Intend m Hvoad-cii« ,__ t Chico, nSffSgg ürs CHICAGO, ILU TOREK. 1 JUNIJA (JUNE 2). IMS Subscription M 00 Yearly *t »padal rate postage provided lor la »action 1101, Act of Oct I, 1917. authorised on June 4. IBIS jjjjja v»k dan in praznikov. |(|ue na mesta v zapadni Nemčiji i da je bilo 29 sovražnih leta ¡treljenih. drugi strani pa so nemški ci napadli «nesta v vzhodni gtiji z bombami. roji angleških letal so Ji bombe na nacijske baze alaisa do Flushinga, Holand Velika tovarna, v kateri izpadala za Nemce, je bila ejana. Londonu pravijo, da so se iski letalci udeležili napada zadnjo soboto. Porpčilo rice pravi, da so bombe ubile I ljudi, da je mesto v plame-in da ga prebivalci zapu- va, 1. jun.—Ruske arma v naskoku prebile nemško črto na fronti pri Kalini- leverozapadno od Moskve, le nacije z utrjenih pozi-jih zasedle, pravi uradni unike. Samo v enem sektor-e padlo 1100 nemških voja-v bitki z Rusi. Ka fronti pri Harkovu, ukra-*em industrijskem središču, »e vršile le krajevne praske. Metske operacije na tej fronti bile uspešne. Hitler je mo-feotegniti najmanj 36 vojaških N. ki so bile zbrane v bli-1 Rostova in se pripravljale i udor v kavkaške pokrajine, jfo vreči na harkovsko fronto. »» izvajajo slično taktiko V «ijah pri Kalininu. T* utrdijo svoje pozicije pri toinu, so Nemci vrgli voja-f rezerve v naskoke na našo triu pravi uradni komu-* "Vsi naskoki so bili odbiti tovražnik vržen nazaj z veli- «gubami." pjetika oborožena »Ha i*ka-tudi na leningrad-' jwiti. 'IJam je razbila več utrdb in reokupirala 'ti pozicij. Vest i r fronl* pravi, da težki ru-■»Povi bruhajo šrapnele na ^ I*"»ije okrog Sevasto-Msvne sovjetske mornarič-■J4 ob Črnem morju, •»«n. ! jun.—Vrhovno po-nTv" P°»f*a, da so nemške )""1«' dosegi« uspehe v več l " ' " "traîna in severne || y< l.ka ruska guerilaka I "i je operirala v ozadju P"' bojnih črt, je bila T"»- Poveljstvo je zani-nuko {joročilo o veliki so-jy^H'i v bitkah pri Har-I !'di. da so bile ruske bitkah dvakrat več- ■"jmšk«, v T*"«. Kit.,*., 1. jun-' le so v ofenzivi v r '^ Am vej, 2(10 milj zapad-k " L,Ja' » glasi danea danes zvsls rudarje, naj končajo stavko, ki je zavrla produkcijo premoga. Pogajanja glede za-itev rudarjev se bodo nadaljevala. EKONOMSK KOOPERACIJA Z NEMČIJO Vichy. Francija. 1. jun —Živilski izgredi so včeraj izbruhnili v Parizu, v katerih sta bila dva policaja ustreljena in trije ra njeni.' Ti so nastali, ko je policija navalila na množico, ki se je zbrala pred neko trgovino živili na levem bregu reke Seine. Množica je udela v trgovino in jo oplenila, nakar je bila policija pozvana v akcijo. Uradno poročilo pravi, da so komunisti organlairali živilske demonstracije in vodili naval na trgovino. VeČ oaeb je bilo areti ranih. Komuniati so bili tudi ob-dolženi umora nekegu pariškega hotelirja, ki se je bratil z Nemci in jim izdajal imepa francoskih sabotažnikov. ■.. - Pierre Laval, načelnik francoske vlade, je podal važno izjavo v svojem govoru pred reprezen-tanti odborov induatrijskih organizacij, ki sp se seatali v Parizu. V tej je oriaal politične in ekonomske smernice aVoje vlade ter poglobitev kooperacija, z nacijsko Nemčijo v vseh ozirih. Očitno še ni, ali so načrti, katere je Laval oriaal, rezultat pogajat^ med njim jn nemškimi voditelji. Ti se tutaašajo na popolno gospodarsko preureditev, da Evropa postane ekonomska enota. Nekateri načrti, katere je Laval omenil, se že izvajajo. Več sto tisoč delavcev iz Francije in drugih evropakih dežel, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast, že dela v nemških vojnih industrijah. Francoske tovsrne izdelujejo tanke, bojna letala, strelivo in drugi vojni mstehei za nemško armado. V svojem govoru je Laval poudarjal, "da morajo vse države, ki hočejo dobiti svoj prostor v novem evropskem redu, sodclovsti M.a.JUtn >• Rudarska stavka v Indiani Okrog pet tisoč rudarjev prizadetih Terra Haute. Ind.. 1. jun. — Okrog 5000 rudarjev mora počivati zaradi "divje" stavke, katero so oklicali streljači in vrtal ci v premogovnikih v tukajšnji okolici zadnji teden. Ti zahtevajo zvišanje meade ta 40 cen tov na dan. Stavka je znižala produkcijo premoga za 200,000 ton dnevno. Pogodba, katero je John L. Le-wis, predsednik rudarske unije UMWA, sklenil v avgustu preteklega leta i organizacijo operatorjev, določa $7 na dan ta rudarje, streljaČe in vrtalce pa $7.55 do $8.05. Slednji trdijo, da so zastavkali, ker so bili prlkrsj lani za 40 centov povilka. Pogajanja, da se mezdni apor izravna, so se izjalovila in na stala je stavka. % Švedski parhik pripeljal ameriške diplomate New York, 1. jun.—Švedski parnik Drottningholm je doapel ncwyorlko luko t diplomati, časnikarji in drugimi državljani ameriških republik it Lizbone, Portugalska. Ti so bili ta-menjaui za osiščne diplomate, katere je ta parnik nedavno pripeljal v Lizbono it Amerike. Izmenjava reprezen-tantov Amerike in Japonske Madrid, 1. jun. — 1 Priprave glede izmenjave ameriški in sponskih diplomatov in kontu-, ov so bile naznanjene. Japonsko reprezentira Španski tuna-nji urad, Ameriko pa šviosrtka vlada. Natnanilo pravi, da ae X) izmenjava izvršila v Louren-co Marquesu, luki portugalska vzhodne Afrike. Masne aretacije in ~ eksekucije na deškem Potemnevanje obrešja ob Mehiškem zalivu San Antonio, Tex., 1. jun.— Poveljstvo osmega vojaAkega zbora je odredilo potemnevanje obrežja ob Mehiškitm zalivu od Brownsville, Tex., do New Or-eansa, La, Vsa mesta na tem obrežju morajo ugasniti ItiSi. ,f» nziva proti japon- federalno blagajno v obliki do- 1 «>li se je začela hodnlnskegs dsvka. ki ga bo mo- ralo plačati okrog 60.000,000 ame-<' te ao okupirale trt riških delavcev. Drfavne. mest-"<•1 Anhvej—Hung-1 ne in okrajne davčne avtoritete k,J»čung in Maočekia- bodo dobile nadaljnjih osem ml-kitajske armade Ihard dohodkov v prihodnjem 'J Anking. bivše glav- lijard fiskalnem letu. Domače vesti MUwauške novice Mtlwaukee.—Med pogrešanimi vojaki in pomorščaki na Filipi nih sta tudi dva alovenska fanta it Milwaukeeja John Juvan in Jos. Zidar. Najbrže sta v japon •kem ujetništvu.—Pred kratkim je umrl rojak Frank Smith (?) doma it Sore pri Medvodah na Gorenjskem, ki tapušča ženo dva sinova in sestro; dalje je 26 maja umrl koroški rojak Mihae Kuglič, star 57 let in zapuščajoč ženo, dve hčeri in dve sestri,— Leo Muškatovec, tnani mladi pe-vovodja, je tadnje dni t odliko graduiral ta učitelja glasbe.— Stanley Retel je prevtel kroja Ško delavnico po svojem stricu Johnu Retlu v W. Alllau.-V bolniški postelji se nahajata lena Johna Oblaka in Gabrijel Ko-vačič.—Poroke: John Rupar in Mary Kariasta ter Frank Wiegele in Ema Koporec; pri vojakih Louislani sa je pred kratkim ofenil Alvin Rasel t neko Američanko. Xa Mlnneeote Chisholm, Minn.—Pred dnevt je tukaj umrl Frank Tomšič, star IS let, ki tapušča ženo in tri kčerke. Tukaj je bival od leta 1913 in bil je član SNPJ. • It JuŠne Amerike Rpenoa Aires, Artf.—V Fortln Mercedesu je 11. maroa nagli umrl ta srčno hibo slovenski du hovnik Janet Zamjen, ki je bil doma it Domžal. Pred leti je bil v Združenih državah In Mehiki. Cankarjev glasnik Chicago.—Ma j s k a številka Cankarjevega glasnika, mesečni Jca za lepoelovje in pouk, ima sledečo vsebino: Etbin Kristan: Vojna in slovenstvo (uvodnik), Ivan Jontel: Moč duše (peeem), Etbin Kriatan: Od srca do arca i/.a hvalnica), Milan Medvešek O sodobni Rusiji, Ivan Molek: Zadeva kritike, Wolf-Jauch: Pokopališki Župnik, Frank Česen: Deset tisoč morskih prašičkov, I. J.: Dve sestri. Književnost, Kulturna kronika. — Cankarjev glaanik stane tri dolarje na leto, posametna številka pa 30c. Naslov: Cankarjev glaanik, 6411 8t. Clair Ave., Cleveland, O. Kitajska apelira za pomoč Zavezniki naj udarijo po Japonski WaekinfUm. D. C. L junija.— General Ču ftihming. vojaški ataše kitajskegs poslaništva v Washingtonu, Je apeliral na A-meriko in druge savesniške države za pomoč kitajski srmadl. On je govoril po radiu na programu. ki ga je aranžival vojni depertment. . General je dejal, da zavezniki morajo Izluiristitl priliko In u-daritl po Jsponski s vso razpoložljivo silo. Ponovi naj se bitka na Koralnem morju in napadi na Tokio in druga japonska mesta it zraka ftihmtng je opozoril zaveznike, da se J spone! pripravljajo, da zadajo smrtni udarec Kitajski Hlednjs v tem kritičnem momentu potrebuje več bojnih letal, da se bu lahko borila naprej proti sovražniku Japonska nevarnost, ki ¿>retl A vat» a- S3 oseb ustreljenih od napada na Heydricha IZJEMNO STANJE RAZTEGNJENO Bara. Švica. 1, jun.—Nadaljnjih osemnajst Cehov je bilo včeraj ustreljenih na obtožbo, da ao omogočili beg teroristom, ki so napadli in težko ranili Reinharde Heydricha, podKučelnika Ge-atapa, nacijske tajne policije, in "ProtektorJaM Celke in Moravske. Heydrich je bil napaden zadnjo sredo in od takrat so na-cijski strelski oddelki ustrelili 83 Čehov. Kadiopoetaj* V Pragi, katero kontrolirajo nadji^je naznanila eksekucije in masne aretacije onih, ki niao imeli pri aebi kart, da so ae registrirali. Tajna nacijske policija je po atentatu ne Heydricha odredila obvetno registracijo ta vse Čehe v starosti nad petnajst let. Stanje Heydricha Je še vedno nevarno. Možno Je, da bo podlegel rani na vratu. Krogla mu Je pretrgala hrbtenjačo in tdravni-ki Je ne morejo odstraniti. Čeprav bo okreval, bo oatal pohabljen vaa življenje. Včeraj je bilo ustreljenih 44 Čehov, med temi člani dveh družin, v Brnu in Pragi. V prvem mestu ao naclji ustrelili 23 oseb, v drugem pa 21. Na praški radiopostaji Je govoril dr, Emil Hacha, Hitlerjeva lutku v prvtekturatu. On Je dejal, da je za napad na Heydricha odgovoren dr. Edvard Beneš, bivši predsednik čehoslovaške republike, ki se nahaja v Londonu. Naciji so podvojili nagrado ta prijetje atentatorjev. Nagrada je tdaj 10,000,000 kron (okrog pol milijons dolarjev), Govorice se širijo, da je nacij-ska stranka skovala saroto proti življenju Heydricha, V m«Mlh centralne Evrope ljudje šepete-Jo, da je Heydrleh imel tesne tveze z nemškimi induetrijcl In generali, ki so v konfliktu t voditelji nacijske stranke, Kurt Delsgue je nasledil Heydricha kot "protektorM Češke In Moravüke, Njegova prva odredba je bila rs/tegnitev Itjemnega stanja On je po prevtetju oblasti naznanil mobilizacijo čeških civilistov za nemške vojne napore ter formiranje čeških mladinskih organizacij po vtorcu Hit-erjevega mladinskega gibanja. Cilj tega Je ekonomskega znača-a. Vsi člsni čeških mladinskih orgsnitaclj v starosti od deeete-ga do osemnajstega leta bodo morali delati najmanj tri meee-ce na kmetijah, starejši fantje pa bodo upoaleni v vojnih Induatrl-ah Velika vojna raiBtaua v Chicagu Chicago, I. jun.