209ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
ZAPISI
Danijela Tr{kan
Stanje in perspektive za~etnega izobra‘evanja u~iteljev
zgodovine
(Prispevek k visoko{olski didaktiki)
»Izobra‘evanje u~iteljev mora biti odprt in nenehno u~e~ in razvijajo~ se sistem, dejaven
v svojem okolju, da bi lahko ustrezno obvladoval vse hitrej{e spremembe. Za~etno izo-
bra‘evanje ne more ve~ (~e je to sploh kdaj moglo) ’pripravljati’ u~iteljev za poklicno pot, ki
naj bi trajala kakih trideset let, in jim hkrati zagotavljati vse potrebne kompetence, tudi tak{ne,
ki {e niso znane.«1
[tudijski program za~etnega izobra‘evanja u~iteljev zgodovine
Vsi, ki ‘elijo postati u~itelji zgodovine v osnovnih ali srednjih {olah v Sloveniji, se morajo
vpisati na Pedago{ko fakulteto v Mariboru ali Filozofsko fakulteto v Ljubljani in izbrati predmet
zgodovino. Na obeh univerzah {tudijski program zgodovine poteka {tiri leta, eno leto pa je na-
menjeno zaklju~evanju {tudija (absolventski sta‘).
[tiriletni {tudijski program za bodo~e u~itelje zgodovine je sestavljen tako, da vklju~uje {tudij
pedago{kih predmetov, akademski {tudij zgodovinskih predmetov, {tudij specialne didaktike s
pedago{ko prakso ter tudi {tudij akademskih predmetov drugega izbranega predmeta.
1 Zelena knjiga o izobra‘evanju u~iteljev v Evropi. (2001). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port,
str. 51.
Spodnji graf prikazuje {tudijski program za {tudente zgodovine pedago{ke smeri:
Akademski predmeti
Specialna didaktika
Pedagoški predmeti
210 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
[tudentje zgodovine pedago{ke smeri imajo 330 ur pedago{kih predmetov, ki so tudi grafi~no predstavljeni.
211ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
[tudentje zgodovine pedago{ke smeri imajo na Pedago{ki fakulteti, oddelku za zgodovi-
no, {tudijski program, ki obsega 1695 ur, od tega je 1305 zgodovinskih predmetov (77 %),
90 ur Didaktike zgodovine (5,3 %), 60 ur Multimedije (3,5 %) in 240 ur pedago{kih predme-
tov: Psihologija, Pedagogika, Didaktika (14,2 %).2
Didaktika zgodovine je v 3. in 4. letniku. V 3. letniku morajo {tudentje opraviti dvoteden-
sko pedago{ko prakso na osnovni {oli ter en nastop in tri hospitacije, v 4. letniku pa ravno
tako dvotedensko pedago{ko prakso v srednji {oli ter en nastop in tri hospitacije. Po 3. let-
niku morajo opraviti kolokvij, po 4. letniku pa izpit.3
[tudentje zgodovine pedago{ke smeri imajo na Filozofski fakulteti, oddelku za zgodovi-
no, {tudijski program, ki obsega 2610 ur, od tega je 2280 ur {tudij akademskih predmetov
(87,4 %), 120 ur {tudij specialne didaktike (4,6 %) in 210 ur {tudij pedago{kih predmetov:
Andragogike, Pedagogike, Didaktike in Psihologije za u~itelje (8 %).4
Glavne spremembe pri za~etnem izobra‘evanju u~iteljev zgodovine
od leta 1999 naprej
Pri izpopolnjevanju za~etnega izobra‘evanja {tudentov oz. bodo~ih u~iteljev zgodovine so
bile uvedene naslednje novosti in spremembe:
– enotedenska ali ve~tedenska (prostovoljna) pedago{ka praksa;
– teoreti~ni uvod v pedago{ko prakso in prakti~no delo;
– predpriprave na izpitne u~ne nastope oz. individualne konzultacije;
– povezava s {tevilnimi ljubljanskimi osnovnimi in srednjimi {olami ter u~itelji pri izvajanju
izpitnih nastopov in hospitacij;
– sodelovanje z osnovnimi in srednjimi {olami in u~itelji v Sloveniji pri izvajanju pedago{ke
prakse;
– refleksivno prakti~no delo in refleksivna prostovoljna pedago{ka praksa (opisno ali
{tevil~no samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje);
– spodbujanje {tudentov k pisanju diplomskih nalog in podiplomskemu {tudiju;
– uporaba razli~nih u~il (u~benikov, delovnih zvezkov, atlasov, zbirk virov ...) na oddelku;
– vklju~evanje izku{enih u~iteljev pri za~etnem izobra‘evanju (javne predstavitve za {tu-
dente v okviru hospitacij);
– naro~anje u~il (u~benikov, delovnih zvezkov in zbirk virov) na oddelku.
