LETO 1 873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLovtiMi 4 cmm St. 7-8 1. julij 2002 Janez Mihelič: Čebelarski center Slovenije je odprt za domače in tuje čebelarje 201 Prostovoljni prispevki za Čebelarski center Slovenije 205 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Franc Panker: Čebelarjeva opravila v AŽ panju v juliju in avgustu 207 Mira Jenko - Rogelj: Veterinarski nasveti za julij in avgust 209 Franc Prezelj: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v juliju in avgustu 211 DEJAVNOST KMETIJSKEGA INŠTITUTA Janez Poklukar: Organizacija priprave podzakonskih predpisov na podlagi novega zakona o živinoreji 213 ZA MLADE ČEBELARJE Franc Prezelj: Tekmovanje mladih čebelarjev 214 IZ TUJE LITERATURE Marjan Debelak: Čebele samotarke V SPOMIN MALI OGLASI 217 219 224 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Janez Mihelič: The Beekeepers’ Centre of Slovenia Open for Domestic and Foreign Beekeepers Voluntary Contributions for the Beekeepers' Centre of Slovenia THIS MONTH' WORK FOR BEEKEEPERS Franc Panker: Beekeepers Jobs in AŽ Hive in July and August Mira Jenko - Rogelj: Veterinary Advice for July and August Franc Prezelj: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in July and August THE ACTIVITIES OF THE AGRICULTURAL INSTITUTE Janez Poklukar: Arrangements for the Preparation of the Acts Basing on the Law on Livestock Farming FOR THE YOUNG BEEKEEPERS Franc Prezelj: A Contest of the Young Beekeepers FROM FOREIGN LITERATURE Marjan Debelak: Solitary Honey-Bee IN MEMORIAM SMALL ADVERTISEMENTS KRMNI SLADKOR ZA ČEBELE Na razpis Čebelarske zveze Slovenije za zbiranje ponudb za dobavo krmnega sladkorja za čebele, objavljenega v Ur. I. RS, št. 49-50, 7. junija 2002, sta prispeli dve ponudbi. Obe se nanašata na sladkor Tovarne sladkorja Ormož. Najugodnejša je tista ponudba Tovarne sladkorja Ormož, po kateri naj bi prevzeli polno natovorjen tovornjak prikoličar s 23 paletami sladkorja, to je 24.150 kg, po 140 SIT za kilogram. V tem primeru prevzemnik (društvo) plača prevoz, vrniti ali plačati pa mora tudi palete. Za količine, manjše od 23 palet oz. 24.150 kg za eno raztovorno mesto, je najugodnejša ponudba Verne Maribor (telefon kontaktne osebe: Liljana Zore 041/610 202 in 02/320 64 21), ki ponuja za pošiljke sladkorja s tovornjakom na franco dogovorjeno raztovorno mesto posameznega društva (tudi v Čebelarski center Brdo pri Lukovici in Čebelarski center Maribor) po 150 SIT za kilogram v 50 kg vrečah. Dobavo sladkorja Veme bo spremljal sovoznik, ki bo pomagal pri raztovarjanaju, urejal dokumentacijo in izdal potrdilo o plačilu. Palete je treba vrniti ali jih zamenjati z drugimi, prevoz sladkorja je že vračunan v ceno. Cena je zajamčena do 15. avgusta 2002. Priporočamo, da društva takoj začejo zbirati denar za sladkor in da se čim prej dogovorijo z enim od obeh ponudnikov. Pri obeh ponudbah gre za krmni sladkor za čebele in za nižjo ceno, kot je v trgovini, zato želi imeti Tovarna sladkorja Ormož seznam in izjavo, da bo sladkor iz teh dobav zares porabljen v čebelarstvih. Seznam bo vodila ČZS. Čebelarska društva naj vodijo seznam čebelarjev za krmni sladkor ensko kot v minulih letih. Podatki bodo dobrodošli ob sklepanju pogodb za doseganje ugodnejših cen v prihodnje. Fotokopije seznamov naročnikov sladkorja pošljite na tajništvo ČZS. Brdo pri Lukovici 8. 1225 Lukovica, ali po faksu, številka 01/729 61 32. Čebelarska društva ali posamezniki, ki bodo sami prevzeli sladkor v Tovarni sladkorja Ormož (telefon 02/741 03 00), morajo pred prevzemom sladkorja pridobiti potrdilo o opravičenosti nakupa v tajništvu ČZS (Brdo pri Lukovici 8, Lukovica, tel. 01/729 61 02). Sladkor boste lahko plačali ob prevzemu v tovarni v Ormožu. ČZS _____________________________________________________________________________________________________ S Slika na naslovni strani: Množica čebelarjev ob odprtju Čebelarskega centra Slovenije 26. maja letos. - Foto: J. Mihelič HOODOO ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE JE ODPRT ZA DOMAČE IN TUJE ČEBELARJE Začetek delovanja ČCS je zgodovinski dogodek za slovenske čebelarje Janez Mihelič, dipl. univ. biol. Po tridesetih letih od postavitve temeljnega kamna za čebelarski center na Brdu pri Lukovici so slovenski čebelarji in njihovi častni gostje v nedeljo, 26. maja 2002, na Brdu pri Lukovici s slovesno akademijo zaznamovali odprtje Čebelarskega centra Slovenije. Zaradi tako dolgotrajnih prizadevanj za dograditev tega objekta je odprtje Centra za vse slovenske čebelarje in še posebej za ČZS zgodovinski dogodek, za številne starejše čebelarje pa je to celo najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenske čebelarske organizacije. Že več ur pred začetkom uradnega dela proslave so začeli na Brdo prihajati prvi čebelarji iz vseh krajev Slovenije, od Rogaševcev v Prekmurju do Kopra na Primor skem, in to kljub deževnemu in oblačnemu vremenu, ki za to priložnost ni bilo prav nič prijazno. Že ob prihodu so jih z dvema stojnicama pričakale domačinke iz Lukovice, članice aktiva kmečkih žena, ter jim ponudile domače dobrote z bližnjih kmetij. Številni, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve, so bili prepričani, da bo obisk ze- lo majhen, a so se zmotili. Slovenski čebelarji so preveč časa čakali na ta slovesni in za čebelarje zgodovinski dan, da bi ga zamudili zaradi dežja. Vedno nove in nove skupine čebelarjev in gostov so prihajale in iskale zavetja pred dežjem v novi stavbi Centra. Pripeljali so se z osemnajstimi posebnimi avtobusi in velikim številom osebnih avtomobilov. V Čebelarskem centru se je tako zbralo skoraj tri tisoč gostov. Med njimi so bili tudi minister za kmetijstvo g. Franci But, župan občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije g. Ervin Kuhar, slovenski metropolit in nadškof g. Franc Rode, arhidiakon g. Andrej Svete, veleposlanik Ruske federacije g. Tigran Karahanov, predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije doc. dr. Janez Poklukar in podsekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Barbara Rogelj. Iz Hrvaške so se prireditve udeležili predstavnik tamkajšnje Veterinarske fakultete doc. dr. Duro Sulimanovič, predstavnik Agronomske fakultete dr. Nikola Kezič, sekretarka Čebelarske zveze Hrvaške dipl. inž. Tatjana Brence - Lazarus, iz Avstrije gostje iz Celovca ter iz Italije predstavniki čebelarske organizacije iz Trsta pod vodstvom svojega predsednika dr. Livia Doriga. Zaradi slabega vremena je bilo treba nekoliko spremeniti program prireditve, zato je kulturni program potekal v veliki Janševi dvorani v poslopju Centra in ne na odru pred njim. Že dopoldne, takoj po prihodu, so si lahko obiskovalci v veliki Janševi dvorani in mali Glavarjevi predavalnici ogledali razstavo panjskih končnic Reneja Čopija iz Čezsoče, zanimive in zelo lepo izdelane dvojezične panoje o zgodovini slovenskega čebelarstva, ki so jih pri pravili v Čebelarskem muzeju iz Radovljice, več kot dvajset akvarelov s čebelarskimi motivi, ki jih je razstavila Marija Sivec iz Kanala, in unikatno keramiko v raku-teh niki s čebelarskimi motivi Maje Žnidaršič iz Postojne. Prav tako so si lahko ogledali tudi druge prostore, ki jih uporablja ČZS. V pritličju so si nato v trgovini podjetja VEMA nakupili čebelarske pripomočke, spominke in drugo, na drugi strani pa so se okrepčali ob hrani in pijači, ki so jim jo pripravili v lično opremljenem novem gostinskem lokalu, ki bo popestril ponudbo Centra, Osebje podjetja Verna seje zelo potrudilo in hitro postreglo množico udeležencev z okusno pripravljeno hrano. Čebelarsko društvo Mengeš je pod vodstvom predsednika Mateja Blejca organiziralo in izvedlo srečelov. Ta igraje obiskovalce zelo pritegnila, saj so bile srečke prodane že zgodaj popoldne. Največ dobitkov zanj so prispevali: ČD Mengeš - 120, ČZ Slovenske Konjice - 84, Medex iz Ljubljane - 30, ČZS - 121, Favn, d.d., Ljubljana - 12, Mizarstvo Krže - 2 pra-šilčka, Mizarstvo Ploštajner - nakladni panj, Apis MD Debevec, Vrhnika - AŽ panj, Verna - 100 dobitkov, Maja Žnidaršič, Postojna - 5 dobitkov, Rihar-Kocjan, Gaberje - 15 dobitkov, Marija Sivec - sliko v olju, Franc Grajzar, Ivan Tomažič, Franc Škufca, Grosuplje, Čebelarstvo Koželj, Šmarje-Sap - čebelje pridelke, ter še številni drugi. Med tem je šestinosemdeset praporščakov čebelarskih društev na balkon Čebelarskega centra postavilo svoje prapore. Pogled na dolgo vrsto praporov je bil čudovit. Med nastopom kulturnih skupin se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Nastopili so dramska skupina iz Mlinš z veseloigro, narodni ansambel iz Murske Sobote, moški pevski zbor Svoboda Majšperk, Radomelje in KUD Janko Kersnik Lukovica, vokalna skupina Hočevar iz Šentjerneja, pevsko društvo Gozdar iz Lovrenca na Pohorju, vokalni kvartet Shalom Ljubečna, tamburaška skupina Gornja Radgona, mešani pevski zbor Šentviški zvon in citrarka Jerca Vranič. Folklorna skupina Franca Marolta pa žal ni mogla nastopiti v dvorani, čeprav so plesalci prišli v Lukovico. Vsa zahvala gre kulturnim skupinam, saj so nastopile brezplačno in tako omogočile, da je bil kulturni program pester in zanimiv. Udeleženci so lahko dobili tudi Bilten ČCS, ki je izšel tik pred prireditvijo in v katerem je na koncu navedena večina sponzorjev in donatorjev ter prostovoljcev, ki so omogočili, da je ČCS končan in da je izročen svojemu namenu. Poleg tega je ČZS izdala tudi blok razglednic z motivi čebel in ČCS, ki je na voljo čebelarjem. Ko se je ura približevala petnajsti, torej uri, za katero je bila napovedano slovesno odprtje Centra, je tudi vreme izkazalo več naklonjenosti čebelarjem, saj je prenehalo deževati in pojavilo se je sonce, ki je hitro posušilo klopi in mize pred centrom, tako da so udeleženci lahko posedli. Pred velikim odrom se je nabrala množica ljudi in pozdravila častne goste, ki jih je povezovalec prireditve g. Matej Kotnik natanko ob petnajsti uri povabil na oder. Ob tem so v zvoniku cerkvice na Brdu pritrkovalci oznanjali začetek slovesne akademije. Pred oder so priš- li praporščaki, ob oder pa štiri godbe na pihala, ki so sodelovale v programu, ter narodne noše iz Kamnika, ki sta jih vodila Miro in Jožica Sanabor. Nastopile so godbe iz Lukovice, Domžal, Mengša in Kamnika in zaigrale slovensko himno. Prvi govornik, ki je pozdravil vse navzoče, je bil župan občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja. Med drugim je dejal: »Dragi občani in občanke, cenjeni gostje. Za našo mlado občino, ki je zrasla na starih zgodovinskih temeljih Brdskega upravnega okraja, je današnji dan velik dogodek. V prelepi, še ohranjeni naravi, odpiramo Čebelarski center Slovenije, ki je krajinsko zaokrožil podobo Brda s Slavnostni govornik je bil Predsednik Peterle izroča darilo g. Francu Kapelico sv. Ambroža je blago- predsednik ČZS g. Lojze Peterle. Kersniku. slovil nadškof dr. Franc Rode. cerkvijo, šolo in starim grajskim opomnikom in dolini Črnega grabna omogočil novo prepoznavno vsebino, in to za ljudi, ki so delavni kot čebele in hočejo tudi v novih časih ohraniti svoje vasi in domačije za prihodnje rodove. Iz stavbe na hribu, ki je bila že pred desetletji mogočno začrtana za svojo plemenito namembnost, nato pa je kot hiša strahov spet desetletja žalostno propadala kot nikogaršnja lastnina, so danes zadihali življenje, veselje, prihodnost in ponos. Dolgotrajna negotovost je končana in novi čebelarski dom kot sončna hiša obvladuje ves kompleks in se mogočno razgleduje po dolini. Želim in prepričan sem, da ne bo nikoli več samevala, da bo v njej kipelo življenje kot v čebelji družini, da se bomo z njo predstavljali Sloveniji, da bomo z nam dano prijaznostjo sprejemali obiskovalce, od strokovnjakov do mladine, da bomo to hišo posvojili in jo sprejeli za svojo. Posebno darilo je predsedniku Minister Franci But je čestital čebelarjem Sprejem visokih gostov, gradbenega odbora g. Vladu za velik uspeh. Foto: j. Mihelič Pušniku izročil župan občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja. Visoki gostje na častni tribuni. Foto: j. Mihelič Naj se novi Čebelarski center razvija po svoji vsebin ski strokovni plati v naš skupni ponos in naj kot čebele služi ljudem.« Potem je pozdravil cenjene goste, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Francija Buta, nadškofa dr. Franca Rodeta, predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta in predsednika gradbenega odbora g. Vlada Pušnika ter mu v zahvalo za ves njegov trud izročil posebno spominsko darilo. Slavnostni govor je nato imel predsednik ČZS g. Lojze Peterle. Poudaril je, da je zgraditev in odprtje Čebelarskega centra Slovenije verjetno najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenske čebelarske organizacije in slovenskega čebelarstva. Cilj, h kateremu so težile generacije slovenskih čebelarjev, se je uresničil, in to po zaslugi številnih, ki so zadnji dve leti sodelovali pri nadaljevanju graditve Centra. Potem se je zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali, da so se uresničile dolgoletne sanje slovenskih čebelarjev, predvsem pa predsedniku gradbenega odbora g. Vladu Pušniku, ki je s svojim požrtvovalnim delom in poslovnim tveganjem omogočil, da imamo slovenski čebelarji tako lep objekt. Zahvalil se je tudi članom gradbenega odbora, predvsem podpredsedniku Avgustu Grilu, ki je kot izkušen podjetnik za objekt prispeval zelo veliko svojega znanja, sredstev in dela. Zahvalil se je še županu Anastaziju Živku Burji in občini Lukovica, ki so naredili vse, da je slovenskim čebelarjem tokrat uspelo končati ta projekt. Še posebej pa se je zahvalil obema ministroma za kmetijstvo, tako nekdanjemu Cirilu Smrkolju kot zdajšnjemu Franciju Butu, saj se brez pomoči države tako velikega projekta verjetno ne bi niti lotili. Ni pa pozabil pohvaliti tudi številne čebelarje in čebelarska društva, ki so vztrajno zbirala sredstva za ta namen, tako v prvi fazi pred tridesetimi leti kot tudi zdaj, ob dograditvi. Ob koncu je v zahvalo za uspešno sodelovanje izročil spominska darila - oljne slike s čebelarskimi motivi avtorice Marije Sivec ministru g. Franciju Butu, županu Lukovice g. Anastaziju Živku Burji, g. Francu Kersniku in predsedniku gradbenega odbora g. Vladu Pušniku, potem pa je vsem skupaj zaželel prijetno počutje v novem »panju« vseh slovenskih čebelarjev. Kot zadnji govornik je nastopil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Franci But. »Spoštovani gospod predsednik Čebelarske zveze, gospod župan, cenjeni visoki gostje, spoštovani čebelarji, ki ste prišli sem iz vseh koncev in krajev, cenjene dame in gospodje! Danes je kljub dežju lep in prazničen dan. Je praznik, eden največjih v zgo- Minister Franci But je ČCS s prerezom traku predal svojemu namenu. dovini slovenskega čebelarstva. Prireja nam ga Čebelarska zveza Slovenije, a je vendar predvsem vaš praznik, slavje vseh čebelarjev in vseh, ki se kakor koli ukvarjate s čebelarjenjem in pridelavo medu. Zato čestitam v prvi vrsti vam. V sedmo stoletje našega štetja sega zgodovina slovenskega čebelarstva. Slovensko čebelarstvo je v vsej svoji zgodovini dosegalo vzpone in padce, a vendar so čebele ostale, ostalo je čebelarstvo in ostala je kranjska čebela. Današnja pridobitev bo za vedno vpisana v zgodovinsko knjigo slovenskega čebelarstva. Je pa to tudi