četrtletno
V Ljubljani, petek
Vcija v Ljubljani ta po pošti:
K 180 — .	„	M—
•	,.	«—
m 15—
Za inozemstvo:
celo Ido	.	.	K	2*0 -
pol leta.	.	.	»	120 —
četrt tet*	.	.	.	„	50—
ra mesec	.	.	„	JO'—
telo leta . .	.
pol leta	.	.
Četrt leta .
ca acsec
i junija 1920.
S> taa platana v grtovM.
"o
Ul. leto.
Za Ameriko:
oeloletno ... 4 dolarje polletno ... 8 dolarje 1 dolar.
^ liriki aaj pošiljaj« •> nakaznici.
zaračunajo pe <n prostoru in sle« visok ter 55 mm ilrok , rostoi za enkrat 1 K. M vin., sa večkrat popnst
L,
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telcion štev. 360. — Upravniutvo jo na Marijinem trgu  	štev.	8.	Telefon	Stev.	44.	■
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja t krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.
Važna posvetovanja v Beogradu.
Becgrad, 3. junija. (Izv. poroč.) Z današnjimi vlaki je prispelo v Beograd veliko število poslancev, drugi riospiio še ir,tri Pričakule se, da bo jutrišnja seja skoraj polnoštevilno '■iskana. Ulavno pozornost pa se
obrača na sobotna posvetvanja obeh zajsdnic, na katerih bodo prišla na razgovor vsa vprašanja, ki razburjajo člane posameznih klubov. Ni izključeno. da prineseta petek in sobota velika presenečenja
Novi hudi boji v Ukrajini.
D tč naj, 3. iuniia. (Izvirno poročilo.) Po današnjih vesteh iz Lvova se je vnela v pretekli noči nova srdita bitka na teli boljševiški fronti. Bolj-leviki napadajo z novodošlimi četa-
mi, vendar se jim še ni posrečilo nikjer prodreti. Čete pri Kijevu so odbile več zaporednih boliševiških napadov.
Viljem se vrne v Nemčijo?
Praga, 3. junija. (Izvirno poro-5!!o.) »Prager Tagblatt« javlja Iz Berlina, da ima zadnjo reakcljonarno gi-bante v nemški rr.r.sdi dnekten namen, doseči povratek Viljemov na nemški prestol. Gibanje je zlasti raz-
širjeno med oficirji. Ker vlada ni hQ-tela dovoliti državnemu tajniku za narodno brambo Ruaschu, da nastopi proti reakcljonarcem s skrajnimi sredstvi, je ta odstopil.
IZJAVA ČEŠKE VLADE,
Praga, 2. junija. Ministrski predsednik Tušar je v včerajšnji seji poslanske zbornice izjavil, da !e prejšnja vlada izpolnila svoje obljube glede razpisa volitev v narodno skupščino in sklicanja parlamenta. V predpegajanjih ni bilo mogoče pripraviti definitivne parlamentarne konstelacije. Stvarno in politično se opira rekonstruiram kabinet na prejšnje skupine strank. Nadalje le naglašal, da razumevajo Čehoslova-ki s človeškega stališča položaj Nemcev in Madžarov, ki se le težko prilagodufejo novim razmeram časa. Čeiioslovaki pa motalo svoj držav-rtopravni položaj najnatančneje označiti. Češki narod le ustvaril začetkom srednjega veka to državo, ki je le vnovič vzpostavil s pomočjo Slovakov. Prepričani smo. da bodo Nemci pri izgraditvi države mirno sodelovali. Glede tešinskega vprašana ie izvajal ministrski predsednik, da Cehosiovaki ne goje napram Poljakom nobenih sovražnih čustev, da se pa ne bodo otipov edali svojemu pravu, ki ga bodo branili. Četooslova-ki hočejo živeti s sosedi v miru. Kar se tiče zunanje politike bo čehoslo-vaška republika hodila v dosedanji smeri.
PREPOVEDAN UVOZ AVSTRIJSKIH BANKOVCEV V AVSTRIJO.
LDU Dunaj, 2. Junija. Z ozirom na ponarejene žige na bankovcih
ta.i.gLjL ■■uj-iiiBiisa.jaMi«!1 HU——i
VERA.
Roman
»Njega rešiti? S svojim življenjem, ako bi to pomagalo — tako pa sem brez moči, poslati mu morem kvečjemu pozdrave in ga zagotoviti svojo zvestobe.«
»Lahko storite več!«
»Ce veste še kaj, mi povejte prosim.«
»To mora storiti vaše srce samo.«
»Ne razumom vas.«- Zr\ jla Je z
glavo.
Stopil je bližije k njej.
»Milostiva gospodična, samo vaša prisotnost ga more rešiti, — bodite veliki in požrtvovalni!« .
Prestrašena se je umaknila nazaj ter vzkliknila: »Nikdar! Kako s! morete drzniti —?«
»Potem umrje!«—
Zgrudila se jc na stol in si zakrila obraz z rokami: strašen boj Jej je prevzel vse telo. Pobočnik je stopil *a zaveso. Nekaj časa te bilo vse mimo, potem je vzravnala glavo ter — kakor pozabivša Doruhefa — go-Iforila sama sebi: »Človek bega vse »ivlienje brez ljubezni po svetu, ma-3ina pa se zbudi srce, iztegneš ro-po sreči -• zaman, že stoji smrt
njo.«
Kako Jo Je pomiloval' — Vkljub hvoji osornosti Je im čl najpežnejšo dušo, ki ie neprestano trpek in se -Jiftula gfcmauft- g rtteno
Avstro-ogrske banke je odredil državni urad za finance, da Je uvoz teh bankovcev žigosanih in nežigosanih, kakor tudi uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev dovoljen samo s posebnim dovoljenjem državnega urada za finance. Potnikom, ki prihajajo iz inozemstva, le dovoljeno prinesti seboj na osebo znesek 2000 nemško-av§triiskih žigosanih kron. Prošnje za dovoljenje uvoza bankovcev naj se naslavljajo na nemško-avstrijsko devizno centralo Ta prepoved pa ne velja za čehoslovaške državne bankovce in za jugoslovanske kronsko-dinarske bankovce. Ti bankovci se smelo uvažati neomejeno.
JUGOSLOVANSKI BEGUNCI IZ RUSIJE NA DUNAJU.
Dunaj, 3. junija. (Izvirno poročilo.) Včeraj ie dospelo na Dunaj iz Rusije večje število beguncev, med katerimi se ie nahajalo tudi 126 Jugoslovanov, ostali so bili Avstrijci, Cehoslovaki in Madžari. Begunce so na Dunaju pogostili. Jugoslovani go se odpelja-H danes proti jugu.
samomor pod rožnikom.
Včeraj zvečer ob 7. uri sta našla dva dijaka kakšnih 600 korakov od takozvanega »Knajpovskega kopališča« pod Rožnikom zelo nizko na drevesu obešeno osebo. Detektiv, ki Je prišel na lice mesta, je mogel samo konštatiratl smrt. Obešenčeva identiteta se še ni dognala. Po čepici sklepati, Je po poklicu železničar.
»On umrje — a jaz naj bi živela dalje?« Je nadaljevala svoj samogovor. »Nemogoče! Umreti Je pojem, ki postane najstrašnejša živa resnica, naša grozna usoda, ako zadene naše drage. Umreti človek se trapi in razmišlja, kako bi bila možna rešitev, toda ne najde izhoda. Tedaj pride uakrat nekdo in ti pravi: Lahko ga rešiš — toda kako — v moj Bog — tu je njegovo življenje in tukaj moja čast --- o, kako strašna, grozna Je odločitev!«
Umolknila Je. Derahof se Je sklonil tiho naprej, da vidi izraz njenega očesa, ki se Je vedno menjaval. Nenadoma je vztrepetaj, stala je visoko vzravnana z zapovedujočim pogledom pred njim.
»Prisezite tiri pri svoji Časti, <tu morem rešiti kneza edinole laz!«
Dvignil Je svoj meč.
Na svoj meč. k: v a riosim častno in pošteno, vam prisegam!«
Smrtna tišina Je zavladala po sobi : njemu pa je zastalo srce.
»Torej — hitite in — recite knezu, da pridem — k njemu - se preden f)o minil večer — oh —!«
Omahnila fe, pobočnik Je priskočil, Jo ujel In Jo nežno posadil v ne-sJaniač. Ležala Je zaprtih oči. Prevzela ga le želja, da jel poljubi roko — in storil Je to. Trenotek njenega jižgnja k bil sani trenotek vste-tnja. Dvtenf.a Te pogled.
»Hitite, vsaka minuta prinaš; novo mnmsošt* tel k zal ""
Na peščenih tleh.
Beograd, 31. maja.
Doslravno skoral cel teden ni nobene seje narodnega predstavništva, se nahaja vendar večje število poslancev v Beogradu. Življenle v parlamentarnih prostorih te zato šc vedno živahno. Pristaši raznih klubov se zbiralo v svojih lokalih, da razpravljajo o perečih vprašanjih — in takih vprašanj Je mnogo. Potnir-jenja in ustaljenja politične atmosfere, ki ju ie javnost pričakovala od koncentracije, ni opažati v Beogradu. Vedno bolj se kaže, da koncentracija ne bo rodila sadu. ki so ga nekateri pričakovali od nle. Pozna se. da je pribto uo nit u;,.tiuo. pod pritskem težavnih razmer, ne pa iz notranjega prepričanja strank ta njihovih voditeljev. Zato moramo, žal, že sedaj računati z možnostjo, da bo ostala koncentracijska doba za državo, zlasti pa za njeno gospodarsko življenje, brezplodna. Zadovoljni bomo lohk.o ako nam prinese volilni red za koristituanto ta volitve same. Drugega ne pričakujemo od nje. Ustave nam ne bo dala. najbrž niti pripravila ne. Sai ie pri današnjih zaslepljenih strankarskih razmerah skoral gotovo, da bo razprava o važnih ustavnih vprašanjih, zlasti o vprašanju upravnega sistema, smrt za koncentracijo. 7ato mora javnost zahtevati, da reši vlada najprej volilne zadeve, da šele ostali čas, kolikor ga bo še imela, posveti ustavi. Tudi valute sedanja vlada ne bo reševala. Stara nasprotja so še vedno močna dovoli, da bodo preprečila zedinjenje vseh v vladi zastopanih strank na enotno stališče.
