ƒ Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. .marca 1820. Cene inseratorn: enestopni petitvrsfa tli nU: -..<: 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri nai • •• > • 10 objav popust. Kdor pošlje na = roenino, pa še ni t>il naročen 110 „Koro^= naj večino «a= ea piše, da je nov na= ročnik. S tem Ypri= hrani npravnistvu mnogo easa in truda. Celovec sili pod Jugoslavijo. V Celovcu postaja od dne do dne bolj živo. Po ulicah se vidi gruče ljudi, ki mahajo z rokami*in živahno zatrjujejo: „Mi hočemo glasovati za Jugoslavijo!" Semintja se vidi tudi vojaške patrole, ki vodijo v svoji sredini ugledne Celovčane k sodniji, ker ne skrivajo, da bodo glasovali za Jugoslavijo. Vojaške patrole pobirajo v javnih lokalih gostom denar. Puste jim le toliko, da morejo še dva ali tri dni živeti. Pravijo, da oddajajo denar davkariji. Vse to diši precej po boljševizmu ali komunizmu, pa ni čuda, da so začeli meščani na cestah in na shodih odločno zahtevati, da se cona B takoj združi z Jugoslavijo. Preteklo nedeljo sem bil pri enem takih shodov, kjer je govornik zbranemu ljudstvu, (bilo jih je 280 do 3 0 oseb) razlagal, da je skrajni čas, da se celovško prebivalstvo, kakor prebivalstvo cone B sploh, izreče za združenje z Jugoslavijo, ker čez eden ali dva meseca bo že prepozno. „Imam zanesljiva poročila iz Borovelj in Velikovca," je rekel govornik, „da se tam ni skrivilo niti enemu človeku nemške narodnosti lasu, nasprotno, večina njih je dobro plačana še vedno v službi, n. pr. pri občini, v tovarnah in drugih podjetjih, čepraV ima jugo-slovenska vlada vso moč in pravico v rokah irt bi mogla, če bi hotela, te ljudi pognati čez mejo. da bi nam pomagali stradati. Ljudstvo nemške narodnosti je v Jugoslaviji enakopravno z ljudstvom slovenske narodnosti. A mi? Kaj imamo mi? Poleg lakote nas preganja še grozen strah, da postanemo, kolonij.ilci, to se pravi, sužnji tujih, nam sovražnih držav. Mi, naši otroci in vnuki bomo delali kot črna živina in še ne bomo mogli poravnati dolga, ki nam ga je zapustila Avstrija. Dovolj je gorja in lakote I Kdor hoče še naprej trpeti, naj gre, kamor hoče, a mi smo dolžni svojim starim materam, očetom, ženam in otrokom, da se izrečemo za Jugoslavijo, ki nas kot poštene Nemce sprejme v svoje okrilje in nam bo darovala svobodo in življenje!" Zborovalci so mu živahno pritrjevali. Le lumpje okoli „Štimc" in drugih takih cunj tega še ne slišijo in čakajo menda dejani, ki jih bodo pa zelo presenetila. Razume se, da tudi Slovenci, ki prebivajo v coni B, z veseljem pozdravljamo spremembo, ki se je pojavila, in čakamo s težkim srcem, da se priključimo k coni A in s tem pripademo v okrilje naše rnajke Jugoslavije. O du lieber Augustin! Graški „Volksblatt", ki je še najbolj resnicoljuben in spodoben nemški list, prinaša v zadnjem času prav zanimive novice, ki kažejo vse, da bo v Avstriji res kmalu vse „tiin". Navesti hočemo par cvetk iz vzornega avstrijskega gospodarstva, da jih naši bralci lahko primerjajo z neumno pisavo celovških listov. Stev. 18. Po»am Poštnina ^ S^S'1 pavšnlirana. * števillca «taïie 5ÏO vïn.arlev. PODLISTEK. Dopisnikom. 