priložnost, da se vprašamo, kakšen je naš odnos do čebelar stva. Kar nekaj stvari smo skupaj že premaknili na bolje. Dozdajšnjo obliko podpore ob nabavi sladkorja smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos prvič zamenjali z neposrednim plačilom na pridobitno čebeljo družino in s tem namenili trikrat več denarja podporam v čebelarstvu. Po tej poti moramo nadaljevati, v skladu s finančnimi možnostmi povečevati sredstva in jih do vstopa v Evropsko unijo podvojiti. Tako bo lahko vstop v Evropsko unijo za čebelarje priložnost. In še ena velika naloga je pred nami - da vam, čebelarjem, končno dodelimo status, ki vam gre. Sam se bom zelo potrudil, da bo to čim prej urejeno. Nadškof dr. Franc Rode sprejema od kiparja Mihe Kača in Pavla Zdešarja kipec Antona Janše. Foto: j. Mihelič Dolgo je zorela ideja o osrednjem slovenskem čebelarskem centru. Številni čebelarji so si ga želeli, mnogi so sanjarili o njem. Očitno sta bila njihova ljubezen in občutek odgovornosti za ohranitev in prihodnost tradicije slovenskega čebelarjenja močnejša od negotovosti in težav. Zato vam danes, ko odpiramo vrata tega čebelarskega centra, da tudi vi nam pokažete rezultate svojega dela in dolgoletnih želja, izrekam priznanje in zahvalo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vseskozi podpiralo projekt zgraditve tega Centra ter zanj namenilo dobršen del finančnih sredstev. Bolj kot to pa šteje uresničitev dolgoletnih prizadevanj in hotenj naših prednikov, da bi dobili skupno hišo, ki bi z odprtimi rokami sprejemala vse čebelarje, ki bi bila njihov dom in hkrati mati. Slovensko čebelarstvo ima v tujini velik ugled. Zato sem toliko bolj vesel, daje bila vam, Čebelarski zvezi Slovenije, in konec koncev tudi Sloveniji, izkazana velika čast, da boste prihodnje leto, tu, na naših tleh gostitelji mednarodnega kongresa Apimondia. S ponosom povem, da ste si zaslužili to čast, a sprejeli ste tudi odgovornost. Pri tem vam Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stoji in bo še naprej stalo ob strani, v imenu Vlade Republike Slovenije pa smo prevzeli tudi pokroviteljstvo nad tem velikim dogodkom, ki bo največji kongres na slovenskih tleh doslej. K iskreni zahvali gostiteljem bi rad dodal tudi željo, prepričan sem, da skupno željo vseh ljubiteljev teh drobnih in marljivih bitij ter njihovega medu, vseh, ki smo danes tukaj, in tudi tistih, ki niso mogli priti, a bodo odmevi današnjega dne segli do njih, da bi ta Čebelarski center zaživel kot pravi dom čebelarstva. Da se bo z njim pri nas in v svetu še povečalo zanimanje za čebele, za eno naj starejših panog kmetijstva, ki se je razvijala skozi stoletja trdoživega dela in kopičenja znanja Slovencev. Današnja prireditev naj bo spodbuda vsem nam, da bomo svojo moralno zavezo udejanjali še naprej s konkretnimi programi in ukrepi, tako da se bo Brdo razvilo v vitalno slovensko čebelarsko središče. Naj bo ta hiša vaš skupni dom, središče vaših srečanj, strokovnega izobraževanja in dela v prid razvoju, pospeševanju in uveljavljanju slovenskega čebelarstva. Spoštovani, ko odpiramo ta dom, ga posvečamo najprej tistim, ki so skozi stoletja storili veliko za sloves slovenskih čebelarjev, posvečamo ga zdajšnji generaciji in vsem prihodnjim rodovom. Da jim bo vzbujal veselje in ljubezen do čebel in čebelarstva, da se bodo mlade generacije, tako kot njihovi predniki, odločale za ta lepi poklic. Pri tem pa ne pozabimo, da čebele ne pripadajo ne temu ne onemu. So samosvoje, roko nad njimi ima lahko le narava. Nihče sijih ne more in ne sme lastiti, skrb zanje pa mora biti stanovitna, strokovna in neodvisna od dnevnih dogodkov. Čebelarji so plemeniti ljudje, ki opravljajo plemenit poklic, saj delajo z živim in sodelujejo s stvarnikom. Čebele človeku dajejo, a od njega tudi zahtevajo, da je potrpežljiv in skromen. Takšen pa je lahko le plemenit človek. Zato je biti čebelar nekaj posebnega. S temi željami vas vabim, da se skupaj veselimo lepot tega centra, čebel in njihovega plesa pri letu s cveta na cvet. Želim vam lep dan in prijetno počutje v Čebelarskem centru Slovenije.« Nekaj besed je nato povedal tudi predsednik gradbenega odbora, g. Vlado Pušnik. Opisal je delo gradbenega odbora in njegova prizadevanja v zadnjih dveh letih in med drugim dejal: »Zahvaljujem se prejšnjim govornikom za prijazne besede, ki so velika spodbuda, da nadaljujemo zastavljeno delo. Danes se prav gotovo ne bi zbrali tu, če generacija čebelarjev v 70. letih ne bi zasnovala tega centra in če ne bi bilo lani in letos na stotine čebelarjev in čebelark, ki so neverjetno zagnano, predvsem ob petkih in sobotah, delali ob objektu, ter na tisoče čebelarjev iz vse Slovenije, ki so prispevali denarna sredstva. V priložnostnem Biltenu Čebelarskega centra Slovenije so našteti darovalci, ki so prispevali veliko denarja, prostovoljnega dela ali so za Center podarili gradbeni material. Pred tridesetimi leti jim žal ni uspelo končati in oživiti objekta, predvsem zato, ker jih je takrat na »cedilu« pustila država. Ko smo pred letom in pol začeli razširjati nastajajoče čebelarsko središče Slovenije, so bili odzivi čebelarjev različni. Nekateri so z velikim navdušenjem podprli projekte, skeptiki pa so dvomili, da nam bo uspelo končati začeto. Po zaslugi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter številnih sponzorjev in donatorjev člani gradbenega odbora nismo nikoli podvomili, da ne bomo končali zidave objekta, saj je to prvi pogoj za izvajanje vseh programov, ki smo jih zasnovali že pred začetkom obnove Centra. Vsem, ki boste prebirali Bilten, naj povem, da v njem bodisi zaradi pomanjkljivih evidenc bodisi zaradi tihe skromnosti darovalcev niso zapisani vsi darovalci. Tudi na steni darovalcev niso zaznamovani vsi, saj prispevke še zbiramo in bomo darovalce še dodajali. Ob koncu tega leta bomo tudi vsem, ki so ali še bodo prispevali denarne prispevke, saj akcija še traja, po pravilniku podelili diplome, častne plakete, briljantno matico, vpisali njihova imena v spominske knjige in jih vklesali na steno v ČCS, seveda odvisno od višine prispevkov. Člani gradbenega odbora pričakujemo, da bodo vsi tisti, ki so še obljubili svoj prispevek, obljubo tudi držali. Dobronamerno bomo sprejeli vsak predlog za izboljšavo dela Centra, predvsem pa prispevke, da bomo v Centru lahko uresničili in opravljali vse, kar je v našem programu. Vsem, ki jih po pomoti nismo omenili kot darovalce ali jim je bilo izražena premajhna pozornost, se opravičujem. Do podelitev priznanj bomo še enkrat pregledali evi dence in seveda upoštevali vse, ki so že ali bodo še darovali prispevke, in njihova imena objavili v Slovenskem čebelarju.« V imenu gradbenega odbora se je g. Pušnik nato zahvalil za vso pomoč donatorjem in čebelarjem prostovoljcem, občini Lukovica, občanom Lukovice in okoliških občin, sosedom na Brdu, predvsem g. Francu Kersniku, sodelavcem v podjetju Verna Maribor, vsem izvajalcem del, UE Domžale ter Ministrstvu za kmetijstvo, goz darstvo in prehrano. Ob končuje vse navzoče pozval, naj nadaljujejo zbiranje finančnih sredstev, saj Centru manjka še oprema za laboratorij, vzorčno polnilnico in za večnamenske dvorane oz. predavalnice. Nato je povezovalec prireditve povabil g. nadškofa Franca Rodeta, predsednika Slovenskega akademskega čebelarskega društva dr. Janeza Poklukarja in druge goste k blagoslovitvi kapelice. Dr. Poklukar je pozdravil nadškofa in mu predstavil graditelje kapelice. Tako nadškof Franc Rode kot tudi dr. Janez Poklukar sta jim izrekla vse priznanje, potem pa je nadškof blagoslovil kapelico sv. Ambroža, ki jo je z lepimi freskami poslikal slikar Dra go Jerman iz Brda pri Lukovici. Sledilo je slovesno odprtje Centra. To dejanje je ob igranju godb s prerezom traku simbolično opravil g. Franci But, g. nadškof Franc Rode pa je nato blagoslovil tudi poslopje ČCS. Potem so si gostje ogledali prostore in se udeležili družabnega srečanja, ki se je ob veselih zvokih narodnozabavnega an sambla nadaljevalo v veselem razpoloženju. Po izjavah številnih navzočih čebelarjev je bila prireditev v vseh pogledih izjemna in bo še dolgo ostala v spominu udeležencev. Večina čebelarjev je bila navdušena na(J objektom samim, njegovo čudovito lego in okolico ter njeno ureditvijo. Objektu dajejo pečat čudovita kapelica zavetnika čebelarjev sv. Ambroža, tri izjemne fontane iz pohorskega granita, ki so ga prispevali mariborski in okoliški čebelarji - na njih so spominska obeležja znanih šta- jerskih čebelarjev Goličnika, Dajnka, Jurančiča in Kirarja - ter trije čudoviti, novi in lepo poslikani čebelnjaki ČD Domžale, ČD Grosuplje in ČD Lukovica. Poleg tega sta zanimiva tudi paviljona z bakrenim soncem na konici strehe pod košatimi drevesnimi krošnjami: manjši paviljon s Kirarjevimi panji s štirimi družinami, ki jih je daroval Janez Brvar iz Maribora, in večji paviljon, ki je darilo zgornjesavinjskih čebelarjev, namenjen pa je delovanju sekcije ljubiteljev in rejcev čmrljev, katere člani so uredili okolico. Še bolj pa so jih navdušile prostorna, svetla in lepo opremljena notranjost Centra ter vse tri dvorane s kipi treh slovenskih čebelarskih velikanov: Antona Janše, Petra Pavla Glavarja in Antona Žnideršiča. Odgovornost za izdelavo in naročilo kipov ter vse v zvezi z zagotavljanjem avtentičnosti upodobljenih mož je prevzel g. Pavle Zdešar, njihove podobe pa je odlično izdelal kipar Miha Kač iz Kamnika. Kipi v dvoranah prispevajo k slovesnemu ozračju, poleg tega so tudi trajen spomin na naše pomembne čebelarske strokovnjake in pisce. Dvorane bodo neprecenljive vrednosti za izobraževanje tako domačih kot tujih čebelarjev. Po odprtju ČCS je vodstvo ČZS pred novo nalogo, namreč, kako čim bolje uporabiti prostore Centra v dobro slovenskih čebelarjev in slovenskega čebelarstva. SLOVESNA ČEBELARSKA OBLEKA ČZS in proizvajalec čebelarskih oblačil podjetje Bunny bosta v soboto, 6. julija in v soboto, 13. julija od 9. do 12. ure v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici organizirala sprejemanje naročil za slovesno čebelarsko obleko in jemanje mer za vsakega naročnika posebej. Slovesne čebelarske uniforme so namreč izdelane po meri. Ob naročilu obleke morate vplačati akontacijo v višini 40 odstotkov cene. Prosimo vse, ki se boste odločili za naročilo čebelarske obleke, da svojo udeležbo v ČZS sporočite po telefonu št. 01/729 61 00 najpozneje do petka, 5. julija 2002, do 12. ure. Čebelarje in |e posebej praporščake vabimo, da izrabijo to priložnost in si pravočasno naročijo slovesno čebelarsko obleko. Čebelarski kongres Apimondia 2003 se hitro bliža in prav bi bilo, da se slovenski čebelarji udeležencem kongresa predstavimo v naših oblekah. Čebelarska zveza Slovenije APIMONDIA (24.-29. 8. 2003) NOVA MOŽNOST ZA SLOVENSKE RAZSTAVLJAVCE NATEČAJ ZA SPOMINKE ZA KONGRES APIMONDIA 2003 Razstava ApiExpo, na kateri se razstavljavci z vsega sveta predstavijo s čebelarsko opremo, čebeljimi pridelki in čebelarskimi izdelki, knjižnimi izdajami, revijami s čebelarskega področja in drugimi izdelki, povezanimi s čebelami, se bo iz preddverja Cankarjevega doma razširila tudi na ploščad pred to ustanovo. Stojnice, dolge 1,5 m., bodo tako dostopne tudi mimoidočim in ne samo udeležencem kongresa ali razstave. Cena stojnice med kongresom je 150 EUR. Cena najetja stojnice ne vključuje kotizacije za kongres. Vso dodatno razstavno in drugo opremo ter storitve je mogoče najeti proti plačilu. Stojnice so namenjene vsem slovenskim čebelarjem, ki bi želeli predstaviti svoje čebelje pridelke in čebelarske izdelke, kot tudi vsem, ki bi želeli prodajati svoje spominke. NATEČAJ ZA SPOMINKE ZA KONGRES APIMONDIA 2003 Ob tej priložnosti razpisujemo natečaj za izbor spominkov za APIMONDIO 2003 Prijavite se lahko vsi, ki izdelujete panjske končnice, majice, kape, s like s čebelarskimi motivi, skratka vse, kar je povezano s čebelami in čebelarstvom. Prednost bodo imele izvirne prijave. Lokalni organizacijski odbor za APIMONDIO spominkov s čebelarsko tematiko ne bo odkupil. Tveganje prodaje prevzame proizvajalec. Ponudbe z vzorci spominkov ali fotografije le-te pošljite najpozneje do 1. oktobra 2002 na naslov: Cankarjev dom, Gorazd Čad. Prešernova 10, 1000 Ljubljana SPOMINKI - APIMONDIA 2003 (telefon 01/ 241 71 34). PROSTOVOLJNI PRISPEVKI za Čebelarski center Slovenije POMEMBNO OBVESTILO Čebelarski center je od 26. maja letos odprt in ČZS že pripravlja dodatne programe, ki bodo obogatili njegovo ponudbo, še posebej takšne, ki bodo koristili članom ČZS. Seveda pa v celoti tudi še nismo poravnali vseh obveznosti do izvajalcev, zato prosimo vse čebelarje in društva, da predvsem zdaj, ko je vsak tolar oz. prispevek še posebej dragocen, prispevate finančna sredstva za poplačilo obveznosti in za najnujnejšo opremo, predvsem predavalnic v ČCS. ZGRADITEV KAPELICE SV. AMBROŽA NA BRDU PRI LUKOVICI - Pri graditvi kapelice sv. Ambroža je sodeloval tudi Niko Urbanija iz Lukovice 26, član ČD Lukovica, ki je opravil 40 delovnih ur. Pri zadnji objavi vseh, ki so sodelovali pri graditvi kapelice, smo po pomoti izpustili njegovo ime, za kar se mu opravičujemo. ŽUPNIJA BRDO PRI LUKOVICI Župnija Brdo je plačala poslikavo treh fresk in napisa na kapelici sv. Ambroža v višini 120.000 SIT, ki jih je naslikal Drago Jerman z Brda. Za donacijo se zahvaljujemo župniku g. Andreju Svetetu. ČEBELARSKO DRUŠTVO MLINŠEK VELENJE je iz svojih sredstev prispevalo 8.000 SIT za kip Antona Janše v CCS. Tine Košmerl elan ČD Novo Mesto, je za CCS letos prispeval 10.000 SIT. ČEBELARSKO DRUŠTVO PIVKA Člani ČD Pivka so letos prispevali za ČCS skupaj 56.200 SIT, in sicer, Viljem Urbiha 5000 SIT in 3000 SIT, Jožef Česnik 2500 SIT, Peter Česnik 2500 SIT, Enio Del Piero 2000 SIT, Ivan Prelc 2000 in 1000 SIT, Florjan Biščak 5500 SIT, Ivan Mezgec 2000 SIT, Milan Tomaševič 1000 SIT, Anton Česnik 1000 SIT, Roman Kalister 1000 SIT, Ivan Požar 2000 SIT, Danilo Lukač 1000 SIT, Ernest Margon 1000 SIT, Armando Čotar 1000 SIT, Danilo Metlika 1000 SIT, Gregor Penko 1100 SIT, Stane Rebec 1000 SIT, Rudi Krebelj 1000 SIT, Andrej Dougan 4400 SIT, Jugoslav Logar 2000 SIT, Andreja Jenček 3000 SIT, Bog dan Žužek 1000 SIT, Darko Morel 2000 SIT in neimenovani član 2200 SIT. Pet članov društva pa je ob ČCS posadilo brin in žlahtno robido, ki jo je daroval Vladimir Jenček. Opravili so še po pet delovnih ur (Alojz Mankoč, Vladimir Jenček, Ivan Požar, Rudolf Krebelj in Srečo Vadnal). IVAN POGAČNIK iz Tržiča je 3. maja letos nakazal 10.000 SIT, JANEZ LEBEN iz Horjula pa je 30. aprila letos nakazal 15.000 SIT. Članom ČD Pivka in obema čebelarjema se zaradi pozne objave opravičujemo. ČD SEVNICA Člani ČD Sevnica so ČCS leta 2001 darovali 50.000 SIT, leta 2002 pa 100.000 SIT. ČD SKARUČNA Člani so prispevali za ČCS letos skupaj 19.600 SIT, in to, Franc Aljaž 4400 SIT, Drago Babnik 2200 SIT, Franc Gosar 2200 SIT, Franc Gubanec 2000 SIT, Petra Podgoršek 4400 SIT, Feliks Rosulnik 3300 SIT, Alojz Kubelj 1100 SIT. ČD SELNICA OB DRAVI - V korist ČCS so se člani društva odrekli regresu za sladkor v višini 37.376 SIT. ČEBELARSKO DRUŠTVO BELTINCI - Člani društva so leta 2002 za ČCS prispevali skupaj 60.050 SIT, in sicer Franc Žižek 1.800 SIT, Franc Žižek ml. 1.000 SIT, Štefan Bakan 2.000 SIT, Janez Balažič 500 SIT, Štefan Balažič 3.000 SIT, Slavko Bencik 3.250 SIT, Avgust Bukovec 2.700 SIT, Andrej Duh 1.800 SIT, Franc Duh 1.000 SIT, Martin Duh 1.600 SIT, Boris Horvat 900 SIT, Franc Horvat 3.100 SIT, Vinko Jerič 2.000 SIT, Dragica Kavaš 900 SIT, Legen Janez 1.000 SIT, Jože Matjašec 1.000 SIT. Štefan Maučec 500 SIT, Damijan Meolic 1.800 SIT, Štefan Perša 7.750 SIT, Štefan Pozderec 1.750 SIT, Štefan Semen 5.000 SIT, Alojz Sraka 2.000 SIT, Štefan Toplak 1.000 SIT, Tratnjek Franc 3.100 SIT, Alojz Ülen 500 SIT, Avgust Zadravec 2.200 SIT, Štefan Zver L 2.000 SIT, Štefan Zver B 1.900 SIT, Jože Kavaš 1.000 SIT, Zvonko Novak 1.000 SIT, Jože Kuhar 1.000 SIT. ZA ČCS SO DAROVALI HONORARJE - Priprava projekta čebelarska uniforma - sodelovali so in denar odstopili za ČCS: Matjaž Vehovec iz Velenja, 16 ur dela in kilometrino v vrednosti 67.500 SIT, Jože Sever iz Semiča, 8 ur in kilometrino v vrednosti 38.880 SIT, Janez Levstik iz Sevnice 67 ur v vrednosti 144.720 SIT. OBČINSKA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV CERKNICA je dala pobudo svojim članicam - društvom, da poleg finančne podpore za graditev ČCS notranjski čebelarji prispevajo tudi v materialu. Odločili so se, da bo ta prispevek v obliki klopi za park ob ČZS, in sicer, da vsako društvo naroči in plača eno klop s svojim obeležjem. Tako so prispevali: ČD Begunje pri Cerknici 25.000 SIT, ČD Bloke Nova vas 25.000 SIT, ČD Cerknica 25.000 SIT, ČD Loška dolina 25.000 SIT in ČD Rakek 25.000 SIT. Klopi iz brestovega lesa smo 13. maja 2002 postavili v park Čebelarskega centra Slovenije. Člani čebelarskega društva Ljubljana - Vič so odstopili sredstva od regresa za sladkor, in sicer: Martin Burger 4.400 SIT, Jože Cenkar 4.400 SIT, čebelarstvo Rihar - Kocjan 66.000 SIT, Ludvik Gornik 8.800 SIT, Viktor Lukančič 4.400 SIT, Vinko Novak 5500 SIT, Stanko Smrajc 37.400 SIT, Slavko Suhadolc 19.800 SIT. Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah je denar g. Draga Goručana v višini 6.200 SIT nakazala za zgraditev ČCS. ČEBELARSKO DRUŠTVO LUKOVICA Člani ČD Likovivca so maja 2002 prispevali svoje delo in finančna sredstva. Alojz Cerar - izdelal mizo in klopi v vrednosti 65.000 SIT, Francka Peterka - pobarvala panje v vrednosti 17.000 SIT, Albin Zajc - izdelal ograjo na stopnicah v vrednosti 40.000 SIT, Stane Pšaj - daroval je premaz za stopnice v vrednosti 6.500 SIT, Franci Koncilja - opravil prevoz lesa v vrednosti 10.000 SIT, Janez Jarc - daroval okrasno drevo v vrednosti 15.000 SIT, Anton Kotnik -izdelal vrata za čebelnjak z zaščitno mrežo v vrednosti 20.000 SIT, Marko Kotnik - izdelal elektroinštalacijo v čebelnjaku v vrednosti 25.000 SIT, Frančiška in Stane Jemec, podarila gostinske usluge ob delovnih akcijah v vrednosti 20.000 SIT in darila za tekmovanje mladih čebelarjev v vrednost] 70.000 SIT, Verna Maribor - darovali darila za tekmovanje mladih čebelarjev v vrednosti 276.800 SIT. Delovne ure pri čebelnjaku ČD Lukovica - Alojz Trdin 20 ur, Jaka Jeretina 15 ur, urejanje poti nad čebelnjaki - Jaka Jeretina 10 ur, Alojz Trdin 10 ur, Venčeslav Karner 10 ur, Anton Razpotnik 10 ur, Janez Jarc 10 ur, Franc Omahna 10 ur, Albin Zajc 10 ur. Čiščenje prostorov in oken v Čebelarskem centru - Slavka Jarc 10 ur, Barbara Zajc 10 ur, Terezija Zajc 10 ur, urejanje okolice pred centrom - Anton Razpotnik 4 ure, Kristina Razpotnik 4 ure, Henrik Omahna 6 ur, priprava odra za odprtje - Niko Urbanija 10 ur, Anton Cirer 4 ure, Postavljanje mlaja za odprtje, Marjan Dolinšek - postavljanje z dvigalom v vrednosti 15.000 SIT, Anton Razpotnik 5 ur, Alojz Cerar 5 ur, Henrik Omahna 7 ur, Dušan Cerar 7 ur, Niko Urbanija 5 ur, Franc Hribar 5 ur, Albin Zajc 7 ur, Jože Kompare 7 ur, Pospravljanje po odprtju - Franci Koncilja 4 ure, Albin Zajc 4 ure, ČD Lukovica - darila za tekmovanje mladih čebelarjev v vrednosti 108.000 SIT. ČEBELARSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC je prispevalo 9.800 SIT. PRISPEVAJTE ZA ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE Vse, ki boste prispevali za Čebelarski center Slovenije, prosimo, da sredstva nakažete s splošno položnico. V rubriko - Vplačal je - vpišite ime, primek in naslov; v rubriko Prejemnik - vpišite ČZS, Ljubljana, Cankarjeva 3; v okence Številka računa 50100-678-48636 in v okence Sklic na št. obvezno vpišite 1225. - Vsem darovalcem se zahvaljujemo! čzs PRVA NAGRADA TUDI LETOS V SLOVENIJO V Guadalajari v Španiji je bilo maja letos že drugo svetovno tekmovanje naravoslovnih fotografov na temo čebela - čebelarstvo. Prvo nagrado je znova osvojil Franc Šivic za posnetek čebele, ki leti na cvet maline. Vsekakor je ta nagrada, ki je tudi denarna, priznanje za slovensko naravoslovno fotografijo in hkrati promocija za kongres Apimondie 2003 v Ljubljani. J. M mesečna opravila ČEBELARJEVA OPRAVILA V AZ PANJU V JULIJU IN AVGUSTU Franc Panker, čebelarski mojster, Murska Sobota Julija se intenzivno čebelarjenje za letos končuje. Doslej so čebele razmeroma mirno prenašale različne potrebne in nepotrebne posege v čebeljo družino. Junija I oz. »po kresi, ko se dan obesi« (krajši dnevi in manj sonca), to ^tudi in matica. Čebele se začnejo pri pravljati na zimo. Matica zmanjša obseg zaleganja, čebele pa začnejo ob zalego prinašati medičino ali dodano hrano, s tem pa blokirajo zale-ganje matice. Za našo sivko je znano, da ima buren spomladanski razvoj, prav tako pa tudi, da hitro zmanjša obseg zalege, če ni dotoka medičine iz narave ali dražilnega krmljenja, s katerim preprečimo, da matica ne preneha zalegati ali ne zmanjša obsega zalege. Starejše matice prej zmanjšajo obseg zalege kot mlade matice, saj te navadno zalegajo pozno v jesen. Naloga čebelarja je, da spremlja čebelje družine med njihovim celotnim razvojem in jim pomaga premagati brezpašna obdobja. Dostikrat pa je drugače. Čebelar iztoči med in hitro odpotuje na dopust, čebele pa pusti na milost in nemilost. Ob pravilni oskrbi lahko čebelja družina na kostanjevi paši da roj. Vendar so roji na kostanjevi paši čebelarju bolj v breme kot v korist. Kaj bomo počeli pri čebelah ta mesec? Enako kot junija, razlika je le v tem, da pred točenjem pregledamo vse čebelje družine, ali ni mogoče katera brezma-tična. Posebej pozorno preglejmo izrojence in narejen-ce, saj ti včasih postanejo tudi trotavci. Ugotoviti moramo kakovost matic, in sicer po naslednjih merilih: starost matice, obseg zalege, strnjenost zalege, mirnost čebel, mirno sedenje čebel na zalegi in satju, čistilni nagon, obrambne lastnosti in mo- rebitno nagnjenost k ropanju. Temu pojavu namenjajo čebelarji premalo pozornosti. Za osvežitev spomina priporočam, da še enkrat preberete članek z naslovom Lastnosti matic glede na njihovo starost, Slovenski čebelar, 1994, št.7-8, str. 211 in 212. Zelo pomembna je tudi količina medu v plodišču, saj to odločilno vpliva na razvoj čebelje zalege. Pregled čebeljih družin pred točenjem Zakaj prav pred točenjem? Pregled čebeljih družin opravimo pred točenejem zato, ker so družine še mirne in ne stikajo okoli žrel panjev. Pri tem ima odločilno vlogo vonj iz panjev. Kot vemo, se čebele odzovejo na dražljaje iz panja in okolice. S preureditvijo brezmatičnih in sumljivih družin preprečimo tudi poznejše ropanje. Pregled brezmatičnih družin - Kako čebelar opazi, da je s čebeljo družino nekaj narobe? Družina je zelo nemirna, močneje šumi, je brez delovne vneme, slabo prinaša cvetni prah, čebele begajo po bradi panja, kot da nekaj iščejo. Ko odpremo plodišče, opazimo, da čebele ne gradijo satja ali gradilnika, da vsepovsod vlečejo matične lončke, tudi iz obnožine. To je zanesljiv znak, da je družina brezmatična. Kako ukrepamo v takem primeru? Takšni družini takoj dodamo petsatno rezervno družino. Način je enak kot pri preprečevanju rojenja, razlika je le v tem, da ji namesto satnic dodamo lepo zgrajena sata, tako da lahko matica nemoteno zalega. Pregled izrojencev Včasih se zgodi, da čebelja družina izroji, čebelar pa opazi na pol prazen ali skoraj prazen panj. Kako ukrepamo v takem primeru? Zapremo brado panja. Izrojenca položimo na kozico in hkrati poiščemo matico. Ta- Močna živalna družina da močan roj. Vstavljanje roja v panj. koj ko jo najdemo, jo stisnemo. Če matice ne najdemo, čebele ometemo iz plodišča, vanj pa takoj vstavimo rezervno petsatno družinico. Postopek je enak kot pri brezmatični družini, obvezno pa je treba v obeh primerih žrela zožiti na polovico. Pojav ropanja. V večini primerov je za ropanje kriv čebelar. Zdrava, sita in dobro oskrbovana čebelja družina po navadi nikoli ne ropa. Navadno je čebelar tisti, ki zaradi svoje malomarnosti povzroči rop (razlitje sladkorne tekočine, vstavljanje iztočenih satov ob neprimernem času, nepotrebno brskanje po čebelji družini itd.), so pa tudi izjeme. Naloga čebelarja je opazovati čebelje družine, predvsem tiste, ki intenzivneje letajo zgodaj zjutraj in pozno popoldne (ob mraku). Kako se čebelar prepriča, da čebelja družina ropa, in kako ugotovi, katero družino ropa? Čebele, ki opazno množičneje izletavajo, posipamo z belo moko. Tako preprosto ugotovimo, kam letijo - ali v svoj čebelnjak ali v bližnji sosedov čebelnjak -in katero družino ropajo. Tako tudi najpreprosteje ugotovimo, ali v naših panjih ropajo tuje čebele. Ko začnejo posamezne čebele ropati, lahko rop še preprečimo, vendar morajo čebele vedno imeti dovolj medu in ob-nožine neposredno ob zalegi. Stik čebel z odkritim in s pokritim medom ter z obnožino zelo ugodno vpliva na čebeljo družino in njeno počutje, zato ima taka čebelja družina tudi zelo obsežno zalego. Če se pomanj kanje hrane pojavi julija in se nadaljuje tudi avgusta, to zelo slabo vpliva na nadaljnji razvoj čebelje družine. Tega septembra ni več mogoče nadoknaditi. Kaj bomo delali pri čebelah avgusta? Čebelar, ki namerava če-belariti tudi prihodnje leto, bo po kostanjevi ali gozdni paši prepeljal čebelje družine na pomlajevalno pašo, del čebeljih družin pa na morebitno hojevo pašo, da se bodo na njej izčrpale do konca. Po končani hojevi paši bo te družine uničil (matice bo stisnil, čebele ometel v poseben zaboj za ometence, jih očistil varoe in z njimi okrepil rezervne ali pridobitne družine, zalego pa dodal slabšim družinam, najbolje v medišče). Čebelar se mora zavedati, da ima vsaka paša svoje zakonitosti ter da vsaka paša drugače vpliva na razvoj čebelje družine in na obseg zalege. Po zadnjem točenju čebelji družini uredimo gnezdo, matično rešetko pa očistimo vseh voščenih prizidkov, saj nam bo to zelo olajšalo delo pri morebitnih poznejših posegih v čebeljo dru žino. Tako bomo sate lahko listali, odvzeli še ne do konca izdelano satje, dražilno krmili ... Dražilno krmljenje s tekočino ugodneje vpliva na razvoj čebelje družine, saj čebele laže jemljejo takšno hrano. Slaba stran pa je v tem, da so čebele bolj nemirne in podvržene ropanju, kot če jih krmimo s pogačami. Dandanes je na trgu veliko vrst pitalnikov, zato to ni več problem. Posebej so primerni pitalniki s kontroliranim odvzemom hrane. Če krmimo s pogačo, je najprimernejša invert-na pogača, vstavljena v satni pitalnik. Odvzamemo gra-dilni sat in na njegovo mesto vstavimo satni pitalnik. Sam ga uporabljam že vrsto let, in sicer tako, da ga vstavim v medišče, navadno tja, kjer je sicer gradilni sat. Zdaj je tudi zadnji čas za narejanje ometencev. Kdaj delamo ometence? Ob zadnjem točenju oziroma ometanju čebel naredimo s presežkom čebel določeno število ometencev. Kako delamo ometence? Pripravimo zaboj za ometence, vanj vstavimo mlado oprašeno mati- Zaboj za pripravo ometencev co v matičnici (enako tisti za dodajanje matic) in začnemo ometati čebele. Čebele odvzamemo več družinam, pri tem pa moramo paziti, da posameznih družin ne oslabimo preveč. Ometenih čebel mora biti najmanj 2-2,5 kg. Zakaj čebele ometamo iz več družin? Prvič zato, da pridobitnih družin ne oslabimo preveč. Ko se med seboj socializirajo, čebele raje sprejmejo dodano matico. Kam postavimo ometence? Obvezno jih posta vimo v temen in hladen prostor. Sočasno ometence očistimo varoe in izrabimo stare pašne in panjske čebele, ki morda v brezdelju visijo na bradah panjev. Ometencem je treba obvezno dodati tekočo hrano, da ne umrejo od lakote. Kako naredimo kapilarne pitalni ke za krmljenje teh družin? Čisto preprosto. Vzamemo steklenice s prostornino 720 ml in s kovinskimi zamaški. Zamaške preluknjamo na šestih mestih s konico žebljička za zbijanje satnih okvirjev. Steklenice napolnimo s sladkorno tekočino v razmerju 1 : 1 in jih obrnemo na kovinsko mrežo nad čebeljo gručo, oblikovano okoli zaprte matice v matičnici. Sprva morda izteče nekaj več tekočine, saj se ta se polije po čebelji gruči, a nič zato. Čebele hitro poližejo to hrano. Pred tem čebeljo družino zdravimo z apitolom ali s perizinom, v nobenem primeru pa ne z različnimi kislinami. Zakaj? Razmislite o tem! Po treh dneh postavimo ometence na stojišče. Kako pripravimo panje za naselitev in kakšne panje uporabljamo? Sam za ta namen uporabljam petsatne panje. K steni panja dodam medeno-obnožinski sat, preostali prostor pa zapolnim s štirimi lepo izdelanimi sati. Pred mrakom prinesem na stojišče ometence in jih enega za drugim vsujem v prej pripravljene panje. Delo poteka enako kot pri vstavljanju rojev. Čebele tudi v tem času matico navadno izpustijo iz matičnice, če ne, pa to opravim sam. Družino je treba naprej oskrbovati tako kot roj po paši. Dodajati ji je treba zmerno količino tekoče hrane. Koliko hrane bomo dodali, je odvisno od tega, kje in kako bomo prezimovali rezervne družine.. Družine naj bi imele vsaj toliko hrane, da jim bo količina zadostovala do konca marca. To je 6-7 kg predelane in pokrite hrane. Raje več kot manj. Kaj še dosežemo z dražilnim krmljenjem? Na ta način predvsem zaposlimo čebele, ki lenarijo, to pa ugodno vpliva tudi na počasnejše zmanjševanje zalege. Vse to zagotavlja, da bomo zazimili številčno močne čebelje družine. Sočasno čebele kakovostno predelujejo dodano hrano, jo skladiščijo v satju in sproti pokrivajo z voščenimi po-krovci. Kdaj začnemo dopolnjevati zimsko zalogo? Dopolnjevanje zimske zaloge je odvisno od kraja, vremenskih in pašnih razmer ter od načina čebelarjenja. Vsakršno prehitevanje ali zamujanje pri tem opravilu se nam lahko krepko maščuje. Čebelar mora za predelavo dodane hrane izrabiti stare pašne in panjske čebele. Dodana hrana naj bo v razmerju 3 : 2, to je trije deli sladkorja in dva dela vode. Dodana količina hrane je odvisna od vrste pitalnika. Zelo pomembno je, daje dodana hrana dobro predelana in pokrita z voščenimi pokrovci. Tako skladiščena hrana je eden od pogojev za dobro prezimovanje. Kakšne so lahko posledice prepoznega krmljenja? Lahko se zgodi, da se mlade čebele, ki so se izlegle konec julija in avgusta, prezgodaj izrabijo. Te čebele izrabljajo življenjske funkcije in žleze, ki bi bile nujno potrebne za nemoten spomladan- ski razvoj. Kolikšno količino zimske zaloge naj bi imela čebelja družina? Odvisna je od velikosti panja in načina prezimovanja. Zaloga hrane mora zadostovati do konca marca prihodnje leto. Presežek hrane bomo uporabili za narejanje narejencev ali jo bomo dodali družini, ki ji je primanjkuje. Po zadnji ureditvi gnezda moramo čebelam zagotoviti mir, zato ne brskajmo po nepotrebnem po čebeljih družinah, saj utegnemo s tem povzročiti rop. Če se rop začne, ga z veliko težavo ustavimo. Koliko predelane hrane dodam svojim čebeljim družinam za zimo? Petsatarju dodam