Prenova {tudijskega programa
V skladu z razvojem sodobne didaktike zgodovine in Zeleno knjigo o izobra‘evanju u~iteljev
v Evropi,5 ki predlaga, da je potrebno poskrbeti za tak{no izobra‘evanje, da bodo bodo~i u~itelji
dobro usposobljeni in predani poklicu, je bila uvedena v {tudijskem letu 2002/03 tudi prenova
{tudijskega programa predmeta Didaktika zgodovine.
2 Oddelek za zgodovino na Pedago{ki fakulteti v Mariboru. Program. (http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/
zgo/program-dvo.html), Internet: oktober 2002.
3 [tudijski program Didaktike zgodovine na Pedago{ki fakulteti v Mariboru (http://www.pfmb.uni-mb.si/pro-
grami/zgo/didzg12.html), Internet: oktober 2002.
4 Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. U~ni na~rt. (http://www.ff.uni-lj.si/Zgodovin/
ucni_kratki.htm), Internet: oktober 2002.
5 Zelena knjiga o izobra‘evanju u~iteljev v Evropi. (2001). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port,
str. 18.
212 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Namen predmeta Didaktike zgodovine je, da {tudentje spoznajo naloge in pomen predmeta
zgodovine, se nau~ijo samostojno na~rtovati in izvajati u~no delo v razredu, spremljati napredo-
vanje u~encev ter izbolj{evati pedago{ko delo kot razmi{ljajo~i praktiki in akcijski raziskovalci.
[tudentje spoznajo temeljne didakti~no-metodi~ne zna~ilnosti pedago{kega dela in pouka
zgodovine v osnovnih in srednjih {olah; spoznajo izobra‘evalne in vzgojne naloge ter u~ne cilje
sodobnega pouka zgodovine; spoznajo didakti~no-metodi~no zasnovo u~nih na~rtov, u~benikov,
priro~nikov in izpitnih pol; spoznajo, usvojijo in prakti~no preizkusijo temeljno didakti~no-meto-
di~no znanje pri na~rtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobra‘evalnega dela v osnovnih
in srednjih {olah pri predmetu zgodovina ter razvijajo zanimanje za nadaljnje spremljanje in raz-
iskovanje pouka zgodovine.
Teoreti~ni del programa vklju~uje naslednje vsebine:
1. Uvod v didaktiko zgodovine (Pomen, naloge in vsebina didaktike zgodovine. Literatura
za didaktiko zgodovine.);
2. Didakti~no-metodi~ne zna~ilnosti pouka zgodovine (Zasnova, zna~ilnosti in uporaba u~nih
na~rtov, u~benikov in priro~nikov ter izpitnih priro~nikov za osnovne in srednje {ole.
Vrste in oblikovanje ciljev. Didakti~na redukcija vsebine in didakti~na na~ela pri pouku
zgodovine. Na~rtovanje pouka zgodovine.);
3. Didakti~no-metodi~na zasnova u~ne priprave (U~ne oblike, metode in motivacijske teh-
nike. Vrsta, izbor in uporaba u~nih sredstev. Uporaba zgodovinskih vizualnih in pisnih
virov. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Izdelovanje in upo-
raba tabelske slike.);
4. Alternativni pouk (Projektni pouk. Podjetnosti pouk. Interdisciplinarni pouk. Avtenti~ni
pouk. Izven-{olske dejavnosti.);
5. Na~ini preverjanja in ocenjevanja znanja (Zna~ilnosti in na~ini preverjanja. Na~ini
ocenjevanja in ocenjevalni kriteriji. Samoocenjevanje in kolegialno ocenjevanje. Alterna-
tivno preverjanje in ocenjevanje.);
6. U~itelj zgodovine (Pripravni{tvo. Pedago{ka dokumentacija. Zgodovinska u~ilnica in ka-
binet. Disciplina v razredu. Diferenciacija in individualizacija ter u~enci s posebnimi
potrebami. Razredni{tvo. Permanentno izobra‘evanje u~iteljev zgodovine. Dru{tvo
u~iteljev zgodovine. Mednarodno izobra‘evanje in sodelovanje. Akcijsko raziskovanje
u~itelja.).
