Knjiga Slovenska XIX. veku. Anton Jeglič r. 29. niaj. 1850 v Begunjah na Gorenjskem, gimnazijo izvršil v Ljubljani 1. 1869, bogoslovje 1. 1873, postal doktor na Dunaju 1. 1876, duhovni pastir v ženski kaznilnici Begunjski 1. 1877, slušatelj na vseučilišču v Wiirzburgu in Rimu 1. 1878, podvodja v duhovskein semenišču Ljubljanskein od 1. 1875), kanonik v Sarajevu 1. 1882 in 1. 1891 vosoljni nadškofovski namestnik. Izredno nadarjen in izredno marljiv bil mi je učenec vseh osem let na gimnaziji, in ako je A. Kržič podoben tihemu potoku, ki rosi in napaja velike travnike pa nilade livade, podoben je A. Jeglič dproci reki, ki seboj pobere in potegne vse, kar jej pridp nasproti. Prvi in koj dovršeni spisi Jegličevi se nabajajo v Lotopisih Matice Slovenske, n. pr. 1. 1869. II: ,,Slovenci in spdenmajsti vok". V knjižpvno-zgodovinskPin oziru popisal A. J. (st.r. 200—204). — L. 1870: ,,Prva pot v Ljubljanske šolo in prvi dan v njih" (str. 201—208). ,,Slavija". Igra v dvch djanjib. — L. 1871: ,,Pisnia o vedab in innetnijah" (str. 294— 315). Spisal A. J. — L. 1872—73: ,,Človek in država" (str. 32 — 71). Po Khilicbu poslovenil A. J. Daniua 1. 1870: ,,V kterpin gorniu tiči zajec?" Ponioček za dobro sklepe o novem letu. Kamorkoli se obrnemo, pravi v zaeetku A. J., povsod nain vdarjajo na uho pritožbe o slabib oasih; in vpndar se kupčija odpira zinir na novo kraje, delavcem se placuje njihov trud tako drago, in tudi marsiktere družine precej dobro izbajajo! Kaj napravlja te pritožbe, v ktereni gernui tiči zajpc'? Mislimo, da jo saj nekoliko uganenio in pravo zadenemo, ako terdimo: P o t r a t a in s 1 a s t i 1 j u b j e itd. — ,,človpštvo pasamostani." —,,Vsibratje. Kaj nči cerkcv?" —¦ Vselej se kaj prime! To mislijo današnji nejeverniki in lažnjivo zvani olikanci ter udrihajo po katoliški cerkvi, materi svoji; da bi jo žalili, da bi jej prederli materno sproe, da bi jo pokopali v merzel grob, vpijejo in razgrajajo, šuntajo in bujskajo, opravljajo in obrpkujejo to ljubeoo mater, da bi neveden človek poslušaje to vrenje in šumenje res rnislil: katoliška cerkev ti je zagrizena sovražnica vsemu oloveštvu, vsemu, kar se, strinja s človeško dostojnostjo, da je izlpžek samega pekla" itd. (73). — ,,Vera in razura" (str. 180). — ,,Ali jo res verovati nič vediti" (247—9)? — ,,Veselimo se" (o pravni zmagi Pija IX)! — ,,Žalost in veselje". Tagblattu odgovor na to, kar je iztuhtal iz sostavka: Veselimo se! češ, Danica se veseli, da so papežu Rim vzeli. — Ker je rovček —- Tagblatt — tako kratkega spomina in oslabole panieti, naj pa D an i c a šp nekoliko bolj razloži in pove, z a k a j se ona a) veseli in b) žalosti oziro ma n a la šk i rop. a) Uanica sp žalosti, ker sp je s tem djanjein 1) pritisnila zaušniea sveti pravici! 2) — ])odj)iral gerdi nauk: moč prpd pravico! 3) — odvzela podlaga vsemu društ voiieinu življenju in se odprle vrata prekucijain ! 4) — očito pokazalo, da niednarodne pogodbe lc tako dolgo veljajo, doklcr so stergati nv, morejo. 5) •— pritisnil velik niadež sedanjemu veku. (i) — v principu nekako podelila pravica ropu in tatvini, tein bolj, ker k tem.i djanju molčp vse deržavp. 7) — v preobilni ineri prelomila sedma Božja zapoved: ne kradi! b) D a n i c a s e p a v e s e 1 f ne ropa, temuc, ker se je s tem djanjem 1) popolno razkrila gnjusoba, ki se skriva v besedah : liberalnost, razsvitljenjo, luc, napredek itd.; 2) — hinavščina cerkvonih nasprotnikov- oni govore: nic sp iip boj nir! zraven pa po turčinovo vrat režejo! 3) — razgernil ruden sad nove omikp, pokazalo, kani pride plovek, ki zataji cerkev in njena načela. 