od 6-8 kg, de-vetsatarju 12 kg, desetsatarju 14 kg, enajstsatarju pa 16 kg hrane. Nasvet: Pred zadnjim točenjem preglejte vse družine, da v njih ni kaj narobe. Pri tem ukrepajte po navodilih. Po zadnjem točenju čebeljim družinam dodajte potrebno količino hrane, če jim je primanjkuje, zagotovite jim zadostno količino vode ali stojišče z vodo v bližini. Čebele dokrmite pravočasno in z zadostno količino hrane. Ne pozabite na varoo in druge bolezni. VETERINARSKI NASVETI ZA JULIJ IN AVGUST mag. Mira Jenko - Rogelj Roji in narejenci so to leto pred propadom čebelarjenja rešili marsikaterega čebelarja. To se bo dogajalo vse dotlej, dokler čebelarji ne bodo obvladali pravilnega ravnanja oz. čebelarjenja z narejenci, ki bodo z zdravimi čebelami in mladimi maticami temelj uspešnega čebelarjenja v prihodnjem letu. Pogoj je, da vse na novo narejene družine, ki so brez varoe, preselimo na novo lokacijo, ki je vsaj 3 km oddaljena od starega stojišča. S tem preprečimo vračanje čebel v stare panje in reinvazijo varoe, seveda, če v neposredni bližini ni drugih stojišč. Majska sistematična testiranja napadenosti z varoo v prejšnjem in tem letu so pokazala, da je nujno pravočasno opraviti poletno zatiranje varoe v pridobitnih družinah, saj bodo le tako v zadostnem številu pričakale obdobje brez zalege, ko bomo znova skušali kolikor mogoče zmanjšati število varoj. Pri rojih in narejencih - ometencih s suhimi čebelami smo število varoj uspešno zmanjšali z enim izmed kontaktnih pripravkov (perizin, hemovar, mlečna ali ok-salna kislina), in to brez strahu, da bi se v medu pojavili ostanki. V drugih primerih narejencev z zalego, v pridobitnih in rezervnih čebeljih družinah varoa čebelam ne daje veliko možnosti za preživetje, če poletnega zatiranja ne opravimo pravočasno in učinkovito. Ob uporabi omenjenih registriranih pripravkov moramo izprazniti medišče in se ob morebitni paši odločiti, ali žrtvovati donos medu ali večino čebelje populacije, če je presežen prag škodljivosti. Vse to so slabosti čebelarjenja ob uporabi konvencionalnih postopkov zdravljenja. Na podlagi deset dni trajajočega preverjanja naravnega odmiranja varoj v čebeljih družinah se bomo na podlagi dobro preverjenih podatkov odločili za zatiranje varoe. JULIJA je dopustna meja napadenosti prekoračena, če v pridobitnih družinah najdemo pet in več va-roi na dan. Ker je v tem obdobju v družinah veliko števi- lo čebel in so zato tudi količine drobirja večje, vsake štiri do pet dni očistimo podložene podnične vložke. Vsekakor drži, da niti s hemovarjem niti s perizinom ne dosežemo pričakovanega uspeha, če je v panju zalega. Ob uporabi teh sredstev prav tako skoraj ni mogoča popolna odstranitev mediščnih satov. Izkušnje Čebelarskega inštituta v Liebefeldu (Švica), priporočila skupine evropskih strokovnjakov (Ghent, 1999), predvsem pa praktične izkušnje čebelarjev iz ČD Kranjska Gora so dokazi, kako je mogoče teoretično znanje prenašati v prakso (uspešno poletno zatiranje varoe z uporabo mravljinčne kisline). Žal, za zdaj še nimamo ustreznega domačega pripomočka - hlapilnika, s katerim bi konec junija oz. julija zagotovili optimalno izhlapevanje. Takoj po paši (kostanj, smreka, hoja) je treba iztočiti ves med in čebele krmiti s sladkorno raztopino (odvisno od vrste panja čebelam dodamo od dva do šest litrov). Potem lahko vstavimo hlapilnike z mravljinčno kislino. Če nimamo možnosti, da bi izhlapevanje preverjali vsak dan, se raje odločimo za kratkotrajne šok-terapije in jih po potrebi ponovimo. Možnosti za uspeh so pri uporabi mravljinčne kisline velike, če je število varoj ustrezno zmanjšano in če si čebelar pridobi občutek za uporabo tega sredstva, dokler ne bomo dobi- li pričakovanega optimalno delujočega hlapilnika. Pri tem je čebelarjem lahko v pomoč zgibanka o alternativnem zatiranju varoe, ki jo je izdal Veterinarski zavod Slovenije (Kranj, 2001). Varoa nam ne daje veliko možnosti za uspešno čebelarjenje z zdravimi družinami, saj je s tem zajedavcem povezanih vse več bolezenskih stanj. Čebele so oslabljene najprej zaradi prepoznega ali nepravilnega zdravljenja. Zato poskrbimo za pravočasno julijsko zatiranje varoe. Trajne poškodbe z varoo ter okužba z različnimi virusi, bakterijami in glivičnimi povzročitelji bolezni skrajšajo življenjsko dobo zimskih čebel. Paziti moramo, da zatiranja varoe ne opravljamo v družinah, ki še nimajo sprašene mlade matice. Prvo zatiranje izvedemo takoj po končani paši in to- čenju oz. najpozneje konec julija. Če načrtujemo še avgustovsko pašo, po potrebi opravimo prvo zatiranje med vmesnim medpašnim obdobjem Drugo zatiranje izvedemo tri do štiri tedne po pr vem. V vmesnem obdobju čebele nakrmimo. Najpozneje ga opravimo v prvi polovici septembra, če se temperatura ne spusti na manj kot + 12 °C, oz. po končani hojevi paši. Interventno zatiranje opravimo takoj, ko ugotovimo, da je družina napadena čez vse dopustne meje. Pred zatiranjem izpraznimo morebiti napolnjeno medišče. Kako vnašamo zdravilno sredstvo? Hlapilnike namestimo nad plodišče, pri tistih, pri katerih je mogoče uravnavanje, pa intenzivnost hlapenja nastavimo glede na pričakovane temperature oziroma po navodilih proizvajalca. Odmerek Po navadi je odmerek 100-120 ml 85-odstotne mravljinčne kisline ali 120-150 ml 60-odstotne mravljične kisline, odvisno od tipa hlapilnika. Preverjanje uspešnosti Uspešnost zatiranja preverimo 14 dni po končanem drugem zatiranju. Če v desetih dneh pade manj kot ena varoa (0,l/dan) na dan, lahko z nadaljnjimi ukrepi počakamo do pomladi. V poletnem obdobju lahko povprečni dnevni odpad izračunamo tudi, če je testni vložek v panju manj časa. Pri odpadu več kot dveh varoj v desetih dneh (več kot 0,2 na dan) moramo izvesti tudi zimsko zatiranje. Med zatiranjem preverjamo vedenje čebel in hitrost izhlapevanja; to ne sme biti večje kot 15 ml na dan. Po potrebi v dveh do treh dneh opravimo korekcijo izhlapevanja. Če je izhlapelo preveč mravljinčne kisline, jo dodamo. Ko temperature dosežejo več kot 30 °C, hlapilnik začasno odstranimo ali ustrezno zmanjšamo površino izhlapevanja. Izkušnje pri uporabi mravljinčne kisline so pokazale, da je samo z zatiranjem z mravljinčno kislino težko doseči zadostno uničenje, kajti populacija varoj se v prihodnjem letu prehitro poveča prek dopustne meje. Zato je nujno izvesti še zimsko zatiranje. Tisti, ki zimskega zatiranja ne izvede, mora naslednjo pomlad po nepotrebnem izvajati apitehnične ukrepe. Uspeh ne bo izostal, če bomo imeli varoo popolnoma pod nadzorom. To pomeni, da moramo vse leto v kritičnih obdobjih preverjati napadenost čebeljih družin in po potrebi zmanjševati število varoj. Poleg tega da število varoj v čebelji družini ugotavljamo pred zatiranjem, moramo na enak način preveriti tudi število varoj po zatiranju. Cilj poletnega zatiranja varoe je ohranitev živalnih družin in nepoškodovanih zimskih čebel, tako da bodo te prenesle morebitno zimsko zatiranje varoe. Tako kot spomladi tudi vse leto, še zlasti v vročih poletnih mesecih, velja, da mora biti stojišče čebel dobro oskrbljeno s čisto neoporečno vodo. To je namreč najpomembnejši temeljni pogoj, da čebele lahko nadzirajo temperaturo v panju in da je zalegi omogočen normalen razvoj. Pri pomanjkanju vode se dogaja, da čebele iz celic odstranjujejo starejše ličinke, jajčeca in mlajše ličinke pa se posušijo. Čebelam preprečimo napajanje na bližnjih gnojiščih tako, da jih zgodaj spomladi privabimo k napajalniku, v katerega stalno dodajamo 0,1 % kuhinjske soli (1 g soli na 1 liter vode). Na oskrbo z vodo morajo biti posebej pozorni čebelarji, ki imajo čebele na hojevi paši, saj v gozdnih sestojih ni studencev ali izvirov vode. Zlasti veliko škodo nam lahko povzroči naša lastna nepazljivost, še zlasti, če celo leto čebelarimo v mediteranskem podnebnem pasu. Z namestitvijo napajalnika se ubranimo tudi marsikaterega jeznega pogleda ali celo prepira s sosedom, predvsem v strnjenih naseljih. Kjer ni na voljo tekoče vode, morajo čebelarji posebno pozornost nameniti čiščenju in razkuževanju napajalnikov, saj na njihovo površino lahko padajo čebelji iztrebki. Laboratorijske potrditve nosemavosti v drugi polovici junija so dokaz, da se bolezenske klice celotno sezono razširjajo med čebelami. Eden od ukrepov za preprečitev bolezni je sprotno (tedensko) čiščenje napajalnikov z vročo vodo ob dodatku čistila. Različne mehke pene in druge vrste plovcev razkužujemo tako, da jih za pol ure namočimo v vročo vodo (ta naj bo segreta na najmanj 70 °C). Če nismo nabrali dovolj velike zaloge cvetnega prahu, npr. kostanja, za poznopoletno in prihodnjo pomladansko oskrbo družin, imamo še možnost to popraviti z morebitno bogato pelodno pašo na faceliji, ajdi ali jesenski resi. Hojeva in škržatova paša sta povečini brez cvetnega prahu ali je tega le majhna količina. Zato že avgusta ob gnezdo vstavimo prej shranjene sate s cvetnim prahom. Družine pa lahko krmimo tudi s sladkornim sirupom in dodatkom osmukanca. V julijskih in avgustovskih brezpašnih dneh moramo biti ob pregledovanju družin posebno pozorni na rop v lastnem čebelnjaku ali še huje, da se pojavi rop med sosednjimi čebelnjaki. Takšen rop je poleg povečanja stroškov čebelarjenja pomemben zlasti za prenašanje različnih čebeljih bolezni. Ob nastanku ropanja je treba: - takoj končati vsako delo pri čebelah, kajti čebelje družine, ki jih pregledujemo, se ne morejo braniti pred roparicami; - zapreti panj, ki ropa na eno čebelo; enako storimo pri najmočnejših družinah, ki so tudi morebitni kandidati za ropanje, saj s tem preprečimo, da bi roparice na delo napotile še več svojih sostanovalk (če imamo možnost, vse oropane in šibke družine prepeljemo na vsaj 3 km oddaljeno stojišče); - posebej pomembno je, da čebelar odkrije morebit ni tihi rop v čebelnjaku in izropanim družinam na drugem stojišču dopolni zalogo medu. ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V JULIJU IN AVGUSTU Franc Prezelj, čebelarski mojster Julija in avgusta končujemo čebelarsko sezono in hkrati že začenjamo novo. Za veliko večino čebelarjev, ki čebelarijo na stalnem stojišču, je do sredine julija končano medenje kostanja in smreke, to pa je po navadi glavna in tudi zadnja čebelja pa ša v tej sezoni. Čas burnega razvoja čebeljih družin se je ustavil že konec junija. Zaradi tega se je tudi obdobje, ki je za večino čebelarjev nenehen boj za to, kako spodbuditi čebele k večji nabiralni vnemi in ob tem preprečevati rojenje, prevesil v obdobje točenja medu, odstranjevanja varoj iz čebeljih družin in priprave čebel za prihodnjo sezono. V krajih, v katerih je glavna paša hkrati tudi zadnja, je priporočljivo, da pred to pašo nad plodišče vstavi mo matično rešetko. S tem omejimo zaleganje na spodnji del panja, do točenja medu pa se izleže zalega nad matično rešetko, zato je točenje po paši preprostejše. Nekoliko manj zalege, ki smo jo izgubili z omejitvijo prostora pa nam ne škoduje, saj se zalega, zaležena med zadnjo pašo, izleže šele po njej. Pri točenju medu po končanem medenju - to je sicer tudi brezpašno obdobje - moramo pozornost nameniti zlasti nevarnosti ropa med čebelami. Čebel je v panju veliko, v naravi pa ne dobijo tako želene medičine. Med moramo točiti tako, da čebele nimajo dostopa do prostora, v katerem točimo, in tudi satje, ki ga jemljemo iz panjev, moramo sproti zavarovati pred čebelami iz drugih panjev. Delo opravljamo hitro in kar najbolj pazljivo. Pri odvzemanju satja iz nakladnih panjev je zelo dobrodošla begalnica, ki jo dva do tri dni pred predvidenim točenjem vstavimo nad plodišče. Čebele se bodo same preselile v plodišče, prazne naklade pa odvzamemo brez nevarnosti ropa. Zavedajmo se, da je rop, če se je že pojavil, tudi z veliko truda težko ustaviti. Po glavni paši imamo navadno veliko pašnih čebel, vendar včasih ne vemo, kako bi jih zaposlili. To je pra- vi čas za delanje narejencev iz suhih čebel, saj se v medišču zadržujejo predvsem mlade čebele, ki so za ta namen najprimernejše. Pri točenju ometemo skozi sipalnik po približno 2 kg čebel v zabojčke za ometen-ce. Dodamo jim oprašeno mlado matico in oblikujemo rezervno družino, ki bo prihodnje leto nosilka pridelave. Pri točenju moramo biti pozorni tudi na zalogo hrane, ki ostane čebelam po točenju. Najmanjša zaloga naj bo vsaj 7 kg na čebeljo družino. Za omilitev stresa, ki smo ga povzročili z odvzemom medu, družine še isti dan nakrmimo z vsaj dvema litroma sladkornega sirupa v razmerju 1 : 1. Po zadnji paši poskrbimo, da čebele ne občutijo pomanjkanja paše. Za ta namen jim s kapilarnim pitalnikom pokladamo pogačo ali sladkorni sirup. Matica bo tako zalegala več zimskih čebel, te pa nam bodo povrnile trud in stroške že na zgodnji spomladanski paši. Ob zadnjem točenju čebelam zmanjšamo prostor na tolikšno prostornino, da jo bodo čebele zasedale v celoti, v tem prostoru pa bodo čebele tudi prezimovale. Odvečne naklade in iztočeno satje preberemo, mlado satje in naklade, ki ne potrebujejo popravila, shranimo v skladišču do naslednje sezone, staro satje prekuhamo v vosek, preostalo opremo pa po potrebi popravimo. Takoj po zadnjem točenju se lotimo zatiranja varoj, nato pa začnemo čebele postopno krmiti za zimo. V tem obdobju začne matica zalegati zimske čebele. Če bodo čebele dobile občutek pomanjkanja hrane, bo matica zmanjšala zaleganje, posledica tega pa bo slabše razvita čebelja družina, kar se nam bo maščevalo spomladi. Še slabše se nam bo godilo, če bomo zane- CENA PRELEPKE ZA KOLEKTIVNO BLAGOVNO ZNAMKO SLOVENSKEGA MEDU Po sklepu UO ČZS bo cena prelepke KBZ v letu 2002 15 SIT + DDV Tretjina sredstev od izkupička bo porabljena namensko za reklamiranje KBZ oziroma medu s to znamko. Z NAKUPOM ZLATE ZNAČKE ANTONA JANŠE BOSTE OMOGOČILI OBNOVO ČEBELNJAKA ANTONA JANŠE ČZS prodaja zlato značko Antona Janše po ceni 1000 SIT, od tega je 500 SIT namenjenih obnovi Janševega čebelnjaka v Breznici na Gorenjskem. Zemljišče je odkupila občina Žirovnica, denarja za obnovo čebelnjaka in okolice pa je, žal, premalo. Čebelarje prosimo, da z nakupom zlatih značk Antona Janše prispevajo k obnovitvi zgodovinskega čebelnjaka, ki že nekaj časa propada. ČZS 1500 SIT 1000 SIT marili skrb za zdravstveno stanje naših varovank. Med burnim razvojem čebel varoa za svoj razvoj uporablja predvsem trotovsko zalego. Takoj po kresu, ko se razvoj čebeljih družin umiri, varoj pa je toliko, da jim tro-tovska zalega, ki pojema, ne zadošča več za nadaljnji razvoj, zato zajedavci napadejo zalego čebel delavk. Iz napadenih ličink se razvijejo kratkožive čebele, če je napad množičen, pa čebelja družina propade že pred zimo. Ne sme nas zaslepiti številčnost čebelje družine v začetku julija. Tudi najmočnejša čebelja družina, ki je zelo okužena z varozo, lahko propade že pred koncem avgusta, če nismo bili dovolj pozorni in napade-nosti s sodobno čebeljo kugo sploh nismo opazili. Kako se lotimo te nadloge, preberite v veterinarskih nasvetih naših veterinarjev. Za vse tiste čebelarje, ki svoje čebele vozijo na poz-nopoletno pašo na škržatu in hoji, velja, da morajo va-roo zatirati prej, preden čebele prepeljejo na to pašo. Zatiranje varoe po končani poznopoletni paši je za marsikoga lahko usodno. Biologija čebel in biologija varoe namreč ne prizanašata naši želji po izrabi še zadnjega daru narave v poznem poletju. Narejenec po paši Čebelarji z večjim