A še drugo je. kar ovira uspešno delo koncentracijske večine v nar. predstavništvu. Šo to nasprotja, ki so se pojavila skoro v vseh večjih strankah samih. Kolikor toliko razveseljivo dejstvo je. da tvori enega izmed glavnih vzrokov teh nasprotij vprašanje korupcije. Te koncentracija ni ubila, ampak ji nudila le št večjo možnost za razširjenje, ker se stranke ne boje več druga druge. Zlasti poslanci iz Mncedonije, vseh struj, se pritožujejo nad neznosnimi razmerami v macedonski upravi. Kolikor se da Iz njihovega pripovedovanja sklepati, poslujejo doH menda vsi uradi približno tako kakor v Sloveniji carinarne. Zato je umevno, da pošteni radikalni poslanci iz Ma-cedonije zahtevajo v radikalnem klubu, naj se te škandalozne razmere
že vendar enkrat odpravijo, ta groze v nasprotnem slučaju z izstopom. A tudi oni macedonski poslanci, ki »o člani demokratske zajednice, očitalo vodstvu, da ne nastopa dovolj odločno za pobijanje korupcije. Zato ie opažati v zadniein času približevanje Macedoncev prečanskim demokratom, v kolih upajo najti odločne zaveznike za pobijanje korupcije. A tudi ti s svoje strani postajajo, kakor je v^dnobolj podoba, nezadovoljni z ofieiielnim vodstvom zajednice. Kakor se izražalo, kažejo mnogi iz med njihovih srbijanskih kolegov tako malo razumevanja za prečansks gospodarske notrebe ta politične razmtre, da je z njimi silno težko delati. Pritožujejo se nadalje, da imajo premalo podpore v vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad, ker Sr-bijanci tukaj zopet niso direktno ta-teresirani. Slovenci imajo še nadaij-no pritožno točko zaradi oktronanja klerikalnim željam prilagodenega ibčiriškega volilnega rega.
Da se drži Narodni klub skupaj samo s skrajnim naporom, je znano že dalj časa. Secesije med svobodomiselnim Jn konservativnim krilom te pričakovati v najkrajšem času. Naprednjaki bodo skoraj gotovo izvajali še nadaljne posledice In izstopili Iz parlamentarne zajednice; ali se bodo pridružili demokratom že danes, te popolnoma negotovo. le obstoječo napetost v Narodnem klubu Je do skrajnosti povišalo znano pismo dr. Lnginje Davidovlčn, v katerem priporoča Laginja radikalne verske reforme. Na dolgo sodelovanje med narodnimi klubaši In slovenskimi klerikalci nikakor ni računati.
Zgradba koncentracije je postavljena precej na peščena tla Veliko vprašanje ie, ali bo Imel dr. Vesnič toliko moči, spretnosti ta sreče, da Je bo držal tako dolgo, dokler ne-izvrši svoje naloge. Na vsak način pa se mora žurlti. zelo žuriti. Pusti naj vse eksperimente z ustavo ta. misli le na eno: volitve, volitve.
Reforma boljševizma,
Te dni so prinesli časopisi vest, da se v Rusiji v sovjetski vladi misli
t na revizijo boliševiškega programa.
I Ce v resnici pride do kake revizije, tedaj ji ne bo sledila izprememba dosedanjega delovanja sovjetov, temveč revizija programa bo le prilagoditev že zdavnaj lzpremenjeni bolj-
ševiški politiki« katera se je preobrazila na tako neopažen način, da sedaj svet naenkrat strmi nad poročili o reviziji sovjetskega programa ter iz-vaja iz tega bogvekaj vse, med drugim tudi poraz boljševizma. Takšno nazirartje se nam zdi zmotno, in izvira le iz nepoznamja razmer, čemur se ni čuditi, če pomislimo, da je antanto storila vse, kar je mogla, samo da sloji zapadne Evrope ne zvedo » nice o boljševiškem delovanju in sovjetskem sestavu.
DejaJli smo, da bo ..„-.-&bitna revi« zija boljše viškega programa le kon-štatacija že zdavnaj natihem izprane-njene taktike boljševizma. Boljše vi-z p*” na Ruskem danes ni . -č to. kar je bH v začetku. Reš je, da je draginja življenskih potrebščin v Rusiji na* ravnost neverjetna in katastrofalna, toda boljševizma ne smemo soditi samo mo tej okolnosti. Saj vendar vemo. da so v Rusiji, katera se rada imenuie žitnica Evrope, ljudje po a-bernijah um.rali v im.cD h od gladu, ta to takrat, ko se te Evropa valjala v blagostanju. 2e takrat ie Ru« sija trpela vsled pomanjkanja prometnih sredstev. Danes pa hočemo, da bi imela Rusija vsega dovolj in vse poceni, ko vendar ves svet ječi pod posledicam! svetovne vojne, pod draginjo ta pomanjkanjem prometnih sredstev. Ne sodimo tedaj Rusije in boljševizma po draginji, temveč po njegovem pozitivnem delu, in ostayi-mo neštevitae moritve, katere so se dogajale v začetku preobrata
Kako ie danes v Rusiji? Poslanec češkega parlamenta Pšenička, ki se vrnil ie dni po večletni ječi lz Rusije^ kjer sovjetska vlada ž njim ni posebno milo ravnala, smatrajoč ga za nasprotnika revolucije kljub temu. da j« bil Pšenička eden najpogumnejših čeških revolucijonarJev. ie ipiei v Pragi pred tednom predavanje o razmerafi v Rusiji, ki je tem važnejše ta pomembnejše, ker je predavat-.; dejan* ska priča življenja v boljševiški Rosi«.
Iz njegovega predavanja izhaja, da Je režim v Rusiji silno strog. Delavec n« sme svojevoljno zapustiti dela, stavka se kaznuje, prestopek! proti vladi pravtako. Protirevolucij« ni več, in moskovske ječe nanolnjuje-jo tudi proletarci In vojaki rdeče ar-maetp. Tovarne vodilo bivši ravnatelji ta prejšnji lastniki. Nacionalizacija, t. J. socifalizacija. Je izvedena le prf velikih podjetjih, toda tudi tu se bivšim lastnikom ne godi slabo. Da bC preprečili slabo gospodarsko stanje V državi, so boljševikl organizirali iz
»Samo besedo še:	Zahvaljujem se
vara v imenu kneza, v imenu njegovih podložnikov ter v svojem lastnem imenu za veliki rešilni sklep. Vrnili ste mi vero v žensko ljubezen in zvestobo.« — Sel je k vratom. »Poslušajte me, milostiva: ob devetih bo čakal voz na koncu ceste, ki vodi na prosto — ali slišite?« — Pokimala je * glavo. In pobočnik te odšel.
Vera je ležala še dolgo nepremično, končno se ie dvignila z mrzličnim naporom. V njeni duši se Je ta-vršila velika izprememba.
I	*
Dr. Kraus ie prihitel pbočniku že v predsobo nasproti,
»Ali pride?«
»Pride 1«
»Hvala Bogu! Doflvei sem «w*-šsmi prizor. Uprav pobesnel te, pa
sem mu moral dati opija. Sedal je mirnejši in pri zavesti. Pripravite
»a«
»Ja* naj - *«
»Za vsak slučaj.*
»Vaša Svetlost, javljam, da sem se vrnil. Bil sem za hip pri svojih dragih, ta sem bn ondi tako srečen, da sem se sešel z nekom — prinašam vam pozdrave.«
»Pozdrave?«
»Da -— od gospodične Sepa-»ove 1«
»Vera, — kje je bila? Kakšna Je? AH trpi?«
»Zelo --- rada bi vam pomagala, knez moj, plemenita je ta dobra —« čutil se je, da so mu šle te besede tako lahko iz ust. »Da, vse hoče storiti, da vas pomiri — sempride!«
V strašnem pričakovanju Je opazoval učinek svojih besed. Knez se Je zastrmel vanj.
»Vera pride k meni — videti Jo Je življenje, a dopustiti to Je zločin... Sedite takoj na konja ta hitite k njej! Ne sme priti, sladki, nepremišljeni otrok! — O, videti Jo — Je — življenje —«
Segel Je burno proti srcu -- kriknil — in se onesvestil. Ko se Je zopet zbudil iz omotice, se je takoj spom* iiil Dcrnhofovih besed.
»Vera, ati sl tukaj — ne. ne. Dero-hof, ali ste se že vrnili?«
»Svetlost., bilo Je prepozno. Milostiva gospodična bo kmalu tukaj.«
Knezov obiaz se je razjasnil ta pomiril.
»Videti Jo hočem Se enkrat, samo za trenotek Jo videti ta se posloviti od nje. potem bo težje umreti. Deni* hof, potem Jo povedete nazaj. Tako ostane lahko vse tajno. Peljite me tja v naslanjač, potem m« pustite samega, dokler ne prid« — oh, samo hlp«c I njo? moj« sreč« — mote žhrite* nje -J*
»Derahof, v mu te pošepetal Kraut, »ne »m« odHU
»Brez skrb!, dok
Knez je sedel V gldbpikera naslanjaču, preko te tepel razproste*
tog, ona ostan«.«
gib
to svileno odejo, a oči je imel zaprte.