—Prva pošiljka predmetov, ki bodo razatav-Jerti na vojni ratstav! sdruže- " nlh narodov v mednarodnem amfiteaUy, je dospela v Chicago Iz Angliji* l'<4lljka uključu-je oatanke nemškega bombnika, ki je bil aeetreljen nad Lond»> nom, (mitanke razbitega taksija, ki gs je zadela ivtmba ne londonski ulici, in rešilni čoln, na katerem so se nahajal! člani po-aadke totpedlranege pa mika I «a pw Inga, preden ao Jih rešili. Na atotine drugih vojnih spominkov x vseh front bo raaatevlje-nlh Dobiček od razstave bo oddan armadi in mornarici ter zdrutenim neredom, ki ao aranžirali razstavo Charles t. Olo- I litji In Indiji, bo odvrrtjene, če re, načelnik pripravljalnega otf-Kitajska dobi pomoč ob pravem bora, je dejal, da bo raieteva čeau jot vor jena l. avgusta. PROSVETA TtfE ENLIGHTENMENT GLASILO HI LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of ««4 published by Slovene National Banoflt Society Naročnina sa Združene driave (Isvan Chicaga) In_____ na lato, »3.00 sa pol lata, ti M sa ¿etrt lata; sa Chicago In Cloaro 1740 sa colo lato. $3.7$ ta pol lata; sa inosemslvo H 00. Subscription ratas: for tha United Slatas (except Chicago) and Canada MAC per year. Chicago and Clearo 1740 per year, foreign countries SOJO par year. Cene oglasov pe dogovoru ' M sla» pis I iciyisor In nenawi/wsHi ¿lanker se ne vrete)o. Rokopisi literarna esaMna (¿»ilea, »sesali drame, pasmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le e .lučaju, če je prilošU of em inalaatlai su« i when _ _______plays, poems. Stau will be returned to sender only accompanied by self addraaaed end stamped envelope. - 0 s ese. ker Ima slik s llslomi PROSVETA 2017.11 So. Lawndale Ae». Chicago. luteals MEMBER or TKE FEDERATED PRESS PROSVITA Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (May 31), 1M2), poteg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnine. Ponovite Jo pravočasno, ds se vam list ne ustevL Za boljši svet po. vojni Več znamenj je, da je Rooseveltova administracija energično na delu ne samo za zmago nad Hitlerjem in Japonci, temveč tui za rekonstrukcijo sveta po vojni v smislu demokracije in štirih svobod. Zc dalj časa deluje v Washingtonu komisija, katera pripravlja rasne načrte in zbira podatke /a mirovno stavbo. Ns čelu te komisije je pndpredaednik Wallace, o katerem je znano, da je socla . no naobražen in čuteč moz, kar je potrdil njegov zadnfi govor New Vorku, v katerem je tekel, da je sedanja vojna ljudska vojn* in bodoči mir mora biti Ijudaki mir, mir navadnega človeka—ne pa mir imperiaiistov in privilegiranih ekonomskih in socialnih interesov, Zadnje dni pa je prišlo iz Washingtons poročilo, da je predsednik Roosevelt predložil Sovjetski uniji povojni pekt ne temelju "lend lease," to je posojilno-najemninskegs programa, katerega so sprejelo Združene države za zalaganje z vojnim materialom vseh onih držav, ki so v vojni z osiščem. Ns podlagi tega "lend-leasnega" programa Amerika pošilja Angliji, Rusiji, Kitajski in nekaterim drugim državam letala, tan ke, topove, strelivo, živež in razne druge potrebščine. Amerika tega blaga ne prodaja niti ga ne daje zastonj, pač pa ga "posojuje" oziroma ga "daje v najem"; kako bodo "dolžniki" in "najemniki" to blago povrnili, bo za to sprejeta pogodba z vsako državo poeebej Z Anglijo je že bila sklenjena pogodba v zadnjem februarju v tem smislu. V jedru ta pogodba določa, da Anglija vračuje ame-nške dobave v blagu, ki ga Amerika potrebuje, in sicer na takšen način, da ne bo nobenih trgovinskih diskriminacij in carinskih ovir za to blago. Isto načelo veljs za pogodbo, katero je zdaj sme-riška vlada predložila sovjetom. Pogodba v jedru določa, da Rusija vračuje Ameriki "lend-leas-no" blago s svojim blagom, katerega Amerika nima. Tu pridejo v poštev kože, manganezna ruda itd. In ta zemenjeve blaga lahkq traja leta ln leta ter se bo vršila brez kakšnih diskriminacij in . bras carinskih doklad. Ako sovjetska vlada sprejme ta pakt—in v Washingtonu je ve-• Hkfi upanje, da ga »prejme—bo to pomenilo ekonomsko zvezo treh največjih velesil: Združenih držav* Velike Britanije in Sovjetske unije—in ta ekonomska zveza bo velikanskegs pomena za stavbo trdnega miru v bodočnosti. Naravno—ameriškim privatnim kapitalistom ae to paktiranje Iiooeeveltove administracije s sovjeti prsv nič ne dopade in lehko si mislimo, luj bi vse »Uirili, če bi mogli, da to preprečijo. Ameriški bur bonski tisk (čikaška Tribune je sijajen zgled tega tlake) neprestano namiguje, da zmaga Rusije pomeni "boljteviziranje Evrope." To je nadaljnji dokaz, da pripadniki toge tiska nimajo nobenega zaupanja in nobene vere v demokracijo. Obupno sta-llltc zares; če ne bo Evropa Hitlerjeva, bo pa Stalinova! Med tema dvema ni nič. . . In Amerika naj pomaga Stalinu? * Na drugem ekatremu pa opazatno komunistične paihopatike (h njihove sopotnike, ki bi seveda zelo radi videli, da Stalin okupira in an<;kUra vso Evropo; kajti tudi oni se strinjajo z burbonci, da jO demokracija le presita besed.» in—če ne bodo komuniati vladali ¡»veta. ga bodo pa nacifašisti t angleškimi, ameriškimi in nemškimi kapitalist i vred! Pred nekaj dnevi je prišla meglena vest o nekakšnem sestanku ameriških, angleških in nemških kapitalistov, ki bi radi videli mir, prodno Evropa poatane boljievtška. , Mi bi radi vedeli, kje so danes nemški kapitaliirti in koliko vpliva še imajo. Pctokolonaka propaganda neprenehoma šepeti*, da Anglija in Amerike ne boste ntkder dovolili ruske zmage, ker nočeta boljševiftke Evrope—da ameriške čete »e ne shirajo na Irskem zato, da udarijo po Nemčiji, ampak zato, da ustavijo |*»hod zmagovite ruske armade v zapadno Evrop<». , . In te bedaste ne le smeAne, temveč skrajno bedaste govorice razširjajo celo ljudje, ki hočejo veljati sa reene ln dobro poučene. Jeano je, kako eo naivni ker še verjamejo takšnemu bunku. ki ga sproti»? negujejo nacifašistični petokolonci. Mi. ki verujemo v demokreetjo ln demokratično zmago nad Hitlerjem, ne vidimo nobene nevernosti, da bi Stalin zamenjal Hitlerje V srednji m sepadm Evropi StaUn ostane, kjer Je—v Ruaiji. Mi upam«», da ae bo kuaija po zmagi polagoma izpremlnjala v demokracijo Mi ujmmo. da ae bo Ruaije >avedela, komu dolguje s«M«o-de jo dolgu je demokreoiji Amerike. Anglije, pnaebno Ameriki, katere je doeiej dala Rusiji dve milijardi dolarjev "posojila V "iond-leaamiii ' materialu Amerike, ki a Rooeeveitom na čelu vodi vojno do znpsge v»eh Združenih narodov, j* ne previ poti Akcija Amerike se ekonom-sodelovanje a Rusijo m ostalimi narodi po vojni Je očitno In pripravljanje demokratičnega miru In boljšega sveta v bo demokratični voditelji Amerike ao ze vee feane ljudi |aano demonstrirali in dokazali, kakšen svet hočejo imeti pe zmagi Vee petoknlonsko gobesdenje na eni strani in vee bur-bonako ošmlrevenie na drugi strsni izgine v absurdnosti vpričo konkretnih IsJav teh voditeljev Stališče vseh onih. |j nimajo vere ln ne zsupenjs v demokracijo, je tragično. Opleta valp serti in t Je, zaletavajo ae brex jasnega gmotro Iti naeadajo «daj ttmu in zdaj onemu političnemu šarlatanu In dogmatiku; ti atfnttoltf ao lahka žrtev petokolonske propagande Kako Je pri poulični Cleveland.