številom čebeljih družin začnejo po paši delati narejence. Prednost tega je, da čebel v pašnem obdobju, ko so na vrhuncu delovne vneme, pri njihovem delu ne motimo z oblikovanjem mladih družin, tako da so usmerjene samo v donos in predelavo medičine. Po končani paši je smiselno uporabiti veliko število neizrabljenega čebeljega potenciala za razvoj narejencev. Zadnja možnost za ta poseg je začetek avgusta. Potrebne čebele z zalego dobimo v pridobitnih čebeljih družinah. Posamezne družine lahko razdelimo na tri ali štiri narejence. Po paši delamo narejence samo z dodajanjem oprašenih matic. Delo opravimo na enak način kot v obdobju razvoja čebeljih družin, le veliko bolj moramo biti pozorni na nevarnost ropa. Delo opravimo čim hitreje, narejence pa postavimo v skladovnico, po možnosti na najmanj tri kilometre oddaljeno stojišče. Na stojišču osnovne družine pustimo en narejenec, da se vanj vletijo izgubljene letalke. Šele po 14 dneh tudi ta narejenec priključimo k drugim narejencem. Upoštevati moramo, da v tem obdobju v naravi ni paše. Približno po 14 dneh bodo čebele iz satnega pitalni-ka pojedle pogačo. Tedaj jim začnemo dodajati sladkorno raztopino. Ko porabimo 8 litrov raztopine v razmerju 3 : 2, ki jo pokladamo v majhnih količinah, znova preverimo zaloge hrane. Zaloga naj bo prilagojena velikosti narejenca, vsebuje pa naj od 8-10 kg hrane. Narejence, pri katerih se pojavijo razvojne motnje, razde-remo in sate porazdelimo k preostalim narejencem. Narejenci bodo v skladovnici prezimovali do cvetenja češnje prihodnjo pomlad. Velika večina narejencev normalno preživi zimo v šestsatnem panju. Ob cvetenju češnje narejence premestimo v desetsatni panj, tako da se lahko razvijejo do gozdne paše. Umetni roj Izkušen čebelar lahko na svojem stojišču pred pašo ali po njej naredi tudi umetne roje in si tako preskrbi rezervne družine. Ta način oblikovanja rezervnih čebe- ljih družin je najpomembnejši tedaj, kadar imamo na razpolago zelo veliko čebel, tako da zaradi odvzema čebel donos ni nič manjši. Umetne roje delamo praviloma z oprašenimi maticami. Prednost takega načina razmnoževanja je gradilna vnema narejenca, izključen pa je tudi kakršen koli prenos bolezni čebelje zalege. V naših krajih je mogoče že sredi maja narediti umetni roj. Tedaj je razvoj čebel na vrhuncu, z narejanjem mladih družin pa preprečujemo rojilno razpoloženje. To opravilo je tudi smiselno povezano z drugimi čebelarjevimi opravili. Za oblikovanje umetnega roja potrebujemo zaboj za ometence s krmilnikom in sipalnik za čebele. V zaboj obesimo oprašeno matico, zaprto v matični-co. Čebele iz več čebeljih družin prek sipalnika, ki smo ga omočili z mrzlo sladkorno raztopino, ometemo v zaboj. Paziti moramo, da s čebelami iz panja, iz katerega odvzemamo čebele, ne ometemo tudi matice. Če imamo v panju matično rešetko, odvzamemo čebele samo iz prostora nad rešetko. Na novo oblikovani roj naj glede na prostornino panja in število satnikov vsebuje od 1,5-2,2 kg čebel. Za oceno moči čebeljega roja uporabimo tehtnico. Zaboj za ometence največ do tretjine njegove prostornine napolnimo s čebelami, saj bi se čebele v nasprotnem med seboj poklale. Koje v zaboju dovolj čebel, ga pokrijemo s pokrovom in odnesemo v hladen in temen prostor, kjer naj čebele ostanejo dva do tri dni. Umetni roj v kleti nakrmimo z enim litrom sladkorne raztopine v razmerju 1 : 1. Hladen in temen prostorje za ta ukrep nujen. Drugi ali tretji dan stresemo umetni roj v panj, v katerega smo že prej vstavili satnice, sprostimo matico, in sicer tako, da čep na matičnici zamenjamo s sladkornim testom ter ma-tičnico obesino med satnice. Po premestitvi na stalno mesto začnemo družino redno krmiti z manjšimi količinami sladkorne raztopine. V nakladnem panju lahko sladkorno raztopino dodajamo tudi tako, da takoj po zadnjem točenju v zgornjo prazno naklado vstavimo posodo s celotno količino, ki je potrebna za zimsko zalogo. Čebelam povzročimo stres samo enkrat, čebele pa jemljejo samo toliko hrane, kolikor jo sproti predelajo in uskladiščijo. Sladkorni sirup nad čebeljo družino je zavarovan pred ropom, sami pa moramo čebele krmiti samo enkrat. Vsi nadaljnji ukrepi so enaki kot ukrepi pri naravnem roju. Oblikovanje umetnega roja po paši Takoj po zadnji paši zmanjšamo odvečen panjski prostor. Predvsem pri prezimovanju v enem panjskem prostoru se pojavijo odvečne čebele, ki jih lahko porabimo za delanje umetnih rojev. Če smo med pašo uporabljali matično rešetko, je delo veliko lažje. V tem primeru čebele, ki smo jih ometli iz medenih satov nad matično rešetko, ometemo prek sipalnika v zaboj za ometence. Iskanje matice je nepotrebno, saj je matica z matično rešetko ločena od medenih satov. V tem obdobju naj umetni roj vsebuje 2-2,2 kg čebel, za to pa potrebujemo 20 do 30 zasedenih satov s čebelami, ki jih ometemo v zaboj. Vse drugo opravimo tako kot pri delu z umetnimi roji v obdobju burnega razvoja čebel. Narejene umetne roje po končani paši stresemo na zgrajeno mlado satje. Krmljenje mora biti končano do sredine septembra. sv « f! * D, eiavnost instituta ORGANIZACIJA PRIPRAVE PODZAKONSKIH PREDPISOV NA PODLAGI NOVEGA ZAKONA O ŽIVINOREJI dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije e-pošta: janez.poklukar@kis-h2.si Čebelarska zveza Slovenije je v zadnjih mesecih precej obogatila svojo zgodovino. Zgraditev novega Čebelarskega centra bo dolgoročno gotovo občutno vplivala na razvoj slovenskega čebelarstva. V Sloveniji ni veliko stanovskih organizacij, ki bi bile sposobne na enem kraju zbrati več tisoč ljudi, kot se to redno dogaja pri čebelarjih. V obdobju priprav in slovesnega odprtja čebelarskega centra pa nismo pozabili na druge naloge. Med najpomembnejše brez dvoma sodi priprava novih zakonskih predpisov. Večini čebelarjev je verjetno znano, da je bil februarja letos sprejet novi zakon o živinoreji. Ker zakon v veliki meri posega tudi na področje čebelarstva, bo v prihodnosti brez dvoma precej vplival na to kmetijsko panogo v Sloveniji. Zakon je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18, ogledate pa si ga lahko tudi na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. V nadaljevanju bom opisal le nekaj najpomembnejših poudarkov novih sprejetih pravil o vzreji čebel. Neposredno na čebelarstvo se nanaša več kot 20 členov. Najpomembnejši je 22. člen, ki predpisuje ukrepe, povezane s katastrom čebelje paše, pašnim redom in z izdelavo programa napovedi medenja. Zakon predvideva izdajo ustreznega pravilnika, ki naj bi že v najbližji prihodnosti zadovoljivo uredil prevoze čebel na pašo. V 70. členu je predvideno posebno varstvo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji. V skladu s tem določilom je v Sloveniji dovoljen le promet s plemenskim materialom kranjske čebele, promet z vsemi drugimi pasmami pa je tako rekoč prepovedan. Zakon ne predvideva prepovedi prometa s čebelami za izrabo čebelje paše. Zato pa je predvidena možnost dodatnega varstva vzrejališč čebeljih matic v obliki varovalnih pasov, v katerih velja poseben režim tudi za tiste čebelje družine, ki so pripeljane na pašo. Zakon v 62. členu povzema tudi rešitve pri organizaciji vzreje matic v Sloveniji, vendar se bodo za razliko od dozdajšnje prakse vzrejališča matic lahko registrirala za obdobje pet let. Postopek in metode registracije bo podrobneje določil poseben pravilnik, ki naj bi začel veljati do vzrejne sezone 2003. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pred letom dni imenoval strokovno komisijo za pripravo predlog podzakonskih predpisov na podlagi tedaj še predloga novega zakona o živinoreji. Vodstvo komisije je zaupal avtorju tega prispevka, za člane komisije pa je imenoval mag. Amalijo Božnar iz Čebelarstva Božnar, Vlada Pušnika, Franca Pižmohta in Janeza Gregorija iz Čebelarske zveze Slovenije, predstavnika veterinarjev Jožeta Matavža in predstavnika gozdarjev Miroslava Ce-tino. Komisija je že lani izdelala predloge treh pravilnikov, delo pa nadaljuje tudi letos. Poleg pravilnika o vzreji in organizaciji registracije vzrejališč čebeljih matic bo treba v kratkem dokončno izdelati tudi pravilnike, ki bodo podrobneje opredelili zootehniške standarde, pravilnik o pooblaščenih vzrej nih organizacijah na področju čebelarstva in seveda tudi pravilnik o pogojih za izdelavo pašnega katastra in čebelarskega pašnega reda ter programa napovedi medenja. Zadnji bo tako s pravnega kot s strokovnega vidika precej trd oreh, saj se nanaša tako na zakon o živinoreji kot tudi na zakon o gozdovih in zakon o kmetijstvu. Predvidevamo, da bo že pripravljeno besedilo dobro prestalo pravno presojo in da bo že v najkrajšem času na voljo čebelarjem v javni obravnavi. V komisiji za izdelavo podzakonskih predpisov s področja čebelarstva smo se odločili, da bomo glede na aktualnost problematike skušali najprej pripraviti ta pravilnik. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bo predlog pravilnika že v najkrajšem času na voljo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarje predvsem opozarjam na nov način organizacije javne razprave na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. V vsakem čebelarskem društvu je verjetno nekaj članov, ki imajo dostop do svetovnega spleta. Na spletno stran ČZS uvajamo novo posebno stran »Predpisi v javni razpravi«, na kateri bodo posamezni dokumenti objavljeni mesec dni in na katero bo mogoče tudi nasloviti morebitne pripombe. Če bodo pripombe tehtne in če bo zakonodajalec menil, da je treba javno razpravo razširiti, bodo naknadno organizirane tudi druge, doslej že uveljavljene oblike javne razprave. Ko bodo predpisi sprejeti, bodo v končni obliki uporabnikom ves čas na voljo v rubriki »Sprejeti predpisi«. Komuniciranje prek spletnih strani je za večino čebelarjev novost, zato se tega tudi bojijo. Brez strahu: uporaba informacij s spleta je zelo preprosta, vse dokumente lahko natisnemo in jih po navadni pošti pošljemo vsem drugim članom društva. Poleg tega je na strani Čebelarske zveze Slovenije mogoče najti še druge zelo uporabne informacije o čebelarjenju in tudi številne prevode iz tuje strokovne literature. Za razliko od preteklosti je uporaba računalnika zdaj povsem preprosta, slovenske različice programov pa dostopne prav vsem, tudi starejšim čebelarjem. TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Franc Prezelj V soboto, 8. junija, je bilo na Brdu pri Lukovici jubilejno 25. tekmovanje mladih čebelarjev. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalnih ekip iz vse Slovenije. V nižji skupini je tekmovalo 49 ekip, v srednji skupini 56 ekip in 33 ekip v višji skupini. Ti podatki kažejo, da so se mentorji po vsej Sloveniji dobro zavedali pomembnosti časa pred svetovnim kongresom APIMONDIE leta 2003 v Ljubljani. Osnovna šola Janka Kersnika je kljub precej večjemu številu tekmovalnih ekip od prijavljenih v razpisnem roku tekmovanje izvedla tako, da udeleženci sploh niso občutili težav, ki sojih povzročile njihove prepozne prijave. Posamezne ekipe so se namreč prijavljale tako rekoč vse do začetka tekmovanja. Ravnateljici prof. Zdenki Pengal gredo čestitke, vsemu kolektivu Osnovne šole Janka Kersnika pa zahvala za odlično izvedeno tekmovanje, saj je to hkrati zagotovilo za kakovosten sprejem gostov z vsega sveta prihodnje leto. Pri opisu dogajanja ob prireditvi nikakor ne smemo pozabiti domačinov, saj so se izkazali kot dobri gostitelji. Že na samem začetku nas je sprejela godba iz Lukovice. Tako veličasten sprejem me je osebno presenetil, saj česa podobnega ne pomnim na nobenem tekmovanju doslej. Vsa Lukovica z Brdom je v soboto dihala s tekmovanjem mladih čebelarjev. Posebej naj omenim še krajevno posebnost - rokovnjače, ki so zelo popestrili prijetno srečanje, ter mlade turistične vod- nike, ki so z odliko opravili svojo vlogo. Medtem ko so naši varovanci izpolnjevali tekmovalne teste, smo se na kratkem sestanku mentorjev dogovorili, da bo tekmovanje prihodnje leto v Cerkljah na Gorenjskem ter da bomo težave, ki so se pojavile ali se občasno pojavljajo pri našem delu z mladimi, reševali na srečanju mentorjev v začetku novega šolskega leta. Naše druženje smo sklenili z zelo lepo pripravljeno sklepno prireditvijo v telovadnici šole, saj je bila predvidena dvorana v Čebelarskem centru premajhna, da bi sprejela vse udeležence. Vsem govornikom na tej prireditvi se zahvaljujem za spodbudne besede mentorjem in tekmovalcem za delo v prihodnje. Ob koncu naj se zahvalim tudi vsem sponzorjem, ki so prispevali darila za tekmovalce. Med njimi je kot vedno izstopal Medex, saj je vse tekmovalce obdaril s kilogramom piškotov iz lastne proizvodnje. S posebno pozornostjo do mentorjev se je izkazal mentor čebelarskega krožka na OŠ Lukovica Janez Jarc. V spomin na prijetno srečanje jim je namreč podaril ročno izdelan spominek iz žgane gline. Še to - Gospoda, ki je po sestanku mentorjev na OŠ Brdo s seboj odnesel večje število znamk (več kot polovico znamk z motivi Antona Janše, Academia Ope-rosorum 300 let in znamke Čebelnjak), prosimo, naj jih pošlje lastniku - naslov: F. Marolt, P. Vr. 20, 8290 Sevnica. REZULTATI TEKMOVANJA MLADIH ČEBELARJEV 2002 OSNOVNA ŠOLA TEKMOVALCA MENTOR TOČKE ZLATA PRIZNANJA VIŠJA SKUPINA Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur Marta Podkoritnik, Janja Hostnik Edvin Tomažič 73 Srednja kmetijska šola Maribor Mia Muller, Jani Trojner Andrej Podjavoršek 72 OŠ Janka Padežnika Ervin Turan, Tadej Gril Stanka Smojver 71 OŠ Marjana Nemca Radeče Marko Aupič, Jernej Klanšek Franci Marolt 71 Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah Miha Smole, Damjan Šuc Ivan Šimunič 71 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Martina Gorenc, Aleksandra Rataj Jožica Gole 71 ČD Velka-Sladki Vrh Maja Majhen, Andreja Breg Darko Lovrenčič 70 ČD Metlika Leon Janjac, Stanko Jaklič Janez Gačnik 70 ČD Gorišnica Drago Golob, Luka Roškar Jožica Ranfl Roškar 70 SREDNJA SKUPINA OŠ Franja Malgaja Šentjur Janez Lavrič, Andreja Jernej Andrej Jernej 64 OŠ Dušana Flisa Tomaž Ferk, Karmen Potočnik Ivan Pehant 64 OŠ Leskovec pri Krškem Nina Žnideršič, Natalija Oprauš Danica Zalokar 64 OŠ Leskovec pri Krškem Helena Kerin, Katarina Klemenčič Danica Zalokar 64 OŠ Boštanj Jan Škrinjar, Gregor Gačner Ivan Laura 63 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Peter Hrovat, Petra Ramovš Jožica Gole 63 OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Tanja Cizi, Maja Umek Martin Dušič 62 OSNOVNA ŠOLA TEKMOVALCA MENTOR TOČKE OŠ Ruše Žiga Šmidhofer, Matic Frudrih Anton Sračnik 62 OŠ Kobilje Uroš Bukovec, Larisa Horvat Janez Laci 62 OŠ Dušana Flisa Hoče Nina Matijašič, Miloš Perič Ivan Pehant 62 ČK Spodnja Ščavnica Mihaela Mišja, Anja Rakuša Slavica Trstenjak 61 OŠ Janka Padežnika Tina Hribernik, Tamara Munda Stanka Smojver 61 OŠ Marjana Nemca Radeče Darko Savič, Marino Oman Franci Marolt 61 NIŽJA SKUPINA OŠ Gustava Šiliha Velenje Blaž Sobočan, Monika Koren Milena Verboten 39 OŠ Koprivnica Tanja Kunej, Nuška Dobravc Mirela Zalokar 39 OŠ Janka Glazerja Vid Žunko, Sašo Vnuk Tone Sračnik 39 OŠ Rudolfa Maistra Marko Gomaz, Amanda Brus Jože Nekrep 39 OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Mojca Omerzel, Danijel Teodorovič Martin Dušič 40 OŠ Marjana Nemca Radeče Klemen Krajnc, Dejan Čeh Franci Marolt 40 OŠ Pesnica Eva Lorenčič, Jaša Rajšek, Marija