Pobočnik Je stopil k slugoma
»Oba sta doslužena vojaka, pričakujem od vaju nalstrožjo pokorščino: ta vrata takoj zaklenete, kakor hitro vstopi dama. Da mora ostati njen prihod na grad vsaki,mur stroga tajnost, mi menda ni treba še posebej naglašatl --- vajino besedo!«
»Kakor ukazujete, gospod stotnik — vedno pokorni sluga, gospod po-bočr.ik!« sta odgovorila zvesta služabnika.
»Dobro torej. Ostanite tukaj, Jaz grem "v predsobo pričakovat damo.«
Stal je pri oknu, kjer le imel razgled na vso cesto. Razna čustva, misli ta skrbi $0 valovile v njegovi notranjščini. Plamen njegovega sovraštva Je dogorel in razpadel v pepel. iMstranil Je tudi pepel, ta z ostrim pogledom, ki je ž njim vednfl motril samega sebe, je našel pod njim majhno, nežno rastlino, ki J« sicer šele brstela, a Je bila vendajj dovoli krepka, da vzcvete. Njegova roka se Je oprilela inečevega drža-Ja> ustni sta mu zadrhteli ta tiho Je
m, moki železna volja t« tl nepoklicano ču-
BripeHola se te kočija, in Vera te apte te m Dirnhof Jej Je po? mag*). Jo vtdel po stopnicah nav«< ter tej odvzel plašč, ne da M te-pregovoril besedica
%
Str«n 2,
dno 4. jnalja IBBO,
182. šfev.
rdeče armade delavsfce oddelke, tjl Uspešno vrše svoje delo. Armada Se Silno disciplinirana In podvržen* Častnikom. Poljski napad je navdi*4& celo Rusijo, ki drhte zaupa v *vo§o zmago. Političnih strank danes v Rusiji že skoro ni. V kulturnem ozira se je storilo silno mnogo. Nobena vlada nima takšnih zaslug v tem oziru, kot boljševiška. ki je nepismenosti napovedala najhujši boj. V kratkem času v Rusiji nepismenih ljudi ne bo, te pomanjkanju učnih moči in učnih pripomočkov je pripisovati, da se za izobrazbo ni storilo več. Dobrih kn$g se je natisnilo hi vrglo med ljudi neverjetno mnogo; za izobrazbo se stori veliko s tem. da se * brezplačnimi Vstopnicami omogoča Hudstvu vstop v gledališče. Posamezne organizacije vodijo Izobraženi voditelji, ki vestno vrše svolo nalogo. Neverjetno hitro se vrača red v deželo
Kakšen pomen naj ima pri teh popolnoma drugačnih razmerah kot so bile one leta 1917, 1918 In 1919 revizija programa kot ta, da se spravi prostrani v soglasje z dejanskimi razmerami, ki niso nič drugega nego Strašilo za lenuhe in preživo tke. —c*
Pred volitvami v
Nemčiji.
Nemška ustavotvorna skupščina je dovršila svoje delo. 6. junija se bodo vršile volitve v parlament, ki be prehod iz začasnega stanja v dobo ustaljenih razmer. Od volitev, ki se bodo vršile, je odvisna vsa bodoča politika Nemčije, zato ni čudno, če se za i/»d teh volitev zanima celi svet, poseli no antanta, ld vidi v Nemčiji še vedno opasno sredstvo za ogrožanj« miru in svojih gospodarskih intere- ! sov.	i
1 ežko .je prerokovati, kako bo te- \ glodala Nemčija po volitvah. Kar ae da povedati sedaj, so zgolj kombinacije. Gotovo je samo, da bodo mandati posameznih strank v novem parlamentu v povsem drugačnem ras-merju kakor so do sedai.
Pri zadnjih volitvah so dobili nemški »acijonalci 39, demokrati 73, cea-trnmaši 86 in desničarski socijalisti 166 poslancev. Desničarski socijalisti so torej bili najmočnejša stranica v parlamentu. Po vojaškem porazu monarhije in preobratu v državi eo postali v koaliciji s centrumaši vodilni faktorji Nemčije, ter ji omogočili vsaj kolikor toliko normalen političen razvoj.
Način izvrševanja oblasti desničarskih socijalistov na vladi pa je izzval med socijaiističnimi vrstami nezadovoljstvo, ki ie imefo za posledico razkol v stranki. Mlajši, radikalnejši elementi so se odcepili od desnice ht so se združili z najskrajnejšo levico. Levica predstavlja za desničarje prf sedanjih volitvah naj večjo nevarnost,
In verjetno je. da bo dobila dobršen dei glasov, ki 80 bili pri zadnjih volitvah oddani za desnico. Parlamentarni krogi sodijo, da bi desničarji na račun levice utegnili izgubiti okoli 60 mandatov, ki bi pripadli komunistični frakciji. Kakor je torej podoba, ne bodo pri sedanjih volitvah v Nemčiji Ojačili svojih pozicij niti socljaHst! desničarji, niti nacHonalistl, ki so pogoreli z LlHtwltz-KappovIm pučem, niti centnrmafiL ki so pomagati ctesuf-čarfpm v vladi, temveč samo komunisti. -
Manifestaefjski shod v Borovljah.
Pretečeno nedeljo. tM tretjo obletnico majske deklaracije je bil praznik osvobojenja slovenskega. Roža. Že dopoldne so prihajali od vseh strani ljudje v Borovlje. Doživeli smo zborovanje, kakoršnega Borovlje še niso videle. Ob kakih pol treh so pričeli prihajati vozovi, okrašeni z zastavami, zelenjem in cvetljicami. Našteli smo do 85 vozov. a ni btio še konca. Sodi se, da jih ie lilo nad sto vozov. Na nekem vozu so imeli sliko regenta Aleksandra z napisom: ..Neboš nas Nemec več tental.“ Iz Slov. Plajberka, Sel in drugih krajiv v hribih pa so prihiteli peš. Nosili so veliko trobojnico z napisom: „Evo nas graničarjev brez Janičarjev**.
Med živiokiici Jugoslaviji in prepevanjem se je množica razvrstila na trgu, kjer se Je vršil shod, ki ga Je otvoril in vodil domači župnik g. J. Trunk. Prve besede, ki jih j« spregovoril, so bile. „Ali imate še strah pred glasovanjem?11 Množica mu je enoglasno odgovorila: Nel Gotovo, kdor je videl teh šest do sedem tisoč ljudi in gledal njihove obraze, je moral biti prepričan, da so naše vrste dobre in zmaga zagotovljen?
Drugi govornik dr. Čemer, boroveljski domačin ,pravi, da Borovlje ne pomnijo le takega dne k vpraša kje so sedaj tisti Nemci, ki eo nas zatirali od pamtiveka in tipali, da nam zadajo po končani svetovni vojni smrtni udarec. Ta zemlja je naša, roi smo slovenska iredenta, ki ne bo mirovala prej, da se ne združi ves slovenski Korotan Jn naši primorski bratje z materjo Jugoslavijo. Ga. Ogrisova apelira na matere, naj rešijo potujčeno deco a tem, da glasujejo za Jugoslavijo. Dr. Arnejc poudarja posebno zaslugo bratov Srbov za naše osvobojenje, zato gremo sedaj skupaj ž njimi k skupni materi Jugoslaviji. Stare ženice, mamice, ki vedo, kaj mora pretrpeti mati, so med njegovim krasnim govorom jokale, mladina pa je navdušeno ploskala.
Da ni samo Inteligenca zmožna nastopati na shodih, nam je pokazal kmečki fant Ogris te Bilčovsa, ki ja podal svo* govor v lepi pismeni slovenščini. ki se te je priuči! satu, zakaj slovenskih Sol naše koroško ljudstvo ni imelo. Naša domovina je spala smrtno spanje, a prišel je junak Srb, jo zbudil s poljubom in jo osvobodil temnih sil, ki so kraljevale nad njo. Zato ni dvoma, da bo koroška Slovenka podala roke veličastni majki Jugoslaviji.
Koroški domačin te beljaške okolice, kjer žal ne bo plebiscita, priporoča, naj bi se antantne komisije zanimale, kje povsedi bivajo Slovenci. S tem, Če se Jih je v Parizu priklopilo h kaki državi, Se ni rečeno, da spadajo tja. Omenja nemško agitacijo, ki postaja vsled lažnjivostt že nesramna. Nemci nam pošiljajo bro-Sure s slikammi id kažejo, koliko Imajo v Nemški Avstriji sladkorja m soli (seve samo na papirju!), toda toga nam ne pokažejo, kolilto Imajo moke in Špeha, zato protestira proti temu, da bi Jugoslavija dajala Nemški Avstriji živila, kf Jih ta uporablja v agitacijske svrhe v pasu B proti
DR. K. PORIDA:
XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu.
(Dalje.)
Nič novega ni povedal ftaa Sterle s svojimi pasteli, točnimi v
nezanrmivi risbi in neizrazitih barv, Ivanka Omahen je dokazala vnovič svoje diletant st vo, J. Čarno p«, Je po tih dveh sličicah sodeč vkfetj zete impetuozne narave; delci ne kopit-Ščata nobene sodbe za bodočnost.
Kiparski del razstave je bogatejši, nego kdaj prej. Pole« nekatera znanih, so razstaviti tudi mlajš', pntv modema usmerjeni kiparji Celo ekspresifouiaem ie zastopa« poleg drugih načinov izražanja. Kljub za* prekum tega časa je med skulpturami precej del v pristnem materija!«.