7. Aktualna vpra{anja (Zunanji izpiti. Didaktika zgodovine v 21. stoletju: evropska dimen-
zija, multiperspektivnost, ve~kulturnost, dr‘avljanska vzgoja, lokalna zgodovina.).
Prakti~ni del programa vklju~uje {tiri hospitacije u~iteljev v osnovnih in srednjih {olah in
skupinske analize, {tiri hospitacije kolegov-{tudentov, izdelovanje dveh u~nih priprav s konzulta-
cijami, izpitni nastop v osnovni in izpitni nastop srednji {oli, obvezno dvotedensko pedago{ko
prakso v osnovni ali srednji {oli ter pripravo na ustni izpit in ureditev osebne mape s samoocenje-
vanjem.
Obveznosti {tudentov so naslednje:
– kraj{a seminarska naloga,
– {tiri skupinske hospitacije,
– skupinske analize hospitacij,
– {tirje zapisniki (dva za osnovno in dva za srednjo {olo),
– dve individualni konzultaciji – predpripravi (ena za nastop v osnovni in ena za nastop v
srednji {oli),
– pisna u~na priprava in nastop v osnovni {oli,
– pisna u~na priprava in nastop v srednji {oli,
– {tiri individualne hospitacije {tudentov-kolegov (dve na osnovni in dve na srednji {oli),
213ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
– dvotedenska pedago{ka praksa na osnovni ali srednji {oli,
– dnevnik pedago{ke prakse,
– osebna mapa,
– ustni izpit.
[tudijske obveznosti so tudi diferencirane, saj lahko {tudentje glede na interese in potrebe
podalj{ajo pedago{ko prakso, pove~ajo {tevilo hospitacij in nastopov, samostojno izdelujejo ho-
spitacijske zapisnike in u~ne priprave ter izbirajo vrstni red opravljanja nekaterih obveznosti.
Glavna {tudijska gradiva, ki so bila napisana za izvajanje predmeta Didaktika zgodovine in
opravljanje {tudijskih obveznosti, so naslednja:
– Tr{kan, D. (2002). U~iteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodi~ni priro~nik za {tu-
dente zgodovine pedago{ke smeri in u~itelje – za~etnike. Didaktika zgodovine. Filozof-
ska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Izbrana literatura 1. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri in
u~itelje – za~etnike. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Izbrana literatura 2. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri in
u~itelje – za~etnike. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke
smeri. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Hospitacije in hospitacijski zapisniki. Priro~nik za {tudente zgodovine
pedago{ke smeri. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Osebna mapa. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di-
daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
– Tr{kan, D. (2002). Ustni izpit. Informativni priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke
smeri. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
[tudijski program je sestavljen tako, da pripravlja bodo~e u~itelje zgodovine tudi na akcijsko
raziskovanje, refleksivno delo in osebno izobra‘evanje (dodiplomski in podiplomski {tudij), na
sodelovalno kulturo oz. pripravo na sodelovalno re{evanje problemov in te‘av pri pou~evanju oz.
u~enju ter omogo~a razvijanje procesnih in vse‘ivljenjskih spretnosti v u~nih situacijah. Program
omogo~a tudi ve~ individualnega dela oz. diferenciranega dela in pomo~ {olajo~im {tudentom, saj
mora vsak u~itelj (ravno tako tudi visoko{olski) skrbeti za napredek svojih {tudentov.6
Vizija kakovostnega za~etnega izobra‘evanja in usposabljanja u~iteljev zgodovine
Prihodnji kratkoro~en na~rt za za~etno izobra‘evanje u~iteljev zgodovine predvideva posodab-
ljanje spoznanj in dose‘kov pedago{ke teorije oz. specialne didaktike ter vna{anje novosti pri
pouku zgodovine.
V prihodnosti je predvideno tudi naro~anje tujih didakti~nih knjig, vklju~evanje tujih strokov-
njakov specialne didaktike pri za~etnem izobra‘evanju, vklju~evanje u~iteljev in drugih pedago{kih
strokovnjakov iz Slovenije, raz{irjanje mre‘e osnovnih in srednjih {ol v Ljubljani pri izvajanju
prakti~nega dela ter spodbujanje preu~evanja didaktike zgodovine.