—R e v n 9 je došla Prosveta tn eedej ¿item dopis našega dopisnika Jožeta Uleta iz Milvvaukeeja, ki nam pove, da mo "mi" Cleveiandčam kupili poulično železnico. Dalje Dfevi de nismo preveč plačali, da se bo poulična v nekaj letih izplačala Nekaj aem tudi jaz (poročil o tem, ampak Jože gotovo ni za-popadel, kar sem pisal. Vsak orientirani delavski propegan dist bi morsl vedeti, da vzame mnogo let predno so izplačane ljudske naprave, katere nam ser-virsjo sli uprsvljajo naše vodil ne kapitalirtične stranke. No, Jože, vedi, da imamo pri nas tudi ljudsko sli mestno elek trarno. Ampak kako se vodi, po-kazuje dejstvo, ds se je mora naš socialistični tajnik državne orgsnizadje—to je bilo pred več leti—obrniti rsvno k vsm v Mil waukee k vašemu tedanjemu listu Milwaukee Leaderju, da je rszkrlnkal to, kar danes imenu jemo sabotažo. Jožetu naj tudi povem, da je nsš župan zaključil kupčijo, katero «o drugi sponsorirsli, ki so bili pred njim na krmilu, in nekaj jih je še v mestni zbornici. Mi pač upamo, da bo poulična pri našala dobiček pod mestno upravo. In dokler ljudje upamo lahko tudi vemo, da smo živi in državljani mesta Clevelanda. Pri nas stane vožnja deset centov ns poulični, če se preeedeš, pa enajst centov. Toliko stane tudi v Pittsburghu in v Chicagu na nadulični. Če kupiš pa "pass', te stene $1.25 na teden. Pa poglejmo na drugo stran tega našega zvona. Danes je 26 maja. Včeraj je bilo 25. maja in kaj so poročali naši meščanski listi—The Press in The News? To-le: "One hour strike halts west side cars and busses— Mayor orders srrest of leaders who called walkout without warning—Pay checks delayed" Da, na zapadni strani bi morali dobiti plačo Že v petek in soboto, ker pa ni bilo plače, so ustavili obrat toliko časa, da prfejmejo plačo. Ta dopisnik Je eden tistih, ki ne veruje v štrajk, ki ni lndorsiran po unijskih voditeljih, in se ne strlnjs niti s tem štrajkom. Da pa je prišlo do tega, je precej krivde na tistih, ki so prevgeli nekaj, kar mislijo, ds se samo obratuje brez znanja. V zvezi s tem štrajkom čitamo tole v uredniškem članku Cleve-and Pressa: "There is s lot of red tspe involved under civil service rules, snd ss s result their pay hss been delayed." Torej plače ao jim zadržali v remizah na zepedni strani mesta za tri dni in povrhu še dva dni od prejšnjega meaeca, ko je meato prevzelo poulično dne 29. aprila. Nam je znano, da vai Američani niao "Šparovni" in da nimajo denarja v "šparkasah". Tudi' naši rojaki niao vai bogatini, čeprav imajo nekateri biznis. n Če hnčeš deleti na "štritka-reh", moraš imeti precej denar-a za izmenjavo potnikom. In dogaja se, da ao nekateri kmalu po "pediH suhi ko poper in potem: Posodi mi ti, daj ml U .. Ravno »cdaj imam enoga takega v kleščah. Pozna te le tedaj, ko te potrebuje, toda na plačilni dan ge m naokoli. Pa saj mnogi to veetc. ker ste tudi dobri ljudje. In kaj je Ae vzrok, da smo na zapadni strani (ne pri nas na vzhodni strani) imeli, ksr imenujejo "wildcat strike"? Sedaj mani o precej mladih militantov, ki so jako junaški, ko pa pride do resnosti, ao nevedno prvi, ki ee Jokajo. Ta dopisnik Jih je že per posvaril, ker ima izkušnje in x>ana take junake, katerim je vaaeno, pozneje »o pa prvi, ki pretakajo eolse. Ampak dobiš odgovor, da amo prestari in da ne vemo veliko Ali nekaj se bodo morda naučili is tega tudi v mestni 4iiši. ker tam ni bilo nikoli pravega ma, <4kar aem v Clevelandu Plače se aedržavali tudi police-em ln učHnl|lcam Vzrok ao po-itiki v meetnt. okrajni in držav vladi. Imajo vedno vzroke če*, davki ao premajhni ia «I denarja v blagajni, de ne morejo is-plačevati niti penziomstom. Vča- sih ne dobe podpore vdove z otroki, ker ni in ni denarja, administrativi^ uradniki pa vendar prejemajo svoje plače. Napisal bi lahko še veliko več, toda moram nehati. Ampak to je šola za vee, moji dragi rojaki v metropoli, posebno pa za one, ki me strašno ljubijo. Ampak de me ne boste kaj dolžili, ker jaz nisem nič kriv. Jaz verujem v disciplino, zakone, pravile in in načela; spoštujem iste in jih upoštevam kolikor je le mogoče. Tako molim Boga jaz! Pripomnim naj že to, da so nam podražili tudi prispevke za pokojnino, in sicer od enega centa na dolar na štiri cente od dolarja. To je za nas mestna upre va ln—I thank them! Frank Barbtč. 53. Poročilo o pogrešanem ainn SteeRen. Pa.—Ko pridem 22 meja z dela domov in stopim v hišo, najdem mojo ženo vso objokano. Vprašam jo, kaj se je zgodilo in pokaže mi s prstom na mizo. Pogledam, kaj je na mizi. Bilo je pismo od vojnega def>artmenta iz Washingtona, D. C., v katerem me obveščajo, da pogrešajo mojega sina korporala Michaela J. Kocevarja, ki se je pojeval na Koregidorju, Filipinski otoki. Od 7. maja pa do da nes, odkar so se podali Japon cem, ne vedo nič o njem. Pismo pravi, ako je Še pri življenju, se nahaja v japonskem ujetništvu. Obvestili me bodo, kakor hitro dobe kaj pojasnila od Japenoev—seznam vojnih ujetnikov. Ce pa vojni depart-ment ne dobi nobenega pojasni la v dvanajstih mesecih, tedaj ga t>odo proglasili zs izgubljenega Po tem Jahko vsakdo sodi, kako se mati počuti, ko čita tako novico. Jaz imam dva sinova, ki služita Strica Sama. Večkrat čitam v Prosveti, da se premalo zanimamo za Jugoslavijo in tukaj v Ameriki premalo pris{>evamo v sklad za pomoč bednim, lU v starem kraju trpe pod Hitlerjevo peto. Ne smemo pozabiti, da je veliko naših sinov, ki služijo Strica Sama. n vsak oče in mati, ki ima sina v ameriški armadi, se bolj zanima za svojegs sina kot za bedne v starem kraju. To je tudi vzrok, da so mali prispevki. In čim več naših sinov bo šlo v službo Strica Sama, toliko manjši bodo prispevki za stari kraj. O tem se »mo lahko prepričali v kratkem. Mike Kocevar. 528. di Vztrajnost v tam boju in pa zadela, obupno kliče: "Pomagaj se Vsakdo po avoji moči Eaet Helena. M oni.—Ker nihče ne oglasi iz naše "metropole", moram zopet jaz prijeti za >ero, dasi raje berem kot čitam. ¡Car ae tiče vremenskih bogov, so pri nas vsi ponoreli. Imamo sneg ln dež, vroče in mrzlo, vse to na brzo roko. Dela je dosti, kot ga je dandanes širom Amerike. Koliko čaaa bo to trajalo, ne vemo. Mislim, ako bo šlo tako kot si želi vsak pošten ameriški držav-jan, ne bo slabega tukaj po končani vojni, v katero so nas prisilili diktatorji in mikadoti. Naša nova domovina bo morala pomagati vaemu svetu, kajti kadar se svet umiri, bo povsod velika revščina, posebno pa v Evropi. Zatorej bi bilo tudi tukaj dobro, da se malo zbudimo ln začnemo misliti na naše uboge reveže v stari domovini, kjer nimajo kaj obleči niti kaj jesti. nimajo svojegs doma'ne strehe Tam eo ree veliki sirkmaki in ne morejo pričakovati pomoči od nikoder drugod kot od nas, ki smo stokrat srečni, de smo v svobodni deželi Ameriki Pri lično vsega imamo ze življenje in zato si lahko odtrgamo ln damo manjši ali večji dar našim siromakom onkraj morja. Kdor revežu po-inege. sem sebi pomaga. Pomagajmo na tudi ne*i domovini v obliki kupovanj s vojnih boodov da ko prišla pravične «nega tn svoboda vaemu svetu To je naša naloga in dolžnem, ako hočemo, da ne bo čet deeet ali dvalaet let aosat prihrumri zahteva po poštenem svetovnem miru nam lahko prinese to, da ne bo nikoli več morije, ki prinaša le žalost materam in očetom, bratom ln sestram, ženam in ljubicam ter splošno uničuje-vanje in razdejanje vsem skupaj. Imejmo upanje, de se bo ta gigentični boj srečno iztekel za nas, samo vztrajnosti nam je treba pa požrtvovanja in hotenja po pravičnem miru $a vse narode, ker le to bo garancija, da ne bo zopet priilo do novega klanja in uničevanja bogastva in ljudi. Naši fantje se morajo boriti povsod. Mi starejši, ki nismo več za tako rabo, se moramo pa boriti z delom, vsakdo po svoji najboljši moči. Da ne bom preveč zavlekel tega dopisa, naj navedem še imena naših fantov, ki so včasih radi tudi kakšno slovensko zapeli, posebno pa "Oj Ma-rička dremlje . . zdaj pa služijo v ameriški armadi. Imena naših vojakov so: Tony Veržuh, Albin Mule, Ed ward Stipčič, Joe Turšič, Albert Goriek, Joe Sašek, Joe Skrinar Joe Langenfus, Louis Vidmar Edward Brajdič, Carl Vovk, Al bert MJhelič, Joe. Mihelič, Steve Strajnar, Steve Petek, William Hrelo, Edward Misiele, Mike Krizman, Edward Hudoklin, Ed ward Crnkovič in Anton Murgel Anten Mihelčlč. 143. nov svetovni požar, novo prega- ..... ............. v ajniije ta ubijanje nedolžnih lju-1 hujši "nesreči, kTga je še kdej ZNAMENJU NAJLEPŠE PLEMENITOSTI Napisal Zvonko A. Novak Ob svoldh pesmi svesdnai» sestave ■snos duha ko val morja vskipl In v srcih mnoBc» se ftsočgls v» svobode ogenj vname, vspiamenL Ko sadoni "Naprej, sastevs slav» v očeh eolse prebridko ee bok ko v nuji hudourniške poplave slijo v studenec dobrodelnosti. . V dobi narodnih taborov je bilo, ko se je slovenski narod stari domovini znašel ter prvič skupno ramo ob rami dajal duška svojemu nepremagljivemu koprnenju po narodni neodvisnosti in zlati svobodi, ki so mu jo v potokih krvi in ob kupih padlih slovenskih junakov šiloma vzeli roparski in zemlje lačni tu ji trinogi. Z velikimi, skoro bi rekel nadčloveškimi napori pa ogromnimi gmotnimi in duševnimi žrtvami so se potem Slovenci še vedno pod tujčevo peto vztrajno in uspešno ustavljali nemškemu in italijanskemu zatiranju ter v tistih veličastnih prizadevanjih dosegli to, da se morejo kljub svojemu pičlemu številu meriti v vseh panogah človeške kulture in omike z vsakim kulturnim narodom na svetu. Ta žilavi, krepki in sila nadarjeni narodič je sedaj liki domala vsa druga ljudstva po Evropi v kleščah najsurovejšega in naj-okrutnejšega barbarstva, kar ga še pozna zgodovina Človeškega rodu. Na eni strani ga davi na-cijska svojat Adolfa Hitlerja, ki si v svoji umski zmedenosti domišlja, da Je drugi Napoleon, a se pri tem strahovito moti. Napoleon Je bil sin velike francoske revolucije, on pa je le izrodek nemške nadutosti. Na drugi strani je slovensko ljudstvo prepuščeno na milost in nemilost makarona k i aodrgi Benita Musso-linija, ki je v svoji trapasti me-i?alomaniji hotel igrati vlogo velikega rimskega državnika in vojakovodje Julija Cezarja, a se ie revež povzpel le do tega, da sme zdaj pa zdaj razbojniku Hiter ju prah s čevljev brisati. Tako zavrženim in maloprid-, nim tolovajem je dala nemila usoda sedaj slovensko ljudstvo v pest, da ga pa zverinsko trpinčijo in mučijo, Veljajo in obešajo. oskrunjajo ln podijo s prekrasne slovenske zemlje, ki so jo slovenski ljudje tsko pridno obdelovali in tako goreče ljubili že stoletja in stoletja. Prej omenjeni narodni tabori ao vzbudili v slovenakem narodu narodno zavest, ki je potem dala toliko dobre**, koristnega in lepega Slovencem samim in vaemu Človeštvu v prid Kulturne in znanstvene zasluge slovenskega ljudstva so velike. Zato bi bile ta|ka tudi izgube, če bi ga zatrli ln ugonobili Hitlerjevi pa Muaaollnijevl rab Iji sedaj ali pe pozneje morebiti tisti, ki bodo po tem strašnem klanju in pokončavanju postavljali deželne mejnike Slovenaki narod nam v svo-jem groznem trpfjrnju tn naj- te, bratje in sestre, ki ste še tallo