Mlaker 40 OŠ dr. Pavla Lunačka Tjaša Brcar, Barbara Lamovšek Jožica Gole 40 OŠ Leskovec pri Krškem Katarina Zalokar, Katarina Račič Danica Zalokar 41 SREBRNA PRIZNANJA VIŠJA SKUPINA OŠ Podzemelj Boštjan Dragoš, Matjaž Milavec Janez Gačnik 68 ČD Peter Močnik Matic Dajnko, Luka Topolovec Isnet Čenanovič 68 OŠ Jurija Dalmatina Krško David Urbanica, Blaž Šober Suzana Volčanjšek 67 OŠ Cirkovce Špela Vogrinc, Špela Drevenšek L. Vogrinc, T. Munda 66 OŠ Zg. Velka Primož Zafošnik, Nejc Supanič Jože Nekrep 66 Kmetijska šola Grm Matej Leskovar, Špela Avguštin Lucija Gradišar 63 SREDNJA SKUPINA OŠ Malečnik Sabina Pšajd, Mojca Šoštarič Janez Zemljič 60 OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Rok Kovač, Tadej Ferk Lidija Pfifer 59 OŠ Pesnica Marko Ovčar, Jani Tišler Marija Mlaker 59 OŠ Koprivnica Tadej Klaužar, Jožef Moškon Mirela Zalokar 59 OŠ Jurija Dalmatina Krško Barbara Pečnik, Blanka Malus Suzana Volčanšek 58 OŠ Fokovci Patrik Letina, Matej Ferencek Koloman Kozic 58 ČD Gorišnica Neja Roškar, Doroteja Štrakl Jožica Ranfl Roškar 58 OŠ Kobarid Žana Žunko, Tina Sivec Marija Sivec 57 OŠ Sladki Vrh Mateja Kranjc, Mateja Rebernik Jože Nekrep 57 NIŽJA SKUPINA OŠ Metlika Jože Pečarič, Blaž Simonič Janez Gačnik 38 OŠ Ruše Petra Šmidhofer, Sašo Prednik Tone Sračnik 38 OŠ Janka Padežnika Anja Šnuderl, Brina Fekonja Stanka Smojver 38 OŠ Sladki Vrh Matej Šnajder, Patrick Dolinšek Jože Nekrep 38 OŠ Gornja Radgona Matic Matavž, Luka Matavž Jože Matavž 37 OŠ Pozemelj David Zajc, Toni Jurejevič Janez Gačnik 37 ČD Peter Močnik Andrej Planjšek, Maja Radivoj Stanka Smojver 37 OŠ Boštanj Žiga Polanc, Tomaž Žibert Ivan Laura 37 OŠ Jurija Dalmatina Miran Šoba, Simona Baš Suzana Voljščanšek 35 OŠ Fokovci Matej Solar, Marko Novak Koloman Kozic 35 OŠ Malečnik Santa Špiler, Miha Čosar Janez Zemljič 34 ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V JULIJU IN AVGUSTU 2002 JULIJA in AVGUSTA boste v oddaji KMETIJSKI NASVETI na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali: • v torek, 2. julija, ob 12.30 bo Oskar Kristančič govoril o svojem čebelarjenju v Medani v Goriških Brdih; • v torek, 9. julija, ob 12.30 bo Boštjan Noč govoril o dejavnosti Regijske čebelarske zveze Zgornje Gorenjske; • v torek 23. julija, ob 12.30 bo Avgust Gril govoril kako deluje Regijska zveza čebelarskih društev Petra Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino. • v torek 6. avgusta, ob 12.30 - Kako čebelari mladi čebelar Urban Kuhar iz Ambroža pod Krvavcem. • v torek 20. avgusta, ob 12.30 bo Jože Sever iz Semiča spregovoril o izkušnjah belokranjskega čebelarja. Urednica Ivanka Polanec OSNOVNA ŠOLA TEKMOVALCA MENTOR TOČKE BRONASTA PRIZNANJA VIŠJA SKUPINA OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Jana Kavčič, Teja Šegula Slavica Golob 61 OŠ Maksa Pleteršnika Alen Černelč, Davor Zupančič Martin Dušič 60 OŠ Sladki Vrh Mojca Rebernik, Suzana Zelenik Jože Nekrep 60 ČD Kobilje-Dobrovnik Jasna Antolin, Matej Bukovec Stanko Antolin 60 OŠ Antona Ingoliča Mojca Prelog, Suzana Svenšek Norbert Jedlovčnik 58 OŠ Fokovci Simon Kozic, Zoran Kozic Koloman Kozic 57 DOŠ Prosenjakovci Renato Vukan, Tamara Pocak Suzana Kovač 55 OŠ Rudolfa Maistra Patrik Rošker, Domen Fras Lidija Pfifer 55 SREDNJA SKUPINA OŠ Antona Ingoliča Rene Jug, Tadej Šetar Norbert Jedlovčnik 56 OŠ Miklavž na Dravskem polju Aleš Korošec, Matej Novak Vinko Šneider 56 ČK Gornja Radgona Blaž Kokol, Matevž Zih Jože Matavž 56 ČD Peter Močnik Nina Labus, Urška Rečnik Stanka Smojver 55 Dvojezična OŠ Prosenjakovci Aljoša Koroša, Martina Šobek Suzana Kovač 55 OŠ Cirkovce Mateja Dovnik, Nataša Strmšek L. Vogrinc, T. Munda 54 OŠ Pohorskega odreda Kristina Korošec, Nadja Ajd Majda Ferk 53 OŠ Miklavž na Drav. polju PO Dobrovce Jan Kac, Denis Verjak Vinko Šneider 53 OŠ Malečnik Aleš Kurnik, Jernej Vogrinec Janez Zemljič 51 OŠ Davorina Jenka Cerklje Urban Kuhar, Matej Pfeifer Franci Strupi 51 OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Toni Pihlar, Iva Černezel Slavica Golob 51 OŠ Janka Glazerja Ruše Vitold Sušeč, Urban Zupančič Tone Sračnik 50 ČD Cerklje na Gorenjskem Tina Grilc, Klemen Pfeifer, Franci Strupi 48 OŠ Črna na Koroškem Aleš Germadnik, Emil Savelli Marjeta Sušnik 48 NIŽJA SKUPINA OŠ Cirkovce Alen Širovnik, Barbara Munda L. Vogrinc, T. Munda 33 OŠ Miklavž na Dravskem polju Blaž Petovar, Blaž Petek Vinko Šneider 33 OŠ Franja Goloba Tomaž Vogel, Jernej Dihpol Marjeta Sušnik 32 OŠ Dornava Jernej Zver, Katarina Zver Slavica Golob 32 OŠ Miklavž na Dravskem polju Matic Kac, Benjamin Pregl Vinko Šneider 32 OŠ Mežica Katarina Praper, Neža Mandl Marjeta Sušnik 32 OŠ Prežihovega Voranca na Koroškem Blaž Račnik, Jure Suler Marjeta Sušnik 32 OŠ Rudolfa Maistra Majda Jančar, Marko Šerbinek Jože Nekrep 32 MPT-POŠ Plešivec Rok Hribernik, Tjaša Oderlap Dragica Oderlap 31 OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Martin Lovšin, David Levstek Matija Jamnik 30 ČD Velka Sladki Vrh Polona Petek, Sašo Kraut Jože Nekrep 30 OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Aljaž Mernik, Dejan Djukič 29 OŠ Cerklje Anže Kotnik, Matevž Štular Franci Strupi 29 ČD Gorišnica Monika Štrakl, Simon Ranfl Jožica Ranfl 29 Društvo čebelarjev Carnica Grosuplje Manca Šeme, Saša Mencin Olga Tomažič 28 OŠ Spodnja Ščavnica Špela Senekovič, Ana Brunec Slavica Trstenjak 27 PRIZNANJA SO PREJELI VIŠJA SKUPINA OŠ Pohorskega odreda Mojca Jug, Maja Jankovič Maks Gajšek 53 OŠ Gorišnica Špela Štrucl, Primož Vavpotič Zdravko Roškar 52 OŠ Vranji Vrh Matej Poš, Bernarda Pomberg Jože Nekrep 51 ČD Slovenska Bistrica Jani Ačko, Mitja Klančnik Norbert Jedlovčnik 50 OŠ Franja Goloba Prevalje Andreja Volker, Martina Grm Marjeta Sušnik 45 SREDNJA SKUPINA OŠ Vranji Vrh Rok Šmigoc, Klavdija Poš Jože Nekrep 47 Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah Mojca Peško, Vesna Smole Šimonič 47 OŠ Nove Fužine Bojan Petrovič, Denis Jančič Pavel Zaletel, Srečko Haler 47 OŠ Gorišnica Aleks Bezjak, Danijel Kociper Zdravko Roškar 47 OŠ Danile Kumar Aleš Presetnik, Matjaž Payrits Boštjan Sojer 44 OŠ Puconci Peter Šbul, Andreja Panker Karel Car 44 OŠ Žiri Cene Oblak Jože Trebih 41 OŠ Pohorskega odreda-PO Zg. Ložnica Marina Justinek, Sašo Justinek Majda Ferk, Maks Gajšek 41 OŠ Bistrica Srečo Praprotnik, Jan Povalej Cveto Frelih 39 OŠ Primoža Trubarja Matej Reisp, Zdenko Merkelj Matija Jamnik 29 OSNOVNA ŠOLA TEKMOVALCA MENTOR TOČKE NIŽJA SKUPINA ČD Tolmin Špela Peršič, Staša Volarič Dušan Žunko 25 OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Jan Nanut, Gregor Gatej Janko Bratina 24 OŠ Kobilje Renato Gjerek, Anita Gregerec Janez Ferencek 24 OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Patricija Jerovšek, Pia Hren Olga Tomažič 22 OŠ Kobarid Karmen Kutin, Karin Mohorič Marija Sivec 21 OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Matej Šuligoj Janko Bratina 20 OŠ Križe Miha Zaplotnik, Luka Zaplotnik Cveto Frelih 20 OŠ Prosenjakovci Matej Hahn, Tomas Pocak Suzana Kovač 19 OŠ Gorišnica Jani Vaupotič, Neva Golob Zdravko Roškar 17 OŠ Janka Kersnika Brdo Aljoša Jarc, Matej Mencin Janez Jarc 17 OŠ Žiri Jan Peternel, Tomaž Demšar Jože Frelih 17 OŠ Puconci Albina Šinko, Robi Germ Karel Car 16 Čestitamo vsem tekmovalcem in mentorjem za odlične rezultate, saj so bila tokrat vprašanja težja kot po navadi. ČEBELE SAMOTARKE (Helmut Hintermeier - Deutsches Bienen Journal 6/99) Marjan Debelak Od leta 1972 potekajo v nemškem inštitutu (za genetiko rastlin) raziskave o možnostih množične vzreje čebel samotark vrste Osmia rufa - rdeče dišavke za opraševanje rastlin. Rezultati so bili izvrstni. Predvsem izstopajo posebne lastnosti teh čebel: prilagodljivost, nezahtevnost, celoletna uporabnost za opraševanje, ker lahko kokone hranimo ohlajene in končno tudi zaradi enostavnih postopkov vzreje. Število osebkov teh čebel lahko poljubno uravnavamo z dodajanjem ali odvzemanjem osebkov, ki prenočujejo v cevkah, oziroma to delamo s kokoni. Te čebele se hitro privadijo na omejen prostor, v katerem lahko letajo. Prenesejo razmeroma visoko temperaturo in vlago. Pomembna je tudi ugotovitev, da te čebele v takih prostorih živijo približno 14 dni dlje kot na prostosti. V slabo jim štejejo lastnost, da se ne bojijo in se pogosto vsedajo na obleko oseb, ki se zadržujejo v prostoru (rastlinjaku) ter tako skupaj z njimi nezaželeno zapuščajo prostor. Razmnožujejo jih v praznih čebeljih panjih. Kokone čebel samotark zbirajo vsako leto pozno jeseni in jih hranijo v skladiščih pri temperaturi od 0 do 3 °C. Podatki o gojenju rdečih dišavk - Osmia rufa. Do enega leta lahko hranimo njihove kokone pri temp. Od 0 do 3 °C. Koristne so za opraševanje številnih kulturnih rastlin (ogrščica, Čmrljak na CCS. Samček rdeče dišavke se na cvetovih le hrani, ne nabira pa medičino ali pelod za potrebe zaroda. Avtor fotografij: dr. Andrej Gogala jagode, jablane...) na prostem in v rastlinjakih, v katerih navadne čebele in čmrlji niso dovolj učinkoviti. Za gnezdenje in zatočišče uporabljajo trs, papirne cevke, les z luknjami premera 6-10 mm in dolžine 10-15 cm. Rade imajo škatle s približno 1 cm veliko odprtino, ki jo uporablja več samičk. Za zavetje pred vlago in vetrom uporabijo plošče valovite lepenke na suhem, nekoliko zakritem prostoru. Zelo dober je prazen čebelji panj. Za svoj gradbeni material uporablja Osmia rufa neo-nesnaženo vlažno ilovnato zemljo. Zadošča pladenj take zemlje, ki jo večkrat navlažimo in postavimo na tla poleg gnezdišča. Kokone uporabimo tedaj, ko zacveti naša oprašitve potrebna rastlina. Kokone ali izležene čebele prinesemo v škatlici od vžigalic in jih postavimo v bližino materiala za gnezdenje. Navadno se izleže približno polovica čebel že prvi teden. V naravi izletavajo od aprila do junija. Ta čas lahko podaljšamo v november, če uporabimo hladno shranjevanje kokonov. Kako uredimo gnezdišča za čebele samotarke? Za »domačo uporabo« in opazovalne namene je ureditev gnezdišča zelo preprosta. Namestimo ga lahko na najmanjšem prostoru (balkonu ...) in tudi sredi mesta. Tudi uspeh je veliko bolj zanesljiv in hitrejši kot na primer pri ukvarjanju s precej bolj zahtevnimi čmrlji. Gnezdišče postavimo na zavetno in pred dežjem za varovano mesto. Uživali bomo pri opazovanju življenja in delovanja teh simpatičnih sorodnic naših »pravih« čebel, ki so povrh vsega še popolnoma nenevarne. Cevke za gnezdenje čebel samotark Cevke iz bambusa ali drugih podobnih materialov, premera 3-10 mm združimo v poljuben snop in položimo na ravno podlago. Cevke naj bodo vedno položene z majhnim nagibom navzgor! Cevke morajo biti na eni strani zaprte. V cevkah iz prozornega materiala (steklo ...) lahko opazujemo dogajanja, vendar jih samotar ke manj rade uporabijo. Samička samotarke - rdeče dišavke - z ilovico zapira gnezdo v umetno izvrtanem rovu v lesu, da je zarod varno spravljen skupaj z zalogo hrane. Lesene kloce iz trdega lesa (da se ne skrči pri vlagi) navrtamo z luknjami 3-10 mm poševno navzgor v dolžini 3-10 cm. Kombinacija različnih velikosti lukenj omogoča naselitev različnih vrst čebel samotark. Večina samotark gnezdi v cevkah premera 2-6 mm. Predlagajo: 35 %-2 mm, 25 %-3 mm, 20 %-4 mm, 20 %-6 mm. Za poznejše opazovanje dogajanja v cevki lahko izvrtani les vzdolžno prežagamo prek izvrtanine in nato znova sestavimo z večjo polovico žleba spodaj. Za samotarke, ki gnezdijo v zidovih, pripravimo gnezdišča z ustreznimi luknjami v kvadrih lahkega betona, žgane opeke ali v številnih drugih materialih iz naravnega in umetnega kamna ter podobnega gradiva. Gnezdišča moramo pustiti zunaj tudi čez zimo, da se v topleših prostorih insekti ne bi predčasno izlegli in propadli. * * * Naša Sekcija ljubiteljev in rejcev čmrljev, ki jo vodi prof. dr. Janez Grad v okviru komisije za tehnologijo pri ČZS, ima poleg čmrljev v svojem programu tudi preučevanje in ohranjanje čebel samotark. Doslej se z njimi v sekciji nismo posebej poglobljeno ukvarjali. Prednost smo dali čmrljem. Odslej pa bomo z novo pridobitvijo, vrtnim paviljonom v parku Čebelarskega sentra, ki ga bomo uporabljali za preučevanje in prikazovanje čmrljev in čebel samotark, dali primeren poudarek tudi samotarkam. Paviljon so z izjemnim razumevanjem za dejavnost naše sekcije Čebelarskemu centru na Brdu pri Lukovici podarili čebelarji Zg. Savinjske doline s predsednikom g. Markom Purnatomna čelu, za kar se jim iskreno zahvaljujemo! Več o delu Sekcije in prispevkih številnih »čmrljarjev« in čebelarjev za zgraditev paviljona in ureditev neposredne okolice pa v posebnem poročilu, ki ga pripravlja dr. Janez Grad za eno od prihodnjih številk našega glasila. OGLEJTE Sl DOMAČO STRAN ČZS NA INTERNETU http://www.cebelarska-zveza-slo.si spomin U4 JOŽE VOSTNER Kruta bolezen ga je že nekaj časa preizkušala in končno zmagala. Iz naše sredine je neusmiljeno iztrgala 72-let-nega čebelarskega zanesenjaka Jožeta Vostnerja. Na svet je pokukal v številni viničarski družini na Kozjanskem, v vasi Spodnje Tinjsko, kjer je odraščal in obiskoval osnovno šolo. Že zgodaj je moral s trebuhom za kruhom in tako ga je pot pripeljala tudi v naše mesto. Zaposlil seje v takratnem LlP-ovem obratu, kjer je ostal do upokojitve. V mestu je srečal svojo veliko ljubezen, družico Ljubico. Poročila sta se I. 1954, že leto pozneje se je z nakupom prvih treh družin za vse življenje zapisal čebeli cam. T. i. »panjska vojna« na Slovenskem gaje navdušila za nakladno čebelarjenje, vendar je nakladne panje po neuspešnih poskusih opustil. Čebelaril je s petnajstimi družinami in jih redno prevažal na hojevo in kostanjevo pašo ter na oljno repico. Ob graditvi svoje hiše ni pozabil na čebelice. Zanje je zgradil lep, tipičen slovenski čebelnjak za 12 družin in 6 prašilčkov. Tako kot čebelarstvo je bila tudi okolica čebelnjaka vedno vzorno urejena. Pred leti je moral zaradi hude gnilobe družine uničiti. V srce se mu je naselila velika žalost, a odnehal ni! Znova je napolnil čebelnjak. Njegova blaga narava je za prijaznim nasmeškom skri vala neizmerno energijo. Vsak dan mu je bil prekratek. Vedno je hitel in hotel biti med najboljšimi. Tako seje tudi med prvimi v našem društvu odločil za slovensko blagovno znamko. Bil je velik dobrotnik. Več ali manj ves pridelek je podaril. Redek je bil kozarec medu, ki gaje prodal. Kot je imel rad čebelice, so tudi one imele rade njega. K sebi so ga puščale brez zaščitnih oblačil. Le redkokate-rim se je zameril, da so izstrelile vanj strupeno puščico. Naš Jožek je bil več kot 20 let tudi blagajnik mestnega gasilskega društva in aktivni gasilec, več mandatov član UO krajevne skupnosti, preizkušal se je tudi v planinarjenju. Ob redni zaposlitvi je skupaj z ženo vodil še obrt izdelave lestencev z več zaposlenimi. Z ženo sta bila krušna starša več osirotelim otrokom. Bilje skromen, skrben, delaven in pošten, vsakemu je rad pomagal. Zahvala gre tudi ženi Ljubici, saj mu je bila pri čebelarjenju v trdno oporo. Od njega smo se poslovili nekega lepega marčnega dne. Čebelice so obletavale vresje na pokopališču in mu brenčale v slovo. Čebelice bodo ostale pri hiši, saj imajo novega gospodarja. Hvala Jožetu! Radi smo ga imeli in spoštovali smo ga. Pogrešali ga bomo in ostal nam bo v trajnem spominu! ČD Slovenska Bistrica FELIKS MARKOVIČ Spomladi, ko se prebuja narava in se v vsakem živem bitju začnejo pretakati novi življenjski sokovi, čebele