Ivan NspptnKt le našim ljudem malo znan. Živel, te izven domovine ir* fe pri nas javno nastopil doslej sv.no »m dveh razstavah, kamor je posl«! po eno plasfijko. temed teh psrtph skulptur, izrezanih z velike fjub>znifo.'te sprav tako'dwr*eajmt, jlšcga (ibšitddvarijh vredh$ti ?ua-ritem, iz lesa, sta uti ob« »^ianeOd* najbolj všče. Pm vfifcbi tehniki te ftpncctitrii^a v. jmvapte stremeči MA jfllfi, sk»Vo	»vljčJite, drngu
ismucijozmiiša v Stite&ifc	•
uih z okusom in poznanjem za paralelna nasprotja, ie mirnejša v arhitektonski zgradbi, enotnejša hi or-ganično zrasla te materilala. Užitek posebne vrste ie v »poznanju, kako umetnik vsestransko obvlada tvarino, kako zna izvabiti iz različnih vrst lese vse značilnosti tega plemenitega, vse premalo cenjenega materijala. Pa ne te tehn*čna plat, temveč tucH lepota celote, razvrstitev mase in gibanja, ki je nujna posledica telesnih m psihičnih vzrokov dajejo tena umotvorom neko svojo noto, ki iti brez baročnih reminiscenc. V »Mariji* se ta posebni značaj prav ias-rio očituie v grupaciji in obiikovaoju. sestavnih delov, medtem ko je vertikalna kompozicija čisto gotska. Poseben Sar Je lasten »Duši cjrai«, or tekmi til čustveni zasnovi, »Hrošča« in > Prliaieljbrtia«, v katerih te hudomušna poteza, ki je leso* i tako blizu, motiv« odgovarja-'tzmžma. Napotnikov« fgure šo, »rasle te fantazije svojega moj-zaključene v sebi, vetikopotefc-ae lia la::ne v razdelitvi mas. Njiitpva
m‘ le sam ritmu te msničao
ii^ena lepota telesnosti.
Iisredl v prehodnem stadiju razvoja spitefiala Lbjfce Ddlititir. Spoznava, da dp^edante delo ni ijnelo pravem .S»^t%Člca, «1.dovedlo dp zafietianegu te, & tit.pdvcdal me te hoteito M bil m,p-’
nam, med tem Jto Dunaj, kutermm
so nam en tena, umira gladu.
Burno pozdravljen je stopil m oder nar. predstavnik Grafenauer, ki nam Je med drugim povedal tudi zanimivost, da Nemška Avstrija do sedaj potom kompenzacije še ni plačala niti polovice prve pošiljitve živil, drugo pošiljatev pa j« dolžna š« v celoti. Nemci nič več nimajo blaga za kompenzaetjto. Naj pridejo Nemci pogledat, koliko nas jc, potem tim bo prešel tek za nadaljnje rovarjenje proti nam na Koroškem.
Kot zadnji govornik j« nastope dr. Mišič v sokolskem kroju in po kratkem govoru predlagal resolucijo, ki poudarja obletnico osvobojenja te zahvalo Srbom. Med svira-njem »Lepe naše domovine1* je zaključil g. Trunk zborovanje.
Po zborovanju se je vršil t v restavraciji Just velika veselica.
Med shodom in pri veselici Je svirala vojaška godba In pelo Trnovsko pevsko društvo te Ljubljane, Tudi vrli Bistričani »o pripeljali seboj svoto godbo, dasi J« ivabski Jo-hansen hotel to preprečiti. Posebne zabeiežbe pa te vredno, da so prlši! tucH na ta manifestaeijskl shod. kakor pred štirinajstimi dnevi v Št Jakob iz avstrijskega ozemlja zavedni Bručani, ki trdno upajo, da pridejo tudi oni še pod jugoslovansko streho. Ze teden pred zborovanjem so skušali razburjati nemčurski agitatorji slovenski Rož z novico, da pridejo v nedeljo čez Diavo nemške tolpe razgrajat, to pa samo radi tega, da bi ostali ljudje doma in ne bi šli v Borovlje. Ker so na« fantje hoteji nemčurske šnopsarje sprejeti* kakor se Jim spodobi, te mnogo Korošcev res ostalo doma, veliko pa jih je moralo ostati rodi dela pri živini itd A
« B *?** ppM«*« amtai uwi
v »vrt, da te zbof©v»fo mnogo tisoč
Slovakov i» budimpeštansfo* okolice in da »o seveda protestirati pmtl od* cepinri Slovaške od (terskeTfitedo-vedni smo. koliko Slovakov M is
priznavati Madžari v budknpeštan-skem okolišu, če bi mirovna konferenca ugodila njihovim zahtevam. Najbrž« zopet nobenega.
RUSKO ČASNIKARSTVO m
KNJIŽEVNOST.
Neki ruski založnik, ki se ie zadri ti čas mudil v Švici, pripoveduje o položaju ruskega časnikarstva sledeče: Moskovska »Izvestju« so glav-
boljševikov. Naklade imajo nad 2 milijona izvodov. To izdajanje oskrbuje založba »Silinski«. Jsta za* togba izdaja v Petrogradu in Moskvi »Pravdo«. Ta list se tiska v stotisofi Izvodih. V istem založništvu izhaja »Ekonomskaja Zizn« in »Siromaštvo*. V neboljševiškeni listu »Moskva* se ne sme niti ziniti o politiki. Zato se bavi »Moskva« samo 7, lepo* slovjem in umetnostjo. Pod vodstvom Maksima Gorkega se tiskajo knjige »Knjižnice svetovne književ ^osti^ Dela prevajajo različni književniki, katere podpira sovjetska vtedt
Razna poročISa.
Začetek augleško-ruaklli pogajam,
LDU. Berlin, 1, junija. »Berliner Tageblatt« javlja te Haaga: Kakor poročajo te Londona, Je bil včeraj v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve prvi razgovor med Llayd Oeorgem in Kraškom. Razpravljala sta o vzpostavitvi trgovskih odnoša-Jev, pri čemer je angleška vlada vztrajala na stališču, da se morajo vsi volni ujetniki, ki se še nahajao na Ruskem, vrniti v domovino, prodno ?e more misliti na vzpostavitev trgovskih odnošajev. Trgovina se ne sme zlorabljati v propagandne namene. Franclja se ne udeležuje teh pogajanj. Francoska vlada Je mnenja, da mora Ltoyd George biti v polni meri odgovoren za [iogajanja z Kra-slnom.
Spor med avstr.-ogrsko bate) la Češko
LDU. Dunaj, 2. Junija. (Savno sbo-
7®O0 domačinov. To povetno radi tega, da ne bo kdo mislil, da so bili te gostje iz Kranjskega, ki so nam Jih tako radi predbaervali nemčurli. 8 Kranjskega je bilo mogoče komaj sto Hudi. Tudi govorniki so bi sami domačini.
Prihodnjo nedeljo pa se vrši velika manifestacija v Zrelcu. Tte pa vabimo v prvi vrsti tiste, ki so se Izražali in se še izražajo, da ni vredno, brigati se za Koroško In da Korošica ni vredna Tiitl enega kranjskega fanta. Le pridite In poglejte našim Hudem, kJ stote pred odločilnim bojenj, v obraz. Sli bodete nazaj s prepričanjem, da mora biti narod, ki je trpel tisočletno sužnost in bil brez vseh pravic itt brez vsake zaslombe, vendar še nekaj vreden, če Je ostal tak, kakor ga vidite v sedanji borbi. Potem šele sodite, ko 9« bodete prepričali. in uverjen sem. da bo Val« sodba, ako niste zakrknjeni egoisti ali pa samo strankarski politiki, ta, da Je vendar te vredno pobrigali se za slovenski Korotan, ker to ne bo samo v korist njemu.ampak tudi na-ši mlad! Jugoslaviji.	8-r.
Beležke,
KAKOR KAŽE. .
Ko bi si bti pred letom dni ali Se
preje upal kdo v Budimpešti < rditi. da z* nahaja v budimpeitanski okolici te en ducat Slovakov, bi ga gotovo madžarski velikaši proglasili ali za norca ali pa za veleizdajalca. Te
dolgi debati o ugovoru češkoslovaškega vladnega komisarja proti razdelitvi dividende se Je sklenilo, preiti na dnevni red in razdeliti prvo dividendo 42 kron. Ker ie češkoslovaški vladni komisar oporekal sprejetju tega predloga, Je bančni guverner SpltzmMler, opozarjajoč na to. da Je Avstroogrska banka v likvidaciji, izjavil. da moča ugovor« proti izplača-nju dividende priznati odgoditveno moč. tako da se more dividenda izplačati Sele potem, ko s« poravna sedanji spor s češkoslovaško vlado. (Velik nemir in razburjenost.) Neki Član je pozval zborovalce, naj zapu-ste dvorano, ker se soglasno sprejeti sklep ne priznava; nato Je zapustil večji del zborovalcev dvorano. Volitve petih generalnih svetnikov bi računskih revizorjev se Je udeležilo malo članov.
Francoska zmaga v Siri#.
LDU. Pariz, 2. junija, »iiuvas« po* toča iz Beiruta, da so zasedle francoske čete Aintab. Turške tolp« m PustHe 1200 mrtvecev.
Rusiia strada.
LDU. Rotterdam, 2. junija. Po poročilu londonskega tista »Star« je po* vedal Krassin pri razgovor« z Lloyd Gdorgem, da Rusija nima preoblhi žit«, pač pa da more dobaviti mnogo plute, lanu, kož in raznih drugih stvari. Lloyd George ie izjavil, da hoče Rositi pomagati v teh težkočah.