6 Profesionalni u~itelj uporablja primerno in ustrezno v znanosti utemeljeno znanje, ima {iroko splo{no razisko-
valno znanje o pou~evanju in u~enju; prakso (sposobnost re{evanja problemov, avtonomnost) ter deluje v interesu
svojih klientov (u~encev, dijakov, {tudentov) itd. Ve~ v: Zelena knjiga o izobra‘evanju u~iteljev v Evropi. (2001).
Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, str. 29.
214 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Dolgoro~ni na~rt pa vklju~uje vizijo {tudija akademskih predmetov, {tudijsko sredi{~e in te-
matsko omre‘je.7
V prihodnosti bi lahko tudi visoko{olski u~itelji oz. nosilci nepedago{kih oz. akademskih
predmetov z metodi~no pestrostjo predavanj in seminarskih oblik dela oz. z uvajanjem novih
oblik in metod dela ali z vsebinskim povezovanjem znanja znanstvenih predmetov s strukturo
{olskega predmeta (za za~etek povezava le pri nekaterih vsebinah oz. u~enje in pou~evanje neka-
terih tem) pomagali pri za~etnem izobra‘evanju {tudentov, bodo~ih u~iteljev zgodovine.
Velika odgovornost za kakovostno usposabljanje u~iteljev se trenutno pripisuje samo nosil-
cem pedago{kih predmetov. V za~etnem izobra‘evanju u~iteljev zgodovine ali drugih predmetov
pa so odgovorni vsi zaposleni na fakulteti (na oddelku za zgodovino in ostalih oddelkih) in ne
samo specialni didaktiki, pedagogi, didaktiki itd. oz. nosilci pedago{kih predmetov.
[tudijsko sredi{~e, ki bi bilo lahko na oddelku za zgodovino, bi lahko vklju~evalo za~etno
izobra‘evanje v obliki u~enja na daljavo, pomo~ pri pripravni{tvu v sodelovanju z Ministrstvom
za {olstvo, znanost in {port ter stalno strokovno izobra‘evanje ({tudijski kro‘ki, okrogle mize,
didakti~ni center z u~ili ipd.).
Eden od na~inov izmenjave izku{enj in izpopolnjevanja za~etnega usposabljanja in izobra-
‘evanja u~iteljev zgodovine je tudi s pomo~jo tematskega omre‘ja. Najbolj poznano tematsko
omre‘je v Evropi je TNTEE (the Thematic Network on Teacher Education in Europe): Vseevrop-
sko strokovno omre‘je o izobra‘evanju u~iteljev. Za zgodovino je posebno Evropsko tematsko
omre‘je za zgodovino CLIOHnet (the European Thematic Network for History).8
To tematsko omre‘je posku{a posodobiti visoko{olski {tudij zgodovine pri razli~nih predme-
tih. Vsi predmeti, ki so povezani z za~etnim izobra‘evanjem bodo~ih u~iteljev zgodovine, bi lahko
omogo~ali razvijanje razli~nih splo{nih sposobnosti kot so npr.:
– Zmo‘nost dela v interdisciplinarnem timu.
– Spo{tovanje razli~nosti in ve~kulturnosti.
– Osnovno znanje o {tudiju.
– Osnovno znanje o poklicu.
– Sposobnost analize in sinteze.
– Sposobnost uporabe znanja v praksi.
– Sposobnost oblikovanja novih idej (kreativnosti).
– Sposobnost prilagajanja v novih situacijah.
– Sposobnost u~enja.
– Kriti~ne in samokriti~ne sposobnosti.
– Odlo~anje.
– Osnovne ra~unalni{ke spretnosti (oblikovanje besedil, preglednic ...).
– Moralne obveznosti.
– Medsebojno razumevanje.
– Znanje drugega jezika.
– Ustna in pisna komunikacija.
– Raziskovalne spretnosti.9
7 Ideje za dolgoro~ni na~rt so v: Zelena knjiga o izobra‘evanju u~iteljev v Evropi. (2001). Ljubljana: Ministr-
stvo za {olstvo, znanost in {port, str. 56 ({tudij akademskih predmetov), str. 72 ({tudijsko sredi{~e) in str. 16 (tema-
tsko omre‘je).