1 Dalje.) Mož se je bil res pomiril. Poiskal sem torej njegove tri dopise. Prečital sem mu najprej prvega, v katerem poroča na dolgo in široko o neki gledališki predstavi. Nato sem mu pokazal kup dopisov, ki morajo potrpežljivo čakati, da zagledajo beli dan, ker je v „Korošcu" premalo prostora, da bi jih mogel sproti priobčevati. Prosil sem ga torej, naj odslej poroča o raznih prireditvah kratko, a jedernato. „Z malo besedami veliko povedati!" to je zlato pravilo, po katerem naj bi se ravnal vsak dopisnik. Zato pa ne sme biti nihče razžaljen, ako mu dopis primerno skrajšam. Opozoril sem ga tudi, da moram vsak dopis prepisati, preden ga izročim tiskarni. Stavci so namreč r- emci, ki ne znajo slovenski. Zato prosim cenjene dopisnike, naj pišejo kolikor mogoče razločno, posebno Še krajevna in osebna imena. Uvaževati moramo nadalje dejstvo, da je „Korošec" naj- | bolj razširjen med ljudmi, ki doslej sploh niso čitali slovenskih listov. Zato moram skoraj vsak dopis najprej predelati, da povem vsako misel kar najbolj po domaČe. Da se moram izogibati tujih in manj znanih slovenskih besed, kakorimposanten, faklično, reagirati, pester, gorostasen i. dr., se pač samo ob sebi razume. Trudim se sicer, da bi bil list pisan v pravilni slovenščini, toda če mi je voliti med jezikovno pravilnostjo in lažjim razumevanjem, se odločim navadno za zadnje. Nato sem vzei drug dopis, v katerem kar mrgoli osebnih napadov na Nemce. „Gospod Prilaznik, Vi ste pa zelo hudi na te ljudi! Ali morebiti kradejo, ropajo, požigajo?" „O ne, g. urednik, kot ljudje so čisto pošteni in se jim ne more ničesar očitati!" „Zakaj ste pa jezni nanje? Ali morebiti hujskajo proti naši državi?" „Tako neumni niso, ampak takrat, veste, ko smo bili še Slovenci avstrijski sužnji, so bili tako prevzetni in so nas zaničevali, kakor bi mi ne bili ljudje. In za take ljudi ni prostora v Jugoslaviji!" j „Gospod Prilaznik! Verujte mi, ; da vsak pameten človek obsdja, kar ! so počenjali z nami koroški Nemci, dokler smo bili še pod Avstrijo. Toda i tisti časi so minuli in se ne vrnejo nikdar več! Sicer pa Nemci zdaj sami priznavajo svoj greh. Povest o izgubljenem sinu poznate ! Kakor je oče odpustil izgubljenemu sinu, tako odpuščajmo tudi mi onim, ki so nas prej zatirali in preganjali! Nikakor ne i smete pozabiti, da žive v naši državi : razen Jugoslovanov tudi Lahi, Mad-: žari, Nemci in drugi in da ima^o vsi ti narodi iste pravice in iste doižnosti !" „Kaj pa naj storim, če kdo hujska zoper našo državo " „Tedaj pa ne smete poznati usmiljenja. Naznanite takega falora Ljkoj j glavarstvu ali p i orožništvu in „raztrgajte" ga tudi v „Korošcu". Prav hvaležen Vam bom za tak dopis. Prepričati pa se morate, da je vse to i res, kar pišete ! Za vsak slučaj mora-! te imeti pripravljene tudi priče. Jaz bi napravil s takimi barabami še krajši pročes. Če zalotim koga, ki se ravno trudi, da bi mi zažgal hišo, ne pojdem najprej na glavarstvo prosit dovoljenja, •da bi smel falota napoditi!" 1 (Dalje prihodnjič.) Stran 2. „KOROŠEC", dne 5. marca 1920. Stev. 18. Krave po 160.000 kron. Dunajčani so za časa vojske nakupili v Švici „na puf" veliko število molznih krav, da bi s tem opomogli pomanjkanju mleka v mestu. Sedaj jih morajo plačati. Ker je pa nemška krona prišla skoraj ob vso vrednost, morajo Dunajčani plačati za eno kravo okroglih 160.000 kron. Ta slučaj jasno kaže, koliko je vredna nemška krona. Avstrija in bankerot. V Gradcu je na zborovanju bančnih zastopnikov rekel rieki bančni ravnatelj: V Avstriji imamo pravzaprav že davno bankerot. Zakrivamo ga le še s tem, da vedno tiskamo nove bankovce. Kaj pride potem, tega pa nihče ne ve. Avstrija ne more živeti drugače, kakor da se združi z Nemčijo. Kaj pravi Renner? Avstrijski kancler dr. Renner ne stavi posebnih upov na združitev z Nemčijo. On pravi: Tudi Nemčija ne more Avstriji pomagati, ker je sama v ravno takšnih stiskah kakor ta. Ako se berač združi z beračem, oba beračita. Tobačni monopol. Dr. Gürtler je v narodni