4) — so se pokazali lažnjivi preroki v ovojih oblekah in sp jili bonio vedili toliko laglje ogibati. 5) — pokazala okužena lastnija evropejske zoperkatoliške politike. 6) — toliko bolj ločili dobri življi od slabib; da, le gnjilo proč od dobrega, eno gnjilo jabelko pokonpa vrse dobro — torej locenje! 7) Ker sc je v tpin djanju popolno opravi(v>ilo delovanjp dubovnov zoper tako omiko, ki pripeljp, le do roparij in roparijam daje prelepa iniena itd. (ef. Danic. 1870 str. 374—5)! Danica 187 1: Primerjanje ob koiuui posta: Kristus in Pij IX. —Hosana — Križaj ga — Aleluja (str. 101). — Živel Pij IX: Napoleon III pa Pij — kako sliona pa vendar razliona v osodi svoji. Napoleon pozabljen, Pij v časti in ljubezni po vspni katoliškem svetu. Kje je vzrok tej prikazni (106)? — Prikaz in pokaz na n a š e m s 1 o v s t v e n p ni p o 1 j u (Boris Miran. Zvon. str. 348). A. J. Danica 1872: Naša zvezda t. j. sv. vera (9 —18). Vprašanje nasprotnikoni — odkod njibovo sovraštvo do katolieanstva, do kat-oliške cerkve (99—100). Vora in napredek (130). Mi in oni — glede prave vede, ueš, katoličani in posobno dubovni so sami nevedneži! .le-li istina (155—6)? — Ti si Petor, skala! — besede tako tolažilne, sedaj, kadar so se zarotili zoper cerkev mnogi niinistri in vladarji, zarotilo vse liberalno easnikarstvo, zarotila vsa ueenost! — Vera in stanovi — kako je vsem potrebna (344). Vera, pa omika in svoboda — kaj je prava oniika, kaj prava svoboda (366—400). A. J. Danica 18 73: Libcralen — kdo je liberalpc ali prostoinisloc v pravem in kdo v napačnem smislu, kdo je polovičar. Žalibože, pravi proti koncu, da imarao pri nas dovolj tacih polovičarjev, ki sp sicer bore z vso dušno moejo za narodno pravo, za svobodno deržavno vstavo, a ne zinejo bo- sedice v obrambo cerkve ukljub st-rašnih napadov, marveč jo prezirajo, emancipirajo se od nje, počasi gredo proč iz njonpga stališča — zabredli bodo, cerkveni organi jih bodo svarili, pričel se bo prepir in iz sedanjih na pol liberalcev se bodo izlušili celi v najslabšpm pomenu. Tako se jp drugod veršilo, da bi se pri nas drugače, ne verjampmo. Zato pa bodimo mi v pravem sniisln prostoiniselni, dosledni, odločni in delajino, da nas čas ne prebiti (str. 35; pf. 1892). — Šolsko (str. 67): O svobodnib govorniškili vajab na gimnaziji pod navodoni slovenskega učitelja, potem v bogoslovnem semenišču, kolikanj potrebne so bogoslovcem z ozironi na liberalizein po srednjili in višjib solali; tvarine, katerp so se t-ist-o leto obravnavale itd. — 0 papeževi ^encikliki cumsvllabo erronmr' (str. 107—123). Kratek ogovor za domaro veselico o rojstnem dnevu sv. Ooeta 13. niaja, zložil in govoril Ant. Jeglič, bogoslovec 4. leta ¦ (str. 155—164). — Kopernik — Galilej — Cerkev (str. 193— 202). A. J. Tako bistro in čvrsto je pisal Jeglič še dijak v bogoslovjii. Popolnoma v tem duliu jp v naslednjih letih z Dunaja poročal o duhovnem in cerkveneni dejanju in nehaiiju Slovpncu v jako značajnih dopisib, da so nokateri v tisti SIovpiicpiii osodni dobi po godu bili celo državnemu pravdniku! Tako t-udi poznej na pr. 1. 1878 št. 79—82: ,,Naravoslovni materializem". Spisal dr. Anton Jeglič. — Živo in neutrudno je deloval v škofijskem duhovskem semenišču za vero in omiko (Virtuti pt Musis), da je znati njegovega duba še sedaj. — Goreče je govoril večkrat v Katoliški družbi ter ,ji pnmagal t-udi s peresoni. G 1 a s i K a t o 1 i š k e d r u ž b p z a K r a n j s k o imajo 1. 