srečni, da živite pod zaščito največje demokracije na svetu!" In kakor so bili njemu potrebni Si sti narodni tabori za pobudo na rodne zavesti tedaj, tako so nu; ni nam svobodnim ameriškim Slovencem sedaj, če mislimo pomagati svojemu rodu v Sloveniji, da ne zgine z zemeljskega površja za zmerom. Cikaška slovenska naselbina se prav dobro zaveda Vsega tega pa je zato imela tu v Chicagu dne 24. maja popoldne v Ameriški češki dvorani na 1438 W 18th St. tak narodni tabor ter z njim v znamenju najlepše človeške plemenitosti in usmiljeno-sti podala mogočno manifestaci jo slovenske vzajemnosti in tople ljubezni do svojega trpečega rodu, ki tako grozno krvavi pod nacijsko in fašistično strahovla do. Več kakor tisoč naših dobrih ljudi je prihitelo na ta naš na rodni tabor z namenom, da pomagajo vsak po svojih močeh svojemu ubogemu narodu v sta ri domovini, in zdelo se mi je kakor bi bila vsa ta tisočglava množica ena sama velika dobrota, kakor bi bila cela prostrana dvorana v parterju in na balkonu v objemu žlahtne dobrodelnosti in plemenite ljuba vi do po-gaženega narodiča. Čikaška podružnica slovenske ga oddelka pri Jugoslovanskem pomožnem odboru je pripravila za to priliko prav pester in za nimiv program. V njem so poleg posameznih pevskih moči sodelovali vsi naši zbori. Mešani pevski zbor Adrija je zapel poleg drugih pesmi na plej ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner", ki jo je z njim stoje pela cela hiša in potem pa še "Naprej, zastava slave". To je občinstvo poslušalo tudi stoje, ker je jugoslovanska narodna himna. Za Adrijo je Tomaž Cukale oblečen v gorenjskd narodno nošo, prav izvrstno deklamiral kra sno Gregorčičevo pesem "Bodoč nost Slovanov" ter s to deklama cijo napravil mogočen vtis na občinstvo. Korenčanovi sestri sta nastopi li v slovenski narodni noši ter nam srčkano zapeli več sloven skih narodnih popevk. ^ Nastop novega pevskega zbora Slovenske ženske zveze se prav dobro obnesel in po ubra nem petju je soditi, da ima to pevsko društvo Izvrstno in skrbno učiteljico. Udovičev Edvard je v narodni noši s svojim ljubkim glasom in popevkami, ki jih tako lepo za poje, na mah priklenil vsa naša srca nase. Moški pevski zbor France Prešeren je brezhibno zapel vse tri pesmi. Posebno dober je bil "Jadranskem moi^u" in ns vzoči» so mu priznali z burnim ploskanjem. Moji punčki Majda in Ksenija sta dobro rešili vsaka svojo nalogo v tem nastou. Majda je imela mehek in čist glas v ariji z Puccinijeve ojsere "Madame Butterfly" in v Zormanovi pesmi "Oj, večer je že" je poleg pravilnih not pokazala tudi to, da lahko tudi tu rojena Sloven ca pravilno izgovarja slovenske besede. Ksenija jo je imenitno spremljala na klavir, čeprav ji ;e pedal malo nagajal. Naša Sava je nam zapela Sat tnerjevo "Naše gore" in Fleiš-manov "Triglav". Obe pesmi sta bili občinstvu prav všeč. Tu rojens Slovenka Ana Be-niger je tudi to pot pokazala v ariji iz Maasenetove opere "He-rodiade", v Zormenovi "Dekle na vrtu" in drugih slovenskih popevkah, ki jih je morale peti še v nameček, da se bolj in bolj bliže vratom hrama ameriške opere. Ne klavir jo je sprem-jala naša znana glasbena moj-strinja Jasna Bjankini. Vmes so nastopali govorniki. Vejprej je Leo Jurjovec »t., kot blagajnik Slovenake pomožne or-genizecij^ pozdravil navzoče občinstvo ter se mu iskreno zahvalil ze sijejno udeležbo. Z mislijo ne strešne razmere, ki vlede-jo eedej v nesrečni Sloveniji, je razpletal svoj prisrčni govor, pozval v njem Slovence v Chicagu in širom po Ameriki, naj priskočijo stari domovini v njeni najhujši sili ne pomoč, ter ge zaključil f sledečimi besedami "Živel slovenski narod! Živela njegova pravica in svoboda!" ■so H-gle v. srce. ja TOREK, 2. JUMTl 1 Njegove tople be* poslušalstvu globoko v RH Cikaškega župana Kellvjt J zastopal mestni sodmk Tre JJ ki je poljskega pokolenja^S vonl je v angleščuu m neko¿3 tudi v poljščini, s čimer Z je Posebno prikupil poslušalstvu Ker sta bila med navzočimi, cinstvom tudi tukajšnji juEOsltl vanski generalni konzul Pet« Cabric in univerzitetni profo John Zvetina, ki je hrvaške pokolenja, sta prišla na naše & vabilo tudi na oder ter izPrea vorila vsak nekaj prav prisr^ besed, prvi v srbščini, drur»i v angleščini. Kot predsednik slovenske sek, cije Jugoslovanskega pomožne* odbora je bil Vincent Cainki glavni govornik te tako siiain uspele prireditve. V svojem d, bro zamišljenem govoru je povi dal marsikaj zanimivega o stra nih razmerah v Sloveniji. Opir je se na ta žalostna dejstva » pravilno sklepal, da je skupn, pomožno in politično delovan med ameriškimi Slovenci nuj potrebno. Naša pomoč se ne sr. cepiti, če hočemo, da bo izdatn je dejal govornik ter nas op« ril, naj ne poslušamo tistih, skušajo na ta ali oni način ovi rati« to nesebično delovanj Mržnja radi razlik v naših litičnih ali verskih nazorih n izgine iz naše srede v teh ta potrebnih prizadevanjih. Po& no pobiranje prostovoljnih pi spevkov za duhovnike in nui napravlja zmedo in povzroča mi lomarnost med našimi ljud saj stremi naše c*banjc za t da bodo deležni naše pomoči ki so je potrebni, pa naj bodo že delavci, kmetje, učitelji, pi fesorji, pisatelji, pesniki in dr intelektualci, duhovniki ali n ne. Naš narod zaupa milijone di larjev odborom naših brats podpornih organizacij. Zato re zaupati denar tudi za v možni sklad, ker sestaja glav odbor pomožne organizacije samih takih ljudi, ki so gto odborniki podpornih ustanov, dejal Cainkar. Končno je nas pozval, naj podpiramo pomož odbor tudi v njegovih političn prizadevanjih, ki so namenjei nesrečni Sloveniji v pomoč. Cainkarjev govor je bil n daljši, a vseeno pa jako zaniml in prepričevalen. Ljudje so radi poslušali. Leo Jurjovec st. je vodil p gram te naše skupne priredit ki je bila sijajen uspeh v moi nem in gmotnem oziru. Bila krasen dokaz naše vzajemn in veličasten primer sloven plemenitosti. Med progra ln zabavo je vladal popoln Postrežba je bila točna, ker je družnični odbor lahko dobil v potrebne delavske moči pri čl stvu naših društev. Hiša je bila polna. Ljudje bili radodarnih rok in poma sklad slovenskega oddelka st' povečal bržkone najmanj u tisočak. Čikaška naselbina se menitno odrezala. Čast ji ivala lepa vsem tistim, ki so ta ali oni način sodelovali! Inl kih je bilo to pot zelo, zelo dosl (Iz Prosvete, 2. junija 1922) Domače veeii. V Buhlu. Mini umrl 20-letni Leo Paniji član SNPJ. Delavske veall. Znižanje BJ de železničarjem je pov*w« veliko razburjenost med del^ po vsej Ameriki. Inoeemstvo. Antanta jc pritiskom ameriških bankirjev! Wall Strceta dala retorij za leto dni. Sovjetska Rnsljs. Ar avtni magnat Ford je tičijo agente, de mu cesije ze tovarno avtov v W gradu. SLOVENSKA NARODNA-PODPORNA JEDNOTA Uda i a svoj» publlk.cU» * posebno Hal Prorrel« m ter potrebno egü»cü<> društev ln članstva ln ss gendo ~oJlh Ute J. Nlk*» ne s. propagando dn** pornih organizacij vse» ganisacija l»a oUi» glneite. Torej egUalortfel In naestenlle drug* J* orgs n Issel i te njih dru.i m ne pošiljale 1P*»*** esti iz podjarmljene Pismo iz Londona OClLO JUGOSLOVAN- I možnosti zalaganja s strelivom gjCE VLACfi London. 21. maja-(radio JIC). Erfovanska vlada sporoča „jonskem radiu jugoslovan- "narodom sledeče: in potrebščinami, je tujec mnogo manj po voljnem položaju kot domačin, ki pozna skrivne steze in se po njih izgubi ter se potem pojadi vnovič, petdeset, L general Dražo ^ajlovic dvigajo y zrak m jz _ P^^l« Zel Jk de ubija stražc trupi«-pome. m predstavniki, poveljniki | ^ y divjajo-e ^ ,olnomocenci smejo na vsem jilju Jugoslavije zbirati de-hrano in vse ostale potreb za priznanice in potrdila i bo po vojni plačala država Vsi Srbi, Hrvati in "Slovenci poslušajo klic trpeče in kr-¡ce domovine in povsod po-,jo generalu Draži Mihajlo-in njegovih junaških "bor-f ki se borijo za svobddo na-' naroda in za vstajenje Ju [ftugič: General Mihajlovič in tu v Londonu prosimo vse Hrvate in Slovence, naj i več delajo in čim manj go-kajti sovražnik ima po-usesa in marsikaj izve iz »jenja lahkomiselnih ljudi novice potem izkoristi in i častnikov in vojakov voj-tgenerala Mihajloviča jih pla-is svojim življenjem. Bodite Molčite in delajte! Pomlad v Jugoslaviji je letos pisana kot vselej, samo da je letos jabolko pokazalo trnje namesto cveta. News Report: "Po poročilih angleškega radia se je velika ofenziva začela tudi na Balkanu. Osišče je vrglo v boVbo proti srbski četniški vojski dvajset italijanskih in štiri nemške divizije z madžarskimi, in bolgarskimi oddelki. Neko poročilo iz Angore zatrjuje, da je v Mačvi divjala deset dni huda borba." Dr. Gerhard Schacher: "Spominjam se malega mesteca Šab-ca, vsega petdeset milj od Bel-grada. Šabac imenujejo srbski Verdun, čeprav je po videzu naj-mirnejše mesto na svetu. Šabac je neke, vrste svetinja srbskega naroda, kajti v prvi svetovni vojni so ga Nemci, Avstrijci in Madžari štirikrat poskušali osvojiti in so bili vselej odbiti s silnimi etjič: Odločilni trenotek sel zgubami. V tem mestecu so Nem- v Jelovico in dalje na Sotesko I (3 ure) in Bled. kamor je iz Rov-1 tarice, oziroma, iz Selške plani-1 ne, okoli 4 ure. Dalje na Rati-tovec do Krekove koče (1682 me-1 trov visoko) tri ure in pol. Na Podnart in Krop« 3 do 4 ure. V DražgoŠah so našli sledove' P°P°lna. m<*omo ©meniti poleg staroslovenske naselbine. Vos!Tobruk« M»lte le Gibraltar, je leta 1291 spadala pod župan- The Rock' Sk<,li« imenujejo brit-stvo na Rudnem in je Štela pri I ^ trdnJ«vo no vhodu na zo-Cerkvi 9. na Pečeh 9. na Jelen- P®*1"0 Sr*d°*eniako morje. Po-* mol je tri milje dolg in komaj miljo širok in sega od Španske- (Izvirno poročilo Prosveti.) 