8 Skupno sre~anje avstrijskih in slovenskih visoko{olskih u~iteljev in strokovnjakov zgodovine v Mariboru in
Grazu, 13. -15. septembra 2002 v okviru CLIOHnet-a je predstavljalo tudi konkretni primer izmenjave izku{enj o
izobra‘evanju u~iteljev in o visoko{olskem {tudiju zgodovine.
9 CLIOH-net (http://www.clioh.net/), Internet: oktober 2002.
215ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Posebni projekti kot je npr. projekt Usklajevanje izobra‘evalne strukture v Evropi: ’Tuning
Educational Structures in Europe’ prina{ajo tudi nekatere ideje za izbolj{anje za~etnega izo-
bra‘evanja u~iteljev.10 Posebni evropski projekti pa bi lahko omogo~ili tudi evropsko povezovanje
oz. izmenjave {tudentov pedago{ke smeri ali visoko{olskih u~iteljev zgodovine.
Posodabljanje, akcijsko raziskovanje in osebno izpopolnjevanje
Od leta 2001 sem vklju~ena v britansko omre‘je visoko{olskih u~iteljev bodo~ih u~iteljev
zgodovine HTEN – History Teacher Educators Network. Na letnih konferencah HTEN (2001 in
2002) in na poletni {oli za visoko{olske u~itelje (2000 in 2001) sem pridobila {tevilne ideje za
posodobitev {tudijskega programa. Ravno tako pa sem s pomo~jo akcijskega raziskovanja od leta
1999 do leta 2002 vklju~ila v {tudijski program razli~ne dejavnosti in posebnosti, ki so jih ‘eleli
{tudentje. Osebno izpopolnjevanje in akcijsko raziskovanje bosta tudi v prihodnosti igrala po-
membno vlogo pri posodabljanju {tudijskega programa Didaktike zgodovine.
Zaklju~ek
Med temeljne cilje programa na oddelku zgodovine spada tudi cilj, da {tudij zgodovine diplo-
mante usposablja »za pou~evanje na razli~nih stopnjah {olanja; delo v raziskovalnih institucijah,
arhivih, muzejih in za druge poklice, ki zahtevajo {iroko humanisti~no in dru‘boslovno izobrazbo.«11
Ker bodo~i u~itelji – {tudentje pedago{ke smeri pri~akujejo ‘e veliko od {tudija in {e posebej
od predmeta didaktike zgodovine, bi morali vsi visoko{olski predmeti vsaj na posreden na~in
vplivati na razvijanje dolo~enih spretnosti, ki jih bodo~i u~itelji zgodovine potrebujejo, npr. orga-
nizacijo u~nega dela, refleksijo in samoocenjevaje u~nega dela, uporabo informacijsko-komu-
nikacijske tehnologije, timsko delo, interdisciplinarno delo itd.12
Seveda pa se morajo {tudentje zgodovine pedago{ke smeri oz. bodo~i u~itelji zgodovine zave-
dati, da je pou~evanje in u~enje mladih del trajajo~ega oz. vse‘ivljenjska procesa ter da se njihovo
usposabljanje za u~iteljsko delo nikoli ne kon~a.
Literatura
CLIOH-net (http://www.clioh.net/), Internet: oktober 2002.
Ecker, A. (2001). The Structures and Standards of Initial Training of History Teachers in South East
Europe. A Comparative Study. Council of Europe. Institute for Economic and Social History –
University of Vienna.
Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. U~ni na~rt. (http://www.ff.uni-lj.si/Zgodo-
vin/ucni_kratki.htm), Internet: oktober 2002.
10 Glavni namen projekta, ki vklju~uje pet predmetnih skupin (matematika, geologija, zgodovina, ekonomija in
pedago{ke znanosti), je uskladiti programe glede na vsebino-znanja, sposobnosti in spretnosti (ve{~ine) ter s tem
tudi glede organizacije in na~ina {tudija. Informacije so na voljo: (www.europa.eu.int/comm/education/tuning.html).
11 Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. U~ni na~rt. (http://www.ff.uni-lj.si/Zgodovin/
ucni_kratki.htm), Internet: oktober 2002.
12 Ve~ v: Ecker, A. (2001). The Structures and Standards of Initial Training of History Teachers in South East
Europe. A Comparative Study. Council of Europe. Institute for Economic and Social History – University of Vienna.
