčneie nastopili pro»i . sciitij pojavliajočim sc načrtom. Krščanski socijalisti stoje na stališču, da sc mor i jugoslovansko vprašanje rešiti le s sodelovanjem vseh poklicanih zakonodajnih kor-paracij in sporazumno med ooema aržav-niina polovicama. Poljaki zahtevajo, da se mora najprej rešit: poljsko vpralanjc in dvomijo, da bi sc zamogli uresničiti ogrski načrti glede jugoslovanskega vprašanja. Sicer pa groze Cehi in Jugoslovani z naj-ostrejšo opozicijo in Slovenci bodo vložili v poslanski zbornici nujnn vprašanja.
Tisza v Dalmaciji. Kakor znano, je grof Tisza posetil tudi Dalmacijo. Sedaj se poroča, da je v Zadru povabil na razgovor poslance Biankimja, dr. Ivčevića, dr. Ma-clitoda. Prodana in dr. Ztliota. Go\-oril je z \l-akim posebej daljši čas, hoteč se ro-učiti o sedanjih političnih razmerah v Dalmaciji. Na izrecno želvo grafa Tiszc se varuje o vsebini razgovorov stroga tajnost.
Kaj bo z Reko? Madžarski Ust »Alkol-
lranv* piše: >Kaj bo z Reko? Spomnimo se c'>1,il 4fcb'jc. katera nas je mogla pri-s.TTfi.-«ia priznavamo njeno pravico do n« »r.«- Srbsko jadransko luko ismo priznali. toda naše pravice do Reke nam ne priznavajo oni. ki 'si prizadevajo ostvariti jugoslovansko misel. Na H rva tekem no-čeio ničesar vedeti o madžarskem pri-
sodnikov o61 vidno kar tako tjaveirlan, zapisal jih je namreč 300, in ta številka je našfci milost pred cenz-nro. Lahko pa si je seveda mMiti, kaiera številka je pravilna.
Francozi in Madžaj ji. »Magyarorszag« je objavil članek, v katerem je razpravljal o iz-premembr ustave v Avstriji m pristavil, da ostane Ogrska motna država, ker nima *avstrijiske boleznih. Na to trditev madžarskega; lista odgervaria pariški >Temps«: »Ta trditev je zelo drzna. Po-n.islimo samo na snore med Madžarjf ter Srbi, Hrvati, Slovaki in Romusii, pa sc vi-/ d j, da ima Ogrska »av strijsko b olezen« in pa še kakšno. Resnica je^ da Slovaki in Romuni žive danee. pod takimi sistemom nasifctva, da tse njihov glas ne more slišati, toda v Zagrebu, 'kjer so Madžarji prisiljeni prepuščati vlado hrvatske srl\ik i koaliciji, iz 'časoipisja .ne odmeva ravno preveč Ijribezni napram Madžari em. V ostalem pa je Ogrska se mani primerna za enotno državo kot pa Avstrija. Avstrija .se je, da povemo to, združila okoli dinastije: Tu feiix Anstria, nirbc ... Nasprotno pa se je Ogrska po pruski zmagi pri Sadovi vzpostavila z nasiistvom in kršenjem narodnih pravic. Ali bi bdlarupra-vičerro, da tfe Slovaki uielcvijo v kako drugo državo kai v oho, v kateri žive njihovi bratje Cehi? Ali unija med Ogrsko in Hrvatsko ne temelji na ponarejenih listinah? Tako govore nemadžarske narodnosti na Ogrskem o državi, v katerHe samo .manjšina madžarska.« »Magyarorszag« sicer ©kuša pobijati ta »Tempsova« izvajanja in trdi, da bi -bilo razkosanje OgrsKe največje nasilstvo ia.zločin v zgodovini. Toda kakor .se \idi, sodijo na Francoskem precej drugače o tem >nasiiJtvu in zločinu«.	- • T
Tajna rajska posis§a pri Prags? Na Dimaut izdajajoči češki IM »VMeirsky Denn-ik« poroča: V zadnjem času stikajo baje oblasti v Pragi in okolici silno marljivo za neko tajno brezžično brzo^\mo pcislajo, s katero se manipulira na . nedopusten način. Posebno strogo nse poizveduje v okolici, zlasti v Kraljevem dvoru, ker ie po izvršenih ugotovitvah smer električniIi valov pokazala, da se nahaja postaja kje v okolici. Izraženo je bilo do-
J.__________,1 ~	r.rtftlio ir	vMi
vs
nova kožuha moška, prodam ali zamenjam. Naslov povo in3. od--1. Edinosti.	2802
žago s trakom ia hlod pripraven za izdelovanje lese^ib čevljev. Andrej PuriS, kovnr. ul. Meciia 6.