14. maja 1942. Da bo sredoiemsku trilogija ščah dve kmetiji. Vse tri so 1931 združili v eno vas. Župnija Drazgoše je spadala ž? lct°i" P^'. š»^emu v dekanijo Loka v škofijo Lj^ fe^ ^^ °ŽlnU mcd GU liam t.m«« «I-i. J . . braltarjem in n« ijana. Zupnp ccrkev sv. Luc MMMB1 Lucije se prvič omenja leta 1535. Sedanja baročna stavka je iz leta 1642-647. Posebna znamenitost cerkve so štirje zlati oltarji iz 1658. To so najlepši umetnostni spomeniki Maroku. drugi strani mestom Ceuto je iiroka le 15 milj. Na sredi pomola je eno miljo dolga in pol milje široka in tisoč čevljev visoka gora: Skala. Mesto Gibraltar je na zapadni strani skele, leži po po- te vrste v Sloveniji. Marmornat podstavek oltarja ie \y 1 10-JA T- |. a , J iiicu svuuj ■ ■luunicami mJiJ w5 f^P^f^jH Ozkimi strmimi ulicomi. Doli dovini Gibraltar prestal na daljše obleganje, ki je zadtio kak kraj. Leta 1779-1783 je to britsko kronsko kolonijo oblegala Španija. Tri leta in sedem mesecev je vzdržal Gibraltar dokler ni Španija v Versaille-skem dogovoru potrdila Utrecht sko pogodbo (1713), po kateri Je Gibraltar britska poaest. Gibrahar se je savaroval tudi proti sovražniku, ki bi ga hote zavzeti po suhem. Ne riskira usode Singapora. 2 glavnega španskega polotoka vodi cesta proti Skali; 500 metrov v globi no na vsaki strani te ceste in v dolžini ene milje so same utrd be; 26 skupin želesobetonskih bočjih in v terasah, ki so pove- ovir proti tankom je ob straneh zane med seboj s stopnicami in | Pasti za tanke, protisračni to- izločila kot župnijski lv ... -----T-------------- ----- ,povi, metalci ognja, opazovalne viKarijat pristanišču leže zasidrane za u- postaje in spet iste naprave in I 17"Sfi u U «-- u «cic ««MUIHIIV za u- puma je in spel iste naprave m nazaj do teta 1^57. se«H metn° "•«■nta* lomilci valovpet. Po vrhu vsega tega še so angleške bojne ladje. Poleg Izkopali globoke jarke v oik t T JelTe"Sčah sc ie rod11 i- 1857 njih so pomorska letala, ameri- pomol, ki veže Skalo s Španijo. Luka Jelene, organizator uči- ška Catalino, v novem ogrom- Odrezali sojo tako od glavne teljstva, publicist in državni po- nem pristanišču igrajem nalašč zemlje, da je v resnici otok. Ne Sni. Vsi Srbi, Hrvati in Slona j razvijejo svoje orga-cije po vaseh, mestih in ob-do popolnosti. Te organi* nje naj bodo v zvezi z zakoni predstavnici Jugoslovan-oblasti, ki jih je postavil ral Mihajlovič. Ne prenaglile! Ne začenjajte prezgodaj z anjem v velikem obsegu, : boste s tem izzvali samo re »lije in velike žrtve. Poča-ure. ko bomo vsi kot en i vstali proti sovražnikom in lim izdajalcem na vsem ulju Jugoslavije. Počakajte ak poveljnika Draže Mihaj rtič: Mohamedansko pre-1 tvo v Bosni je prijelo dva j lovanska podčastnika, kl «e s padali spustila in ju pre-| sovražniku. To je bila iz-Naj naši bratje mohame- ine pozabijo, da so njihovi Nji sovražniki Nemci, Ita- *»• in vstaši ... ■liki radio o Jugoslaviji Nled važnejših radijskih o Jugoslaviji med 17. in ®ajem: tol Schubert: Lepega pomla-»kega dne pred petimi leti 1 potoval iz severnega dela Jtovije proti morski obali. w*nja ne bom nikoli poza *»di ljubkosti pokrajine s »»i. pokritimi s slamo; konj Ci prvič okusili, kaj so četniki čeprav so že razglasili zmago nad Jugoslavijo. Naciji ne morejo ustaviti nevidne vojne v Jugoslaviji. Draža Mihajlovič je mož, ki bo sam povedal, kdaj bo izstrelil svojo zadnjo kroglo. In to bo šele tedaj, kadar v vsej Jugoslaviji ne bo ne enega vojaka osišča več." Opis dveh požganih vasi na Gorenjskem (Iz knjige Krajevni leksikon Dravske banovine) DRAŽGOŠE so imele 444 prebivalcev in 88 hiš. Med gospodarji je bilo 40 posestnikov in 40 kočarjev. Najemnika nobenega. Spadale so v srez Škofja Loka, kjer je bilo tudi sresko sodišče in davčna uprava. Do Loke je 22 kilometrov daleč. Žendarmerijska postaja, zdravstveni okoliš, finančna kontrola, pošta, telefon in telegraf v Železnikih, do koder je 9 kilometrov. Do železniške postaje v Škof j i Loki, ki je najbližja? je 25 kilometrov. Sola in župnija sta bili v kraju samem. Sola je bila ustanovljena leta 1894. Imela je dva oddelka. Kulturne organizacije so bile naslednje: Sokol, Katoliško pro-ki so vlačili plug po nji-| svetno društvo, Bralno društvo, - Pastirjev na strmih viša- [" balkanskih gora; vijugastih F v ^obokih dolinah, lopo J"" strojev in avtomobila.l «vaistvo ni imelo sredstev, f* oborožilo svoje vojake z Jlrn ""< 'j< m moderne vojne; , l;l!" pnpravljeno za su- " "darec ki ga je sprožila »pomladi leta 1941. ■"ntkfm boju so bili pre-1 j4"1 v tu tem navadnem po-* b^dr A udali se niso. ( j® pobegnilo v P «•lovite Planine, mož, ki «' d«ivoIj odpfirni ze življe-m, k. so mogli živeti od B£> »zdnih Jagod in |pr. m zalogo orožja, 1 m poveljnike in F«i Gledališki oder. Nadmorska višina pri cerkvi je 853 metrov. Vas jc ležala v pritrjena Jugoslavija je|®°jni^ policah pod Jelovico, ki zadnjimi ostanki tiste sc konča nad Selško dolino s str-■"l* ki je obstajala pred pri- mIm« odsekanim robom. Kotlič tm h za Dražgoško goro jc visok 1410 metrov. Vas je bila postavljena tik pod gozdnat rob, vzdolž občinske ceste, ki se na treh mestih spušča v dolino proti Cešnjici, kamor je 5 km do banovinske ceste. Selišče se je delilo v dve večji skupini: Dražgoše pri cerkvi, tik pod farno cerkvijo s seniki, ki so segali 4 km daleč na zapad pod pečine Dražgoške gore. Druga skupina je bila Dražgofrc na pečeh, 10 minut vzhodno od cerkve. Blizu tam je «ta! zase za-i4llOKO orožja, i selek Jelenšče. Preko potoka vothUMj,. m poveljnike in Češnjice Je bila ssmotns Novs-i M ' " 1 kova kmetija. Prebivalci so bili sprvs vsi pr>-rojenega vojaka I Ijedclci, pozneje so prevzeli gozdno delo in lesno obrt .gozdni delavci, ogljarjl, vozniki, in so-darjl. Gozd povečini pripada zunanjim posestnikom in verskemu skladu, vaščanom manjše percele in pešniki ter seno-žeti. Električna napeliava Je prihajala iz Rudna. Žična tovorna vzpenjača Je vodila na planoto. Okrog vasi so prvotno kmetje, pozneje rudarji kopeli železno rudo za plavže v Železnikih. Ostanki rovov so deloma še vidni v Lejškem vrhu. Trogovcu In Jelentfah " KnJ Je pripraven rs planinsko letovišče in edrtvill-Tu j« bUo uhoduce za ture \ Ï/1!' l se oborožili, da so evakuirali vse Žene in otroke in od 15 tisoč civilnega prebivalstva, ki ga je imel v predvojnem Času, ga je ostalo tam le tri tisoč. Samo 70 žen je v trdnjavi, bolniško strežnice. Gi-breltarske žene pa vidimo večkrat v Londonu, velike, motae, poznane so, kot dobre delavke. Dobrodošle so V teh časih, ko jo tako težko najti pomoč za hiftna dela. Koliko smo slišali o Singupo-ru in kako malo čujemo o G i* braltarju. Koliko smo slišal! o ali v mesto, dobrp zaslužijo, ■ ga si nakupijo, v Lizboni vse- ■W vrtovi so obkrožali vas. Bilo Jel*am da bomo videli, mnogo stsrinskih domov. Nova občinska cesta na bano-vinsko v Srednje Gameljne, dobre pol ure, odvaja promet bolj v Šmatno pod Šmarno goro in|je vojna! Veliko na Črnuče. Prej Je bila bolj na- tukaj v Londonu bro, na delo hodijo v pristanišče! Kreti in kako malo čujemo o "Malti. O Tobruku smo komaj vedeli, da je bil v naših rokah, ko nI Imel primere za svoje ne-ugnano obnašanje. Mnogo jih misli, da je vendar tako jasno; Ida Anglija ni veliko napravila v tej vojni. Vojna je veliko bolj EV RK Y *AT DAY 31BOND DAY Hrvati in osišče Poročilo, ki ga Je prelal podpredsednik vlade dr. Juraj KrnJevtČ ln priobčil v lavnasti London, 12. maja (brzojavno JIC).—-Podpredsednik vlade Juraj Krnjcvič je prejel in dal v Javnost poročilo, iz Jcatoreua sledi: "Ogromna veČina Hrvatov ob-sojs teroristični in tuJČevski Pa-veličev režim. Hrvati so bolj | zuavajo, da bo Zagreb v moeecu maju gladoval zaradi pomunjka-uja hrane, dočim v ostalih krajih narod Že umira od gladu, zlasti v okolici Makarske. Paveličeva vlada plačuje Italijanom meaečno 125,000,000 lir za okupacijske stroške, a v tajnosti drži vsote, ki jih plačuje Nemcem iz , strahu pred narodnim prezirom in maščevanjem." Poročilo je po tajnih potih prejel dr. Juraj Krnjevič. > Racioniranje gazolina na vzhodu War Production Board > Washington, D. C. ____ 7a\ čnsa miru je skoraj vsa kot kdaj prej verni političnemu količina gazolina in olja, ki «e jc programu svojega voditelja dr. I potrebovala v naših vzhodnih dr-Vladimirja Mačka. Upirajo se i *«v«h, prihajala iz pristanišč ob vsemi sredstvi okupacijskim ob- Mehiškem zalivu blizu Jugoza-lastem in njihovim pomagačem. padnih petrolej nih vrelcev po Zavedajoč ae svoje nepriljublje- velikih ladjah, takozvanih tan-nosti med Hrvati jc Pavelič po- kar jih, na rafinerije ob atluntskl skušal sklicati sabor, katerega obali, Po eden teh dveh tankar-člene je sam imenoval in dutl Jev Je plul vsakih 80 minut skosi svojemu režimu krinko hrvatske vse leto in tako je bilo polno gs-tradlclonalne ustavnosti. Ta po- «olina s» uvtomobiliste na vzho-skus Je doživel polom. Ta Pave-1 d u ln polno kurlvnega ulja xa "ičev sabor niso poklicali prvaki pogon industrij aH za kurjavo v hrvatske seljačke stranke, «eš, da so se pregrešili zoper vstaška hišah in stanovanjih. Ali, ko smo vstopili v vojno, nadela; 44 predstavnikov HSS oslščne podmornice začele po odločno odbilo poklu-in mso .ul tupljati tankerje ob zuoku>>eiti Ji v Paveličev sabor. V imenu morski Črti okolo rti Floride in tistih, ki ao se odzvali »gornje- « a v x g o r proti severe vzhodu, mu povabilu, je dal dr. Ljubišie 1 " pa snu» morali odvzeli v tako Imenovanem aaboru sle- druge tankarje s te Črte, da po dečo izjavo: "Prisilili so nas « njih prevažamo gazolln ln olje* največjim terorjem in povabilu do oddaljtnili bojnih firost, ftfcj amo se