Zelena internacionala.
LDU. Koeln, 2. junija. Bavat sk, vodja kmetovalcev dr. Heim je na shodu krščanske ljudske stranke naznanil. da so združena društva kmetovalcev v Nemčiji. Avstriji, Madžarski, Belgiji, Nizozemski, švedski Norveški itd. začela pripravljalna dela. da se osnuje zelena internacijo* nala za vesoljno poljedelstvo s sedežem v. Haagu. Dne 6. julija bo v Pa»-sau-u razgovor voditeljev kmetovalcev različnih držav.
*
Mirovna pogodba z Madžarsko se pocbiiše danes v Versaillesu.
Za namestnika češkega mlnisti. predsednika je bil izvolien minister za notranje stvari Svetila.
Ptedsednik Masarvk se odpel!«* 7. Junija v Plsek, kjer obhaja češki pesn k Hevduk 85. rojstni dan.
Henri Barbiisse, znant avtor »Ognja«, se je preselil v Milan, kjer na« mergva ostati staino. iz Milana nav-
*v£*! voc^ mednarodno socijaii* stično propagando.
Konferenca v Spal se je odgodila radi volitev v Nemčiji 1« vsled žeti« itafi Janške vlade do 21. julija ti
Gospodarstvo.
/
—Bagg
+ Brezplačno kuhanje žganj« Je
dovolil beograjski finančno-gospo-darski odbor prebivalstva v Hrvat-ski in Slavoniji. Vendar pa Je koH-člna žganja omejana samo na domače potrebe.
+ Parobrndsko zvezo med Nem-mo In Jugoslavijo Je uvedel Bavar-
ski Uovd, ki Je v ta namen ustanovil
v Beogradu svojo dkekcijo.
*+■ Izvoz živil 1» Češke prepovedati. Kakor poročajo češki listi, Je vlada sporazumno z ministrstvom z« prehrano prepovedala izvo« žtvh se
od tega, da bi bil podal samega sebe. Odtujil se te naturi, Iti Jo te gledal s tujimi očmi, zato nejasno, megleno. Ni mu bilo mogoče »poznati bistva ! predmetov, videl te le njih površino, ‘do jedra ni pr odri.	Tako so (a tal a
dela njegovih rok brez pečata osebnosti in globokega doživetja. 0|ly* HaJoče vernosti, prepričane, o svoji upravičeno*« in nujni zmagi ideje, ni mio v vseh dosedanjih delih. Pr®-mnctghn se pc,zna bula manira, ki ni mptivirana v njih samih. »Vedcio-vadka« J« v Hnfll In gibu stoječe 11-gurc. ki spominja oddaljeno na umetnikovo »Putifarko«, jačja, nego v celotni sestavi, skupine, ki ni bree teatralične pozo, »Metka jc žrtev pro-ktetatva naročil, boljša jc »Portretna Stadija I« v marmorju, katero pa stilizirani lasje spričo naturalistično modeliranega obraza motijo v enotnosti, ' Obraz sam te posebno v zgornji polovici, izklesan a velikim znanjem. Druga, portretna Študija (v mavcu) te poglobljemi v izrazu tet mho«o mirnejša v zaokrožen! sllho-ueti. Umctrnk skuša doživeti svoje motive m podati v trodimoaziio-nrdnih likih, ne samo grafično * mejno linijo brez plastično®!! Svojo a-rne.tniško poteu(:o Je Dolinar rrajbolf« dpkumeHtival s skulpturama svojih Gigantov, M	Krekov	grob.
Ivan Telee, avtok Prešernovega
kom vojne te bil interniran v kužnem taborišču na Sardiniji. Vojna furHa ga te zalotila v Večnem mestu. Bivanje v Italiji ni ostalo brez vpliva na Zajca. To kažejo že naslovi razstaviščih mavčevih ‘. snutkov: »Medea«, »Sapoho«, »Fau« te Mutio«. »Meipo* mene itd. Izvršene so ta skulptur« v strogo klasicističnem duhu, po iaar taziji brez živega modela. ZanmanJ« vzbuja »Portret« znanega gledališkega umetnika, v herojičnl ocierskl poti
Dva velika talenta »ta brate Fran la Anton Krt®. Prvi, starejši Ja
gojenec pražke akademije Razstavil je ducat manjših stvari v maycu, 2 pa v lesu. Izmed razstavljenega sta plaketi »Glad« in »Paloma* zaiij posebno značilni. Osobito prva. Kipar hudo pretirava oblike in razmeri« teles, ki 5.0 pa kljub ti dosledni stilizacij; zelo naravna. Jako ugodno vpliva n« gledalca harmoničnost delov, ki so medsebojno zvezani v ritmične skupine. /.Sv, Krištofa« je brez nasilnosti v,komponiral v okvir plakete, ki spominja v tem na avtor-javega Martina Krpana. Veliki »Krista*« «4 Križ« te velikopotezen v de-le^AtivAera MBtelu, v naturalističnem pfTgteiKi u« bf mu bilo marsikaj oči-V obrazu te mnogo duše, v de-obfici. samorasla
1
.fu, i jim
-r%L* |hi|jr r terte~sinf i P8	i
celo dobo prehranjevalne krte«. Do-voljon je le Izvoz neobhodno Dotrehr* »ih živil za na potovanje, pri čemer so izvzeti mlinski pridelki. — K no* vedeni prepovedi Je »C. D.« pTtponr nil: To bi »e moralo že davno zgc* diti. Zdaj, ko se te že toliko IzvozUr te prepozno.
4 Tvornlca za anHinske barve Ki lekarniške potrebščine se ustanovi v O*:jeku.
-f Sadna letina v Sioveniji kaže letos izredo lepo, ^
svojega mojstra, katera je vsa zbrana v fanatični, asketski strogosti sveu:ikovega obraza in verno« njegove prepričevalne geste. Fran Kraf gre po poti, ki vodi navzgor k svit* litn idealom lepote. Njegova bitki l!ve po lastnih zakonih svoje poteu-clrano življenje, ki te motivirano gl-banjo te duševni xzmz obenem, X njegovih plastikah le zaeno moau* mentalnost in natura.
Aafon Kralf te Izrazito piastiče* taieai; njegove sltice so some predpriprave te predstopnje, ki vsebujejo združene vse dovršene bistvene znake Čiste plastike. Dasiravrio je vsekakor starejši brat nanj odločilno vplival, je vendar njegovo udejstvovanje poučenemu opazovalcu skoro nepomljivo. Kajti ta mladenič je s smelo gesto začel tam. kjer so umetnosti in .vseh življensklh užitkov pre-nasičeni velikomestni rutinerji nehali. Koliko ie v vsem tem resničnosti, koliko pa samo priučenega pp« žžrstva, kdo ve? Da je član pristen, o ten: nc dvomim, pravtako je nedvomno, da mladi kipar poseduje neobičajno kompozifrorno ziuo/uost, ki se stopnjuje do resnično prcpfičcvni-u« sile, ampak P$> kakšnih potih ie prišel do teh miselnih zaključkov, na katerih temelji njegova umetniška tega, ne morem doumeti.
(Dali« nrih.)
182. stev.
r^tTOOBLAVgA" dne 4. Jnnfr ICttO.
Stran 8.
Dnevne vesti.
— Propaganda za Koroško v Berlina. Steinacher, nemški agitator, Tirolec dr. Penek, bivši profekor geografije na dunajski univerzi in dr. Tschurtsehentaler so pred kratkim V Berlinu predavali o Koroški. Zboro. vanje je bilo sklicano posebej v ta namen. Tako delajo Nemci, Nekoroš-ci, da zainteresirajo ves nemški narod za zemljo, do katere nimajo pravice. Kako ie pri nas? Bratje Srbi se zanimajo za usodo Koroške, le srce Slovenstva je kakor umrlo za zemljo, ki je naša. Tudi to bo vedela povedati zgodovina, da je minulo mnogo let no osvobojenju Slovencev, predno le Slovenec svobodo tudi razumel in doživel v njenih globinah.
V Beogradu za Koroško. V nedeljo, 16. maja je priredil »Demokr.
Študentski klub u Beogradu« javno predavanje o Koroški prilikom plebiscita. Predaval je g. Gjuro Džemom ja, narodni poslanec iz Bosne, isti, ki je govoril tudi na veliki manifestaciji koroških Slovencev v Žel. Kapli Srce prepričanega Jugoslovana moie z isto ljubeznijo obseči slovensko Kosovo, kakor srbsko Kosovo, srbsko Kosovo, kakor slovensko Kosovo.
-• Nedopustno postopanje. Neki Primorec-begun ec, ki je kot zaveden Jugoslovan moral mnogo pretrpeti v zasedenem ozemlju in ki je bH tudi interniran, je zaprosil za mesto uradnika pri Žitnem zavodu v Ljubljani. Ravnatelj omenjenega zavoda gosp. Muri mu je obljubil, da prošnji ugodi — in oblini oval cele tri tedne, slednjič pa besedo prelomil Na o-poml. o do l ičnega begunca, da ni lepo, da ga je g. ravnatelj pustil tako dolgo čakati v praznem upanju, je g. Mu. i dal istemu izplačati iz blagajne Žitnega zavoda 500 K kot odškodnino. To je sicer hvalevredno dejanje, in še več odškodnine bi moral dobiti prosiiec. vendar pa se nam zdi nedopustno. da se je izplačal detičm znesek iz blagajne Žitnega zavoda radi tega, ker je ravnatelj prelomil besedo. Razsipati s tujim denarjem vendar ne gre. Ako bi se g. Muri odkupil za dano in prelomljeno besedo z zneskom iz lastnega žepa, bi ne imeli seveda nič proti temu.