i nova nje, da se nahaia postaja v k?ki vili, . sled čecar sc nadaljujejo v tej smeri stroga poizvedovala. Navaia se tudi, da gre za vrsto prenosljivih postaj, kar ravno ta-
ko otežkuje poizvedbe.
Predaja his?!^.
Oglie. 10 kg aa rdeic izkaznice. Razdeljevanje • 26. septembra. Cena 89 vio. za kg.
Sv. Vid: 1201—1780 (39) Lazz. vecchio 17, 1—120 (40) Fontanone 50. — Staro mesto: 2401— 2571 (27), Lszz. vecchio 17. — Nova niitaica:. 4C1—580 (20) L. Ricci 4. — Stara mitnica: 201— 700 (29) Pad u in a 13. — Sv. Jakob: 4401—4500 (20> Guardia 42. 4501—4590 (20), P. Diacono 5, 4591— 4650 (20) S. Marco 16. 1-120 (21), D. Bramante 12 — Kjarbola: 201—390 (18) Cancellieri lh\ cena $2 vin. za k s.
--. i ~ i
Razdeljevanje petroleja. _
V dopolnilo vćerajšnjcga porodila o razdelicva-n'u petroleja, se sporoča, da it. 1-38—!155-."S izkaznic z rdečo črto dobe petrekj v kcnsuirinem društvu državnih uradnikov in št. 1-37—142-'37 v Skednju v Delavski zadrugi- Cena petroleja je 64 a in. za liter. DomaČa gospodarstva v Zgornji okolici in sicer na Opčinah, Kcr.tovcfiu, Banak, Pa-dricu, Gropadi, Trehčah, Bazovici, Lip'ci, Prošeku. Miraraaru, Sv. Križu dobe petrolej pri pristojnem vaškem načelniku.
Domaće vesfl«
kapitalom kupujejo na
vsako ped
■zemlje, pohrvatenje rcskiii Italijana se neprestano nadaljuje, da se obrt in trgovina v R?ki osvoji, preden4 sb Roka irte-lovi v Jugcislaviio.i — Da, Madžar jem se ^ v, Keki inajji-o tla!
Namestnik v Goric!. Namestnik se jc odpel; včeraj v Gorico in jt tamkaj imel več porazgo- četek koncerta je vorov v stvareh aprovlzacjje in obnovitve. Iz Gorice se cdpalje namestnik v Tcliiiin in v gornjo
soško dolino do Bovca, da se osebno rcii;: o položaju prebivalstva iu apredovanja obnovitvenega dela.
Socijalna demokracija In cenzura. Včerajšnji naš
kako pravico sme predstojnik komisarijata ravnati ria tak način z menoi, ko nisem storila drugega, kot iepo, ponižno prosila, da naj mi podaljša potno dovoljenje?
Iz Oclzie pri Klancu. Dne 14. t. m. je preminula ga. Ivana Korošec iz splošno znane družine Me-tlikove iz Klanca. Bila ie skrbna mati in vzgojiteljica svojih otrok, katerih zapušča 11, od teli 8 nepreskrbljenih. Bila je splošno priljubljena zlasti radi svoje usmilienosti do revežev. Naj počiva v
miru._Dne 25. t. m. je umrla ga. Marija Bernetič
tudi iz Ocizle, siare}ša hči prej tednom umrle ge. Ivane Korošec. Zapušča 4 majhne nepreskrbljene otročičke. N. p. v m.!