odzvali samo iz struhu ttJti vojske in molnai io> se ne mo-naše življenje. Protestiramo pro- rejo boriti brez olja. I ti sedanjemu štanju dežele, proti ravnanju s predsednikom dr. Vladkom Msčkom in proti nu-meruvanl izvolitvi spoletskega vojvode za hrvatskega kralja." Skušali smo dovažati več gaco-lina in olja, kl je prlhajula po cevnih progah ln po Čolnih po naših notranjih vodnih potih. Uspelo nam je dobili precej Zaradi te izjave je moral Pave- gazolina ln olja na ta način na i »pregovoriti o usodi dr. Mat- vzhod, večinoma po leleanteah. ka. Celo muslimani sami. naj-JKončno amo dobivali približno »vestojši Paveličevi služabniki, 640,000 sodov na dan v železni-so protestirali proti govoru Pa- *kih tankih in drugih 235,000 »o- veličevega justičnegu ministru Puka, v katerem je dejal, da sel dov na dan v čolnih, cevnih pro* gah ln motornih vozovih. Ali tu- morajo vsi Hrvati vrniti h kato- d! te velike količine je bilo sko- cismu, veri svojih očetov. raj za 400,000 sodov premalo »a «Pavelič je moral razglasiti, da naše zares važne potrebe. Posle- koliko je razdejanja na Skali, italijanski ^ nemški zrakoplovi so jo napadli. Po ni nič res. Malo, malo znakov tu ln tam, da manj, kakor I zamotana zadeva, da bi bile . _ Po kavarnah I stvari tako jasne, Šele na kon vodna vozna pot v Trzin, kamor h„ restavracijah je življenje, za- cu koncev bomo lahko delali in se je prišlo v eni uri in pol. | temnltve ni, ob enajstih Je pdll-| polagali račune. In takrat ae bo pokazalo, da smo stali sami od les in živino. Bila je priljub!je-| Tako mi je pripovedoval dal-|poletja 1940 do poletja 1941, Da nismo izgubili postojank, ki na izletna točka spomladi, in je-1 matinski mornar. Čakal Je pred seni, posebno pa pozimi za smu čsnje. Tudi samo radi lepega NO 9 meseci no ladjo, da bi ga vze-lnam jih sovražniki skušali izvi la v Anglijo. Ne more pozabiti,| ti-iz rok. Da smo trpeli Isgube, vala skupaj na ladji. Bila je ve- celo današnji največji junak razgleda in dobre gostilne so ¡kakšna mešana družba je poto*|ali kdo med zavezniki jih ni, prihajali turisti v vas Vrh Rašice je kraški ln porasel. Na Dobeno vodi markira-pot. V apniški rebri nad na vasjo, desno od pečine "Belo peč", sta dve podzemski Joml, Sit in Zidanica. V vasi jc podružna ccrkev sv. Križa znana od leta 1526 iz seznsma cerkvenih dragocenosti. Prezidsli so cerkev v 17. in 18. stoletju in zelo zabrisali njene gotske oblike. Prostor v cerkvi je skromen, tako tudi njeno notranja opravo, ki Je v boroč-nem slogu. Srednji zvon ps spada med najlepše izdelke v slogu rokoko. Vlit je bil v letu 1778. Cerkev Je ležala skrito med hišami. Leta 1937 jc vas Rašica prešla v občino Tscen v ljubljanskem »rezu. lika 35-tisoč tonska trgovsko ladja. Na njej so bili Čehi In Poljski. Ušli so Iz francoskih ujetniških tfcborišč ln hoteli na I Angleško. Jugoslovani ln Fran- Rusijo — je izgubljala, predno je začelo zmagovati. No keneu koncev se bo pokazalo, da Je bilo vojno najdaljšo za Anglijo, da Anglija ni fttedita s ničemer, cozl In vojaštvo iz vseh koncevl kar bi pomagalo do zmage. britskega imperiju 'Kako je t zračnimi napodi na Gibraltar?" — 'Zelo malo. Le redko ae približa Skali sovražno letelo Topovi so divji. Nc morejo bil zu, bombe padejo v morje, pa se skušajo rešiti streljanja, obrnejo se nazaj." Tak je Gibraltar no prvi pogled. Ali Skala je dvoživka Dolenjka. Tako govore Nemci Puk govoril neresnico. Usodo Dalmacije, ki so jo za« vzeli Italijani, Je zelo težku. Več j tisoč uglednih somišljenikov, demokratov, levičarjev in samih frankovcev »b internirali na Li* porokih otokih. Prvak H8M Dane Skarica je izginil v Italiji brez sledu. Med Interniranimi soj lielsmarič, dr, Ivo Tartaglio.l Zvonimir Hkalku ln Ante Uclas. dica je bila, da smo uporabljali več lu ve* olja in gazolina, ki bi se bil moral držati kot rezerva zu nujne |»otrobe. In tako je postalo Jasno, da si nismo mogli tialje privoščiti troš-nje gazolina za običajno motor-sko vozarjvnje. Naša vojska In naša mornarica je potrebovala stalno čim večje količine olja in gazolinu ln olje-^telko kurivno Vse delo guvernerja Dalmacije olje~-je bilo potrebno, da osie- Bastlanlnlja Ju usmerjeno za ob-tli zanje Dalmacije |mh1 Italijan sko oblastjo. Glavno prizadeva nje Italijanov je hujskanje In ustvarjanje sovraštva med Mtbi in Hrvati. V ta namen so oboro- nejo v/hodne industrijo in vzhodne elektrarne v , politem vojnem obratu. Treba je na primer dveh do dveh in pol milijona sodov kurlvnega olja vsako leto, da ena Umor kanclerje Dollli Globoko pretresen od veetl, da | je kancler Dotlfuo» padel kot žr-Itev nizkotne zarote, čutim potre- bo, da Izrazim Vaši ekscelenrl Fm» svoje zunanje in notranje I *V0J« nejglobje oožolje ^ki k „ v Prejšnjo Je- k 'organizirali kazen- t?***1" 'jo. da UM u K q hm i 7 mT rhmf ^ J'' >*. ta 'bo to novo Kr ; '"»¡a v gorah bolj- L^ «M Prvo, Pri takem no- k gu ;r 3 J^ uspeh od-^«^ojt potov in od m zadušili 'xlpor. Sporočili I MušiU. Dones pa do w> Nemci po- «dicijo, to jK»t 24 divizij, medi •j«et italijanskih. 7 njimi oddelki | n ^'Hjarov. Vloga Ammrihm pri obrambi Indijo I Kalkuta, Indija, 1. Jun. — BriUki general Noel Beresford-Peirae Je rekel v rozgovoru z reporterji, do bo Amerika »grela važno vlogo pri obrambi Indije General Je dejal, do se Je obramba Aaaama in Bengalskega zaliva pričela v nepričakovanih okolnostih. Indija ni slu-|iu/ tile, da se bo moralo bojevati tamkaj, dokler nieo Japonci zasedli J s ve, Slame in Malejskege polotoka, odbojnega ozemlja med n)o in Japonako Sede) Je to ozemlje v Joponskih rokah, ker General je povečava nevarnost dalje rekel, do se Indijci zavedajo preteče nevarnosti in neke- mogtjiveg» tere grupe so se že izrekle za Um m ki | koop« racijo z britako oboroženo (no verujejo, do Skola ne more življenje. V njeno notranje vodijo le mala vrata. Zavarovana so proti bombam z Jekleno steno. Samo eden vojak stoji na Straži pri vhodu. Za vratmi Je cel nov dantejevoki svet Dvs tisoč kopečev vrte 24 ur don v mehki apnenec, iz koterega se sestoji Skalo DVe milji dolg predor je bil v notranjosti Skale, ko ae je začela vojna. Danes je dolg deeet milj. In fte gre delo ne prej in naprej Done» lahko živi pod Skalo 20 tiooč moštva neomejen čas Vsejp Imajo dovolj tam doH. Bolnica a 500 posteljami. Ogromni tanki za plt-vodo Pekarne, kuhinje, shrambe za hrano, jedilnice Shrambe sa petrolej In munici-jo. fteet nadstropij je pod zemljo, dvigale prevažajo moštvo in blago gori in doli. Bombe ne morejo prodreti v notranjost Britska vlada ni nikoli proglasila Gibraltarja ze nepre-Ali oblasti, ki eo tam in ki go drže v rokah, trd* Brzojav predsednika Hindtmburga predsedniku Miklasu 26 VII. 1934. Ko ae le neped ne Avetrftfo isjsleeil .. . Vlada Roicho moro odločno obsojati in obžalovati zaroto pro-[ti avstrijskemu kanclerju. Hitlerjevo naročilo poslaniku Fran» v on Papenu, 2« VII. I«S4 žili vstaše, fotografirajo njihove sanui velika jeklarna ostane v »ločine in potem fotografije upo- piilnem obratu. In neka velika rubljujo proti Hrvatom, ki njllio-loiobtrarta, kl »iu4 potrebam ve spletke še poznajo ln jih »a- dveh do treh milijonov ljudi v radi tega še bolj sovražijo, Južnem New Knglandu, je sama V zadnjem času so upori proti rabila |xi 1,000,000 sodov olju na Italijanom v Dalmaciji zelo po-1 leto, Štirje sodi surovega oljs, gosti. Italijani »o zaradi tega kur Je nuft», kot prihaja iz vrol-postali zelo previdni. Policijska rev daje en sod težkega kuriv-ura je v Hplitu ob dveh iri v &1- negu olja ln dva soda gazolina. beniku ob petih popoldne. Pavelič razpolaga t vsem ob-1 Ituikiiiiiunje ga/oliiiu bti to-žavrie stvar za |M»kroJlne ob člnskim In prlvotnim Imetjem, v/luulnltoball, kajti tu pokrajina večinoma v korist Italijanom 4n Nemcem, ki odvažajo iz države ] vse, kar morejo. l>a bi privabili kmete, »o vstaši ustanovili 'Hrvatsko Beljačkoj zajednleo". Paveličev trgovski minister T«ith Je tem organiziranim kmetom v govoru razlagal situacijo, neki kmet ps mu Jej odgovori! V m je lo le|»0, kal | Je v nonrjulnem času uporablja Is 40 odstotkov voege garolino, kl ae rabi v Združenih državah. HoeloniranJe bo težek udarec »a vae obrti in posle, kl so v zvesl z avtomobilom In skrčilo Ik» državne dohodke gazollnokih davkov In od cestnih, tunelskih In ilovruh vozarln in bilkone lio p>»menilo slalte cum za la»(- s0o pri obrambi indije. pasli. Že prej je v moderni t§o- Ko ae le neped no Aeetrile poarečtl V zgodovlrfski knjigi Hitlerjevegs gibanja (f) hod" imena teh trlnojstlh mučenlkov (zarotnikov, kl oo umorili kom lerjo Dollfuaae) zapisane na pi vem mestu med onimi, ki so >r< voveli svojo življenja. Noš kon< nI uepeh je blogoelovil žrtev rij< hovih življenj. Doneo pr oslovi ja delo teh junakov vaa Nemčijo. Hitlerjev poslaner Rudolf Heaa na proalavi za Doilfusove morilce no s Dunaju, 24. VU. I m. ste povedali, a ml vas vprašuje- nlke leUrvišč iti prineee dodatno IM hoj dels in kuj misli dr Mo- breme na t» preobrtmienjeni ie-ček Drugo nea nič ne ženimo." leaniškl in buunl promet. Hrvotoki narod )e odločno proti Povelllcrvemu režimu. O-gromna večina ne odgovarja poklicem no vojaške veje in ae Vse bolj organizira v enotah 'se-Ivnegs kedior, OoafHiderskl »si-I por je vedno večji, Kmetje v Adolf Zagreb o ničesar ne p» odajajo, Vse, ksr se prods, se proda ne mitniel, Veliki pradell v p»»kra-, jinl s*» ostali neobdelani Kmetje delajo samo za svoje najnujnejše potrebe. Kmetje Iz okoli* , ee Zagreba so zaprli vse dohode l v mesto in ne puste v mesto živ-t Ijenjekih potrebščin. Dva zastopnike iz oluillce Zagreba sta morala p«idsti ostavko no svoje člensivo v Saboru, ker on jima kmetje regrorili, do jih fjodo pretepli. Paveilčevl kregl pri* Kacimiiiotije je neugodno stvor za vse, vita vil človeka, ki upravlja ga/olinako postajo »»b cesti Moramo pa radontvali ge-/vin», oko hočemo Imeti kurivo za nai« vojne industrije ln oko hočemo, da se neil tenki |MMni-kojo nsprej, do naše ladje plovejo In naše letalo letijo. Z ga-rottnom. kakor s »tadkorjem, gu-mljem, jeklom, bakrom In I vae-ml stvarmi, kl jih potrebujemo, je peč enostavno vfiraionje eno, do si najprej zagotovimo, da smo /«dostili potrebam vojne in ie le potem de poskrbimo, da oe ono, kar preostane, razdeli med vae na čim mogočo pošten nočin. To je smerilki način, kako oe stvari opre vi jo Jo,^n to je način, ki vodi do zmage. ......