216 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Oddelek za zgodovino na Pedago{ki fakulteti v Mariboru. Program. (http://www.pfmb.uni-mb.si/pro-
grami/zgo/program-dvo.html), Internet: oktober 2002.
[tudijski program Didaktike zgodovine na Pedago{ki fakulteti v Mariboru (http://www.pfmb.uni-mb.si/
programi/zgo/didzg12.html), Internet: oktober 2002.
TNTEE (http://tntee.umu.se/), Internet: oktober 2002.
Tr{kan, D. (2002). [tudijski program didaktike zgodovine 2002/03. Filozofska fakulteta: Oddelek za
zgodovino.
Zelena knjiga o izobra‘evanju u~iteljev v Evropi. (2001). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in
{port.
O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu …
… pred petimi desetletji?
Kranjskim veljakom je Felicijan pri{el kot nala{~, ker so s slovenskimi pridigarji, zlasti v Ljubljani, bili v
zadregi. Zato so na posvetu de‘elnega odbora v Ljubljani dne 6. oktobra sklenili, »naj superintendant Kri{tof
Spindler izjavi, ali ka‘e Felicijana sprejeti v slu‘bo; za posku{njo naj bi pridigal naslednji ~etrtek in ~ez
osem dni ali pa naslednjo nedeljo (Drugi Trubarjev zbornik, 91-92). (Mirko Rupel, Namestitev Felicijana
Trubarja v Ljubljanai, Z^, 6-7, 1952-1953, str. 588)
… pred {tirimi desetletji?
V javnih diskusijah o problemu ko~evskega nem{tva sta se izoblikovala v glavnem dva na~rta: po prvem naj
bi vse dr‘avne urade, okrajno glavarstvo, gimnazijo itd. premestili iz Ko~evja v Ribnico in Ko~evsko tako
na nek na~in odrezali od sveta; po drugem na~rtu pa naj bi na opusteli ko~evski zemlji naselili Slovence.
(Du{an Biber, Ko~evski Nemci med obema vojnama, Z^, 17, 1963, str. 33)
… pred tremi desetletji?
Na ~elu civilne uprave v Ilirskih provincah je bil generalni intendant financ, ki je vodil in usmerjal finance
in vse panoge civilne uprave. Njemu so bili podrejeni intendanti provinc, ki so imeli iste kompetence kakor
prefekti v cesarstvu. Ta mesta so bila dejansko rezervirana za Francoze in te funkcionarje so rekrutirali iz
osebja cesarskega Dr‘avnega sveta (Conseil d’Etat) . (Monika Senkowska –Gluck,Gradivo za zgodovino
agrarnega sistema v Ilirskih provincah , Z^, 27, 1973, {t. 1-2, str. 3)
… pred dvema desetletjema?
Po prvotnem na~rtu naj bi Kobilica portretirala le nad{kofa Stadlerja, vendar pa je zaradi ugodnih delovnih
pogojev ostala v Sarajevu kar osem let.Pod »tamkaj{njimi Slovenci«, ki so slikarko povabili, gre skoraj
zagotovo razumeti tiste Slovence, ki so se zbirali v Slovenske omizju. To nam med drugi dokazuje tudi
poro~ilo s slovesne podelitve portreta nad{kofu, ki je bilo objavljeno 14.  1. 1898 v Bosnische Post. Med
povabljenci pisec ~lanka omenja tud tri ~lane na{ega dru{tva : Vidmarja, Kajbi~a in Pletikosi~a. (Martin
grum, Dru{tvo sarajevskih Slovencev (1897-1918), Z^ 37, 1983, {t. 1-2, str. 86)
… pred desetletjem?
V vsebinskem oziru je Hauptmann svojo analizo opravil tako dobro, da ji ni ni~ dodati. Zato pa mislim, da
z diplomati~no analizo omenjenega dela Konverzije, torej z na{im vedenjem o obliki in strukturi listin in
njim podobnega gradiva ter ob upo{tevanju ~asovnih in histori~nih dimenzij, v katerih se pojavljajo posa-
mezne oblike ali elementi listin, lahko pogledamo v delavnico po imenu neznanega pisca Konverzije in
pobrskamo po njegovi mizi za predlogami, ki so mu slu‘ile pri pisanju prve polovice 12. poglavja Konver-
zije. (Peter [tih, K diplomati~ni analizi 12. poglavja Konverzije, Z^ 47, 1993, {t. 2, str. 216)