pa se že trudijo vzrediti nov zarod, se je pretrgala življenjska nit našaga prijatelja Feliksa Markoviča. Rojen leta 1937 na Peščenem Vrhu pri Cerkvenjaku, je že od otroštva spoznaval čar narave in gojil ljubezen do vseh živih bitij, predvsem do čebei. Kot izučen zidar si je našel delo v različnih podjetjih doma in v tujini, da je lah ko kaj privarčeval za novo nastajajočo hišo v Ključarovcih pri Ljutomeru. S svojim delom in znanjem jc veliko prispeval k postavitvi doma ČD Križevci, katerega član je bil vse od leta 1978. Pri svoji hiši pa si je postavil in vzorno uredil svoj čebelnjak. V njem je užival pri gojenju 12 čebeljih družinic, ki jih ni zapustil niti zadnja leta, ko je že poznal usodo, ki ga je čakala, saj je bil hudo bolan. Preden se je poslovil za vedno, je v čebelarjenje že dovolj dobro uvedel svojo ženo in vnuka, ki bo na njegovo željo prevzel plemenito poslanstvo čebelarjenja. Naše društvo je prijatelju Feliksu zelo hvaležno za njegovo delo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Člani ČD Križevci pri Ljutomeru ALOJZ KOKALJ Svojo življenjsko pot je januarja letos sklenil Alojz Kokalj, rojen leta 1910 na Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem. V zadnje slovo smo ga pospremili na pokopališče v Breznici. Čebele in čebelarstvo je spoznaval že v mladosti pri svojem očetu. Ko se je leta 1954 preselil na Zabreznico je postal član Čebelarske družine Anton Janša Breznica. V družini in pozneje v društvu je vestno opravljal tako dolžnost praporščaka kot tudi druge naloge. V spominu ga bomo ohranili kot dobrega čebelarja. ČD Anton Janša Breznica FRANE MIKLAVČIČ Kar nekam sramežljivo in počasi se letos prebuja narava. Tvoje čebelice so se že podale na prve izlete, kar si še lahko opazoval tudi sam. Na žalost pa si v tem lepem letnem času za vedno zaspal. Zapustil si svoje domače in zapustil si svoje čebele, ki si jim posvetil dobršen del svojega življenja. Zapustil si tudi loške čebelarje, ki iskreno žalujejo za teboj. To še posebej velja za tvoje prijatelje, s katerimi si s čebelami prekrižaril pasišča po vsej nekdanji Jugoslaviji. Ludvik Božnar, Ivan Novinc, Stane Iglič, Jože Rih teršič, Janko Eržen in ti ste bili druščina, ki smo jo lahko srečali v Slavoniji, Liki, Prekmurju, Istri in še marsikje. Rodil si se leta 1925 v Veštru. Bil si slaboten otrok in na ta račun ti je hčerka Tončka ob 70. rojstnem dnevu napisala: »Kot malček bil si pokora, kot štruco od krsta te nesla je babica, za zdravje tvoje tresli so se vsi, mladost svojo komaj preživel si.« Tvoje življenje je bilo zelo pestro. Oče je želel, da bi postal gradbenik. Ta poklic te ni veselil in izučil si se za avtomehanika. Star 18 let si odšel v partizane, vendar so te ujeli in odpeljali v taborišče v Šlezijo. Sedem let si delal v Švici. Kljub svojemu poklicnemu delu pa nikdar nisi pozabil na naravo. Bil si čebelar in lovec. Čebelaril si 48 let in z ženo Tončko, ki ti je bila v oporo, sta ob čebelah preživela veliko lepih trenutkov. Ko si bil v Švici, je žena sama skrbela za 30 panjev. To ti je po vrni tvi dalo poguma, da si začel čebelariti skoraj poklicno. Dejaven si bil tudi v društvu. Več let si bil član upravnega in nadzornega odbora, leta 1983 pa si postal tudi predsednik. Leta 1985 si prejel odličje Antona Janše III. stopnje, leta 1990 pa še odličje Antona Janše II. stopnje. Dragi Franc, škofjeloški čebelarji se te bomo vedno spo minjali, želimo pa, da bi čebele še naprej ostale pri hiši. ČD Škofja Loka, Tone Pogačnik dr. JOŽE RIHAR Sredi aprila je čebelarje člane ČD »Dolomiti« Polhov Gradec pretresla novica o smrti dolgoletnga člana in izjemnega strokovnjaka na področju čebelarstva. Tako kot društvo je tudi vsa slovenska čebelarska javnost izgubila zelo velikega poznavalca zakonitosti življenja čebel, tehnologije čebelarjenja in čebeljih bolezni ter preučevalca pašnih posebnosti na Slovenskem. Rodil se je ob vznožju Polhograjskih Dolomitov, v majhni vasici Gaberje pred 88 leti. Kot sin kmečkih staršev je spoznal trdo delo na kmetiji. Čebele je spoznal že v rani mladosti, saj so bile na njegovem domu že tradicija. Šolanje in poznejše znanstveno delo je posvetil izključno če- belam. Kot član Čebelarskega društva Dolomiti ima veliko zaslug za njegovo uspešnost. Bil je med ustanovitelji društva, bil pa je tudi med tistimi člani, ki so odločilno prispevali k zgraditvi čebelarskega doma v Polhovem Gradcu. Vrsto let je bil tudi član upravnega odbora Čebelarskega društva Dolomiti. Zelo rad je zahajal v Polhov Gradec in v svoj rojstni kraj Gaberje. Ker je stanoval v Ljubljani, je zadnja leta po večini čebelaril ob obali, čebele pa je tudi prevažal. Med čebelarji je bil zelo priljubljen, saj je veliko predaval v različnih krajih po Sloveniji, pa tudi drugače je rad svetoval čebelarjem, kje in kdaj bo medilo. Ker se je sproti seznanjal s tujo literaturo, je v slovenski prostor vnesel veliko novosti, izdal pa je tudi več knjig in brošur, namenjenih slovenskim čebelarjem. Za svoje marljivo in odgovorno delo je prejel priznanja Antona Janše I., II. in III. stopnje ter vrsto najvišjih slovenskih in mednarodnih priznanj s področja čebelarstva. Čebelarsko društvo Dolomiti je letos postavilo vzorčen čebelnjak z lepo poslikavo. Upravni odbor pa je na svoji prejšnji seji sprejel sklep, da ga posvetimo dr. Jožetu Riharju in se mu vsaj delno oddolžimo za njegov velik prispevek društvu in slovenskemu čebelarstvu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Dolomiti Polhov Gradec, predsednik Janko Prebil OGLEJTE Sl DOMAČO STRAN ČZS NA INTERNETU http://www.cebelarska-zveza-slo.si SEZNAM TRGOVIN, V KATERIH SO ČEBELARJI - IMETNIKI ČLANSKE IZKAZNICE -JULIJA IN AVGUSTA UPRAVIČENI DO POSEBNIH POPUSTOV PRI NAKUPIH Ker se je Čebelarska zveza Slovenije odpovedala dohodku od oglasov, ki jih objavljamo v reviji Slovenski čebelar, v korist čebelarjev članov, lahko vsi člani, ki prejemajo našo revijo, pri nakupih s člansko izkaznico v čebelarskih in drugih trgovinah uveljavljajo do 10-odstotne popuste. Vse čebelarje in predvsem vodstva društev prosimo, da s to ugodnostjo, ki jo ČZS ponuja svojim članom, seznanijo vse nečlane in »družinske člane». TRGOVINE S POPUSTI V MESECU JULIJU IN AVGUSTU: 1. APIS M & D, d.o.o., Čuža 7, VRHNIKA daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu in gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT le na sedežu podjetja. 2. ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR, Streliška c. 150, MARIBOR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme in drobnega pribora v vrednosti od 5.000 do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Pri plačilu s plačilno ali kreditno kartico so navedeni popusti manjši za 2 odstotka. 3. LOGAR TRADE, čebelarstvo, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Zupanova 1, ŠENČUR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT le na sedežu podjetja. 4. MEDEX INTERNATIONAL, d.d., Linhartova 49a, LJUBLJANA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti do 9.999 SIT in 10-odstotni popust pri nakupih v vrednosti več kot 10.000 SIT. 5. Čebelarstvo Rihar - Kocjan, s.p., čebelarstvo in izdelava čebelarske opreme, Gabrje 42, DOBROVA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 5.000 SIT. 6. VELETRGOVINA VEMA eksport - import, d.d., Tržaška cesta 65, MARIBOR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust za gotovinski nakup v vrednosti od 5.000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust za nakupe v vrednosti več kot 10.001 SIT v specializiranih prodajnih enotah Cash & Cary, v trgovskem centru BDC, Tržaška 65, Maribor, Čebelarskem centru Maribor, Streliška 150, Maribor, in Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8. Pri plačilu s plačilno ali kreditno kartico so navedeni popusti manjši za 2 odstotka. 7. ŠTAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE - Prodajalna Čebelama, Gosposka 3, CELJE, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 3-odstotni popust pri nakupu repromateriala v vrednosti več kot 5.001 SIT in 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT. 8. CERES, d.o.o. - Trgovina Martjanci, Mirna 14, MURSKA SOBOTA, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 2-odstotni popust pri gotovinskem plačilu od 1000 SIT do 4000 SIT, 5-odstotni popust pri gotovinskem plačilu v vrednosti od 4000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. 9. KGR Rakovec, s.p., Gunceljska c. 28/a, LJUBLJANA-ŠENTVID. daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 5-odstotni popust pri gotovinskem plačilu v vrednosti več kot 4.000 SIT In 8-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT. 10. Mizarstvo Krže, Idrijska 10, VRHNIKA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri gotovinskem nakupu v vrednosti od 4.000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Za gotovinski popust se šteje tudi plačilo s čekom, plačilno in kreditno kartico. 11. DANILO BEDEK, Vzreja matic, Moščanci 21, MAČKOVCI, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 2-odstotni popust pri nakupu v vrednosti od 1000 SIT do 4000 SIT, 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti od 4000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT (ob plačilu z gotovino). Za gotovinski popust se šteje tudi plačilo s čekom, plačilno in kreditno kartico. Čebelarska zveza Slovenije Ana Kunstelj s p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Tel./faks: 01/723 70 27, GSM: 031/352 797 E-pošta: jm.kunstelj@email.si IZDELAMO TUDI OPREMO PO MERI OZIROMA PO VAŠIH POSEBNIH ŽELJAH! IZDELUJEMO TUDI ČEBELARSKO OPREMO ZA OTROKE! Izdelujemo zaščitno opremo za čebelarje: * več vrst čebelarskih klobukov s pajčolani • čebelarske rokavice (štiri velikosti) • čebelarski jopič s klobukom (sedem velikosti) • čebelarski kombinezon s klobukom (šest velikosti) • kape za čebelarje (z mrežo, ki se ob dotiku z žarečim predmetom ne preluknja) • več vrst pajčolanov Gostilna Restavracija Galerija GREGA AVSENIK, s.p., Begunje 21 »Pri Jožovcu« - Tel.: 04/530 70 30 ČETRTEK, 4. JULIJ • VEČER ZIMZELENE GLASBE Z »BID BANGOM« IZ RADOVUICE • V SREDO, 3., 24. IN 31. JULIJA - ANSAMBEL »ZUPAN« • SREDA, 10. IN 17. JULIJA - ANSAMBEL »GAŠPERJI« • PETKI IN SOBOTE V JULIJU HIŠNI ANSAMBEL »JOŽOVC«, RAZEN ZADNJEGA PETKA IN SOBOTE V MESECU • NEDELJA, 7. JULIJA OTROŠKO POPOLDNE Z ROMANO KRANJČAN IN NEDELJA, 21. JULIJA, OTROŠKO POPOLDNE S ČAROVNIKOM GREGOM • GOST MESECA V PETEK, 26. JULIJA, »ZAMEJSKI KVINTET« • SOBOTA, 27. JULIJA - ANSAMBEL »GORENJSKI KVINTET« Informacije in rezervacije na št. 04/533 34 02 ‘Vyiefa matic AVGUST BUČAR JanČe - GSM: 041/696 210 E-pošta: avgust.bucar@siol.net Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem osebno ali po pošti. r w 'Vyiejti matic JOŽE HERBAJ Turnišče ^ Nedelica 29, 9224 Turnišče /1\ Naročila sprejemam po telefonu: * 02/572 14 70 in 041/214 980 Matice pošljemo tudi po pošti. 'Vyie?* matic - MARJAN VATOVEC Mala Bukovica 45, 6250 ILIRSKA BISTRICA TELEFON: 05/714 25 34, GSM: 040/550 051 Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM OSEBNO ALI PO POŠTI 'jfc Obveščam čebelarje, da lahko naročite matice, vzrejene na plemenilni postaji JOSIP VERBIČ v Kamniški Bistrici. Informacije po tel.: 01/832 54 35, J-3(kX 041/491 860 yjm e-pošta: prado@s5.net W Vzreja matic tudi na Primorskem PLEMENILNA POSTAJA (fauit ftod “bodica VASJA JUG GRANT 1E • 5242 GRAHOVO OB BAČI GMS: 031/254 995 • e-pošta: vasja_grant@hotmail.com Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Vsem članom ČZS dajemo zelo ugoden popust ter dodaten količinski popust. Se priporočamo! RAZPIS NATEČAJA ZA SLIKE ALI RISBE NA TEMO ČEBELARSTVO Uredništvo Slovenskega Čebelarja objavlja razpis za prostovoljne likovne prispevke na temo zgodovina slovenskega čebelarstva. Čebelarje, ki se ukvarjajo z risanjem ali likovno opremo, prosimo, da se javijo na telefon 01 729 6114, ker bi jim predložili scenarije za izdelavo likovnih izdelkov. Tehnike so poljubne (akvarel, tuš, pastel, itd.) Risbe bomo uporabili za predstavitev zgodovine slovenskega čebelarstva na internetni strani ČZS in jih bomo opremili z večjezičnimi besedili. Ob Apimondiji in po njej bodo risbe (slike) prodane na dražbi, del izkupička pa bo prejel tudi avtor podarjene risbe (slike). Uredništvo Slovenskega čebelarja Sprejemamo naročila za oplojene in neoplojene matice zrele matičnike in cvetni prah. Prevzem matic osebno ali po pošti. Dragovšek 13 Članom ČZS z veljavno člansko izkaznico dajemo 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI popust v višini: - 10 % pri nakupu v vrednosti od 5000 do 10.000 SIT, - 20 % pri nakupu v vrednosti od 10.000 do 20.000 SIT, - 30 % pri nakupu v vrednosti od 20.000 SIT in več. VZREJA IZBRANIH MATIC Tel./faks - 01/899 11 31, GSM 041 836 050 in AUTHENTIC CARNIOLIAN < 041 588 248 ® INDUSTRIJSKA OPREMA BREŽICE d.o.o. Krška vas 34/b - 8262 Krška vas, Slovenija Tel.: +386(0) 7 49 59 233, 45 96 006, Faks: +386(0) 7 49 59 151 internet: http://www.inobrezice.com - E-pošta: ino.brezice@siol.net VSE ZA VINOGRADNIŠTVO, SADJARSTVO, ČEBELARSTVO, POLJE, VRT IN DOM V KMETIJSKO VRTNEM CENTRU INO V KRŠKI VASI 34/B SUPER NIZKE CENE GOTOVINSKI POPUST BOGATA PONUDBA: mutčarjev INO razsipalnikov mineralnih gnojil FERTI pnevmatskih sejalnic za koruzo INO-BECKER traktorjev LANDINI • traktorskih kosilnic GASPARDO blaga široke porabe: semena, gnojila, škropiva, orodja za vrtičkarje NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO OPREMA IN PRIBOR ZA ČEBELARJE PODPISOVANJE IZJAVE OB PRODAJI ČEBEUIH PRIDELKOV MEDEXU Medex International, d.d., Linhartova 49/a, LJUBLJANA Od sprejetja politične odločitve za vključitev Slovenije v Evropsko unijo se vsi proizvajalci zavedamo nujnosti prilagoditve naših proizvodnih obratov in proizvodnih postopkov evropski zakonodaji in evropskim postopkom. Ko bo Slovenija postala polnopravna članica te povezave, bomo proizvajalci, ki bomo to prilagoditev izvedli, obstali in sodelovali v konkurenčnem boju na svetovnem trgu, proizvajalci, ki te prilagoditve ne bodo izvedli, pa bodo preprosto izginili. Ker želi biti Medex pri tem med prvimi, je že izvedel nekatere dejavnosti, ki mu bodo omogočile ne samo goli obstanek, ampak tudi potreben razvoj in ohranitev položaja enega vodilnih svetovnih proizvajalcev apiterapevtskih izdelkov in trženja čebeljih pridelkov. Med te dejavnosti vsekakor sodi leta 1998 pridobljen mednarodni certifikat ISO 9001, ki ga moramo v praksi stalno potrjevati. Do konca tega leta bomo našo proizvodnjo uskladili s sistemom HACCP (Hazard analysis critical control points - analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk). Za doseganje tega cilja pa moramo temeljito obnoviti in posodobiti našo proizvodnjo. Proizvodnja v skladu s standardom HACCP je tudi pogoj za ohranitev izvozne številke po 31. decembru 2002. V nasprotnem primeru bomo ostali izolirani, brez možnosti prodora na evropske in druge trge. Naslednji korak bo kompleksen projekt proizvodnje izdelkov z oznako »bio«. Zaradi tega bomo morali že pri nakupu surovin za te izdelke ugotavljati njihovo neoporečnost in skladnost z obstoječimi mednarodnimi standardi. Naši interni predpisi so že desetletja zelo dosledni, če pa želimo naše živilske izdelke tudi izvažati, jih moramo opremiti še s potrdili o neoporečnosti in izvoru. Naša