*.........................................................1---------r rrrrrnr f j-iirr j jf j jij-finrrrfrr f IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA K VEDER HRVATARJI (Nadaljevanj«.) Opojno dehti seno po lazih, vse steze in vsa pota v polju so prazna; nihče se ne vrača od dela; — danes je Gospodov dan. Praznično in svečano tone nedelja v zapad. Mrak razpenja svojo mehko, sanjavo lepoto od brega do brega. Na bledem nebu zatrepeta večer-nica. Pobožna, tiha krasota je v naravi. Ali tam od brega iz kreme se odtrga hripava, kričeča pesem v večerni mir. Par fantov z rdečimi, topimi očmi sloni ob mizL Na vse grlo kriče, mahajo z rokami, bijejo s pestjo ob mizo, vriskajo, ubito in hripavo. Pijani so že, dekleta se branijo plesat z njimi — Kaj punce, — kaj Anton?! — Mi smo prijatelji, kaj? - Nerodno se objemajo, stiskajo roke. Eden je zgubil manieto, drugemu je kravata zlezla izza telovnika. — Koga se pa bojimo, kaj?! Pa naj pride, če ima korajio! Daj, natoči vina! — Na duiek se izlije pijača v grlo, kozarec trešči ob tla. — Saj plačamo! Kaj, oitir? Vse plačamo! Kaj pa je nam zato?! — Težko se naslanjajo na mizo, nekdo sune s • komolcem krožnik s politimi kolači na tla. — No, no! Kolači, na, kolači! — opotekajoč pobirajo pecivo. V krčmi igrajo godci. Velika petrolejeva svetilka visi pod stropom, vedno bolj divje se vrte plesalci, vedno bolj tolčejo s petami ob tla. ^iripavi vriski se meiajo med godbo in smeh. Boljša dekleta odhajajo druga za drugo domov. Tudi Janževa Jerčka neče več nazaj v hišo pi^at. — Pusti me domov, Miha, — prosi Suhadolo-vega. — Saj vidiš, da je že mrak in jaz nečem, da bi me imele babe v zobeh. —. Samo še enkrat pojdi. Samo še polko. Saj nisem pijan, — se hvali Miha. Pa res ni skoraj nič pil, tako je bil vedno okrog svojega dekleta. Ali ona sili domov in Miha jo končno pusti. Uveli šopek rezede ln nageljnov ji še ukrade iz nedrij, par korakov jo spremi po cesti in za-uka JI v slovo. Po druga dekleta prihajajo dečki in deklice. — Domov pojdi! Jakoj, so dejali mati! — In dekleta si naravnavajo rute in hite domov. Od nekaterih so bratje ali očetje v gostilni. — Da se mi takoj izgubiš domov! — ukazuje oče strogo svoji hčeri, ki bi rada le malo zaplesala; brat porine sestro oblastno preko praga: — Domov se poberl! No, pojdei?! — in grozeče dvigne pest. Tsko dekleta niti pri fantih niso na glasu, ki pozno v noč pometajo plesišča. Samo par jih je ie ostalo, kljub grozeči pridigi doma. Vse rdeče so v obraz in zmučene od plesa. Fantje, ki so že vsi malo vinjeni, postanejo drznejftl, ščipajo jih v lica, skušajo jih objemati, vedno jih silijo s pijačo. Tudi Lovretova Lena je med njimi. S Stre-harjevih Tinetom sta se danes zopet nekako aprijaznila. Vedno plešeta skupaj, vedno se raz-govarjata. Tine je čeden fant in Lena res ne ve koga ima rajli: njega aH onega lepega Janeza iz Dolge vaal. Oči se Ji bliskajo, malo vina Je pila in od plesa je vsa užgana In vročs. Zdaj se prav nič ne brani, ko jo Tine objame okrog vratu. — Ali me imai še kaj rada, Lena? Ah, ali aem bil hud na te! Hudo ml Je bilo in jezen sem bil. Tisto "sramoto" sem ti jaz naredil, ve*. — — Ti? Potem me pa kar pusti! — reče Lena srdito in ga z vso močjo odriva proč. Ali on je močnejši. ; — Saj nisi huda, kaj? Vidiš, hudo mi je bilo. Saj me imaš še rada, kaj ljubica? Vidiš, moje dekle bodi! Kaj, srček? — Pritisnil jo je nase in jo poljubil. Ni se mu mogla braniti in potem tudi prav lepo se ji je zdelo tako. s — Domov moram! — se Je spomnila. — Oče so mi že prej dejali, da naj grem. — — Kaj boi hodila domov. Zdaj bova še par-krat plesala. Saj si moja, kaj? — v % Zasmejala se je na glas. — Pa če nisem? — — Moraš biti! Veš, če tistega Janeza kje dobim! . . . Ubijem ga, če te še enkrat pogleda. Moja si, srček, kaj? — In zapel je na ves glas: — Ti si moja, jaz sem tvoj! Juh! — Objel jo je okrog pasu in še enkrat sta šla plesat. Od vrha po cesti se je začulo petje. Fantje so dvignili glave. — Kdo so pa ti? — — Iz Dolge vasi so, — je zakričal nekdo izpod šupe, kjer so gorele po mizah lojeve sveče v o-kroglih cilindrih. Skoro jim je bilo žal, zakaj s fanti iz Dolge vasi so prijateljevali že dolgo let in ni bilo verjetno, da so prišli na korajžo. Za par minut je stalo kakih dvanajst dolgo-vaških fantov pod šupo. — Fantovščino smo prišli pogledat, — je rekel nekdo. — Samo pozno ste prišli, pojedli smo že vse, samo pijače imamo še. Pijte! — ae je odzval Miško gostoljubno. — Nismo prišli zastonj pit! Pa vendar na zdravje in srečo! — je napil lepi Janez, ki je bil nekaki vodja došle dvanajstorice. — Hej, oštir! Pet doplakov! In iz kota! — je ukazal bahato. — Vaša pijača ni kdo ve kaj. — To ni izgledalo dosti po prijateljstvu in Miško je pobledel. — A tako?! No, mi se ne damo! — Prijel je Utefan", ki je bil še poln ali cenejšega vina, m izlil vino pa zemljo. — Tudi nam najboljšega! TUnega,.ki ga imate za gospodo! Na moj račun( <|4 Fantje so poseli okrog po klopeh in razvnel se je navidezno prijazen razgovor. — Pa ste se postavili, — je hvali lepi Janez. — Vse Je v smrečju, glej! No, to se zastonj dobi, kaj? — — Dobi ali ne dobi, nam je tako všeč, — je bil odgovor. — No, saj je Čedno. Samo muzika je nekam nadušljivš. Mi smo Imeli lani pet godcev in tudi letos jih bomo. Denarja dosti! Naša dekleta so nekaj vredna in ženini radi plačajo par goldinarjev odkupnine več kakor drugod. Vaša so šla letos nekam pod ceno, kaj? Malo ste dobili. — — Dosti aH malo. Dekleta iz naše vasi so vendar še taka, da vi za njimi lazite, že doma nimate kaj prida, — je zasekal Miško. — Za norca jih imamo vaše, zato so dobre. Miško je že planil pokonci, tudi drugi so dvi- gsli pesti. V tem hipu je pridrlo še drugih fantov od plesa. — Kaj pa je? — — Nič, — je dejal lepi Janez in stopil pred Lovretovega dekleta. — Kaj, Lenčka, kaj mi nisi dala o aejmu dva medena srčka in pušeljc si ml dala, ko sem bil spomladi v svatih. Kaj nisem tvoj ljubi, kaj? Malo te imam za norca, moja si pa vendar, kaj? — Prijel Jo je z roko pod brado in se zasmejal. (Dalje prihodnjič.) PROSVITA UBER7Y UMtflICiCS A postman who lived in New Haven, Said—"Million* of people are savin'. They've bought Bond* galore, To help win the war, And keep our Old Glory •till wavinV t O. S. BmS«* hodna in nobenega upanja ni bilo, da bi se mogel prebiti do hiše moje rodbine. Kaj sem mogel, moral sem se vrniti in odhitel sem nazaj proti zemun-skemu letališču. Dne 8. aprila sem bil ves dan na letališču, a sovražnika ni bi-loj Dne 0. aprila ob petih popoldne je začel padati sneg in dobili smo ukaz, da ob pol šesti odletimo v Sremsko Mitrovico in tam prenočimo na pomožnem letališču. Dne 10. aprila okrog poldne je priletelo nad letališče sovražno letalo in vrglo bombe, ki pa niso zadele in ao padle na polje. Tedaj se je dvignil s svojim letalom narednik Miroslav Simič, dohitel sovražnika nad Fruško goro in ga sestrelil. Popoldne ob treh je peta kolona, prav za prav Nemci, obesiU na svojih domovih bele zastava, znamenje predaje. Ob štirih popoldne je riad Mi-trovice priletela skupina sovražnih letal tipa Stuka, preletela dvakrat mesto, a ga ni obstreljevala, ker je videla bele zastave. Kar nas je ostalo živih, smo se dvignili s svojimi letali in napadli sovražnika. Kapetan To-dor Gogič in narednik Dušan Vujičič sta sestrelila vsak svojega sovražnika. Tudi jaz sem napadel svojega Stuko vendar nisem dobro videl, če se je vžgal ali ne. Mislim pa, da sem ga vsaj poškodoval, če že ne zrušil. Dne 10. aprila okrog šestih je k nam priletel z nekega pomožnega letališča pri Indjijl kape-tai^Milutin Grozdanovič. Pri priatajanju je bil tako utrujen, da ni več mogel upravljati svojega stroja in je padel blizu nas na tla. K sreči je ostal živ. Pripovedoval nam je, kako je ves dan letal s svojim letalom v družbi tovarišev in napadal Nemce, ki so obstreljevali In-djijo in železniško progo med Zemunom in Novim Sadom. V teh borbah je izgubil mnogo pilotov, a tudi Nemci so imeli težke izgube. Bo/i nad Belgradom (Nadaljevanje In konec.) Dne 6. aprila je na prvem letu v borbi padel moj komandant, kapetan Mtlos Zunič, narednik vodnik Karlo Strben in podporočnik Dušan Borčič, Ranjeni ao bili kapetan Savo Polj anec, rezervni poročnik Bojo-vič (vnuk vojvode Bojovica), podporočnik Miodrag Boskovič In neki narednik vodnik, ki se njegovega imena ne spominjsm Boj Je trajal še popoldne o-krog Štirih, ko sta padla dva pilota s pomožnega letališka v Sremaklh ravnicah. Nemci no bombardirali Belgrad tudi ponoči, mi pa se ponoči nismo mogli boriti, ker nismo imeli letal za nočne borbe Borbe ae nadaljuje Dne 7. aprila ao Nemci bombardirali Belgrad akoraj ves dan. vendar ne v skupinskih napadih kakor prvega dne, temveč v oaamljenih letih, toda vedno pod zaščito svojih lovskih letal, ki jih sprva niso pripeljali s seboj, ker ae niso nadejali tsko močnega odpora. Naše