~ iz duhovniških krogov nam ni -šejot Uraduištvu in, učiteljstvu bodo sc zvišali mesečni prejemki za 25 %. Ali nismo nižji duhovniki, zlasti kaplani, ravno tako potrebni, da se tudi nam zviša draginjska doklada, ki }e gotovo najmanjša v primeri s časom našega študija!? Ali ne živimo na ravno istem mestu kakor uradniki in učiirfji? Vojna nas je napravila proletarce. povojni čas pa berače; saj si s svojimi prejemki ne moremo omisliti niti najpotrebnejše' obleke in obuvala ! Naši cerkveni knezi so na škofovski konferenci v Zagrebu bojda obravnavali tudi vprašanje duhovniških plač, pa to je bilo le teoretično razmotrivanje; mnogobolj jih skrbi, zastareli celibat kakor pa gmotni položaj bednih duhovnikov. Radi bi vedeli, kaj je storil za nas za časa svojega ministrovanja g. dr. Jankovič, ki si gotovo želi, da bi ga ob času vo-'itve podpirali tudi mi duhovniki 1?
— Veliki tab-r na Otoku ob Vrbskem jezeru. Opozarjamo na veliki tabor, ki se vrši koncem t. m. na Otoku ob Vrbskem jezera. Spored objavim o pr a vočasno
— Darovi sta Jugoslovansko Matico. Pintar Jernej 10 din. 2 DaL.a-tinca, 1 Tržačan po 10 din. Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske mesto veuca na krsto umrlega Ml-hajla Weissa 200 K. Pri Igliču v Srednji v asa nabralo omizje 190 K. Delegat ministrstva financ dr, Karl Savnik in višji finančni svetnik Makse Kostanjevec iz Ljubljane r hvaležen spomin za gostoljubnost v gostHnl Olasar v Smelniku (Ruše 'pri 'Mariboru) 120 K. Telovadno društvo »Sokol v Mostah«, mesto venca m krsto umrlega brata Prana Albrehta 50 K. Lndovik Longar, fin. respic., 25 K. Adalbert Finžgar 20 K. Anton Skala, nabral med člani antialkobalnega društva »KraberU k Šoštanj«, Topolšice'in Zavodnje pri Hrovata v Zavodnjah 130 K. Ljudska šol« Vič 32 kron. Zbirka gdčtie. Sabini e Meničeve. učiteljice v Sevnici ob Savi 110 K.
— Na smrt obsojeni Ivan Avbelj,
ki ie ob porotni razpravi odločno talil »voj zločin, ja zdaj v zaporu, kjer čaka svoie uuode. priznal, da je res 'svojo taščo zavfrumi.
— Verlžnica s tobakom. Verifeiei Ivank} Oman so zapleniti v RlbnicL 140 ovojev cigaretnega tobaka in 10 ovojev navadnega, Oman je fini her-ČPgovlnski in turški tobak kupila v Ljubljani pp 7 K ovoj, navadni pa po * K 40 v. Prodajala pa ga le do 12 IC
— Ogled tov«*® pgev ta okrajno glavarstvo Kočevje in Cerknico priredi »Slovensko lovsko društvo« dae 13. Junija ob 10. uri dopoldne v Velikih Laščah na dvorišču gostilne Grebenc. Vabimo vse ivuejitetje lovskih psov: frmačev, brakov, jazbečarjev itd., da pripeljejo svoje pse k ogledu. Posebna komisija bo pse ocenila in kar je čistokrvnih jih bo vpisala v rodovno knjigo. Odbor.	K,
Ljubljana.
— Državna deška tu dekliška meščanska šola v Borovljah priredi s
svojim pevskim zborom, ki šteje nad 70 dečkov in deklic 11., 12. in 13, junija L L izlet v Ljubljano.
s Kamodheta policije. Dva beograjska trgov, a sta včeraj dopoldne občudovala komodnost ljubljanske policije pri vidirauju potnih listov. Od jutra do poldneva sta čakala na potni vizum. Zaman. Občinstvu to čakanje ni povšeči, zato bi bito treba uvesti nekoliko modernejše uradovanje.
— Pod sage&dio velikega procesa. Kar naenkrat so se, in to po onem senzačnem procesu, pojavila v Ljubljani zastrupljevanja. V sredo zvečer se je neka dama v Latterniannovem drevoredu zgrudila na da in začela tožiti o velikih bolestih. Klicala je venomer: »Mod BojkcT Kje ie moj Bojkol« Rešilna nastaja ?o je okoli pol 9. zvečer odpeljala z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer pa jo je zdravnik kmalu zdravo odpustil. — Drugi siučaj je naslednji; dva mladeniča sta v kolodvorski restavraciji pila pivo. F.nenm je bilo dobro in skoro da sladko. Drugemu zelo grenko. Ko odhajata, postane enemu zelo slabo in počne bruhati. Prepeljali so, ga v deželno bolnišnico, kjer so ir a izpraznili želodec ter ga ohranili pri življenju. Bil je to I9Ietni Alojzij Tesar, stanujoč v HranilniŠki nfief. Tekom včerajšnjega dneva jg zdrav zapustil bolnišnico. Proti njegovemu prijatelju, ki je bil včeraj že cb 6. uri zjutraj aretiran, so uvedli preiskavo, ker domnevajo, da ie on natrosil strup
l v pivo.
— Zanimiv beg pred 0’Ancunzi-jem. Ko so na SuŠaku počeli govoriti, da nameravajo d’Annunz?Jevi arditi vdreti na Sušafc, so nekatere družine mu vozno hitele spravljali drago-
, cenusli. Tudi gospa Mila Ornbič, soproga bogatega trgovca, ki pa se mudi v Zagrebu, je 27. mufa spravila vse dragocenosti in dragulje, efektne papirje in sedem hranilničmh knjižic v kovčeg ter poslala svojega 16* letnega sinčka Marka v Zagreb, da lih izroči očetu. Mit ko, ki le pohajal VI. razred gimnazije s slabim uspehom, »e je zbal očeta ter je z dragocen im zakladom pobegnil v Ljubljano. Na telefothvKo obvestilo zagrebške policije je kolodvorska policijska ekspozitura ustavila v Kolodvorski ulici elegantnega, visokega mladeniča. Aretacija «e Je izkazala pravilna. Mladi Mirko je dospel v torek zjutraj v Ljubljano ter se nastaiiil v hotelu »Slon« pod tujim imenom. Kovčeg z dragocenostmi so dobili shranjen v garderobi glavnega kolodvora. V kovčegu so našH Še vse dragocenost popolnoma nedotaknjene z natančnim inventarnim zapiskom Dragocenosti reprezentirajo priličuo en miliion kron po sedanji vrednosti.
«= I* Kolodvorske ulice. Neki pekov ri pomočnik, Konrad Kaiser** beiger, Dunajčan, j® Ml v sredo ponoči silno rabijaten in pijan pred nekim prenočiščem v Kolodvorski ulici* Na vsak način to zaželel neko ženščina I* razjarjenostf, da ne more doseči zim e, je silno pretepel po gostilnah na citre igrajočega slepca Henrika. Okoli pretepača se Je zbralo številno občinstvo, ki se je zgražalo nad surovostjo olikanega Dunajčana, ki so to preobjedel našega kruha. Bii to aretiran. Zaradi razgrajanja ie bil obsojen na pet cfni zapora.
w Narodna Čitalnica v Sp. Šiški priredi v nedeljo 6. t. m. ob SL ml popoldne vrtno veselico nrl gospodu Peter Stepiču. Zavedni ŠlSkarfi, pokažita z obilno udeležbo, dc Vatu bije pravo narodno srce za kulturno delo!
— Danes zvečer jte koncert v kavam! Zvezda od 20. do 23. ure. Igra vojaška godba. Vstop prost.
Maribor.
V eedeljo gostota v našem gledališču g. Josip Povhč, član kr. Rubij gleda! išča. in sicer v vlogi Celestina v »Mam'zel!« Nftouche«.
2 an len Jen sladkor.	Kavarna? tol
Leopoldtn! Stefzer v Vetrinjski »fid so zaplenili 100 kg sladkorja, katerega jo prodajala po 160 K ea eden kJioarjim.
Šamomop. % ntftotg wtm poro-čtek <to to mB * novtom meten v
Dravo neki starejši mož in utoatt. Kakor s« naknadno poroča, j« bnd dotičtek, ko so ga potegnili hi vode, samo molek in prazno denarnico eri sebi identitete samomorilca še te bito mogoče dognati Sklepajo, da Je delavec neke tukajšnje tvornice.