Razdeljevanje mesa železničarjem. Prejeli smo iz železničarskih krogov: Prosili bi slavno ravnateljstvo državnih železnic, da bi blagovolilo nekoliko pregledati, kako se deli meso v železničarskih hišah pri Sv. Andreju. Nekateri dobijo prvovrstno meso. seveda ljubljenci, drugi pa same kosti, nekateri kolikor ga hočejo, drugi pa seveda toliko, kolikor jim gre, če ne bi bilo zanje tudi še slabe vag<. V soboto; 21. t. m., smo dobili po V% kg mesa. Videl sem pa neko >damo<, ki je dobila cel kilogram. Pcšepetala je nekaj, pa je dobila cel kilogram, in seveda še najfinejšega mesa. — Obenem bi pa tudi prosiii, da bi se naš jezik ne pačil tako, kakor je spačen v napisu na vratih dotične mesnice. Seveda, nemški napis, ki mora biti na prvem mestu, jc pravilen, slovenski pa mora biti spakedran, da sc nam še tako kaže, da smo manj vredni. Poleg vsega drugega' nam prihajajo še s takinrt žalitvami!	^
Španska bolezen v Izoli. 2e po vsej Evropi močno razširjena španska bolezen se je v zadnjih tednih posebno močno razširila na posameznih točkah v Istri, zlasti v^Izofi. Vsled istočasne obolelosti občinskega zdravnika, ki je požrtvovalno skrbel za bolnike, so nastale tamkaj trenotno tudi težkoče glede zdravniške službe, ki pa so sedaj vsled odredb zdravstvenih oblasti in okrevanja zdravnika odstranjene. Kakor je zamogcl ugotoviti od namestnika v Izolo . odposlani deželni zdravstveni nadzornik, bolezen k sreči zopet naglo ponehuje.
Slovensko gledališče. Z?, sobotno predstavo so v predprodaji vstopnice v veži Narodnega doma ir sicer vsak dan od S do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne. Cene so'naslednje: v parterju 1.—4. vrsta K 4*50: 5.—10. vrsta K 3'50; 11.—15. vrsta K ?*50; sedeži na galeriji K 2*50; stojišča v parterju po K 1'50, na galeriji K 1-- Lože K 20-, vstopnina K I—. Dijaki in vojaki do narednika plačajo za stojišče 70 vin. Občinstvo se opozarja, da se abonementi ne bodo dajali, lahko pa si ie reser-
virati prostore. -
Prevoz sadja. C. kr. urad za l>udsko prehrano jc sporazumno z železniškim ministrstvom z naredbo, izdano 1. avgusta t. I., drž. zak. št. 290 določil. da ie za prevoz sadja v količinah nad 20 kg treba prevoznicc. Te prevozr.ice iždajajo pristojne deželne poslovalnice za sočivje^ in sadje.
Vpisovanje v šole »Soiskega doma« v Gor.c?, in sicer v vse razrede (tudi obrtne šole), fcljm vzdrževalo "'društvo pred vojno, se bo vršilo y .Novem domu« od prihodnjega tedca daije vsak ponedeljek in-četrtek od S do 9 zjutraj. Stan*«. Vpišite takoj svoje otroke, da bo mogoče te sole s 15. oktobrom t. t. otvoriti. Selski prostori so zc
pripravi :eni.	, AJ
Izprcmcntba uradce*a urnika pri c. kr. canasm ekspozituri ca slavni pošti. Za odpravo inozemskih poštnih pošiliatev se uveden dnem 1. oktobra 191« do vštetega 31. marca 1919 nepretrgani uradni urnik in sicer od 8 z.iutraj do 2 popoldne.
»Prontuario del cooti iaiU«. Izdal Emiifo de An-g^l. Cena K 1*20. — Knjižica je hitri računar ter vsebuje zmnožke od 1 do 1000 in poleg tega tudi še obrestno razpredelnico in novi poštm cemk. Knjižica je prav priročna in sc dobiva v vseh knjigarnah, prodajalnicah papirja iti večjih tobakarnan v Trstu in na deželi. Opozarjamo na današnji Bartoaov koncert, hi ial; -.e bo vršil v gledališču Politeama Rossetti. Za-
ohranjen I?armou;j se kupi. Pl-iča se z LifliiU živili in denarjem. Naslov pov« ins. odd. Edinosti,	2806
radi odhoda pohištvo zakonsko sobe,
rodom
4 predali,
osebo s vzemtom. Soli ta rio 29 I. Kranc.
nadalje dvo zakonsld postelji, omaro s 4 predali, 2 stola za sobo in postelja
3@S
is Skusila in s
g^ is?s na prodaj
mim RMUflBJS, mm sn mm.
Zlatarnica
za 1
2S08
m dobi postranski zaslužek pri baronu Antonu Seslerju iz Krleglacha in sicer v hotelu Volpich. Ponudbe z navedbo prostega časa ia zahtevka na uro.
PisorsKti moč
2807
^n&ftlTN trgovina sprejme takoj gospodično jlUilUVlt prodajalko ter krepkega in poštenega
dedka.
2800
Ko flcpsdotm 13,;
8—10 jC vreče originalne 8--roent 2 50—3 K, enoje 80 vin
vogal fielsi se kupuj o bombaž od --10 K. vreče za ce-steklenice 30 vin.