osrednja surovinska baza za oskrbo s čebeljimi pridelki je Slovenija. Naša pričakovanja glede oskrbe z neoporečnimi čebeljimi pridelki temeljijo na primerni ozaveščenosti naših čebelarjev in ustrezni organiziranosti veterinarske službe. Odločilna (in v Evropi sama po sebi umevna) pri tem pa je osebna odgovornost posamezni-ka-dobavitelja. Le tako je razumeti čebelarjev podpis IZJAVE pri prodaji čebeljih pridelkov našemu podjetju. Če bomo dosledno upoštevali »pravila igre«, bomo uspešni tudi v svetovni konkurenci, saj si bomo izbojevali tak položaj, kakršen nam tudi pripada. Za primer naj navedem Kitajsko. Ker so v medu, pridelanem na Kitajskem, odkrili ostanke nedovoljenih snovi, so tej daljnovzhodni državi prepovedali izvažati vse živilske izdelke in surovine živalskega izvora na vsa evropska in severnoameriška tržišča. Sam sistem HACCP zahteva natančno sledljivost proizvoda od vhodne surovine do končnega izdelka. Vhodna surovina bo morala biti opremljena z naslovom dobavitelja-proizvajalca, prav tako pa tudi z ustreznimi potrdili o neoporečnosti. Tako bo v končnem izdelku z lahkoto ugotovljen vir oz. vzrok nepravilnosti (na primer uporaba nedovoljenega sredstva). Na ta način naj bi zavarovali zdravje potrošnika-končnega uporabnika. Medex je že v preteklosti dobro in konstruktivno sodeloval s slovenskimi čebelarji. Skupaj smo se uspešno razvijali, prebrodili tudi krize in sprejemali nove izzive. Verjamemo, da bomo na tej poti skupaj uspešni. Z dobro čebelarsko prakso in kontrolirano uporabo sredstev za zdravljenje čebel bomo ohranili dobro ime slovenskega čebelarstva - ponos naše izjemne zgodovine in marljive kranjske sivke. izjavljam, da pri zdravljenju pridobitnih čebeljih družin, iz katerih izvira dobavljeni čebelji pridelek, nisem uporabil antibiotikov ali drugih kemičnih sredstev, ki bi v čebeljem pridelku lahko puščali svoje ostanke (v skladu s 109. členom in 5. prilogo Pravilnika o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora - Ur. I. RS, št. 100/1999, št. 38/2000). Če bi bili v nadaljnjem postopku predelave in prodaje tega čebeljega pridelka ugotovljeni ostanki nedovoljenih (zgoraj omenjenih) snovi, prevzemam vso kazensko in materialno odgovornost. V Ljubljani, dne..................................... Podpis čebelarja-dobavitelja:............................ Predmet izjave je dobavljeni (ustrezno obkroži): - med - propolis - cvetni prah - čebelji vosek - matični mleček i ^ Boris Slavec. Medex International, d.d. medex international, d.d. linhartova 49/a ljubljana, Slovenija IZJAVA čebelarja-dobavitelja čebeljega pridelka Podpisani stanujoč v PRODAM 23 čebeljih družin v AŽ panjih , 5 praznih AŽ panjev in čebelarski pribor, 05/ 756 10 23. PRODAM prikolico čebelnjak s 24 panji 10 in 9 S, ffi 03/ 575 60 37. PRODAM ročno točilnico na 4 sate, skoraj nerabljeno, električni kotel za kuhanje voščin in električni izparil-nik za uničevanje varoe, S 01/ 834 19 40. PRODAM presežek čebeljih družin na AŽ 5 satih, ’S 02/ 641 38 81. SPREJEMAM naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem osebno ali po pošti, S? 05/ 714 25 34, 040 - 550051. PRODAM 20 AŽ panjev, rabljenih, 041 - 557-695. PRODAM nov AŽ 7, AŽ 10 in AŽ 11, prodam AŽ 9 rabljene panje, prodam kozice za AŽ satnike, stojala za zbijanje AŽ satnikov, 041 - 819 390. JULIJA PRODAM 2 močni AŽ družini, S 01/ 897 11 18. ZELO UGODNO PRODAM manjši čebelnjak s čebelami in vso opremo, S 02/ 331 78 38, Branko Bizjak, Pri Habakuku 18b, 2000 Maribor. PRODAM ročno točilo za med, S 01/ 723 70 27, GSM 031 - 352 797. PRODAM smukavce za cvetni prah, družine na 7 satih in 10 satih, 01/ 723 12 99. ODKUPUJEM vse vrste čebeljih pridelkov, ® 01/ 528 48 42, kličite zvečer. ČEBELARSKA ZVEZA IŠČE SODELAVCA - ČEBELARJA Iščemo sodelavca, ki bo opravljal naloge na področju pospeševanja čebelarstva. Pričakujemo sodelavca z visoko strokovno izobrazbo agronomske smeri, ki pozna problematiko čebelarstva, obvlada nemški in angleški jezik in računalništvo ter ima znanja za delo na mednarodnih projektih. Neobvezne prijave posredujte na Čebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. 't/yield matic DARKO GRM - HUDE RAVNE 1, DOLE PRI LITIJI tel.: 01/897 21 45 - GSM: 041 900 606 Sprejemamo naročila za označene kranjske matice čiste sivke, odbrane pod nadzorom KIS. Ponujamo vam tudi matičnike za pridobivanje mlečka ali vzrejo matic. ‘Vyiefa matic - Jožica in Jožef Tratnjek ŽIŽKI 93, 9232 ČRENŠEVCI Tel.: 02/570 1817 - GSM: 041 886 652 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM OSEBNO ALI PO POŠTI (/f^odno — kozarci za. med - - JNKO d o, o. j JjffJcl / Špruha 3 - TRZIN - ffi (01) 562 17 22 Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: 720 ml (grlo 0 82 mm) po 32,40 SIT/ kos, pakirani po 36,60 SIT/kos, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 26,40 SIT/kos, pokrove, zlato lakirane, 0,82 mm po 15,00 SIT/kos in 0,66 mm po 12,00 SIT/kos. Po dogovoru naročeno blago tudi dostavimo. APIS IVI & D, d.o.o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7 - 1360 VRHNIKA Tel., faks: (01) 755 12 82 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH AKCIJSKA CENA SATNIC MESECA JULIJA IN AVGUSTA - 180 SIT ZA KILOGRAM PREDELAVE VOSKA V SATNICE r N v Nizkonakladni, LR, AŽ panji 10-, 7- in 5-satni. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. J • IZDELUJEMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV • APNENOGEL • NOSEMAGEL • STIMULANS • VAROGEL . NA DEBELO IN DROBNO PRODAJAMO VSO ČEBELARSKO OPREMO NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI • Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C. • Vosek odkupujemo po 600 do 700 SIT za kilogram. • Prekuhava voščin v satnice, takojšnja menjava. PRIZNANO VZREJALIŠČE MATIC - ČEBELARSTVO DEBEVEC - Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. • Po zelo ugodni akcijski ceni prodamo 7- in 5-satne čebelje družine z mladimi označenimi maticami. IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV jOk [MIZARSTVO! XX R Ž IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL.: 01/755 13 17 GSM: 041/420 200 V ZALOGI: • panji AŽ (9s, 10s, 12s) • prašilčki (5s, 7s) » lipovi satniki • zaklade Debelak (9s, 10s) • pitalniki Frančič • distančni vložki • vehe za povezavo AŽ panjev • trietažni AŽ (10 s) • AŽ Kozinc 11 + 3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. NOVO: Pri nakupu desetih panjev vam podarimo prašilček. RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan, s.p. Gabrje 42, 1356 Dobrova ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Delovni čas: pon.-petek od 8.-12. ure in od 15.-18.ure, sobota od 8.-12. ure Julija in avgusta bo trgovina ob sobotah zaprta (oz. po dogovoru). Od 19. 7. do 11. 8. 2002 bo zaradi dopusta zaprto. Smo družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju čebelarstva in izdelovanja čebelarske opreme. Vsa oprema je narejena na podlagi znanja in izkušenj, pridobljenih v lastnem čebelarstvu. IZDELUJEMO: žične matične rešetke, plastične odtočne pipe, čebelarske lopatke, lovilce rojev, plastične obešače in razstojišča, testne mreže, sladkorne pogače in rogljičene satnike. Izdelujemo tudi kakovostne hladno valjane satnice vseh velikosti. Vosek je steriliziran pri 125 °C. Na voljo so vam tudi naše storitve: kuha voščin (od 1. 10. do 30. 4.) in mletje sladkorja. V naši trgovini pa vam ponujamo tudi vso preostalo čebelarsko opremo. Tel./faks: ++386(0) 1/364 11 06, GSM: 031/351 964, e-pošta: ROBINELI@SINT.NET vnotic HENRIK ZALETEL 1303 ZAGRADEC Fužina 59 - Tel. 01/788 60 86 - GSM 041 775 333 Sprejemam naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM OSEBNO ALI PO POŠTI V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Ponujam vam nakladne panje AŽ mere, združljive z LR panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicltozne mane (podnica je združljiva z LR nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujem tudi vse vrste satnikov. PETER ZAKRAJŠEK, s.p., Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana Tel.: (01) 512 62 51 Vižmarje r IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Ipgar LOGAR TRADE, d.0.0. Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: logar-trade@siol.net, internet: www.logar-trade.si .......... «um» "M." Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO CERES, d.o.o. Mirna 14, 9000 Murska Sobota TRGOVINA MARTJANCI Tel.: (02) 548 16 39, GSM: 041/882 871 E-pošta: kapun .Stanko @email.si soV°' u>( Po ugodnih cenah ponujamo ves čebelarski material. Imetnikom čebelarskih kartic omogočamo popust. Po dogovoru dostavimo čebelarski material osebno na dom ali po hitri pošti. Ob delavnikih je trgovina odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo! tVyiefa tncrfic DANILO BEDEK MOŠČANCI 21, 9202 MAČKOVCI Tel.: 02 551 10 31, 041 652 913 • Domača stran: http://users.volja.net/bedek • E-pošta: cebelarstvo.bedek@siol.com Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice pod nadzorom KIS Vsem članom ČZS z veljavno člansko izkaznico dajemo popust v višini: • 2 % pri nakupu v vrednosti od 1.000,00 do 4.000,00 SIT • 5 % pri nakupu v vrednosti od 4.000,00 do 10.000,00 SIT • 10 % pri nakupu v vrednosti več kot 10.000,00 SIT ‘P'itytcutb vyiejati&ce matic »Čebelarstvo KAPUN« MIRNA 14, 9000 Murska Sobota • GSM: 041/882 868 • E-pošta: kapun.stanko@email.si Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem osebno ali po pošti. STAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE, z.o.o. Prodajalna “ČEBELARNA” 3000 CELJE, Gosposka 3 Tel: (03) 544 17 23 apisstyria ahotmail.com V trgovini lahko dobite ves čebelarski repromaterial: - panje, opremo, zaščitno opremo, hrano za čebele. Odkupujemo vse čebelje pridelke po ugodnih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.-15. ure, ob sredah pa od 9. - 12. in od 15. -18. ure. Odprta je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.-12. ure. Se priporočamo ! Odkupujemo tudi ČEBELJE DRUŽINE za izvoz v EU ! Prve čebelje družine kranjske sivke, prodane po 70. letih v Francijo ! s sodelovanjem Lojze in Remy ivanec SC LA CARNIOLE www.apiphyt.com/carnica VZREJA MATIC BUKOVŠEK - z najdaljšo tradicijo v Sloveniji - od leta 1934 Ponujamo vam kakovostne, označene ter doma in v tujini priznane matice. Vzrejamo čiste kranjske sivke od izbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Matice dobite od konca maja do pozne jeseni po pošti ali osebno na naslovu: ALOJZ BUKOVŠEK - Golo Brdo 19, 1215 Medvode, tel.: 01 - 361 24 28 KGR Rakovec s. p. Gunceljska c. 28/a, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel./faks: (01) 512 46 17 - GSM 041/639 658 - www.ker-sp.si. e-pošta: kgr@kgr-sp.si ČEBELARSKA OPREMA IN DROBNI PRIBOR • LOVILEC ROJEV AŽ, LR, ŽICA ZA ŽIČENJE • SMUKALEC CVETNEGA PRAHU 280, 330 mm • VILICE, KLEŠČE ZA SATNIKE, MATIČNE KLEŠČE • MATIČNE REŠETKE HANEMAN, ŽIČNE AŽ, LR • AVSTRALSKE SPONKE, ZAPAHI 2/2 MALI, VELIKI, ZAPAHI L-D • RAZSTOJIŠČA AŽ 5-15 GOTOVINSKI NAKUP: 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 4.000 SIT, 8-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO. ODPRTO OD 8. DO 14. URE (ponedeljek - sobota) oziroma po dogovoru po telefonu 041 639 658. Naročeno blago vam lahko pošljemo z Door to Door. ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR Streliška 150 2000 Maribor Tel/Faks: 02 331 80 10 VABILO Dostop do novega centra »it. ________ Program prireditev tradicionalnega srečanja čebelarjev ČZDM in promocije čebeljih pridelkov Petek, 23. 08. 2002 od 10.00. ure dalje Dan odprtih vrat v prostorih Čebelarske /ve/e društev Maribor, ogled panjskih končnic in starin ter ogled tipičnih panjev, s katerimi čebelarimo na Slovenskem predstavitev panjskih sistemov (AŽ panj, Kirarjev panj in nakladni panj), predstavitev opreme za točenje in polnjenje medu. od 15.00. ure dalje piknik, glasba, srečelov 16.00 Veterinarski kotiček ( razstava /dravil. pripomočkov in nasveti) 17.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja vzorcev medu mi osnovi dostavljenih vzorcev do 15. OS. 2002 ter podelitev priznanj v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu Č/DM. Sobota, 24. OS. 2002 od 10.00. ure dalje piknik, glasba od 10.00. ii re dalje Dan odprtih vrat v prostorih Čebelarske z ve/e društev Maribor, ogled panjskih končnic in starin ter ogled tipičnih panjev, s katerimi čebelarimo na Slovenskem. Predstavitev panjskih sistemov (A/ panj, Kirarjev panj in nakladni panj), predstavitev opreme za točenje in polnjenje medu. 13.00 Razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in odličij 2. vseslovenskega ocenjev anja, medic medenih vin. Razglasitev in podelitev bo v Viteški (poročni) dvorani Bctnavskega gradu.Po prireditvi bo možno poskusiti medice, ki so bile izbrane v konkurenci najboljših vzorcev. 15.00 Prikaz točenja medu od 15.00. ure dalje srečelov med 11.00. in 13.00. uri ter med 16,00. in IS.00. uro brezplačna degustacija medu iz ponudbe članom ( /l)M Na stojnicah ponudba: "Čebelarji in društva sc predstavijo, degustirajo in prodajajo čebelje pridelke štajerskih čebelarjev" Promocijska prodaja čebelarskih izdelkov . Vabimo čebelarska društva, da sc nam vaši člani na srečanju pridružijo. Prosimo, da nam večje skupine predhodno najavite po tel. 02/320 64 00, Darja ZAVEC. Časopis Slovenski čebelarje ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko. Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo: (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 729 61 32, e-pošta: cebelarska.zveza.slo @ siol.net. Izdajateljski svet: Lojze Peterle. Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr.f dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina zajeto 2002 za nečlane je 7.700,00 SIT. Posamezna številka stane 700 SIT za člane oz. 750 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelarje 6.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 50 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT, v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka žiroračuna pri APP v Ljubljani je: 50100-678-48636, davčna številka: 81079435. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27 260-6274/0 - je letna naročnina 36 US $. Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. Čebelarskim društvom nudimo skupni organiziran nakup sladkorja za krmo čebel po konkurenčni ceni (za kamionske dostave) Sladkorna raztopina FRUTASUIVI 85 O O Surovinski sestav: Vsebnost suhe snovi: 77,4 % Vsebnost monofruktoze v suhi snovi: 82,4 % Vsebnost glukoze v suhi snovi: 12,5 % Vsebnost disaharidov: 5,1% Oddelek za dobavo krmnega sladkorja Kontaktna oseba: ZORAN ZORE Tel: 02 / 320 64 52 GSM: 050 / 610 202 Po predhodnem naročilu, vam na dostavno mesto prevzema sladkorja dostavimo tudi naročeno embalažo (minimalni skupni znesek naročene embalaže je 100.000 SIT) FRUTASUN Cena z 10 % popustom FRUTASUN 85 Q 0 Cena z 10% popustom 85 Q 0 1 Kg 116)10 Sit 10 I ročka 1.966)50 sit Cena brez popusta: 129,00 Siti Cena brez popusta: Vse cene vsebujejo DDV 2.185,00 Sit Vse cene veljajo do razprodaje zalog Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške. Možnost plačila z vsemi plačilnimi karticami Tržaška 65, 2000 Maribor Delovni čas: Telefon: 02/320-64-52 „ „.i . rjh nh Faks: 02/332-62-71 pon. - pet.. 9 -19 e-mail: vema@siol.net sobota: 9h - 13h naročila: embalaza@vema.si