18 7 9 v zv. XI. XII v sebi prelepa spiska: ,,Kdo nas pripelje k zaželjeni sreci (str. 3—44). Prednosti Marrje Device" (str. 45—64). — L. 1880 v zv. XIII. XIV: ,,Predgovor (str. 3-4) pa Poročilo o delovanju Kat. družbe (71). A. Kerščanstvo vstreza popolnonia vseni zahtevam naše nature. B. Kerščanstvo popolnoma vztreza eloveški družbi" (str. 5—70). Zv. XV: ,,Nekoliko o sv. Rešnjem Telesu" (str. 89—76). Spisal dr. Anton Jeglič. L. 1882 se poslovi od svojega ddma, poda v Sarajevo pozvan za kanonika ter se ondi žrtvuje duhom i telom svojemu novemu vzvišenemu zvanju, in — prikaže se koj prvo leto pisatelj hrvatski v službenem listu za Vrhbosansku nadbiskupiju ,,Srce Isusovo" na pr. God. 1882. I: Što treba za vjenčanje. God II. Vjera i politika. God. III. Rinisko pitanje. Papinstvo na koncu godine 1883. Viest ob odlazku pape iz Rinia. Propaganda itd. Uzgojoslovje za učitelje i nčiteljske pripra v n i k o. Po najboljini piseima sastavio Dr. A n t u n .1 e g 1 i e, kanonik vrhbosanski. L' Sarajevu. Vlastitim nakladom tiskara Spindler i Loschner. 1887. 8. II. str. 249. — ,,Nadam se, piše v predgovoru, da ova moja knjiga nece biti suvišna, buduci da naši učitelji i naši ueiteljski pripravniki imadu samo jednu naski pisanu knjigu o uzgojnoj znanosti . .. Gledao sain, da knjigu tako udesim, kako bi im njihovo znanje o uzgoju mogla nadopuniti, usavršiti a možda u gdekojim toukania i ispraviti, te ih oduševiti za njiliovo prevzvišeno zvanje. — Posvuda sain napokon nainjeravao pokazati, kako vjera mora pronicati ("itavo uzgajanje, i kako je uzgojitelj pred saniini Bogom odgovoran za sve, što god radi ili ne radij bilo u pogledu na njegov osobni, bilo u pogledu na njegov zvanični život itd." — V istini klasiene pa so njegove razprave v ,,Vrhbosni", izvrstnem listu, ki ga na svetlo daje prvostolni kaptol Vrhbosanski ,,katolickoj prosvjeti'' namenjenem. Na pr. god. I. 1887: Geologija i Mojsijev Hexaemeron: o novi knjigi kritika. Hieroglifsko i kliocano pismo odgonetano. Kaldeja o po(iotku svicta i ("•ovjeka. Razlaganjo psalmov. Znanost služi bibliji. Naši (t. j. kranjskih Slovencev) zvonovi, njihova posveta v Sarajevu itd. itd. V premnogib poslili svojih dopisuje časih še iz Sarajeva zlasti I>anici. Na I. slovenski katoliški sbod je iz Linca došel v Ljubljano dr. A. Jeglič, generalni vikarij in kanonik v Sarajevu, ter govoril ,,o katoliškem življenju", kar kaže Slovenec 1892 1. XX št. 199 in 200. V Vrhbosni je potein ob kratkem pa iskreno opisal ^Prvi slovenski katolički sastanek u Ljubljani" (VI. 18). — L. 1880 se je dr. Anton Jeglic: v Slovencu št. 45 in 46 potegnil za čast ,,Matice Slovenske" nasproti strankarskemu porouilu v ,,Slov. Narodu" o njenein oboneni zboru. Ondi največ prizadeti dr. Ivan Tavčar v svroji obrambi (XIII. 101) mej drugimi stvarmi pravi: ,, Kakor je videti, čuti niož v sebi prihodnjega prelata .. — Ta gospod bode brez dvombe še razsajal!'' — In ros, doktor je bil doktorju tu prorok. Dr. Jeglič je res že prelat in — kdor ga je videl o katoliškem shodu na katedri — moral si je reei: Glej, kako Jeglič razsaja! ,,Nič se mi bolj ne gnjusi, kakor grdo, strastno, krivično strankarstvo, kteremu je dober vsak pripomoček, da se le nasprotnik pobija — in ubije. To ni pošteno". Tako je pisal 1. 1880 v Slovencu. In kar je pisal še bogoslovec 1. 1870 o liberalcih, polovioarjih, in o potrebnem ločenju v Danici, to je z vsenii mocmi povdarjal 1. 1892 na katoliškem shodu, in — nedavno mi je pisal: ,,AT Ljubljani vre in kipi. Dobro je! Polovičarskib duš dandanes ne potrebujemo. Naj se položaj razbistri, da  se poznamo in vidinio, kdo je odločno za  Boga in za Jezusa, kdo pa odločno proti Bogu in Jezusu. Slovenec se dobro vojskuje". — Bog ohrani iskrenega boritelja  za vse dobro, lepo in pravo še mnogo let vrlim Bošnjakom, ]>a tudi nam pošteniin Slovencem!