P 27
monki
akašti čevlji žt. 41. Ul ca Traver-Bsale also c o 3, I, G oren z.
Prođfl	plav, svilen nov klobuk in
Prodom
poročno sobo in kuhinjsko opravo. — Sušelj, nt. Remota JI.	2769
v Trstu se Je preselila na Corso št. 15
v bivšo zlatarnico G. Zercowltz A Figllo.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Te dni se je odprla vsem dobro znana slovenska gostilna
rotta
ulim Tivsrnella.
Voditeljica se priporoča vsem slovenskim gostom. Toči se dober,
kraški teran in dobro pivo. Izredna kuhinja. Postrežba točna.
FIj^iSmift	sledeče stvari: 2 popolna okvirja
rlUliHjVI db za okno, 1 vratni okvir z vrati vred, 3 sodčki od 20 do 40 litrov, dvokolesni voziček in štedilnik. Sv. lvan-Vrdela Zgcr. št. 1055.
077

nekoliko hekto UPUFbll JUBDlCUSIlt litrov, se takoj proda. G. Puklavec, ul. Oeppa 23.
2776
f^čVKil se sprejmejo proti dobri plači. Kadulji Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 2779.	. * 2775
Trgovec na deželi išče 50.000 kron za mesece. — Garancija: trgovina, vredna od 150.000 do 200.000 kron. Naslov pevs Ins. oddelek. „Edinosti" Vprašanja pod „Istra" ali pismene ponudbe pod „Trgovina".

j-jn-nr— " ■' ■ res
NI K ^
ZOBOZDRAVN l
Dn J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecciils 12
vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov brez bo« Jeein. — Plombiranje.
^ UlSAETfil ZOBJE
srebra In cimra!]2
kupuje po najvišji n cenah d obr oz nali a urarna in zlatarn a i
A.	u
Trg Stare mitnice (tiar-riera vecchia) Stev. p. i
J^T Vstopni .i .a K
155 ^sv^^T^
j P J	•
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem > lostno vest, da je na5a ljubljena soproga, mati in .sestra, gospa

včeraj, po kratki in mučni bo!ezni, mirno v Gospodu preminula.
P greb preblage pokojnice se bo vršil v četrlelr, 26. t. m., od hiše žalosti v Ciziah št. 15 pri Kozini. CiZLA- KOZINA, 25, septembra 1918.
Ivan, soprog". — Ivan, Marija, Angela, Jolko, otroci. Vsi ostali žalujoči.

5 pop. iz

CTai:irk i-Zadnje mezdno gibanje in socijalna demokracija« nam jc cenzura, izvzemši uvodne sta .lie, doce3a zaplenila. ■
točno ob 8 zvočer. — Prepri^a-uf cino, da naše glasboljubno občinstvo tiporabi to izredno priliko, da v kar največieni številu pohit; pesi »Sat tesa mladega, a 2e tako ^vnesa umetnika. sina našega bratskega češkega uareda.
Zveza »Afaniln Dom* priredi v nedeljo, 29. t. m., v svojih p:cstorih v ul. Risorta 3 predstavo v po-. Zalite v spcmina velikega dr. Ev. Kret;a. Na spo-, redu je: J. Lovrenčič: Kreku- in dr. J. Ev. Kre- \ ka igroTznz: Ob'vejski*. Začetek točno ob 5*:-
JADRANSKA BANICA
Trst Via Cssm fll Rlspurmo štw. 5 (Lostno poslopje)
Kapital in rezerva K 23,500.000.—
Fllliaike: Dunaj Tegethofetrasse 7 -9. Dubrovnii, Kolor Ljubljana, Metkovrf •	Opatija, Split, Sibenih. Zadar.
Vloge na knJUHe 3 ' i o Vloge na kniU:«a
. .„„,„ ..„ dn.va vzdica Rsntni davek plačije banka od svojega. Obrestovanje 2SDO docovoru. Akreditivi Čeki ia nakaznice na vsa
javnih
e vsakovrstnih papirjev Stavbni kredit, rembours
predujme na vrednostne papige m oiago ležete v Deoosits - Prodaja srečk razredne loten;e. Zavarovanj ^^ni izgubi,1 revizij --banja ^ itd^acno__
S2Lr^L^l^. ~ lllta	/ 1 Brzojavi: JADRANSKA
Uradna ure: od 9 da 1 popolne