skupščini na Dunaju govoril o tobačnem monopolu: Ako damo v najem tobačni monopol, s tem v resnici ničesar ne izgubimo. Vse naše državno premoženje, torej tudi tobačni monopol, je na podlagi mirovne pogodbe na razpolago antanti. Po domače rečeno: Nemška Avstrija ne more izgubiti ničesar več, ker ničesar več nima. Konec vseh koncev: Alles ist hin! V Celovcu to dobro vedo, pa na zunaj jih je še sama mogočnost. „Maček" že še pride, pa grozen! Jugoslovanska valuta. Prvi dan po izbruhu vojske so bili takozvani „Bančni akti" suspendirani. Zaraditega nismo mogli več zamenjavati papirnatega denarja za zlato. Posledica tega je bila, da so druge države izgubile zaupanje do avstrijskega denarja. Naš denar je takoj na borzah padel. Dalji vzrok padanja avstrijskega denarja je bil, da se je denar brez kontrole dalje tiskal. Pred vojsko smo imeli za dve milijardi kron v papirju, ob koncu vojske za 6') milijard. V teh dveh številkah se vidi tista nesramnost avstrijskih Nemcev, ki so delali s premoženjem drugih narodov, kar sc jim je zljubilo. Ko je končno Avstrija razpadla, naš jugoslovanski papirnati denar sploh ni bil »krit, visel je v zraku; skoraj bi se moglo reči, daje imel isto vrednost, ki jo ima dolžno pismo brez — dolžnika. Na tujih borzah, posebno v Švici, je grozno padel, posebno pa zato, ker smo imeli z Nemško Avstrijo eden in isti denar. Treba je torej bilo, da žigosamo denar, ki smo ga imeli, kar se je tudi napravilo meseca januarja leta 1919. Ali to žigosanje je bilo malo vredno. Vsak otrok je mogel žig falsificirati ali ponarejati. Da naša žigosana krona ni poskočila proti avstrijsko-nemški kroni, je bila kriva tudi naša trgovska politika. Naša vlada je namreč zahte- vala, da se vse to,kar smo izvažali, plača v tujem denarju. Tako smo sami zaničevali svoj denar, ker ga nismo hoteli imeti za svoje blago. I udi druge države so imele sprva to napačno trgovsko politiko, tako na primer Češka. Pa vkljub temu je naša jugoslovanska krona malo poskočila, ker smo ravno gospodarsko bolj močna država nego Avstrija. V oktobru leta 19! 9. se je dobilo za 100 jugoslovanskih kron 130—149 nemško avstrijskih. Markiranje (kolkovanje) v decembru leta 1919 se je bolje obneslo. Na Dunajski borji se je plačevalo za 100 jugosl. kron: 16. dec. 1919 — 180 nemško-avstr. kron 9. jan. 1920 — 192 „ 13. „ 1920 - 198 „ „ „ 15. „ 1920 - 240 „ 23. „ 1920 - 260 „ „ „ Na Zagrebški borzi se je plačevalo za 100 nemško-avstr. kron: 16. dec. 1919 — 60 jugoslov. kron 9. jan. 1920 — 56 13. „ 1920 - 54 15. „ 1920 — 43 23. „ 1920 — 38 Čisto naravno je, da bo po zamenjavi avstro-ogrskih bankovcev za kronsko-dinarske vrednost našega denarja zopet poskočila v nasprotju z nemško-avstrijskim. Vendar pa to še ni zadnji korak naše vlade. Treba bo urediti valuto, določiti vrednost krone in dinarja. Ko se bo to zgodilo, bo tudi vrednost našega denarja poskočila na ono višino, na kateri je vrednost denarja Amerike, Angleške in drugih antantnih držav. Volitev v agrarne reforme. Vlada je izdala naredbo (ukaz) o agrarnih odborih. Razpisane bodo volitve v občinske agrarne odbore. Volitve se bodo vršile le v onih občinah, kjer so veleposestva. Občinske agrarne odbore se bo volilo po razredih, ki se ločijo po velikosti zemljišča, ki ga ima volilec na razpolago. Občinski agrarni odbori soodločajo, koliko veleposestniške zemlje, kje in za kako ceno dobe v zakup družine v občini, ki so v to upravičene, koliko drv, stavbnega lesa in stelje naj dobe te družine iz veleposestniških gozdov. Okrožni agrarni odbori predlagajo, koliko veleposestniške zemlje najseodkaže vsaki občini v okrožju in za kako zakupnino, ,kje naj se odkaže občinam kurivo, stavbni les in stelja ter za kako ceno. Deželni agrarni odbor ima nalogo, da predlaga, katera zemljišča veleposestev naj se ohranijo v javne svrhe (za kmetijske šole oziroma vzorna posestva itd.) in da izrazi svoje mnenje o zakonskih in naredbenih načrtih glede agrarne reforme ter predlaga tozadevno potrebne ukrepe in odredbe. Najkasneje 14 dni po objavi tozadevne naredbe napravi občinski urad imenik vseh predstojnikov tistih družin v občini, ki žive v glavnem od obdelovanja zemlje, torej tudi kmetskih delavcev in hlapcev, ! če imajo svoje družine. Imenik se deli na pet skupin. V prvo spadajo tisti, ki nimajo nič zemlje, v drugo tisti, ki je nimajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino, v tretjo tisti, ki jo imajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino in s pomočjo najetih delavcev, v peto tisti, ki jo obdelujejo samo z najetimi delavci. Izgotovljeni imenik se mura razpoložiti v občinskem uradu osem dni. Po preteku osmih dni je razglasiti kraj, dan in uro volitve. Kdor je vpisan v imeniku, lahko voli in je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene, če vodijo gospodarstvo kot samostojne gospodinje. Glasuje se tajno z listki, ki se mečejo v posebno posodo. Gospodarstvo. Gorje verižnikom — na Češkem! Na Čehoslovaškem mislijo vpeljati za verižnike, navijalce cen in podobno človeško golazen telesno kazen, to je batine, za verižnike z živili pa kar smrtno kazen! Tudi pri nas bi bile dobre in potrebne take kazni. Čilski soliter. Čilskega solitra še ni mogoče uvažati, ker bi bil, dokler valuta ni urejena, predrag. Začel pa se bo uvažati, kakor hitro se poveča vrednost našega denarja. Kdor želi tiskanih navodil, katco je uporabljati umetna gnojila, naj sporoči svoj naslov: Delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Miklošičeva ulica št. 8, 2. nadstropje. Dolžnost sprejemanja dinarskih in kronsko-dinarskih bankovcev. Ker so se zgodili slučaji, da niso hoteli posamezniki sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev in so zahtevali dinarske bankovce Narodne banke kraljevine Srbije, razglaša ministrstvo notranjih del sporazumno s finančnim ministrstvom, da ni nobene razlike v vrednosti med kronsko-dinarskim bankovcem Narodne bcinke kraljestva SHS in med dinarskim bankovcem Narodne banke kraljevine Srbije. Oba bankovca sta zakonito plačilno sredstvo, vsakdo lahko izpulili svojo obveznost v enem ali drugem in bo vsak, kdor bi ne hotel sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev, najstrožje kaznovan.. Štajercem manjka soli. Štajerski deželni zbor se je dne 25. febr. posvetoval, kako bi odpravil občutnemu, pomanjkanje soli. Naj jim je pošljejo iz Celovca, kjer imajo, kakor sami lažejo, vsega preveč! Iz nekdanje avstr. žitnice. Madžari plačujejo v Budapešti 13 K, v Se-gedinu pa 28 K za kilo kruha. Seveda so zadovoljili, če ga sploh dobe za lo ceno. Kilogram mesa stane v Celovcu 24 K. Vsaka oseba dobi na teden I de-ko mesa. Razpadanje Avstrije. Ker se hočejo avstrijske dežele druga za drugo odtrgati od Avstrije, se antanta ne moreodločiti, da bi falirani Avstriji priskočila na pomoč z večjimi krediti. Širite povsod „Korošca"! \ Stev. 18. „KOROŠEC", dne 5. marca 1920. Siran 3. Podjuna. " Libeliče. Tu so začele razsajati črne koze. Na tej strašni bolezni je obolelo že več oseb in bati se je, da se bulezen ne razširi, ako se ne bo ljudstvo držalo zdravniških odredb. Tudi smrtni slučaji so se že pripetili. Umrlo je nenadoma 19-letno dekle, ki je služilo v grajščini. Vršilo se je že cepljenje proti kozam, a ljudstvo ne pripozna še tega, da je cepljenje proti kozam velike važnosti. Cepljenja se je udeležilo žal malo število prebivalstva. Naznanja se tem potom občinstvu, da se bo cepljenje vršilo še enkrat, in sicer v nedeljo dne 7. marca t. I. takoj po sv. maši. Kdor ne pride k cepljenju, naj si sam sebi pripiše posledice, ki bodo izvirale iz tega. Torej pridite vsi, da ne bo prepozno 1 Črna pri Prevaljah. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 14. t. m. po drugi službi božji svoj občni zbor v gostilni pri Drofelniku. Na vzpo-redu je mnogo gospodarskih vprašanj. Kmetje, udeležite se občnega zbora pol-noštevilno, ker gre za vaše pravice! Odbor kmetijske podružnice. Pliberk. Kakor se je uradno dognalo, so bili udeleženi uboja orožnika Pečnika v Vogrčah.: Klade Franc, rojen 1. 1883 v Rudi in tudi tja pristojen, Ra-dor Ignacij, roj. 1893, njegov brat Rador Jožef, roj. 1901, oba iz Bistrice, Kosmač Jožef iz Pliberka, Vogel Janez iz Voj-strice in neki neznanec. Vse te zverine so člani nekdanje pliberške hajmver-kompanije. Pliberk. Ivan Vogl, nezakonski sin gostilničarja Gril „Pri vencu" v Pliberku, je bil ujet dne 28. 1. 1920 pri Altaher-vvirtu, ko je že prekoračil mejo. .Šele potem je stražarju izjavil, da je odposlan od hajmverovcev, da se pogaja za vrnitev istih v njihove domove. Ker so bile njegove izjave jako sumljive, se je pri-držal v zaporu in se je o njem poizvedovalo. Zanesljivo se je zvedelo, da je Vogl hotel vstopiti v hajmverkompanijo, da ga pa ta ni hotela sprejeti. Ker pa ni imel denarja, da bi se v Nemški Avstriji preživljal, je hotel iti v Pliberk po denar. Ker je istočasno ž njim šla k nam tudi deputacija hajmverovcev, je uporabil priliko, da jo je napovedal. Deputacija inu je vse zaupala ter tudi vse povedala. Po zaslišanju se ga je pognalo čez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo. Medtem so se vršila pogajanja s hajmverovci. Čez 200 hajmverovcev je bilo pripravljenih sprejeti naše pogoje. Kar se vrne Vogl ter izda vse, tam vojaški oblasti. Razkazoval je hajm-verovcem tri bodce z bajonetom v suknji ter rekel: To so mi naredili Jugoslovani. Držali so me zaprtega. Lagal je še, da pridejo v iste zapore vsi oni hajmverovci, ki se bodo vrnili. Posledica tega je bila, da se je samo 30 hajmverovcev vrnilo, vsi drugi so se pa splašili. Vogl je bil bržkone tudi udeležen uboja našega orožnika pri Lipici. Globasnica. Tukajšnji gostilničar in trgovec g. Peter Zanki je daroval občinski ubožni blagajni 30 K, za kar mu podpisano županstvo izreka prisrčno zahvalo. ' Županstvo v Globasnici. Globasnica. Dne 1. februarja se je vršil tu ustanovni občni zbor „Ženskega društva". Govorila sta g. strokovni učitelj T. Gaspari in gdč. učiteljica Berta Marolt. Za predsednico je bila izvoljena gdč. Ivanka Jekl, za tajnico gdč. Anka Huter, za blagajničarko pa gdč. Barbka Huter. Obenem je bilo izvoljenih več odbornic. Društvo ima že 48 članic. Zavedna dekleta, zavedne ženč, V zvezo podajmo si složno roké, Da društvo bo naše se krasno razcveio, In mnogo da kmalu sadu bo imelo! Železna Kaplja. Občni zbor „Narodne čitalnice v Železni Kapli" se bo vršil dne 25. t. m. ob 16. uri pri „Koler-ju" z običajnim dnevnim redom. Člani naj se udeleže občnega zbora polnošte-vilno! Odbor. Žvabek. Na pustno nedeljo so naši šolski otroci prav dobro nastopili v igri „Pepelka". V ljubkih oblekicah so si z neprisiljenimi, živahnimi kretnjami in s pravilnim poudarjanjem pridobili srca vseh navzočih. Tudi najmlajše učenke so prav dobro in srčkano deklamirale. V „Planšarici" nas je navdušilo lepo dekletce v pisani narodni noši s svojim živahnim nastopom. Tudi v „Sarafanu" smo občudovali naše krasne narodne noše in poslušali mile slovanske melodije. In potem? Ej, ti naši fantje! Tako so nas razveselili s šaloigro „Za posestvo", da želimo, naj bi jo še kje drugje ponovili, da bi se še drugod ljudje tako od srca smejali, kakor smo se mi. G. nadučitelj Močnik in g. Urbane pa sta nam govorila o propadu Nemške Avstrije ter o gospodarskem razvoju in lepi bodočnosti jugoslavije. — Vso vzorno prireditev s tako bogatim vzporedom je vodila naša neumorna gospa učiteljica. Za njen požrtvovalni trud ji izrekamo najsrčnejšo zahvalo! Velikovec. Dne 13. t. m. ob 9. uri dop..se bo vršil v prostorih tuk. osnovne šole redni občni zbor „Okrajnega učiteljskega društva v Velikovcu". Velikovec. Nemška deška in dekliška ljudska šola šteje skupno 223 in 209, skupaj torej 432. otrok. Od teh govori samo nemško le 52 otrok, K tem bi bilo še prišteti 25 otrok, ki le razumejo ali pa le slabo govore slovensko. Pravili Nemcev, to je, da sta oče in mati oba Nemca, je pa na obeh teh šolah, reci in piši, samo 30. Mater Slovenko ima od šolskih otrok 18, očeta Slovenca 16. Od 13 otrok sta Slovenca oče in mati, le otroci so vzgojeni popolnoma v nemškem duhu. Svoj-čas so na tej šoli po ukazu višjih šolskih oblasti učitelji jemali in zažigali vse slovenske katekizme. Rož. Hrašče pri Baškem jezeru. V nedeljo, dne 21. preteklega meseca smo imeli v gostilni pri Pavliču gospodarski sestanek vseh okoličanov. Gospod župnik Štritof nam je prečital in s prepričevalnimi besedami razložil mirovno pogodbo antante z Nemško Avstrijo. Marsikateremu prijatelju Nemške Avstrije so se odprle oči. (Dosti žalostno, če je res pri nas še kje kak osel, ki je „prijatelj" Avstrije! Ured.). Stara Avstrija nas je vzgajala v nemčurje, janičarje in nas je hujskala proti lastni materi Sla-viji. Verjeli smo tujim pritepencem, naše ljudi, kri naše krvi, smo pa zaničevali. Gospod nadučitelj Močnik nam je pojasnil nekatera gospodarska vprašanja. Ogledali smo si tudi novi zemljevid Jugoslavije. Prepričali smo se, da je naša bodočnost in naša sreča samo v Jugoslaviji. Če bi morali priti pod Avstrijo, potem bi bilo bolje, da nas vse skupaj takoj vrag vzame! Končno so nam vrli pevci zapeli več narodnih pesmi. Želeti je, da bi slovenski izobraženci večkrat prihajali med nas in nas poučevali. Borovlje — Podljubelj. „Kat. slov. izobraževalno društvo" priredi v nedeljo, dne 14 t. m. ob 3. uri pop. v Delavskem domu v Podljubelju igro „Svojeglavna Minka". Kot govornica nastopi g. prof. Marija Štupca. K obilni udeležbi vabi Odbor. Od Vrbskega jezera. Vsakemu Slovencu je dobro znano, na kakšne načine skuša Avstrija zapeljati naše ljudi, da bi zanjo glasovali. Ima vse polno mastno plačanih agentov, ki trosijo okrog razne plakate in razširjajo strašne laži. Da lažejo, to vedo sami dobro, pa kšeft je kšeft. samo da se tudi brez poštenega dela dobro zasluži. Če bi plačala te špijone naša vlada tako dobro za lenarjenje, bi bili vsi najboljši Sloveupi. Seveda Jugoslavija takih nebodijihtreba ne potrebuje. Tak špijo.n je med drugimi tudi neki V. S. iz občine Škofiče, -ki je nastavljen na Vrbi in je v zadnjem času pridno hodil z rukzakom k nam črez demarkacijsko črto pobirat bernjo. V Vrbi je pa živel prav luštno in nobel. Njegova mastna plača mu pa m zadostovala, poprijel se je še drugega kšefta ter je pokradel za več tisoč kron raznih stvari. Nazadnje se ie zdelo to nemškim oblastim preneumno, zato so ga dejale pod ključ. Ta „detektiv" je bil tudi zraven, ko so pri Ogerčniku v Logu ukradli in zaklali brejo svinjo ter jo spravili srečno črez mejo v Avstrijo. Torej bi bilo zelo potrebno, da bi se meja bolje zastražila, da bi takšni ljudje ne mogli prihajati k nam šuntat in krast. Razno. Kaj je novega? Od avstr. folksverovcev. Na Dunaju so bili obsojeni računski podčastnik Stock-hammer in „soldatenrat" Oberleitner na tri leta, poročnik Indra pa na 15 mesecev težke ječe in 40.000 K denarne globe. Ogoljufali so Avstrijo za okroglih 200.000 K. Brezposelne postopače se preskrbovali pri folksveru, ti so pa agitirali za njihovo stranko. Žena poročnika indre, ki je bila prej služkinja, si je kupila kar dve hiši, konje in kočijo. Folksverovska kultura. Polkovnik Putzker, komandant tirolskega folksvera, je izdal pred kratkim sledečo izjavo: V zadnjem času so se dogajale po vojašnicah velike tatvine. Izginili so iz pisaren pisalni stroji, iz oken šipe, celo vrata in deske iz podov so kradli. Ne moremo zahtevati od ljudi, da bi spoštovali vojake, ki se sami tako obnašajo. Celovški in tirolski folksverovci so torej drug drugega vredni bratci. Smrt kosi na Dunaju. Uradni izkaz dunajskega mesta kaže, da je umrlo od 8. do 14. febr. na Dunaju nič manj ko 1032 ljudi, rojenih je bilo pa samo 378. Dunaj izumira. Dunaj ima zdaj 1 milijon 840 tisoč prebivalcev, torej za 400 tisoč manj kot leta. 1910. Iz ženske organizacije. Zveza ženskih društev prosi vsa včlanjena ženska društva, da ji tekom enega tedna pošljejo število svojih rednih članic, ker nekatera tega sploh še niso storila, pri drugih pa se je število gotovo zopet zvišalo. Zveza ženskih društev na Koroškem izreka Članici ženskega društva za Grebinj gospe Potočnik, p. d. Hiibler iz Stare vasi, svoje priznanje in iskreno zahvalo za njeno neumorno delovanje v prid društvu in narodu. Stran 4. KOROŠEC", dne 5. marca 1920. Stev. 18. Politične novice. Bojijo se. Italijansko časopisje zmerja Ameriko in njenega predsednika Wilsona na vse pretege zaradi njegovega odločnega, ne-odjenljivega zadržanja v jadranskem vprašanju. Sedaj je pa italijanska vlada naročila laškim listom, naj nehajo s temi napadi, ker se zna zgoditi, da odtegne Amerika za vedno kredit in dovoz živil za Italijo. Italijani bodo morali postati pač malo ponižnejši. Pogajanja z Italijo. Listi poročajo, da sta se Jugoslavija in Italija začeli pogajati. Pričakuje se, da bo jadransko vprašanje kmalu rešeno. Mirovna konferenca se preseli v Rim. Laški listi poročajo, da bo od 25. t. m. dalje mirovna konferenca zboro- vala v Rimu. Obravnavala bo vprašanja, ki še niso bila rešena pri londonski konferenci. Boljševiki proti Rumimiji. Ruski boijševiki zbirajo ob Dnjestru vojsko, s katero mislijo napasti Rumunijo. Wilson za naše pravice. Listi poročajo iz Londona, da je Wilson odločno proti temu, da bi se Jugoslavija oškodovala v korist Italije. Po njegovi sodbi je neveljaven tudi londonski pakt, to je pogodba, ki so jo sklenile med sabo 1. 