NA POMOČ*
Za nemško Koroško stoji ves nemški narod, Celovec te razposlal v vsa nemška mesta potovalne učitelje, da ljudstvo zainteresirajo Za predstoječo bitko. V celovški in bebaški pisarni imajo zaposlenih nad 50 pisarniških moči, razen tega celo armado špfjo-nov In agitatorjev. V Gradcu in m Dunaju "ladujejo, sa-rno da pomagajo coni B. Nabrali so ogromne svote denarja. Čutijo, da je od predstoječega glasovanja v coni A odvisna tudi usoda Celovca, zato so stavili vse na kocko. Ena sama mised preveva dane« nemški narod: KosJSgSfc — Tu meii vedno bolj čutimo pritisk prifila-iafcč iz cone B, zato prosimo pomoči. Naša organizacija je pomanjkljiva, ker vlada ni storila svoje dolžnosti* Nujno potrebno je, da *!. a za nami vse jugoslovansko ljudstvo. Podprite »as moralno in maknjahiol Predvsem rabimo denar. Vsak Jugoslovan n?’ daruje vsaj 1 K h? imeli bomo miljone. Društva in šole naj prirejajo preda\ unja o Koroški! Snov je obdelana v brošurah, Id jih je izdala Zvezna tiskarna m na katere ie že večkrat opozorila »Jugoslavija«. Prirejajte cvetlične dneve 1 Prirejajte izlete! Prihajajte na letovišče! Letošnje poletje bodi namenjeno samo Koroški! Brez razumništva In šol je slovenska Koroška khitbovala stoletnemu nemškemu navala. Svetovna vojna le prinesla rešitev. Veliko smo Izgubili, sedaj rešimo, kar se da rešiti. Krivico moramo streti popolnoma! V kratkem slavimo zmago, ki bo prej al{ slei nrinesla rešitev tudi Gospi-svet! in Ziljski dolini. Korotan vstane k novemu življenju. Tega vstaienfa Hodimo deležni vsi: Slove si, Hrvati m Srft?. Na pomoč!	B.
Šport m turi stika
Gaiopue dirke so privabile včeraj štiri do pet tisoč občinstva na dirkališče daleč zunaj pri Zalogu. In to kljub hudi vročini in skovu brezkončnemu potu. Vidi se, da zanimanje za športne prireditve vedno narašča in da bo imela Ljubljana zelo hvaležno športno publiko, samo dia jo je treba še vzgojiti, treba pa nuditi tudi več ugodnosti. Dirkalski klub bi v stregel sebi in Ljubljančanom, če bi izposloval pri južni železnici, da bi pri ddr-kah uvedla po nekaj vLkov do dirkališča in nazaj, saj so ovir« malenkostne. Da dirkališče še ni vzorno, ni čuda. saj je bila včeraj šele druga prireditev.
Prva dirka je odpadla, ker je bito premalo priglašencev. Mesto nje se je vršila tretja v dveh skupinah. Pri drugi (kmečki) dirki je starjalo 6 konjev. Razdalja je bila 2000 m. Zmagala je 51etna »Mici« g. Verdirja i* Tržiča z 2 min. 29 sek. Drugi to bil »Berač« g. Habjana iz Domžal, tretji »Fric« g. Prešerna iz Sp. Šiške. Pr! leseni zapreki je padel kooj g, Krapeža z jezdecem vred. Jezdec gospod Gliha se to toliko poškodoval, da ga to odpeljala rešilna postaja nezavestnega. Nima pa težkih poškodb. Tota-lizator je izplačal 50 K na 20 stavljenih.
Lep je bil prvi oddelek tretje dirke. Startalo Je 6 tekmecev, vsi s precej dobrimi šansatni. p0 precej ostrem boju je odnesel zmago 9!etui »Bele« g. Terana iz Bistrice z 1 min. 34 sek., d oči m sta dobila H. in III. mesto Krapešova Roza in Zargl. V dragem oddelku je tekmovalo 7 feonji Dobfl je zopet na prvf Mp neznaten taks g. T etana Z l m«. 50 sek. Drugi to bil Kanzi g. Žabjeka, tretja Afnti g. Kodele. Dolžina obeh dirk J600 m; to-fatlsator obakrat po 39 K. Dirka to bila za publiko posebno žaba vasicer so se konji bali zaprek in uhajali vedno po strani.
Pri četrti glavni dtrki so startafi safmo trije i »Arbaš« majorja Tadiča h Celja, »Liska« g. KrapSa In «Ledi« g. Habjana In Domžal. Poskusni po* leti so bili skoro vzorni, tud! skok! brezhibni. Zato ie bila napetost med gledalci veffkp, naval Ha totaSžator ogromen. Start se to malo zaknssifl, « naposled rso konf vmidar oddrvcR. Vodstvo to prevzel takbt »Arbai« fr, g« ob.4cŽPi dojzaoreka. toni pa zavil v stran In za nfhn »Le<fi«. N?i ta način te profilirate »Liska«, kf fe Pri startu zaostala, dohitela, ofto, T*ela tono zapreko hi priSfa na prvo mesto. Ari' A to z jezdecem zdir jal vstran In se fa-toSlf t® tekmo, »Led!« m si je takoj tspcanngte to Jcravlu Pri cefl dmfi rrnidl se h Wj o«ter ifl
^	 A
ffAllInn-V	tvOTTO*	™ CHfU etvlvid«
(to bo »Ltoka« zaostala, « par sto metro« pred cUtom m j« »tegnito, se
odtrgate od »Ledi« jn zmagala več konjskih dolžin. Prehitela ^ : cdaljo 2800 m v 3 min. 45 sek. faj dosegla prvo darilo 2000 K. Jali. l jo ie Ste-novec. Totalizator 53.
Nekaj novega in zanimivega za Ljubljano je bila zadnja točka: ma-ster-dirka podčastnikov Publjanslce garnizije na službenih konjih. Njen smisel je v tem, da predirjuto tekmeci gotovo razdaljo (včeraj 4 do 5 km) v galojM.za svojim voditeljem, da se preskusi vztrajnost konj; nato Sele jih voditelj izpusti 'm s« razvile kratka, a tem ostrejša tekma. Včeraj je nastopilo pod vodstvom v. kapetana Maseka 9 podčastnikov. Njihov galop ie nudil krasno sliko In navdušil vse gledalce; zadri bo? ie Lil okrajno oster to napet. Slo se je samo za korake. Zmagal je Lavoslav Or uš;, nik od artlljerfjskeg* polka, H. je bil Franc Itobaj od istega polka. IH. Janko Kos od povoznega oddelka, IV. Matko Visočnik od 40 pp.. V. Alojz Pungartnik ta VI. Andrej Habjančič zopet od artil. polka. A t ; ostali so bili takoj za nlimi. Naši podčastniki so sl ustvarili retatoe, M mn "a. ne bo mogel nihče kratiti. — Že po končani tekmi se je vzpel eden Izmed konjev preko ograje v smeri proti občinstvu. A bila je le previsoka ta tako se je, najprej v strah In grozo, a potem, ko so videli, da ni rrikake nesreče, v smeh in zabavo tisočerih gledalcev po vseh pravilih prekobicnil črez glavo. Niti konju, nKl jezdecu, ki je seveda odletel, niti tesno natlačenemu občinstvu se ni zgodilo ničesar.
Tudi revanž-tekma nirlja-Gernia-nija včeraj ni prinesla Gradčanom revanže. Če ne bi hneB tako spretnega golmana, bi pogereli še bolj, ta-
k» peso jo odnesli samo z enim. PoL ča* je bil 0 :1 v korist »Ilirije«, v drugi polovici se ni spremenilo. Kotil 1:13, tud! v korist »Ilirije«. Jutri se merijo Gradčani »Slovanom«.
Cestno dirko priredi klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani v nedeljo dne 6. t. ra. na progi 50 km Ljubljana—Vrhnika do demarkacijske črte ter nazaj. Start in cilj Pri 2 km na Tržaški cesti. Cela prireditev se del! zopet v dve skupini, težka (navadna) kolesa ter lahka (dirkalna). Start za težka kolesa op :x>!
3. uri za lahka ob 3. uri. Travico udeležbe imajo člani kluba, ki se prijavi«, jo do sobote 5. t. m. do 4. popoldne v trgovini »Svetla«, kjer se tudi sprejemajo novi člani.	K.
Sestane*« dirkačev kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljtdv ljanf, se vrjf v soboto 5. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Novi Svet, klu-bova soba.	k.
MMMMrrtv vq»yt-».>r.*n*TU«.<;v.iiT—.<y»—■TT^r>.Tr_r.1 r . - «nrr m
Književnost in umetnost.
»Ljubljanski Zvon«, XI.. Vsebina
4, številke: Igo Gruden* Barkovlje.
— R. Peterfta-Petruška* Na satnem.
— Igo Gruden.: Kriška dekleta. — Ivo Šorli: Gospa Silvija •— Miran Jarc: Ob tihi vodi. — R. Krivde: T. O. M a sank kot estetik- in literarni kritik. — Janko Olaser: Spomin —> Ivan Zorec: Tonček ra Ančka. — France Veber: Bergsoanva teorija smešnega. — F. Golar: Budnica — Marija Kmetova: Brez ta! — ivan Albieht: Tomijeve Tin«, mlada leta.'
— Književna pbročila. - - Kronik«.
— Nove knjige. — »Ljubljanski Zvon« stane celoletno 70 K. Naročajte!
Pokrajinske vesti.
Novomesto. V nedeljo 13. junija ob 11. url se bo vršilo na glavnem trgu veliko ustanovno zborovanje podružnice J »gosi. M, za novomeški okraj. Več govornikov bo razložilo občinstvu plemeniti namen Jug. M., ki naj bo dobra mati našim nesrečnim zasužnjenim bratom, in naj jih varuje narodnega fn gospodarskega uničenja pod tujim jarmom. Ustanovno zborovanje podružnice v Novem mestu naj izpriča, da smo tudi v novomeškem okraju dovolj narodno zavedni in da hočemo tofikor priporno* dl da bodo naši pomflovanja vredni roraki mogli ostati zvesti svoji jug. domovini, dokler tudi zanje ne pride ura osvoboditve. Upamo, da bodo od vseh strani prihiteli naši rojaki. — Pripravljalni odbor.