letal-atvo, čeprav okrnjeno, je dajalo neustrašen odpor. Tega dne je jjadlo mnogo naših pilotov, jaz sam vem za sledeče: kapetan Slavko Klavor in Zivič Mitro-vič, podporočnik Miodrag Ale» kaič in še neki Alekalč, čigar imena se ne spominjam, narednik Millvoj Boskovič In Djordje Stojanovič in mnogi drugi s pomožnih letališč okrog zemun-skega aerodroma. Tukaj omenjam imena teh padlih borcev, ovenčana z nesmrtno slavo, ker jih v domovini, kjer vlada sovražnik, ni mogoče dostojno počastiti V ponedeljek, 7. aprila, ob štirih popoldne amo odleteli v Sremsko Mitrovico z namenom, da tam prenočimo, vendar so I nam okrog sedmih zvečer naro-' čili, naj se vrnemo v Zemun. Ko smo se dvignili v višino tisoč metrov nad Sremako Mitrovico, smo opazili v Belgradu silen po>ar, ki se je širil po vsem mestu Ko smo ne malo približali Zemunu. nas je zajel oblak črnega dima. prihajajoč od Bel-Klada in nas začel dušitl. Komaj smo se spustili na tla, ker zarodi dima skoraj nismo videli pred seboj. Prenočili naj bi na zemunskem letališču. V bombardiranem Belgradu Bil nem v skrbeh za svojo rodbino v Belgradu In naprosil nem za dovoljst^e, da jo obtščem. Odšel sem v mesto peš čez savski most. Dočim Zemuna Nemci sploh niso obstreljevali, morda iz obzirov do nemških naselbin v okolici,, je Belgrad nudil lalosten pogled čim si prišel čes most v mesto. Levo, desno, kamorkoli ti je padel pogled, povsod porušene In zgorele hiša. Po ulicah trupla ubitih nesrečnikov, ponekod kar v kupih, žene in otroci med njimi. Nekatere sem si od blizu ogledal, pa nisem mogel opaziti nobene rane. Najbrž ao mnogi bili ubiti zaradi silnega zračnega prltiaka pri eksplozijah bomb. Is okna neke pol porušene hiš» je s glavo navzdol vlaelo truplo neke žene. ki Je prejkone hotela akočlti skozi okno, pa ae je nekam zataknila in obtičala Obrnil sem ne proč od teh grozot In odšel na neko vzvišeno mesto naše lepe prestolnice. Ogenj je požiral mnoge predele mesta, po večini take. kjer ni bilo nobenih vojaikih naprav in poalopij. kjer Je stanovalo aamo civilno prebivalstvo Na ulicah ni bilo živa duše Bile ao polne razvalin in povsem neprehodne, kajti hiše so se zrušile vanje in avtomobili. ki ao jih lastniki puščali na c**tah. da si rešijo golo živ-IJanje, so zastavljali pot Prtaor Je bil obupen, vsa pota nepre- Okrog polnoči med desetim in enajstim aprilom je začel {»dati sneg, pomešan z dežjem in oblaki ao se spustili čisto nizko. Sporočili so nam — sedaj nam je znano, da je obvestilo bilo napačno in da ga je dala najbrže peta kolona — da so Nemci že odšli proti Sremski Mitrovici in da so se napotili proti Rumi. Posvetovali smo se, kaj bi. Bilo nas je že čisto malo, letala so bila poškodovana, snežni metež nam je zastiral pogled. Vzleteti nismo mogli. Zažgali smo tisto malo letal, kar nam jih je ostalo in čez.Rumo in Zemun prišli v Belgrad. Tu amo še v petek, enajstega, biU priče, kako so naši podirali mostove med Belgradom in Zemunom. Iz Belgrada smo se umaknili proti Sarajevu, upajoč, da bomo ušli sovražniku.. Toda v Sarajevu so nas Nemci ujeli in odpeljali. Posrečilo se mi je pobegniti iz ujet-niškega taborišča in levo, sedaj sem v Ameriki. Splošni ¡»ogledi na našo obrambo Belgrada Drugi naš pilot, poročnik Miloš JeHč, ki je bil udeležen pri državnem prevratu 27. marca In je s svojim letalom v trenotku, ko je bil odpor naše vojske zlomljen, odletel iz Mostarja naravnost v Rusijo, je med drugim dejal: "Kakor vidim iz pripovedovanja mojega predgovomika, so bili boji za obrambo prestolnice hudi. Prvo jutro je priletelo nad Belgrad 300 nemških letal. Naša aviacija se jim je ustavljala, vendar jim ni mogla mnogo škodovati, kajti celo na zemunskem letališču smo imeli vsega deset letal, a na pomožnem letališču pri Fruški gori 50 km severno od Belgrada okrog 25. Neka skupina približno z istim številom letal je bila pri Kragujevcu, okrog sto kilometrov južno od Belgrada. Vse te edinice so imele nalogo braniti pred zračnimi napadi sovražnika ne samo Belgrad (ki so ga sicer na dan pred vojno napovedjo proglasili za nebranjeno mesto), temveč vsa naša ostala vojaška in prometna središča na prostoru: okolica Belgrad-Kra-gujevac-Kraljevo-Valjevo, vseh letal pa je bilo na razpolago okrog šestdeset. Ker smo napad pričakovali, smo našo malo letalsko silo razporedili. Zato je bila naša zračna obramba za silno nadmočnega sovražnika manj važna stvar. Pri tem je tudi treba upoštevati, da so se Nemci neprestano spopolnjevali in nadomeščali svoje zračne edinice, mi pa nismo imeli nobenih rezerv, da bi nadomestili velike izgube v neenaki borbi. Ne morem se strinjati s trditvami, da so nemški letalci pri svojem delovanju bogve kako spretni. Pač pa so vedno na-padlll s silno premočjo) zraven tega pa so imeli odlična letala, vedno pripravljena in urejena za okoliščine boja in obrpmbo nasprotnika. Ce bi se borili pod enakimi pogoji, prav nič ne dvomim, katera stran bi zmagala. Čeprav smo bili premagani, to ne pomeni, da se nismo borili kakor so se oni. Po uradnih MAJSKI GLAS IMA PESTRO VSEBINO Letošnji Majski Glas je posvečen naiemu delovnemu narodu, ki je v starem kraju doživel najhujšo tragedijo, kar jih je ie padlo nanj v njegovi dolgi zgodovini. Dalje je ta Majski Glas posvečen prazniku mednarodne solidarnosti in sodelovanja, ki je v sedanjem ogromnem pokol ju enako pogazen, a vstane znova, kakor bo vstal nas narod. Majski Glas se naroča pri PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Posamezen izvod stane 25c. Vsoto lahko pošljete v znamkah. t jaodatkih je bilo v prvih dnevih nemškega obstreljevanja okrog Belgrada sestreljenih okrog 40 nemških letal, naših pa petnajst. Točno število sestreljenih nemških letal pa je v resnici bilo mnogo večje. Naša lovska letala so bila neprestano v zraku, tako da so Nemci na našem letališču zažgali samo dve stari lovski letali. Vsak naš pilot, če ni v bojih padel, je sestrelil vsaj eno sovražno letali, nekateri tudi dve. V kratkih dnevih naše borbe na nebu so piloti po šestkrat in sedemkrat na dan odleteU v boj in vračaU so sema letališče samo, če so bili ranjeni ali letala poškodovana, ali če jim je zmanjkalo streliva in goriva. Če se vzame v pošte v, da je maksimum, kar more pilot v normalnih okolščinah storiti, da se dvigne z letalom dvakrat ali trikrat na dan, je mogoče naj bolje oceniti, kako sijajen je bil duh naše vojske in kako nadčloveški napor naših letalcev. Nekateri tuji dopisniki so se čudili, ko niso videli naših letal nad svojimi hoteli v Belgradu. To samo pomeni, da ne vedo za način letalske obrambe, ki prepoveduje obrambnim letalom prihajati v območje protiletalske obrambe s tal; protiletalskih topov in strojnic. .V času zračnih napadov so se naša letala borila pred Belgradom, pred obrambnim pasom protiletalskega topništva. V teh usodnih urah naše zgodovine so naši letalci storili vse, da pomagajo narodu in napadeni domovini. Da se niso varovali, dokazujejo številke. Od desetih pilotov moje eskadrilje so bili štirje ubiti, štirje težko ranjeni in samo dva sta ostala zdrava." Poročnik Jelič je končal svoje pripovedovanje razburjen, spo-minjajoč se vsega, kar je dqživel, spomin j ajoč se svojih tovarišev, ki so pustili življenje za obrambo domovine, svojih dragih, ki danes trpijo pod nasilstvom o-svojevalca. Naši mladi junaki ne morejo ostati mirni in hladni. Njihova edina želja je, da TOREK, 2. jjrvm Cited for Gallantry I C. P. Phon,?hoto Capt Arthur B. Huff has ben awarded the Silvsr Star for Kill»* toy in action by Geo. Wainwrijfht ai Corregidor. Huff and thres entitled men left their shelter snd rsn to Um shattered flag pole from which Old Gloiy waa flying while Jap. bombing the fort They reptir^ the pole and raised the flag which had fallen. ^ jim Amerika, to skladišče mokracij, da vsakemu po e letalo, da se vnovič dvignejo p oblake in se maščujejo nad s vražnikom za vse, kar je zari njega pretrpel in za vse dani nje trpljenje jugoslovanskih n rodov. NOTE! Save this copy of PROSVET1 It is needed for VICTORY SAVE * All Wasltpapi * Old Rags * Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Mederleb letake Itd. v vtsltnlce. časnike. ka|l( hrvatskem, slovaškem. J «silni In drugih.' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J- 0 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse dalo vodstvo Haksrno—Cene unilsko delo pro m Pišite po Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-5P S. LAWNDALE AVENUE ■ CHICAGO. ILLIN01 TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklep« IS. vodse konvencije se lahko narod na Ust Prosveto is Prišteje oda«, dva. tri. litri ali pet ¿kser is eno družine k eni nsroi-■iaL List Piosvaia stane m vso oaako. aa člane ali nečlane M.00 m •mo letno naročnino. Kar pa šlaal Is plačajo pri eaesmentu tl-SS as tednik. SO Jim t» prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks red. da Je las« peedra« m člane SMPJ. Ust Proeveta Jo vaša lastnins is fotovo Jo v vsaki drušial nekdo ki bi rad čital list vsak dan. Polastili Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali čo se preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bodo moral tisti član ls dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravni*! vu luta. in obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta Ako tegs «* stori, tedaj mora upravniitvo miiati datum za to vsoto naročniku Je. Za Closro I« Cklcnpo Je..... V" i* L- 1,1 L,. in _ vsoto denarje a« list Id Je veto la»t»ia* PROSVETA. SMPJ. m. Ave. poSnjaas I) ■s list Prosveto vsoto S ...........ČL dfnltvs it- Ustavite tednik tm «a pripišite k «noji naročnini od »I****