1915 Francija, Anglija, Rusija in Italija. Končno Wilson protestira, da bi Anglija in Francija brez njegove vednosti odločali o evropskih vprašanjih. Enakopravnost žen. Angleški parlament se posvetuje v novi volilni postavi. Gre pa v prvi vrsti za to, če naj imajo ženske volilno pravico šele s 30. letom, ali pa kakor moški že z 21. letom. — Kdaj bodo tudi naše ženske politično toliko zrele, da se bo mogla tudi njim dati volilna pravica? Jadransko vprašanje. Anglija in Francija sta prosili Wilsona, naj povabi Jugoslavijo in Italijo, da bi se začeli pogajati o jadranskem vprašanju na popolnoma novi podlagi brez ozira na prejšnje razgovore. Listnica uredništvo. Pliberk: Dopis prejeli, a ga ne moremo priobčiti, če nam ne sporočite Svojega naslova. Razglas. Franc Kos, baje iz Sveč, ki je odda! v avgustu ali septembru 1919 vojaščini 1450 kg sena, naj se zglasi z dotičnim potrdilom pri občinskem uradu Podljubelj, da p-ejme denar! Občinski urad Podljubelj. Telefon št. 1 (iuterurban). Centrala Maribor Glavni trg št. 37. Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695. - Podružnica Murska Sobota • sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vs. kovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '}/2 9. do 12. ure iu od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. prevzame priden kmetski fant. Zeli Kmetijo v najem srednjeveliko kmetijo z nekaj živine in s potrebnim orodjem. Ponudbe naj se pošljejo na J. K. Majernik, pošta Vetrinj, Koroško. Izgubi! se je 3 mesece star o bele ill rjave barve ter kratkega repa. Kdor P Co, ga zasledi, naj blagovoli to naznaniti tiprav-nistvu „Korošca". __ Uradnik, 45 let star, samec, želi spoznati mlajšo, prosto, zdravo, neodvisno žensko tudi z enim otrokom — ki ima nekaj pohištva. Ponudbe pod „Uradnik" na upravništvo „Korošca". ____ Proda se blagajna, ^«SŠS VViese). " " ....... ' berku. Ženitvena ponudba. Poizve se pri Hinku Novak, Smihel pri Pli- Primešaj krini Mastin! L"~""Knknit na teden primešaj krmi pest praška~VJ Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na tedwi. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Ritnu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. f> zavojev praška Mastiu zadostuje za (3 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi. Ako se Mastiu pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po posti. I» zavojev Maslina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (uattomazilo) uniči pri ljudeh garje, liSaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. I lonček 6, po pošti 7 kron. Ivekanui Trnkóeieyl Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. | Invalid proda, stiS uro s tremi pokrovi. Nadaljnja pojasnila daie B. Zufer, Kopališče Bela. Išče se kuharica za župnišče, ki je že služila v kakem župništvu in se razume na kmetijstvo ter rada biva v zagorskem kraju. Nastop službe takoj, ali vsaj do 15. marca t. 1. Oglasi pri „Uredništvu Korošca". Oglas: ïoeo lepo sortiranih razglednic, za Velikonoč, Binkošti, ljubavne, rože, umel-niške, glanc, svete ni druge razpošiljam pg- za 380 K franko. ~mH F. S e n č a r, Mala Nedelja pri Ljutomeru. • a.* Kirurg v Dr. Mirko Cernič, primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirur-gični vseučiliški kliniki prof. Hoche-negga na Dunaju, ord. od '/a 3. do 4. (razen nedelj in praznikov). Maribor, Magdalenski trg 911. m I: Anton Lečnik, r^U'S priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budiik in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. instrumenti se prodajo. Naslov pove upravništvo „Korošca". Večjo množino semenskega krompirja kupi Podružnica slovenske kmetijske družbe v Velikovcu. Ponudbe sprejema Alojzij šv\-karšič, gostilničar v Velikovcu, Grebiujsko predmestje. Cene po dogovoru» • u o £ «H U CO 2 s > a u M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo mr kupi množino DRAVA" l€»s»ri{i trjpovska inindustrijtükH drtižbu ■jr.. o. v MARIBORU. K ö i p < s K sa 3. tf 0 1 ..mmtuhu« »-> -r »>'«aft***»-»-«**«. - *.Jr«»oi*»ii» « r. •*«%«»•«•» r*»».». mu VoiHu.jv««.