Ptuj. Nekako pred enim mesecem so popevali in kričali nemškf igralci do Prešernovi ulici, ko so J!i od vajt iz gledališča: Wlr brauchea nur Pisen und eiserne Fftuster itd Na tozadevno pritožbo, uai se Nemcem radi podobnih izgredov zabrani Igranje v mestnem gledališču, ie gospod nadkomlsar zahteval priče. Priče so vse potrdile, a kljub temu »e našim nemškutarjem ni zgodilo ničesar. Če se kje kakšen Slovenec oglasi, ga tako! kaznujejo z denarno globo ali pa zaprejo. Ne razumemo, zakaj se s tukajšnjimi nemškutarji postopa tako z ro&avicantl na rokah
Ormož. Vrnil se je zopet te Gradca biv M logar, pozneje gozdar or-možke graščine, ki se je v Joaeni leta
I9|9 izselil v Nemško Avstrijo. Vzel je takrat s seboj vse, kar se ie od* nesti dalo. razen vinograda, ki je se* veda nepremakljiv. Ta možakar ie bi! 45 let v službi omenjene graščine, vendar v teh letih ni čutil potrebe, naučiti se slovenskega Jezika, dasi je občeval večinoma s strankami, ki nemško ne razumejo. Zdaj se je zopet vrnil, ker mn je menda v Gradcu predrago in ker mora obdelati svoj vinograd. Moža nismo prav nič ve« seli, ker ga poznamo kot denuncijatv* ta slovenskih graščinskih uslužbencev.
Železna Kapla. Zadnje dni so sa sešB pri nas Štirje nemški hujskači. Dva sta bite iz sestradanega Celovca dva pa potuhnjena Nemca iz Boren veli. Prišli so demonstrirati proti Jugoslaviji tej* agitirati za bankerotno Avstrijo, V gostilni so lagali in zabavljal! čez našo lepo in bogato državo ter proslavljali beraško avstrijsko republiko. Ko so pa Še začeli prepeva« nemške pesmi, so k) izknpili, Vurucstni organi so iih prijeli in jim preskrbeli brezplačno stanovanje, Tako je končalo njih r avarsko delovanje. Naše ljudstvo ie vse navdušeno, da se združi z brati v Jugoslaviji, o neroSti Avstriji noče nič več slišati^ Posebno ženstvo pridno agitira za, naš uspeh pri plebiscita. Zmaga bo sigurno naša. — Letina se nam obeta jate) dobra. Vsega bomo imeli: žita. sena. sadja, kakor že dolgo ne. Vsekakor se nam obetajo boljRf časi.
Drobiž.
* Žganje so pričeti kuhati v 11. stoletju. Dobilo se to prvotno ie v lekarnah, kjer so ga hranili med stropi Sele 300 let Je, odkar ga ljudje uživajo kot pijačo. V žganju to 20 do 40%, v konjaku 45 do 60 %, v rumu 50 do 70 % alkohola.
"Nailepša FraoceataJa. Francoski I listi pišejo, da to bite ob prflfid natečaja, katerega so razpisali francoski grofi, izvoljena gospodična Agne« Šonrot s 115.000 glasovi kot najlepša ženska v Franciji. Dobila je vse veliko nagrade, katere so v ta namen adtedlla francoske modne delavnice.
* Uspete protialkoholnega gibanja v Ameriki. Policijski načelnik v Buf-falu poroča, da se je število prijetih i Piiancev zmanjšalo za 50 %. Zaradi Pijanosti ie bilo aretiranih v tavern četrtletju lanskega leto 24P6, v dru- i gem 2967, v tretjem 1866, v četrtem pa 1239 oseb.
* Za 12.430 u pomiftieuega denarja. Te drd to prffci k nekemu plzenskem« trgovcu potnik tvrdke Ro-senfeid te Lipskegs ter mu j« odštel za sirove kože ker na roko 12.430 če-fitoskivaških krp®. Ko Je trgovec prinesel denar v Plzensko banko, je v svoje veliko začuden je zvedel, da so vte bm&Kmi (rad njimi »»dem tiso-
čakov) pretapHeni s ponarejenimi kot* Id. Sleparja za s! odidejo oblasti, g vprašanje Je, če ga bodo dobili v roke. saj je tudi ime lipske tvrdke, gotovo le izmišljeno.
* čudno maščevanje. I* Berolta« ta Hamburga poročajo, cta so Nemci Jugoslovanske zdravnika, kateri so bilf prišli na Nemško, cta bi študirati tuberkulozo, pozvati, naj zapuste nemške kitoike m tudi Nemčijo. Za vzrok svojega ukrepa navadijo, da Jugoslavija od Nemške zahteva, da mora izročiti osebe, katere so kriv« svetovne volne
NA KOROŠKO!
TBr med vratail Celovca v Zrele« »e vrši v nedeljo 6. t. ra. vaffka narodna manifestacije. Slovenci, kdor to more, m\ se udeleži. Poka žime Celo /en, d« bo nemške «m]p o zmaad v con! A popetnorna prazne. Od vseh »trate vozijo posebni vlak! z znižani-mi cenami.
L.;y(: 'vA UREBN " .V.'.
Gospod V. V. v Mariboru, obrnite to na poverjeništvo za uk ta' bogo-čast jel
Izdajate« la odg, urednik A. Pešata Tite? »ličit, tiskarne« v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu se priporoča
Trstje
KAVARNA CENTRAL
V svrho nabave
železnega
čeličnega
blaga
iz Nemške Avstrije
se izvolite obrniti na
,Sidro4 o.m.8.H.Wien
III. Reisnerstrasse 3
Zastopstvo:
»SIDRO* d. d. za trgovino z železnino v Zagrebu, Vlaška ul. 40.
poleg Zmajevega (jubilejnega) mostu.
Lastnik Stevo Miholii.
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah Anton Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 18. (Trnovo).
Iiupl vsako množino po najvišjih cenah
1 MfiCTFiH ■Z(iefo uluiea žime za žimnice
L IVIHuIlIIL, Stražišče pri Kranju (Gor.)
! V zalogi vedno vaukovratna žima za žimnice. I !
Imam okoli 500 toplih gredic (700 m1). Hočem, da ustanovim v Beogradu vrtnarijo za gojitev in razpečavanje zgodnje zelenjave — poglavitno cvetja, iščem za to dobtoizvežbanega vrtnarja, koji vstopi v podjetju kakor kompanjon, ali pa kakor plačani delavec. Kapital ni potreben. Ponudbe z pogoji jo poslati na A. E. Biro-u Dra Bogojeviča, Beograd, Sremska 9 pod šifro ,Vrtnar*.
Špedicija „BALKAN“ sprejme teko! več
Naslov pove upravniitvo lista.
Plača po dogovoru. — Zglasiti se je takoj osebno
L’Eafi de Cologne
Spretnega, zanesljivega, pridnega
Kolinska voda
akviziterja
de la Mai8on
DRIAY - PARfiI
sprejmemo. — Ponudbe pod »Akviziter", na poštni predal štev. 74 v Ljubljani.
Vatit plus que 1’orl | Bolj zahtevano kot zlato!
Prodaja na debelo c
Parhimerie des .Fleurs de France". — (Parfumerija .cvetja Francije*.)
21 - PRED SKORJO - LJUBLJANA.
Naznanilo
strokovnjak, se išče za Maribor. Služba stalna, plača dobra, nastop takoj ali čim prej. — Ponudbe pod »Lesna trgovina* na upravo tega lista.
Od države koneesijonirana carinska agentura Milan Jakovljevič, Maribor. Cafova ulica 2, da cenj. industrijskem, trgovcem In obrtnikom naznanje, da je z današnjim dnevom na »Mariborski carinarnici" kot carinski posrednik počel poslovat).
Posreduje v vseh carinskih zadevah to je pregledovanje blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd.
Maribor, dne 1. junija 1920.	802
NAZNANILO
v Ljubljani ali hišo z dvori^eiti ali vrlem, na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod „StavblSče“.
A. ČERNE
— GRAVEUR —
LJUBLJANA DVORNI TRG 1.
Od države koncesijonirana carinska agentura Nik. M. Pivljakovlč, Maribor, Cafovo ulico S, da cenj. Industrialcem, trgovcem, obrtnikom neznanje, da Je s današnjim dnevom na .Mariborski carinarnici" kot carinski posrednik počel poslovati.
Posreduje v vseh carinskih zadevah to Je pregledovanje blaga, rekla, madje, preveč plačane carine itd.
Maribor, dne 1. junija 1920.	800
izvežbano v vseh pisarniških poslih sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal 74 pod „Nastop takoj**. 798
Najboljša mineralna voda Tempei vrelec, namizna voda S ty ria vrelec, medici nalna voda Donat-ski vrelec, medicinalna voda
je razen ponedeljka
vsaki dan od 8 zjutraj do 5 popoldne odprta.
najmočnejše vrste
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Statva
■MiBiifii mm iinn—^     rsAfi
Časopise, knjige; brošur«, cenike, ie ake, lepak«, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice i. mitu hitro, llftio In ceno
Zvezna tiskarna
b v Ljubljani, Stari trg 19. s
Naročita sprejuma tudi upravniitvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 ter njene podruinice v Mariboru, Olavn« trgi v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, PreSernova cesta.
Ljubljani
Soboti
Jugoslovanski kreditni zavod v
Marijin trg 8, tVoifova ulica 1 — Podružnica v Murski
obrestuje hranilne vloge
in vloge na tekoči račun	^	/
Ustanovljen septembra 1910.	iOLi	/q
Prometa do srede aprila	bT	/
nad 85,OOO.QOo kron.
fclfc*,.———— —	1	p	-	-	■	"."'"SSSSSSS:	n.-	■	-f-m	.
• BMH	.- .i—n————wawn—,  — BHmnuBmaunBaMaaMataMUBMtaauuauuiUtadUdMMUasaoaMdnBnma^^^^^^^^^^ov^^^^^^^^^
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom