PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA DANES V NABREŽINI ob 10. uri zborovanje partizanov cone A Tržaškega ozemlja v kinodvorani Vabljeni partizani in garibaldinci! Pridite v uniformah! Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 30. novembra 1947 Poštnina plačana y gotov.n: Sp-dizione in abbon. postale !Stev. 760 Za ohranitev miru ftcj se združijo vsi demokrati Proglas AS1ŽZ Tržaškega ozemlja ob dnevu miru ASI2Z je naslovila na vse j kne Tržaškega ozemlja nasled-| sii poziv: I, Mednarodna demokratična j *veza žena je proglasila 30. no-| vethber kot dan miru in lene v državah, ko bodo mani-Mtirale za mir. „ A.SIZZ v Trstu se je pridru-j ‘*'o ženam vsega sveta in je j htela organizirati manifesta-IfV0.*® obrambo miru, ki naj I “* biki, živ dokaz volje žena te-ozemlja. ! Preveč so trpele žene v teh Wslednjih letih zaradi' vojne, PJeueč so žrtvovale, da se ne “j zavedale, da je mir med ra-IfU največja dobrina člove-T®. Mnoge žene so zgubile T°je sinove, mnogim so se (Tndi iz vojne pohabljeni, mno-e so ostale vdove in so videle, Sfco so njihovi dragi umirali |j® časa bombardiranja in v koncentracijskih taboriščih; : j*noge žene so se borile proti jT°ti in bedi. Zato ne poza-Jnio vseh onih žena, ki so j mvovale življenje ter se borile I ** to, da bi bil s koncem vojne j oto vi j en trajen mir. «i> 0 opozarjamo ves svet na J "Vrnemo kršitev osnovnih de- .Koroški Slovenci boeejo k Jugoslaviji butiaj, 29. — Kakor je znano, je ^krajinski komisar za Koroško ^nedig izjavil, da bodo po podpi-mirovne pogodbe podvzeli stro-Ukrepe proti koroškim Sloven-( % ki Se potegujejo za priključi-slovenske Koroške k Jugosla- tiji. .^krajinski odbor Osvobodilne t °nte za slovensko Koroško je za-™ tega poslal protest zavezniške- *ttt nadzorstvenemu svetu na Du- ,p' v katerem pravi med drugim: onovno poudarjamo, da hočemo mo priključitev k naši domovini ^emo osvoboditev našega ljudstva neznosnega terorja. Zahtevamo nadzorstvenega sveta, naj po-l^e®uje v zaščito našega ljudstva "dših demokratičnih organizacij. Stalinove čestitke ^»anskemu ljudstvu ' j r^'r*na, 29. — Ob tretji obletnici ^ °boditve Albanije je generalisim Wn P°sIal brzojavko Enveru i I ]■ s čestitkami albanskemu i 1 **stvu. V6r Hodža je izdal na alban-’ * |j. ljudstvo proglas, v katerem po-|,- junaško borbo albanskega tva in veliko pomoč ZSSR in Flavije. mokratičnih pravic s strani anglo-ameriške okupacijske vojaške uprave, ki je prepovedala manifestacijo za mir. V tem njenem zadržanju vidimo podporo netilcem vojne, ki bogatijo na račun krvi in trpljenja narodov. Da se prepreči grožnja vojne, poziva ASIŽZ vse demokratične sile, naj se združijo, da se na našem ozemlju in v svetu zagotovi mir. 380 milijonov dinarjev za izsušitev močvirij Sarajevo, 29. — V Bosni in Hercegovini so v letu 1945 in 1946 izdali nad 87 milijonov dinarjev ra izboljševalna dela, dočim je letni proračum za ta dela v stari Jugoslaviji znašal 7.500.000 dinarjev. Izsušili so 12.000 ha močvirja. Letos vodijo ta dela na podlagi petletnega načrta, ki določa 380 milijonov dinarjev v ta namen. Novi zakoni v FLRJ Beograd, 29. — Zvezni svet in Dom narodov Ljudske skupščine FLRJ je včeraj odobril več zakonskih osnutkov, med katerimi tudi zakon o lovu in zakon o službi na državnih poljedelskih postajah. Zakon o lovu odreja, da vsa divjačina pripada narodnemu gospodarstvu, in se kot taka vključi v načrtno gospodarstvo. Odobren je bil tudi obči del kazenskega zakonika. Sprejet je bil tudi zakonski osnutek o zločinih proti ljudstvu in državi. Dalje je bil odobren odlok Prezidija, ki razteza ustavo, zakone in odloke FLRJ na priključeno ozemlje. AMERIŠKA STRANKA V FRANCIJI KRSI ustavo ih pripravlja drzavhi udar Schuman je predložil zbornici protiljudski zakon, ki ukinja demokratične svoboščine - Policijska vlada dala zapleniti lista „Humanite“ in „Ce so:r“ in izvedla preiskavo v uredništvih - Schuman naslanja svojo vlado na vojaško silo Zorin nameslnlke zim. ministra ZSSR Moskva, 29. — Ministrski svet ZSSR je imenoval Zorina Valeri-jana za namestnika zunanjega ministra. Akademija znanosti ZSSR beograjski knjižnici Beograd, 29. — Dalje se tudi sporoča, da je akademija znanosti ZSSR darovala, narodni knjižnici v Beogradu zbirko vseh knjig, ki so bile izdan« v zadnjih dveh letih v Sovjetski zvezi, posfbno filozofskih in slavističnih, kakor tudi druge knjige iz XIX. in XX. stoletja. Beograjska knjižnica, ki je bila od nemškega bombnega napada 7. aprila 1941 uničena, je sedaj popravljena. Vlada, ima načrt zgraditi novo veliko knjižnico po zgledu one v Moskvi, imenovane »Lenin*. Pariz, 29. — Težišče celotnega socialnega spora je prešlo zopet v Pariz. Sinoči je vlada preučila predloge, kj jih glede na socialni položaj namerava predložiti parlamentu. Za nedeljo je določila izdelala načrta o reviziji plač javnih nameščencev. Končno je predlagala sklicanje zbornice za danes, da predloži v razpravo zakonski osnutek glede tako imenovane «obram-be republike* .n »svobode dela*. Vlada zahteva v navedenem zakonu pooblastilo, da pokliče pod orožje 80 tisoč mož. Dalje hoče čimbolj omejiti svobodo dela, svobodo tiska, zborovanja in govora ter reorganizirati kader republikanske straže. rHumanitdn* je na to izzivanje vlade napisala uvodnik z besedami: «Republiko, hočejo ugonobiti. Najbolj odvraten zakonski osnutek, bolj odvraten od uredb Karla X. ukinja sindikalno pravo, osebno svobodo, svobodo tiska in poslansko imuniteto. Ameriška stranka zatira ustavo. Državni udar reakcije se pripravlja za danes ponoči. Delavci, demokrati, domoljubi, na vas leži, da zabranite s silo zločin, ki ga narekujejo izkoriščevalci in imperialisti te New Yorka.» Podobno stališče je zavzel 'ist «Ce Soir». Na osmih kolonah je v naslovu napisal: «Republika je v nevarnosti. Prenagljeni Schuman-Mochovi zakoni odpravljajo ustavo in kršijo osnovna načela ustave francoskega naroda. Kakor vedno v podobnih primerih, ko se pripravljajo, da uničijo republiko, zatrjujejo,’da jo hočejo brarnti, toda ta udar nasilja se ne bo posrečil. Prefektura je izdala nato policiji na leg za zaplenitev obeh listov, kar je policija tudi izvršila. Hkrati je mobilna garda zasedla obe stavbi, kjer sta uredništva in tiskarna. V veži obeh stavb so postavljene strojnice, tako da ne more nihče vstopiti. Policija je izvedla tudi hišno preiskavo. Na današnji seji zbornice je vladni predsednik Schuman branil predložene osnutke zakonov. Schuman je prznal, da bo nastopila v Franciji finančna katastrofa, če bodo stavke trajale dalje kot do 1. decembra. Ko je vladni predsednik izjavil, da Sta dva komunistična poslanca v neki tovarni pri stavkajočih, so mu številni komunistični poslanci kričali, da je lažnivec, ko sta vendar poslanca brzojavila predsedniku zbornice, da je neresnično, kar zatrjuje Schuman. Pri teh očitkih je nastal v zbornici velik hrup, ki se je ponovil, ko je poročevalec komisije za zakonodajo podal poročilo o zakonskih osnutkih. Do podobnih prizorov je prišlo, ko je poročevalec komisije za narodno obrambo utemeljeval vpoklic 80 tisoč rezervistov. Komunistični poslanec ga je vprašal: «Koliko bo ta mobilizacija stala, delavci pa trpijo glad. «Naslednji je govoril komunistični poslanec Bontč ki je označil predložene osnutke zakone • vredne Napoleona IH. in Karla X. ter navajal mnenje .pariškega nadškofa* ki je v svojem zadnjem govoru priznal zakonitost stavkovne pravice. Bonte je zatrjeval, da zasluži Schuman, da ga obtožijo zaradi kršitve ustave. Edino sredstvo za rešitev te krize je, ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. Zadnja poročila zatrjujejo, da se bo še danes sestala vlada in da bosta, pri tej seji sodelovala tudi policijski prefekt in glavni državni tožilec. Vlada hoče predložiti za- konski osmftek, s katerim naj bi dobila pooblastilo, da sme za čas enega meseca podvzeti za zagotovitev prehrane in delovne svobode vse potrebne izredne mere. Tajnik Giavnega udruženja dela Lebrun je danes izjavil, da se čudi sladi, zakaj se ne obrne, če resnično želi obnovitev dela, edino na čno oblast, ki lahko izvede to obnovo, misleč Glavno udruženje. Lebrun je poudaril, da je ves problfm samo gospodarski in socialen, kakor so ga prikazali stavkajoči, in da se da rešiti naglo, samo če izpopolni vlada svoje predloge in zagotovi delavstvu minimalno mezdo, ki bi jo vsake tre mestce prilagodili cenam. V tem primeru delaVcj ne bodo imeli več potrebe stavkati in tako braniti svoj vsakdanji kruhi. Tajnik Svetovne sindikalne zveze Satiant je odobril Lebrunovo izjavo ter dodal, da bi postala Francija dežela s protidemokratično za- konodajo, če bi zbornica sprejela predložene osnutke zakonov, ki spominjajo na politiko V:chy-ja. .Stavkovno g.banje se je poostrilo v toliko, da je udruženje upravnih uradnikov, ki šteje 12.000 nameščencev prefektur in podpref-k-tur, dalo nalog za stavko. Poštne pošiljke se še vedno ne dostavljajo. Sk<5ro vse glavne telefonske linije so prekinjene. Med Parizom in Confhnsom je pretrgana železniška prega. V. St. Etiennu so ma-nifestanti hoteli zasesti prefekturo. Prišlo je do streljanja ter je bilo mnogo ranjen h. Po vsem tem bedo prihodnji dnevi za politični razvoj in gospodarski položaj Francije največje in odločilne važnosti. Po zadnjih poročilih je bil v zbornici izglasovan sklep o nujnosti postopka glede predloženih .zakonskih osnutkov. Policija je močno zastražila poslopja obeh zbornic ;n vlade. Govor maršala Tita v Ljudski skupščini FLRJ »USTVARIM BOMO FBDE&ACM0 v praksi in sodelovanju, no na papirju1* V kratkem bo izvedena carinska unija z Bolgarijo - Komisija OZN za Balkan ne bo imela dostopa v FLRJ in Bolgarijo Milansko ljudstvo zahteva ftaj se spoštuje njegova volja Zadnji dogodki so resen opomin vsem, ki bi hoteli ljudstvu odvzeti njegove pridobitve . 'lan, 29. — V razgovorih z vlad-jj Predstavnikom Marazzo so čla-, postnega odbora zahtevali, naj M prekliče svoj ukrep in naj . 1 demokratičnimi voditelji Mi-L aLsPorazum€ ° novim. prefek-t|’Demokratične stranke In orga-jv clje želijo, naj bi bil novi pre-" 'nž. Lombardi, ki ga .e bil [p cas že imenoval CLN. fC^rinja na prefekturi so se za \;^la ob 4.30 zjutraj. Mestni od- ij,' Predstavniki delavcev in biv-(!, bojevnikov ter partizanski ko-l^bdanti ho izdali poročilo, v ka-'te1,1 ponovno obsojajo postopala nTladc in pozivajo ljudstvo, naj 4,. dalje brani pravice Milana in *° j^ntlčna načela. Partizani, ki <« t*0kazalj vzorno disciplino, naj Vi rij^kneja, ker bo prefekt Troi-^ še na oblasti. Splošna stavki; ^ukine v pričakovanju povratki a°misije iz Rima, kamor Je Itti/1, da predloži zahteve milan- hu ’lud-'itva- fflU, je poslanec Pajetta na dvo-li e . Prefekture nagovoril partizani8 delavce, ki ao se ob navdu-vzklikanju prefektu Troilu Ho £*an >s je v mestu popoln mir, je obnovljen in trgovin« so ^ijl ’ Va' 80 e* vrnili na delo. Ni do nobenih Incidentov* •l(ij današnji seji ustavodajne V >,^;ne je notranji minister Scel-kli^rčal na dvoumen način o ml-dogodkih in skušal oprati °dgovomo«tt. Nastopili so Nta ®°'v°r'nikl, ki »o eni obsojali ‘Mi,,r,anje vlade, drugi pa seveda 'b J' da bi morala vlada «odloč- Ji, A Scocoimarro je pouda- poudaril, da se vlada ne ozira na voljo ljudstva. Ne sme se pa pozabiti, da je izven zbornice pravo ljudstvo, kj dviguj; svoj glas. Oblast tlržave, je dejal dalje, ki Se naslanja na bajonete, je šibka. Moč, ji daje edino le sodelovanje ljudstva. Kar se je dogodilo v Milanu, jfc resen opomin za vse. Komunisti niso sicer zadovoljni, ker hočejo svojo politiko pritiska na vlado organizirati na zakonit način, pridružujejo pa. se protestu milanskega ljudstva. V Rim je prispela delegacija iz Milana pod vodstvom župana Grep-pija. Slednji je izjavil, da je notranji minister pedal v zbornici le navadno policijsko poročilo. Izjavil je dalje, da bo od predsednika vlade zahteval, naj sa spoštuje volja milanskega prebivalstva. Danes Je delegacijo sprejel minister Scelba. Ni pa prišlo do nobenega zaključka in razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek. Iz solidarnosti do milanskega prebivalstva so v Anconi proglasili splošno staVko. V Genovi je odbor demokratičnih organizacij v imenu prebivalstva poslal brzojavko milanskemu delovnemu ljudstvu, ki brani nač.la prave ljudske demo-kracijet Iranu in poudarjajo, da to posojilo ogroža bodoče rodove Iranskega ljudstva in da dajejo Američani to posojilo samo v svoje gospodarske in politične namene. ZDA skušajo pretvoriti Iran v svoj mandat in v vojaško oporišče. Scelba ni odgovoril, čemu ** ukrep ravno v seda-5V^.*trHičnejn trenutku, čemu je Ji „ ha j oblast pr'vzame voja-^ i,- 'Jnilc, in kako misli zade- kr, Miti. Dalje je Scoecimarro 0(1 danes naprej stane frimorski dnevnik' . 15 lir Teror v Grčiji narašča Atene, 29. — Radio grške demokratične vojske poroča, da je po Sofuliaovem povratku v Atene na-rastel teror po vsej državi, posebno pa v Atenah in Pireju. Kljub vojski, orožništvu in policiji, ter kljub terorju pa so atenski delavci začeli 24-urno stavko. Da bi opravičili teror nad ljudstvom sta. vlada in policija pripisali komunistom namero ustanovitve oboroženih skupin v mestu. Včeraj se je v Atenah začel proces proti 38 demokratom, ki so jih aretirali pri zadnjih demonstracijah. Obsedno stanje v Tabrizu Teheran, 29. —■ Vojaške oblasti | Javijo, da so zopet uvedli obsedno stanje v Tabrizu. Številni listi ostro kritizirajo novo ameriško posojilo Polasti ubili 19 črncev v ZDA New Ycrk, 29. — Odbor naprednih organizacij v Rochestru je pozval guvernerja držive New York, naj takoj uvede preiskavo zaradi umora 19 črnoev, ki so ga izvršili 9. t. m. štirje policisti. Slednji se s cer sklicujejo na silobran, vendar je uradna preiskava ugotovila, da so bili ubiti črnci neoboroženi. Beograd, 29. — Danes se je vrnila iz Bolgarije v Beograd jugoslovanska delegacija, ki ji je načeloval maršal Tito. Na kolodvoru je čakala ogromna množica, ki je delegacijo navdušeno pozdravljala. Maršal Tito je imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da bo bolgarsko-jugoslovansko sodelovanje okrepilo mir na Balkanu. Jugoslovansko in bolgarsko ljudstvo morata storiti vse, da. onemogočita nakano vojnih hujskačev, ki hočejo preprečiti obnovo obeh dežel, Jugoslovani in Bolgari si želijo tudi ' tesne in prijateljske zveze z grškim ljudstvom, kar pa ne za-visi od nas in lahko tudi rečemo, da tudi ne od večine grškega ljudstva, ker mu protiljudski režim pod tujo intervencijo to preprečuje Na današnji svečani seji obeh zbornic Ljudske skupščine je bilo maršalu Titu izročeno odlikovanje reda Svobode. Maršal Tito se je zahvalil za, najvišje odlikovanje s poudarkom, da ne sprejema tega odlikovanja samo za osebne zaslu-gej temveč v pivi vrst, za ogromne žrtve vseh jugoslovanskih narodov, ki so ss borili za osvoboditev in ki vodijo tudi danes boj za obnovo Jugoslavije. Nato je nadaljeval: «Zivimo v veliki dobi, v kateri mora dati vsakdo za dosego ciljev vse od sebe. Vsak državljan je dolžan izvršiti svojo nalogo, tako proti samemu sebi kakor tudi proti vsej jugoslovanski skupnosti. Na Bledu smo sklenili z Bolgarijo dogovor z namenom, da čim bolj pospešimo gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje obeh narodov. Teda tedaj ni bil še dan ugoden trenutek za podpis pogodbe, ki bi obe naši deželi obvezala, da se bosta v primeru nevarnosti medsebojno podpirali. To smo storili danes, ker so bili za to dani pogoji, in sicer v veliko veselje bolgarskega in jugoslovanskih narodov. Sedaj leži na nas, da okrepimo naše medsebojne prijateljske odnose, bi si jih želijo naši narodi. Na vsej vožnji so nam vzklikali: «No-čemo mej, hočemo jederacijon. K močan odziv in razumeli smo, da je treba ustvariti, če že ne formalne, vsaj federacijo v praksi in sodelovanju, kajti federacija samo na papirju ne bi imela smisla. Bolgarski narod je razumel ip je tudi obljubil, kakor smo storili tudi mi, da bo vselej branil naše bratstvo in to skupnost, ki smo jo potrdili tudi formalno, kajti prvi pogoj za našo boljšo skupnost sta ravno bratstvo in enotnost. Meja ki etotoji med našima dvema deželama, v resnici ne bo več objtojaia, kakor hitro bo pričelo naše sodelovanje. Preje je bilo prijateljstvo med obema dinastijama teh narodov, kj pa sta ovirala zbiižanje naših narodov. Sedaj srna zgradil; to prijateljstvo in ustvarili možnost, da uresničimo načrte naših narodov. Z našim podpisom smo potrdili, da bo postalo to prijateljstvo večno. Pri odhodu Iz Sofije je maršal Tito izjavil novinarjem, da bi morale vse države vzhodne Evrope skleniti podobne pogodbe, kakor sta jo sklenili Jugoslavija in Bolgarija. Izjavil je, da ima jugoslovanska vlada namen podpisati pogodbo tudi z Madžarsko in Romunijo. Razen tega je izjavil, da komisija OZN za Balkan ne bo imela dostopa v Jugoslavijo in Bolgarijo in je pripomnil, da bo bolgarsko-jugo-slovanska carinska unija v kratkem ižvedena. prevozne stroške do italijanske nitje. Od globalne vsote se odbije 5% •aradi žvepla, ki ga vsebuje raški premog. Ta premog bodo izvažali po morski poti u Benetke, Ancono in Raveno, Bolgarska odlikovanja predstavnikom FLRJ Sofija, 29. — Predsedništvo ljudske republike Bolgarije je na predlog bolgarske, vlade podelilo najvišjim predstavnikom jugoslovan.sk h ljudskih oblasti in jugoslovanske vlade visoka odlikovanja. Raški premog za Italijo Jugoslovanski trgovinski predstavnik v Rimu je z italijansko viado podpisal dogovor za izvoz raškega premoga v Italijo. Ctna je bila določena na podlagi cSn poljskega premoga, in sicer 9.90 dolar-vzkliki so zapustili v naših srcih jev za tono v Raši s poviškom za Trsi in trgovinska pogodba med FLRJ VOŠČILA S1AU NARODOM JUGOSLAVIJE Borba FLRJ za mir in obrambo koristi tržaškega iiudstva Včeraj smo objavili porodilo o podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, ki določa izmenjavo blaga v vrednosti 32 milijard lir in 300 milijonov, dolarjev. V zvezi s tem objavlja današnja številka «Gospodarstva» članek, ki je bil sicer napisan še pred podpisom pogodbe, a je izredno aktualen in ga zato povzemamo: Italijanski zunanji minister Car-lo Sforza je napovedal skorajšnji podpis trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Dodal je, da gre za izmenjavo blaga v ogromni vrednosti 32 milijard lir in 300 milijonov dolarjev. Ponavljamo staro ugotovitev, da sta Jugoslavija in Italija o svoji gospodarski strukturi izrecno med seboj dopolnjujoči se (komplementarni) državi: Jugoslavija, bogata s surovinami in. agrarna država (sicer v brzem razvoju k industrializaciji). a Italija uboga s surovinami, toda v severnih predelih ze močno industrializirana in bogata z delovnimi silami, tudi strokovnimi. To je uvidel celo Mussolini in. je k’jub vsem svojim napadalnim načrtom v drugi fazi svoje zunanje politike tpo letu 1937) pospeševal izmenjavo blaga med obema drža- vama pač ne iz nekih sentimentalnih razlogov. ' Po neki izjavi ministra Sjorze sodimo, da se je italijanska veleindustrija upirala tistim določbam trgovinske pogodbe, ki predvidevajo dobavo opreme, potrebne za industrializacijo Jugoslavije v smislu petletnega načrta, boječ se, da bo industrializii ana Jugoslavija pričela konkurirati italijanski industriji. Sforza v tej izjavi («Reuterjun) sam pravi, da bi upoštevanje takšnih pomislekov prineslo samo škodo italijanskemu gospodarstvu, ker bi Jugoslavija v primeru, da ne bi mogla nabaviti potrebnih strojev v Italiji, to z lahkoto storila drugje, kakor na primer v Angliji, Češkoslovaški in Belgiji. V tržaški gospodarskih krogih se gotovo veselijo uspešnega zaključka trgovinskih pogajani med Jugoslavijo in Italijo, obetajoč si tudi lastne koristi; saj bo Trst v svoji posredovalni vlogi vendar nekaj zaslužil, čeprav se v sodobnih gospodarskih stikih čedalje bolj utrjuje težnja k zmanjšanju, ako rte izločitvi posredniške vloge. Kljub temu pametnega Tržačana, ko vita poročila o vzpostavitvi goslavijo in Italijo, zajame nekak šna poslovna zavist. Mar ne bi mogel Trst s pametno politiko doseči nekaj podobnega? Mar Trst ne bi mogel dobavljati Jugoslaviji strojev in drugih industrijskih izdelkov ter ladij, ki so potrebni Jugoslaviji za industrializacijo in dopolnitev trgovinske mornarice v zameno za surovine, predvsem za rude (baker, svinec, cink, železo, mangan in živila) in živino, perutnino, jajca in prašiče. Prav taksno izmenjavo blaga predvideva jugoslovan-sko-italijanska trgovinska pogodba (Sforza je v omenjeni izjavi še poudaril, da bo Jugoslavija dobavljala Italiji tudi premog iz raškega rudnika). Predstavniki Jugoslavije so že neštetokrat poudarili, da je Jugoslavija pripravljena skleniti podoben dogovor s TO-jem, vendar ie to vprašanje na veliko škodo tržaške industrije, njenih delavcev in nameščencev ter potrošnikov ne gane z mrtve točke. Po čigavi krivdi? Odlašanje z imenovanjem tržaškega guvernerja pomeni odlašanje rešitve mnogih vprav življenjskih vprašanj, ki bi jih bilo treba nujno rešiti, da bi se zavarovale koristi tržaškega gospodarstva in vsega prebivalstva. Za čas, dokler se vprašanje guvernerja ne reši in TO ne dobi vsaj začasnega vladnega sveta, je Štirje ministri razpravljajo o postopku London, 29. — Tudi danes so imeli štirje zunanji ministri svoje sejo. Skromno uradno poročilo pravi, da so na konferenci glede na to, da so vprašanje o nemških tr.ejah izčrpali, razpravljali največ o postopku nrrovne konference in o seznamu vseh onih držav, ki bodo na konferenci sodelovale Liberalni list «News Cronlcle« piše optim stično, ko pravi, da je edini zaključek, ki ga je moči napraviti na podlagi zadnjih sej ta, da je b lanca pozitivna in da so odstranjena medsebojna sumničenja med zunanjimi ministri. «Daily Worker» piše pod naslovom: «Bev.a groz; s polomom konference*, da Je potel angleški delegat predvsem ost?,le svoje tovariše ustrahovati, da b. jih na ta način prisTil sprejeti ameriško stališče glede nemškega vprašanja. Poljski list «Zycie Warszawy» komentira dejstvo, da je angleški tisk zamolčal izjave Molotova glede ncirškh vzhodnih mej. List poudarja, da ni nobena novost, da je b lo to vprašanje rešeno že v Jalti in v Potsdamu, in predsednik Triv man ter Attlee se morata spominjati, da sta na Potsdamski dogovor glede novih poljskih mej pristav, la svoj podpis. Zato, tako list zaključuje, so Poljaki hvaležni Molotovu za njegove izjave, ki so odstranile vsa upanja in sanje revizionistov. Poljaki bi bili hvaležni angleškemu tisku, ki Je imel toliko besed hvale za poljske čete med vojno. če bi v tem zgodovinskem trenutku, predno pride do podp sa mirovne pogodbe z Nemčijo, Izrazil svoje odločno stališče. Glede držav, ki naj sodelujejo pri pripravah za mirovno pogodbo z Nemčijo, je Molotov ponavno zahteval sodelovanje Albanije in. Pakistana, Marshall se protivil sodelovanju Albanije, medtem ko je bil B.dault za predlog Molotova. Bevin je glasoval za Pakistan, glede Albanije je predlagal, naj rešijo to vprašanje v tajni seji. na ka* je Molotov pristal. Seznam vsebuje 21 držav, ki naj sodelujejo pri pripravah za sestave mirovne pogodbe z Nemčijo. Skupščina OZN odobrila razdelitev Palestine Flushing Meadows, 29. — Glavna skupščina je danes * 33 glasovi prot; 13 in 10 vzdržanimi odobrila predlog komisije za Palestino, ki določa razdelitev Palestine. Francija je volila za predlog, Sauditskg Arabija je izjavila, da ne priznava tega sklepa. Kitajska vlada preučuje predlog ZSSR o Japonski Nanking, 29. — Predstavnik ki tajskega zunanjega ministra je izjavil, da vlada preučuj« sovjetski predlog glede mirovne pogodbe za Japcn3ko. Kitajski načrt predstav-lja kompromis med amer.šklm -n sovjetskim stališčem. -------------- MOSKVA. — V Moskvo je prispela belgijsko-luksemburška trgovinska delegacija. Hkrati je prispel tudi sovjetski predstavnik v Belgiji Bolšakov. BUDIMPEŠTA. — Madžarski mi- Izvršilni odbor SIAU je poslal dr. Ribarju, predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, naslednjo brzojavko: Ob obletnici ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije Vam izražajo tržaške ljudske množice najpri-srčnejše žeije za uresničenje petletnega načrta, ki bo okrepil Vašo državo in s tem enega osnovnih elementov miru in demokracije v svetu v borbi proti imperializmu, ki hoče zasužnjiti narode, zanika narodno neodvisnost in je sovražnik vseh demokratičnih svoboščin. Borba FLRJ v o-brambi interesov tržaškega ljudstva in miru na tem delu sveta ima širok in ugoden od mev med vsemi poštenimi prebivalci Tržaškega ozemlja, ki vidijo v tej borbi jamstvo za spoštovanje lastnih interesov pred poizkusi kolonialnega za-sužnjevanja s strani imperialistov. Naprej v borbi za trajen mir! Naprej za dosego ljudske demokracije ! Živela FLRJ! Živel maršal Tito! Izvršilni odbor SIAU • * • Včeraj popoldne in. »noči so se tržaške ljudske množice v 80 sedežih svojih organizacij in v raznih tovarnah spomnili 29. novembra, tega. važnega praznika vseh narodov Jugoslavije. V nabito polnih prostorih so zbranim množicam spregovorili razni govorniki in poudarili pomen tega velikega dne. Z vseh teh zborovanj so poslali tudi brzojavke Prezidiju Ljudske skupščine 'in maršalu Titu. Svečane proslave so bile tudi v tržaški okolici, kakor na Opčinah, v Trebčah, Padričah, Gropadi, Bazovici itd. Na Proseku je bila poleg proslave tudi prireditev s pestrim sporedom.. Povsod je ljudstvo z veliko udeležbo pokazalo svojo veliko ljubezen do Federativne ljudske republike Jugoslavija. Obnova teh rudnikov je zahtevala ogromnih naporov. Sedaj pa so t: rudniki popolnoma obnovljeni in proizvodnja je v teku. Upravno središče rudnikov je v Rovinju, k: bo hkrati postal glavno pristanišče za izvažanje istrskega- boksita. Zaposl.tev mladincev z mladinska proge Sarajevo, 29. — Po zaključku dela na mladinski progi Samac-Sara-jevo je do sedaj dobilo zaposlitev v Bosni in Hercegovini 1963 mladincev obojega spola. Na Hrvatskem bodo zaposlili 3.773 mladincev v državnih federalnih 'in republiških podjetjih, pri železnicah in v stavbarstvu. ! Madžarski proračun aktiven Budimpešta, 29. — Vrhovni go-si>odareki svet je odobril osnutek proračuna za leto 1947-48. Po tem csnutku bo madžarski državni proračun aktiven. Časopis «Zsabad Nep» poudarja, da se je na Madžarskim zgodilo tb samo trikrat v zadnjih 70 letih. Novi ljudski demokraciji je uspelo odsečl ta uspeh že v drugem letui njene borbe proti Inflaciji. Železnice v Grnl gori Cetinje. 25. — V prvem letu petletke so ljudske oblasti v Crni gori posvetile posebno pažnjo gra-d tvi in obnovi železniškega omrežja. Najvažnejša proga, ki Jo je letos • zgradilo 7.000 mladincev, je proga Nikšič-Titograd. dolga 56 tar. V zadnj h dve letih so izgradili več kilometrov novih cest. med ks-terimi je cesta Berane-Rožaj, dolga 46 km. Nova železnica v FLRJ Zagreb, 29. — Danes bodo izročili prometu novo železniško progo Brčžičani-Ljubija dolgo 15.800 metrov. Proga je velike važnosti za izkoriščanje rudnika v Ljubiji. Istrski boksi! Reka, 25. — Pred dvema letoma, ko je jugoslovanska vojska osvobodila Istro, so bili rudniki boksita, ki se raztezajo po vsej srednji Istri, popolnoma zapuščeni. Vse naprave so zginile m ravno tako prevozna sredstva. Vohunska organizacija odkriti v čSR Praga,: i*. — Notranje ministrstvo je v zvezi odkritjem tajne organizacije, ki je organizirala protizakonite prehode meje, sporočilo, da ao aretirali dva Nemca, ki sta vohunila v CSR. Zbirala sta podatke o vojaških edinicah v CSR, o načrtih podjetij, kj so važna za državno obrambo, kakor tudi načrte letališč in vojaških poslopij. Vse te podatke sta pošiljala centrali informacijske službe neke tuje države v Nemčiji. Poročilo poudarja dalje, da gre za člane velike organizacije, ki vodi vohunstvo v slovanskih državah, posebno pa v CSR in Poljski. Zadruge v Romuniji Bukarešta, tr. — Romunsko zadružno gibanje šteje 62 federacij in 6.662 zadrug, od katerih j* 18 na novo ustanovljenih določenih za dobavo živil in oblačil v Bukarešti. Po zadnjih podatkih ima Romunija 16.524.000» prebivalcev, od katerih živi skoraj 13 milijonov na dežel, in nad 3.500.000 v mestih. treba vsekakor vključiti v upravo I niBt,raki svet je sklenil, da bo v nove gonilne sUe, ki bi zanesle tudi kratkem poslal v Varšavo posebno tesnih gospodarskih stikov med Ju-\v gospodarstvo več iniciativnosti. I trgovinsko delegacijo. Nehaj besed k »pojasnilom" gospBrioi pri tržaškem radia Zadnje dni tržaški radio z neko sumljivo gostobesednostjo zavrača naše proteste preti kulturnemu škandalu, da je bila zabra-njena radijska oodaja Cankarjevih del. f« Vsii pisanje ,Primorske ga dnevr.ika’ je naravnost smešno», trdi tržaški radio). Toda že ta pretirana gostobesednost, če bi drugih dokazov ne bilo, bi dovolj jasno pričala, da imajo gospodje pri radiu slabo vest, oziroma jim je nerodno, da so se tako neprevidno razgalili. Sedaj hitijo prikrivat: svojo gobavo goloto. Ce bi hotel inženir Germ priznati resnico, bi nam potrdil, da je sporočil zastopniku SNG ki mu je izročil v cenzuro Cankarjevega »Hlapca Jerneja* v Skrbinškovi dramatizaciji, da n; treba predlagati za uprizoritev takih del, ki so v kakršni koli zvezi z politiko, sccialno politiko ali svetovnim nazorom in ki so v zvezi z osvobodilno borbo. Seveda, take iskrenosti, da bi to priznal, od gospoda inž. Germa ne pričakujemo. Kdor le količkaj pezna slovensko slovstvo, v katerem se zrcali večstoletna borba malega slovenskega naroda, ve, da je naša literatura premočno prepletena s socialnimi motivi t:r z odmevi dolge torb- za naš narodni obstanek. Da, prav te vrste dela so v našem slovstvu najlepši biseri. Ne more nas torej čuditi osuplost zastopnika SNG ob takem sporočilu in povsem naravno je bilo vprašanje «Kaj nam boste prav za prav dovolili uprizarjati? Začnimo pri Cankarju...* Tedaj je vpadel gospod inž. Germ odločno in s posibnim poudarkom: rGankarja sploh ne.'» To so dejstva, ki so povzročila ogorčen odpor naše kulturne javnosti, protest proti uničevanju naše kulturne svobode. 8 Ta škandal in ogorčenje, ki so ga gospodje na tržaškem radiu povzročili s: »CANKARJA SPLOH NE!», poskušajo, oz. so poskušali teti popraviti s »pojasnili*, ki so jih čitali v poslednjih dnehv po nekajkrat na dan med- redno oddajo. „ Nedvomno so se to pot zavedli vse gorostasnosti svoje poslednje akcije. Seveda vedno le z negativne plati — to je s plati fillstrske obrambe svojega dozdevnega prestiža pred Slovenci in kulturno javnostjo sploh. Zato nismo mogli slišati drugega kot domagoško zavijanje, da «Pr;morsk; dnevu.k*, vsi kulturni delavci in vse ljudstvo potvarjajo dejstva, kajti t Radio Trst 11» »edina svobodna slovenska radijska- oddajna postaja predvaja redno Cankarjeva d:la, razen (•Hlapca Jemejan, ki da ima političen in socialen’ akcent. ^ Kakor lahko najde v gornjem stavku vsakdo protislovje ln istočasno še politično ost v nepotrebnem obrekovanju Jugoslavije, tako ne bi hoteli tega posebej podčrtavati, ker je jasno, da jih je zgelj oportunizem brezizraznosti njihove duše pripeljal do tega. da so v nekakšnim novem Metternichovem absolutizmu, ki spominja tudi na Koroščev klerikalni diktat (napr. Prepoved predvajanja Cankarjeve dranje »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v času po podpisu konkordata) dovolili zaradi ljudskih množic, ki naj bi bile prepojene z nezdravimi idejami, nekatere po njih mnenju, rmanj škodljiva dela» našega Cankarja. In prav v tem tiči vsa tragika psihologije tistih, ki se nazivajo ».svobodni slovenski inteligenti», katiri ao, tavajoč po svetu svoje malomeščanske brezidejnosti pripravljeni, poleg drugega seveda, z delom našega Cankarja obrisati popotni prah s čevljev imperializma ter istočasno z elegantno ovratnico in čisto srajco, s povzdignjenim glasom prebrati z iste knjige njim nerazumljive velike besede — ter si za zaključek, ob globokem vzdihu, še otreti solzo. Tako mislimo m!. Naše misli, našo resnicoljubnost, naše pravilne zaključke potrjuje zmaga, ki smo jo skupno z ljudstvom izivojevali in potisnili vodstvo tržaške oddajne postaje, da je odstopilo od prvotnega stališča in stopilo še za korak niže, ko se j« posluižilo »pojasnil*. Apolitičnost slovenske osnovne šole na Opčinah Dne 7. t. m. sta obiskala našo šolo g. Lcslie in g. Baraga Srečko rv skrbi, da ne bi naši otroke vzgajali v duhu, ki preveva vso našo vas v borbi proti vsemu, kar je sovražno demokratičnemu gibanju slovensko-italijanskega bratstva. O-menjeni gospodje so kot detektivi pregledovali otrokom torbice in jih povpraševali, katere pesmice pojejo. Nevzgojna se je zdela gospodom zavezniškim pedagogom knjigat *Tako je bilo naše trpljenje* 1 katero so učenci sami spisali ob spominih na težke čase krvave na-rodno-osvobodJne borbe. Te dni so prinesli naši otroci iz šole otroški list ePastirček*. Delil ga je po razredih med učno uro g. kaplan Živec. Matere smo se pozanimale, kaj prinaša ta ^Pastirček». 2e dopis na ovojni strani «Le nesi nesi pisemce...* kaže v čem obstoji nepolitičnost* šole po mnenjih VU in vseh njenih podrepnikov. Pisec tega dopisa gospod nuncij Franc je v času počitnic potoval. Ko je prišel do nove državne meje pri Gorici si je od žalosti utrl solzo, ob misli, da so nekateri slovenski otroci ostali v Jugoslaviji; v tej žilo-sti se tolaži s tem, da jih je nekaj ostalo tukaj, kjer jih bo lahko obiskoval. Matere z Opčin pa izjavljamo vsej javnosti, tudi vam gospod nuncij Franc in vam gospod Živec in vsem, ki si lastite popolno pravico nad našimi otroci v šoli, da smo vesele ob misli, da sq mnogi slovenski otroci s Primorske deležni tc sreče, da žive v Jugoslaviji pod okriljem ljudske oblasti,^katero si jemljemo za vzgled v borbi za dosego take tudi pri nas. Matere šoloobveznih otrok z Opčin odločno zahtevamo, da se preneha na naši osnovni slovenski šoli tako izdajalsko počet,e nad našimi otroci. TRŽAŠKI DNEVNIK Teror in samovolja se nadaljujeta # Neupravičen, brutalen nastop civilne policije v Dolini Prizor z avtobusa Prejšnji dan dopoldne se je vozilo z filobusom A z Goldonijevega trga proti Sv. Andreju nekaj Slovencev, ki so se, naravno, med seboj pogovarjali po slovensko. Poleg njih je sedela v vozu precej zajetna gospa N., ki je postala ob zvokih slovenske govorice zelo nervozna. Ozrla se je po drugih piot-nikih in ko je videla, da zaradi tega «nezaslišanega dejanja», da sredi Trsta in celo v filobusu govori po slovensko, nihče ne protestira, je polglasno zamrmrala, da je dovolj tega, da ne mara več poslušati tega «grdega jezika* itd. Poleg nje sedeči Tržačan se je obrnil k njej in jo vprašal: «Kaj pa vam je in čemu se razburjale?* n K ai jih ne slišite, kako govorijo *ščavo?» mu je odgovorila ona dokaj osorno. cNič hudega. Zato se Vam pa res ni treba razburjati,* jo je tolažil dobrodušni sosed in pristavil: «Pa menda vendar nočete, da bi tudi Vas prišteli med tisto staro fašistično plesen (guella vecchia muf Ja fascista)?! Kar potolažite se, gospa, in bodite dobri.* eNe, ne, ne bom dobra, ne!,.* se' je z vsemi štirimi otepala zajetna gospa in se ob splošnem smehu Vseh potnikov, ki so bili priča ne-vrasteničnemu izpadu onemoglega šovinizma premetavala na svojem sedežu. Raganzin ima zopet opravka s sodnijo Mladoletni pokvarjenec Raganzin, ki je zagnal bombo na sedež 8IAU v Pulju in je povzročil smrt tovariša Corazze, se je pred zavezniškim sodiščem moral zagovarjati. Teda to ga je oprostilo. Sedaj pa je Raganzin zopet zaprt in se bo v kratkem moral zagovarjati pred zavezniškim sodiščem zaradi tega, ker je ponaredi podatke osebne izkaznice. Vse kaže, da je ta izprijenec na najboljši poti, da pos*ane pra i kriminalni tip. Mislimo, da bi sodišče lahko enkrat kaznovalo tega pokvarjenca. V včerajšnji številki smo objavili kratek članek o divjanju civilne policije v Dolini, danes pa prinašamo podrobnosti. . V petek okoli pol devetih zvečer se je zbralo približno 550 vaščanov v Ljudskem domu, kjer je bila predkongresna konferenca SIAU za izvolitev delegatov. Ker je bila dvorana premajhna, je moralo veliko ljudi ostati na prostem. Govornik še ni povzel besede, ko s5 pridrveli trije civilni policisti in odpeljali na policijo štiri tovariše, med njimi tudi predsednika in tajnika. Na policiji so službujoči policisti izjavili, da sestanka ne dovolijo, ker niso dovoljeni in da je tak ukaz višje oblasti. Tako torej so. sami priznali, da je ZVU dvorezni meč, ali pa je,civilna policija višja oblast od nje. Končno pa so policisti dejali, da se sestanek lahko vrši v kolikor ni politične narave. Ko so se tovariši vrnili v dvorano, je pričel govornik govoriti. V tem pa so se pripodUi — kakor skupina steklih psov — s penami na ustih civilni policisti in pričeli surovo kričati in postopati z ljudmi. Od govornika so zahtevali, da mora nehati, ker nima dovoljenja. Ta pa jim je odgovoril, naj gredo po dovoljenje na ePrimorski dnevnik* ali na «Lavoratore*, ki sta prinesla razsodbo sodišča v zadevi Starihove in iz katere je razvidno, da so sestanki dovoljeni. Pri tem jim je tudi pokazal številko «Primorskega dnevnika*, kjer je bU ta članek. Medtem so ljudje pričeli peti. Med petjem je tov. Tul Alojzij vzkliknil: «Smrt fašizmu!* Policisti so se besno zagnali vanj in ga aretirali. Ljudstvo ga je hotelo rešiti in je policiste obkolilo. V množico pa je divje zavozil kamion s civilnimi policisti, ki so pričeli s pendreki in samokresi groziti. Svojo surovost so kasneje pokazali policisti tudi proti hčerki in ženi aretiranca, ki sta prišli na policijo, da bi izvedeli, kdaj ga bodo izpustili. Surovo sa ju v stilu fašističnih valptov zapodili domov. Na domove pa so policisti podili tudi ljudi in kričali: Razidite se! Tako so nekoč fašisti kričali, ko so ropali in požigali po naših vaseh. Pri tem se je izkazal tudi policist Bomano iz Gradeža, ki se je poleg tega še zaničljivo posmehoval. Policisti pa so bili na policiji še toliko nesrantni, da sa se pričeli norčevati. Šalili so se, 'da mora Ravnatelj Vinko Volk ne mara tli aškega odbora Dijaki višje realne slovenske gimnazije v Trstu, katere direktor je Volk Vinko, so hoteli ustanovtti dijaški odbor. Njegova naloga naj bi bila boriti se za dijaške pravice ter oživeti kulturno življenje. Dijaki so v ta namen, kakor zahtevajo šolska pravila za objavo na razglasni deski, prinesli direktorju v podpis članek, ki je govoril o dijaškem odboru ter o volittah. Direktor Vinko Volk, spravi demokrat* pa podpisa ni hotel dati, češ da se ne strinja z ustanovitvijo dijaškega odbora, končni odgovor pa bo dal v ponedeljek, ko bodo njih željo razpravljali na profesorski konferenci. Izjavil je, da dijaki nimajo pravice, da bi zastopali svoje težnje s svojim odborom. Direktorja Volka, vprašamo, kdo je vpratričen braniti dijaka, če ne dijak sam? Morda bi ga rad branil On s tem, da bi ga vzgojil za človeka brez hrbtenice. dvorano pregledati posebna komisija, ki bo šele ugotovila, če je pravilne^ zgrajena, če je dovolj visoka, imaM.ovolj oken, vrat itd. Končno pa morajo biti prisotni na sestankih tudi gasilci. Prebivalci Dpline so danes napisali protestno pismo z več kot 350 podpisi, ki ga je nesla na policija posebna delegacija, ki pa ni bila sprejeta, temveč surovo zavrnjena. Ta zopetni neupravičeni in brutalni nastop civilne policije je rtaj-bolj gnusno izzivanje miroljubnega demokratičnega ljudstva, ki je že dovolj pretrpelo v času 25-letnega zatiranja po fašistih, karabinerjih, miličnikih itd, ki so tudi čuvali «javni red in mir*. Ta nastop, zaradi katerega nosi vso odgovornost ZVU pa je ponoven dokaz, kako zavezniki pojmujejo demokracijo. S tem pa so si zavezniki zapisali novo poglavje v zgodovini primorskega ljudstva, ki ni daleč stran od tistega poglavja, ki so si ga zapisali fašisti in nacisti. V spomin 11. obletnice obrambo Madrida bo tovariš V1DALI predsednik društva prijateljev špansko republike, govoril danes ob 10. uri na zborovanju v kinu Massimo. Vlada LRS razpisuje natečaj za postavitev spomenika v Ljubljani padlim v narodno-osvobo-dilni vojni V ovekovečenje naše narodnoosvobodilne vojne in počastitev spomina vseh padlih borcev, ki so dali življenje za osvoboditev in združitev slovenskega naroda v trdno enotnost narodov FLRJ, je vlada LRS sklenila, da se v Ljubljani postavi spomenik, ki bo dostojen veličini žrtev in osvobodilnih naporov naših narodov. Pogoji natečaja za postavitev spomenika bodo objavljeni. Ljubljana 29. novembra 191,7. Morski pes v koprskem zalivu? Včeraj dopoldne okrog 10.30 so opazili v koprskem zalivu, približno 60 m od obale okrog 5 m dolgo morsko pošast; Zaradi precejšnje oddaljenosti niso mogli dognati, ali je bil to morski pes ali kakšen nfegov bližnji sorodnik. Nek vojak je streljal proti njemu, vendar ga menda ni zadel_ ker je žival takoj potem naglo odplavala na odprto morje in pustila na cedilu precejšnji število radovednežev, ki so se medtem zbrali na obrežju. Policijski kamionček le povozil taksija Včeraj zjutraj okrog 3.30 je policijski kamionček «Emergenza» zadel y taksi, ki je z ugaslimi lučmi čakal na cesti v bližini postaje pri Sv. Andreju. Sunek je bil tako močan, da sta ostala pri trčerdu ranjena dva policaja, in sicer v5-letni R:hard Li-chang in 27-letni Alojz Fiorello. Pivi je dobil več poškodb po obia-zu in pod rebri. Sprejeli so ga v bolnici na II. kirurški oddelek, kjer se bo zdravil mesec dni. Drugi je odnesel le lažje poškodbe ter bo ozdravel v desetih dneh. Zato ga niso sprejeli v bolnico. Cvetje ni vedno dobrodošlo Včeraj zvečer se je yozil nek amerikanskj oficir s svojem avtom po ul. Udine. Ko je šel mimo hiše št. 11, je t nekega višjega nadstropja priletelo dvoje cvetličnih vaz, ki pa na srečo (njegovo namreč) niso zadele njegovega avtomobila pač pa so mgio poškodovale nek civilni avto, ki je vozil takoj za njipi- Poklicali so policijo, ki je napravila preiskavo, ker so domnevali, da je nekdo nameraval izvršiti atentat na zavezniškega častnika. Preiskava pa je dognala, da se je vsled dežja odkrušil kos cementnega podstavka, kar je povzročilo padec omenjenih vaz. dame, ki so hotele kupiti par rokavic. Po dolgem izbiranju nso kupile ničesar, pač pa je opazil trgovec potem ko so odšle, da mu je zmanjkala temnomod-a ženska obleka. ki je vredna 20.000 lir. Po nekaterih znakih sumijo, da je tatica ista ženska, ki je kradla nekaj dni poprej v trgovini v ul. Caprin. Visoka plima tudi v Trstu Nenavadno vreme z dežjem in celo nevihtami imamo te dni v Trstu. Najbolj nenavaden pa je pojav visoke plime, ki je včeraj narasla za 137 cm nad srednjo običajno mero. Ulice ob morju so bile zalite do 30 cm na visoko z morsko vodo, ki je zalila tudi nrkate-re klet; po hišah. Sglovitev ladje »Fernfield" v Tržiču Po devetih mesecih gradnje so včeraj zjutraj v tržiških ladjedelnicah splovili 9-tisočtonško ladjo «Fernfield». Ladja, ki jo je naročila norveška pomorska družba «Fearney - Eger» iz Osla, je zgrajena za potniški in tovorni promet. Opremljena bo 1 ladijskimi stroji, ki so jih napravili v tovarni strojev Sv. Andreja, Popolnoma izgotovo-Ijena in izročena lastnikom bo prihodnje leta Tatovi in an£l?Skl gumb V urarno Oarla Fana v ul. Gallna št. 5 so prejšnji večer med 22. in 23. uro vdrli neznani tatovi. Iz stranske izložbe so odnesi; več galanterijskih okraskov v vrednosti okrog 10.000 lir. Ko je policija iskala sledov za tatovi, je našla na mestu samo nek angleški gumb. Tatvina v trgovini Včeraj je javil 29-letni Speranza Gaetano, k; ima trgovino s konfekcijo na Korzu št. 20, da so pred dnevi prišle v njegovo trgovino tri FIZKULTURA Kdo je močnejši: Sv. Ana ali Skedenj? Komu bo 13 doseženih točk prineslo srečo? Možnost zmage nabrežinske enajstorice nalogo priredit; čimveč špcrtn'h nastopov, ki naj bi bili kot nekak trening oziroma resna priprava za kasnejše tekme. Tako so pričeli že pred nekaj dnevi s stalno lahkoatletsko in smučarsko telovadbo, katero peseča precejšnjo število športnikov. Rokoborci DSZ in Sv. Ivana se bodo udeležili turnirja v Mariboru, medtem ko bo v našem mestu organiziran nastop mlad h rokoborcev, ki še n'so nikoli niti nastopali in n:ti tekmovali. To je Taverna strojev je imela pač smolo. Izpodrinjena je bila po Sv. An: in Skednju, dasi popolnoma upravičeno. Toda danes se nam obeta estra in zanimiva tekma za prvo mesto v lestvici. Pred nami stojita moštvi, ki trdno drž. te v svojih rokah prvo in drugo mesto, a je število doseženih točk pri obeh 13. Komu bo pač ta usodna številka prinesla srečo in komu smolo? Težko Je predvidevati končni rezultat in zato je bolje, da pirepustimo zmago onemu moštvu, ki si jo bo znalo priboriti na igrišču. Tovarna strojev, poražena zadnjo nedeljo, pričakuje v tekmi s Ponziano po našem« mnenju poraz ali pa vsaj neodločen rezultat, med tem. ko bo Montebello moral presneto paziti, da se s Piranom ne zgod; isto, kar se je zgodilo Ko-štsiungi, namreč: poraz na domačih tleh. Magdalena bo pač imela lahko delo s Pristanlščipkl, med tem ko je povsem nejasen izid tekme med Umagom in Drcherjcm. Ali namerava Dreher zopet pripraviti presenečenje? Težko je prerokovati Izide tekem med Miljami in Au-roro ter Kostalungo in Rojanom, Scdtem, ko ima nesrečna enajsto-fea Nabrežine možnost, da si zopet pridobi zmago nad Ižolo. Današnji spored nogometnega prvenstva za STO: Na štadionu ob 8.45 Sv. Ana -Skedenj; Igr.šče Kolon je: ob 10. Ponziana - Tovarna strojev, ob 12. Montebello - P.ran, ob 14. Magdalena Pristaniščniki. Igrišče na Opč,-nah: ob 10. Koštalunga - Rojan. Igrišče Umagv ob 14. Uinng - Dreher. Igrišče Nabrežine ob 14. Nabrežina - Ižola. Igrišče v Ankaranu Milje - Aurora. Okrožno nogometno prvenstvo 14 enajstoric bo zopet stopilo na igrišča in se skušalo uveljaviti. Srečanja Skorklja - Kolonja, Sv. Marko - Arzenal, Bolniška bligajna -Proleter ter Tiskarji - OMMSA so pač tekme z dvomljivim it: om. ki so od vršni od razpoloženja moštev in kakor se pravi, od dobrega ali slabega dneva. Cisto drugo pa govori Primorje P. K., ki s: hoče privoz.ti enajstor co Cola, medtem ko bo Vesna imela opraviti s Sv. Vidom ter upa na zmago. Aquila se pa bo na svojem srečnem igrišču v Zavljah srečala z Greto, katera bo vsaj po našor mnenju prav gotovo zapustila bojišče poražena. Današnji spored: Igrišče CRDA: ob 10. ur; Skorklja - Kolonja, ob 12. Sv. Marco - Arzenal, ob 14 Primorje PK - Col; Igrišče na Opčinah: ob 8. Bolniška blagajna - Proletar, ob 12. Tiskarji - OMMSA, ob 14. Sv. Vid -Vesna. Igrišče v Zavljah: ob 10. Greta - Aquila. Odbojka - tekme za pokal ZDTV Danes ob 8. se bodo začele tekme v odbojki za pokal ZDTV. SpSted je sledeč: ob 8. F.M.S.A. - Elektra; ob 8.30 Sv. Ivan - DSZ; ob 9 Skedenj - Greta; ob 9.30. Skorklja - Sv. Marko; Tiskarji počivajo. Vse tek- me bodo odigrali na igrišču Toma- Trstu. Nastopili bodo z moško in sija. lestvica disciplinskega pokala za okrožno nogometno prvenstvo V včerajšnji številki smo priobčili lestvico d sciplinskega pokala za nogometno prvenstvo STO-ja. Ce jo pazljivo pregledamo, bomo opazili, da samo tri- enajstorice v nogometnem prvenstvu STO-ja nimajo nobene točke, medtem ko v okrožmin prvenstvu opazimo kar 8 enajstoric z 0 točkami, kar dokazuje, da so bolj disciplin'rune in b! mogle biti za vzgled tudi enajstoricam, ki mu stopajo na prvenstvu STO-ja. Lestvica Je sledeča: 1. Primorje P. K. 0 to:k, 2. Arzenal 0, 3. Sv. Marko 0, 4. Vesna 0, 5. Tiskarji 0, 6. Proleter 0, 7. Sv. Vid 0, 8. Aquila 0, 9. Kolonja 1, 10. Greta 1, 11. Bolniška blagajna 1, 12. OMMSA 1, 13. Col-Uva 10, 14. Skorklja 12 točk. Obširen spored ZDTV V zvezi s sprejemom STO-ja na balkmiske igre. si je ZDTV zadala žično gojiti panogo, kar bo brez dvoma dalo lepe rezultate: imeli bomo pred seboj novince, ki bodo ob temeljitem treningu častno branili v tujini barve našega mesta. Vodijo se tudi pogajanja za morebitno boksarsko srečanje med DSZ ln Kvamerjem. 28. decembra pa bo organlfan množični tek črez drn in st im, kateremu bo sledilo nebroj drugih v organizacijah vsakega športnega društva V sklopu ZDTV. Moštvo Ponzlane Lj. pa bo imelo možnost pokazati svoje znanje ob turneji po Albaniji, kjer bo imela dvoje srečanj, cd katerih bo morda eno z albansko nogor.etno reprezentanco. Tudt telovadna sekcija je 'začela aktivno delovati ter prireja razne nastope. Največje zanimanje vlada pač z.i telovadni nastop madžarskih balkanskih prvakov v orodni telovadbi. ki bo okoli 20. decembra v žensko vrsto, kjer bomo imeli priliko videti balkanske prvake Pata-ky-a ter Agnezo Kelledy-Sarkany. ŽALOST V DRUŽINI ŠPORTNIKA. Pred nekaj dnevi je umrl oče znanega nogometnega i-gralca Ponziane Lj. Stivolija. Užaloščeni družini in še posebej priljubljenemu Pavlu naše iskreno sožalje. Spored istrskega nogometnega prvenstva Danes se bo na vseh igriščih večjih istrskih vasi :n mest nadaljevalo tekmovanje za istrsko prvenstvo s sledečim sooredom: V Novem gradu ob 14.30 Novi grad - Florentia; v Brtonigll ob 14.30 Brtonlgla-Rde-ča Zvezda; v Dekanih ob 14.30 Olimpja - Umag B; v Ižoli ob 14.30 Ižola B - Petrovia; v Kopru ob 12.30 Partizan - Meduza, ob 14.30 Aurora B - Zaščita. Konfekcija po znižani ceni' pri ES Sindikalna zadruga za ublažila pri ES v ul. Zonta obvešča delavce, da bo cd ponedeljka 1. decembra prodajala po tovarniških cenah: moško suknje, dežna plašče, obleke, hlače, jopiče, otroške obleke in suknjiče. Vsi delavci, ki delajo pri podjetjih, bodo lahko dobili blago na šti-rimes čne obroke, ako bo podjetje zaprosilo za to ugodnost. Pojasnila se dobijo v ul. Zonta 2, soba 6. Občni zbor mesarjev Vabimo vs mesarcke nameščence, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v ponedeljek 1. decembra ob 17. uri v ul. Imbriani 5. Razpravljali bodo o važnih strokovnih problemih. Razprava proti (ockerhamu Gradbenik Zumin nravi, da so že vsi podjetniki na prostem Tudi včeraj se Je ves nadaljevala razprava proti kap. Cockerhamu. Ves dan se je vleklo izpraševanje obremenilnih in razbremenilnih prič in so se vrstile razne dolgočasne razprave o postopku. Najprej je pričal hek uradnik z urada javnih del, nato pa Zumin Mario, podjetnik «Industria Co-struzloni Inco*.' Ta je 5. avgusta na izpraševanju izjavil, da je plačal Cockerhamu 200.000 lir, da bi mu dodelil nova dela, ker je pri prejšnjih Imel zgubo. Sedaj pa je to zanikal, češ da je dal omenjeno Izjavo v posebnem duševnem razpoloženju in pod pritiskom. Bil je zato obsojen pred sodiščem v razpravi proti gradbenikom. Dal je pri tem zanimivo izjavo, da je edini podjetnik, ki je še v zaporu, kar je zelo čudno, saj je bilo več gradbenikov obsojenih. Poleg tega je še izjavil, da mu je ravno predvčerajšnjim polk. Pagnotta dejal, da ga bo podprl, če bo pomagal pravic!, da pride resnica na dam S tem je hotel reči, da je hotel Pagnotta vplivati nanj tik pred procesom proti kap. Cockerhamu. Nato so zaslišali kap. Lena, k! je Izprašal Cockerhama, kateri mu je dal razne izjave. Kap. L'no je dejal, da mu je obtoženec dal vse izjave prostovoljno. Nato je pričal obtoženec v vlogi priče. Dejal je, da je bila njegova izjava kap. Lenu prostovoljna, da pa ni vedel, da se lahko po ameriškem zakonu vzdrži vseh izjav, ki bi ga lahko obtoževale. V tej izjavi je namreč kap. Cockerham priznal, da Je prejemal po 10% cd vseh pogodb. Nato je sodišče sklepalo o tem, ali se lahko prebere obtožen-čeva izjava ali ne. Po posvetu ie tožilec izjavo prebral. Iz nje je raz-vidno, da je Cockerham. priznal, da je prejel od raznih podjetnikov razne vsote denarja. Nato so zaslišali ponovno ing. Scnnblich:rja. Branilec je potem predložil vlogo, s katero je zahteval, da sodišče takoj izjavi, da je obtoženec nedolžen, češ da ni obtožba dokazana.'Po ameriškem pravu namreč n; dovolj obtožinčeva izjava na policiji, če ta ni podprta z dokazi. Javni tožilec je smatral kot dokaz dejstvo, da je Squ!re izjavil, da mu je Cockerham dal 1.300 funtov, in Sonnblicherjevo izjavo, da mu je Cockerham dal 100 tisoč lir. Sodišče je po posvetovanju odbilo zahtevo obrambe in odredilo, da se razprava nadaljuje. Popoldne je pričal še arhitekt Sforzina Viktor o raznih formalnostih pri ponudbah podjetnikov, ing. Ostim pa je orisal potek pri cenitvi in dodeljevanju raznih del. Za Sforzino je nastopil ing. Ma-cari, ki ni hotel prav nič vedeti, če pa je že katero stvar priznal, je dejal, da je to samo enkrat videl, da se mu zdi, da je vse približno, tako da se je popolnoma osmešil. Končno je Ceriani Mario ponovno govoril o postopku pri dodeljevanju del. Razpravo so nato odgodill na ponedeljek ob 9. uri zjutraj. Gospodarstvo KOLEDAR Ponedeljek 30. novembra Andraž, Hrabroslav , Sonce vzhaja ob 7.23, zahaja ; ob 16.21. Dolžina dneva 8.58. j Jutri 31. novembra Blanka, Bratko Spominski dnevi 191,2 je I. bataljon dolomitskega odreda napadel belogardistično postojanko v Dravljah, 1835 sd je rodil na Floridi Mark Twain, ameriški pisatelj. Izšla je 7. številka »Gospodarstva*, časopisa za trgovino, industrijo, obrt in finance. List p:'naša poleg raznih poročil iz gospodarskega življenja naslednje č’an-ke: Trst in jugoslovansko-ital’Janška trgovinska pogodba - Vprašanje preusmeritve tržaške industr je -Inflacija preti zapadnlm valutam -Združene jadranske ladjedelnice ” nevarnost; - Značilnosti češkoslovaške zunanje trgovine - Neva proga Sv. Lucija-Skofija Loka - Probitm proizvajalne sile nemškega naroda L‘stu je dodan »Vestnik Slovenskega gospodarskega udruženja s »Tržnim pregledamo. Uredništvo in uprava: Trst, ul. Ruggero Manna št. 29, tel 27847, letna naročnina 350 lir. Nove tobačne nakaznice Jutri 1. decembra bo zičcl deliti tobačni urad na Starem trgu št. 1 nove tobačne nakaznice, ki.bodo v veljavi s 1. januarjem 1948. Potrošniki, ki bedo dvign.li nakaznice naj prinesejo s seboj osebno izkaznico .n sedanjo tobačno nakaznico. Poleg tega bodo plačali še 10 lir za novo nakaznico. Ustanove in podjetja, ki so skup. no vložile prošnjo za dodelitev nakaznic vsem svojim uslužbencem lahko dvignejo nakazn.ee istotam. Urad posluje od 8. do 12. ter od 15. do 18. Razdeljevanje premoga, za kurjavo. Potrošnik:, ki nimajo živilske nakaznice za julij-oktober tekočega leta, s katerimi bi si lahko nabavili premog, naj se zglase na občinskem prehranjevalnem uradu v ulici Mal-canton, kjer bodo dobili posebna nakazila za nabavo premoga samo pri trgovcih: Mari Ivan, ul. San Čili no 81; Juračid Jos p, Industrijska ul. 16 in pri Carbo - Coke, ul. Car-pison 2. Isto tako se bodo morali javiti pri omenjenih trgovcih on: potrošniki, ki sp niso vpisal; pr; svojih trgovcih v določenem roku. Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo trajalo do vštetega 2. decembra. Vrš; se v tajništvu slovenske nižje srednje šole v Trstu Cul Lazzaretto Vecchia 11) vsak dan ob uradnih urah. Prepišejo se na učiteljišče lahko tudi dijaki, ki že obiskujejo kako drugo srednjo šolo. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu. Gledališče Verdi Za začetek letošnje epeme sezone bo gledališče uprizorilo v četrtek opero «Normo» za abonente reda A. V glavnih vlogah bodo nastopil; Lucija Turcano, Helena Ni-cola!, Florenco Tasso in Andrej Mongelli. Režiser Mario Frigcrio, dirigent Antonino Votto in zborovodja Bsnaglio. Tekom današnjega dne naf abonenti za parterne sedeže reda A, C ni D, k; so se abonirali tudi za letošnjo sezono, dvignejo izkaznice za abonma. Ne odnašajte tablic z napisom «MINE», ki so postavljene po miniranih krajih. Vsako brezobzirno odstranjevanje istih je lahko vzrok neštevilnim nesrečam. Pripravljalni tečaj S za pevske dirigente Vsem prizadetim sporočamo, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pevovodje, ki se bo začel v prvih dneh decembra. Vpsuje tajništvo centra kulturnih krožkov od 9. do 12. ter od 15. do 20. Tekma v hitri hoji bo danes s startem ob 10. uri iz ul. Fabio Severo. Vabimo vso mladino, da se je udeleži. Cesta zaprta za promet Občina sporoča, da je desna stran drevoreda XX. septembra med ul. Murati in ul. Brunner zaradi popravljalnih del do nadaljnjega zaprta za prpmet. Zimski urnik za poštne podružnice je uveden s ponedeljkom 1. decembra in sicer: ob delavnikih od 8 do 16 ure razen blagajn, ki se zapro ob 14.; ob sobotah in ob zadnjem dnevu v mesecu pa se Uradovanje zaključi ob 12. uri. Izjema je poštna podružnica št. 3 na Borznem trgu. ki ima sledeč urnik: ob delavnikih od 8. do 19., blagajna do 17., ob sobotah in ob zadnjem dnevu v mesecu do 16. ure. Nov urad za ubožnostna spričevala S 1. decembrom bo vzpostavljen pri III. sektorju mestne straže v Ljudskem vrtu v ul. Gluha urad za izdajanje ubožnih in drugih spričeval za prebivalstva tega okraja Gregorčičevo proslavo priredi prosvetno .društvo Vojke Smucove v sredo 3. decembra ob 20. uri v svojih prostorih vicolo Ospedale Militare 23. Na sporedu so deklamaolje, recitacije del velikega gor.škega pesnika in pevske težke. Nastopil bo pevski zbor «Emil Adamič#. Vabljeni so vsi člani na simpatizerji društva. Običajnega članskega sestanka v torek zvečer ne bo, zato naj se proslave vsi udeleže! Zgovoren petelin poje že v jajcu. Preskrba Oddaja nakazil za preskrbo. Do torka 2. decembra bodo morali vsi trgovci z jedili, prekajevalci, peki, mlekarnarji in drugi oddati obč.n-skemu prehranjevalnemu uradu nakazila: za surovo maslo odrezek I; olje, skupina od 0 do 19 in preko 65 let; odrezek maščobe št. «4d» za upokojence, brezposelne in revne. Bele testenine — odrezek II — testenine. Bele testenine (odrezek za novembre) za delavce žvepleno milo odrezek št. 1; sladkano mleko v prahu odrezek št. 3 za 0 do 19. in preko 65 let ter bolnike. Evaporira-no mleko skupina od 0 do 1 leta ha za bolnike. Zaradi tega bo urad odprt jutri od 8. do 12. in od 16. do 19., v torek pa cd 8. do 19. brez običajnega opoldanskega odmora. Oddaja odrezkov za delitev petroleja. Do jutri morajo drogeristi oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu, ul. Rcttor; odrezke za delitev petroleja. (Odrezek XIII in številka 25-26). Urad bo odprt od 8. do 12. ter od 16. do 19. Razdeljevanje sladkorja. Ker zaradi pričakovanega znižanja cen sladkorju nekateri še niso_ dvignili aoločenega obroka, obveščamo, da ga bodo zamudniki lahko dvignili 1. in 2. decembra pri svojih trgovcih. Podaljšan je rok za delitev olja za mestne in podeželske brezposelne, upokojence in reveže do sobote 6. decembra t. 1. Moka namesto kruha. Peki v mesecu decembru ne smejo razdeljevati moke namesto kruha. Dostava nočnih telegramov Poštna uprava sporoča, da bo ob sobotah ponoči dospele telegrame dostavljala na dom šele v ponedeljek zjutraj. »Fantje na vasi» pri »Simonu Jenku# Opozarjamo na koncert, ki bo v torek 2. decembra v društvenih prostorih pri «Kraljiču», na katerem bo nastopil pevski kvartet Radia Ljubljane «Fantje na vasi*, k; bo izvajal izbran spored slovenskih pesmi. Informacijski list »Cominform« iz Beograda pisan v francoskem jeziku, je v prodaji pri vseh razprodajalnicah časopisov po ceni 25 lir. DAROVI IN PRISPEVKI Nameščenci UIVOD-a daruj-.' lir 100.000 za otroško bozicnico. V počastitev spomina pok. M ; ce Pahorjeve daruje Drago LU lir 200 za Dijaško matico. Ob pogrebu Stanka Kanclerja ■-Solkana, ki je bil dne 23. b ' Solkanu so darovali garibaldmci. pevci za sklad spomenika pa® ‘ borcem 425 din. Odbor se jim tOF-zahvaljuje. Za politične pripornike Tovarišici K. N. in Ernesta pri prijateljih in znancih v Mavru, Pevmi in posebno v °s;3V' ter zapadni četrt; mesta nabraii ^ naše politične pripornike 3720 Vsem darovalcem se Zveza slo? skih žena prav prisrčno zahvad1-Najlepša hvala tudi tov. Laš Humar iz vzhodne četrti, k1 darovali v isti namen vsaka -100 Ur. mmm mrnm TVANCIC RUDOLF, roj. 1919. v Malih Ločah, PodnoVg bivajoč v Trstu pri družim v meli, v ul. Pascoli 39, je , vjo-partizane iz Trsta 2. 8. 19*4. fj, kogar, kdor bi o njem kaJ e\ naprošamo, da javi družini Cep Trst, ul. PascoJi 39. POZORI Naročnikom v Jugoslaviji ^ mo priložili v prihodnjih d položnice. ^ Vse zamudnike prosimo, poravnajo zapadlo naročnino da na položnici označijo točen naslov. Uprav«' Odg. urednik DUŠAN HR®, .]Cc Tisk Stabilimento Tip. ^ri MALI OGLASI RIBIŠKI MOTORNI COLN, dolg 12 m, motor 24 HP na bencin, Se proda. Tel 39-08. 2 HARMONIJA za pevska društva po ceni naprodaj. Ivan Kacin, ul. Cravos 27 (pri Rdeči hiši) - Gorica DRASCEK DIMITRIJ iz Nabrežine 154 je našel moje izgubljene osebne listine ter jih je takoj poslal na Upravoi«Primorskega dnevnika*. Za njegovo prijaznost se mu s tem najprisrčneje zahvaljujem. Oto Kovačič. ZELEZNE VZMETI USNJEN KOVCEG in VOLNENO ODEJO prodam. TRST, GOB ALTI, UL. DEL RIVO 5 Ob 35, obletnici poroke MARIJE OREL in IVANA JERKIČA čestitajo, želeč jima še mnogo srečnih let hčerke, sin, zetje in vnuka. Opč ne, Barkovlje Šmartno 30. 11. 191,7. Danes ob 18. uri bo v novih prostorih gostilne Gregorio Magdalena VELIK J A V EN PLES Vabljeni vs; Vabljeni vsi KINO OB MORJU. 14.00: »Čudežni dvor». Čudežne dogodivščine F. Villona. FILODRAMATICO. 14.00: »Me- hiški iskalic zlata*, P. Muni, B. Davis, B. Aberne. CENTRALE. 14.00: «Karavana na Zapadu*, G. O’ Brien. ARMONIA. 15.30: »Padovanski trinog*, C. Calamai, A. Varelli. ROS3ETTI. 15.30: »M.lredov roman*, J. Cravvford, J. Carson IDEALE. 14.00: «Megle», A. Bo-gart, A. Smits. IT ALI A. 14.00: «Tri sestrice*, Barbara Stanwick, Gecrg Brent. SUPERCINEMA. 14.00: «Ana in siamski kralj*, Irena Dunm in L. Darnčl. VENEZIA. 14.00: «Mlhec in Jakec v družbi*. RADIO. 14,00: »Nekoč je bila ladjica*, S. Laurel in O. Hardy. FENICE. 14.15: »Zginili so v haremu*. Dnevn'';: Poroka El.zabete Šlt€* BELVEDERE. 14.00: «Konj.nik tajinstvenega mesta*, G. Houston, NOVO CINE. 14.30: »Tajinstvma žena*, Franchot Tone. KINO V NABREŽINI. Danes v nedeljo in ponedeljek: »Karneval življenja*. KINO DEKANI. V nedeljo 30. t m. ob 16., 18., 20. in 22.: »Nedosegljiva sreča*. mm stroje najboljših znamk, don eče jn tuje prodajamo po zelo UGODNIH CENAH Prodaja na obroke in proti takojšnjemu plačilu Dolgoročna preizkušnja - najboljše jamstvo. ( VELIKA IZBIRA STROJEV ZA POPRAVILA NOGAVIC Električni motorji za industrijo in za domačo uporabo. V VASEM INTERESU JE, DA NAS OBIŠČETE. »UNIVESSAU TECMICA TRST — ISTRSK\ ULICA 13 — TELEF. 94 t«3 NOVE CENE VSI, KI BODO PREGLEDALI NASE CENE, BODO MORALI PRIZNATI, DA SO najnisje na trgu ČEPRAV JE BLAGO DOBRE KAKOVOSTI IN SKRBNO IZDELANO Cenik za december 1947 Dežni plašči Dežni plašči Meške hlače lir Dežni plašči Moške obleke Zimske suknje OD ZA OTROKE S KAFU-1 CO v raznih barvah ZA DAME s škotsko pod- |J„ *J ■ifllj logo in s KAPUCO . Hr J.uU" VOLNENE, IZ FLANE-]jn n nJlA LE, skrbna Izdelava . . III »L*»u IZ CISTE VOLNE, ki se prilagodi vsakemu dežne- ij n mu plašču ali površniku lil d. IZ BOMBAŽA MAKO’, prvovrstne kakovosti . Sz najlepšega volnenega n_ n sukna v veliki Izbiri , lil «*• v bogati izbiri klasičnih n , •vzorcev, skrbna izdelava iii_ /JSl jfjjjlj L DALJ® lir 1 in dobra podloga . PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, O BI S Cii $ MACAIIinil lil CDRSO NA KORZU št. 1 — BORZNI TRG (PASAŽA PROTT^ Ikiuilliiui ASIZZ Opčine priredi v NEDELJO, dne 30. t. m. ob H- u ji ir n o Sledi družabni vt-čer, ples In srečolov. VABLJENI VSI! VABLJENI Za Miklavža PREKRASNI MODELI, najmodernejši čevli* za otroke in odrasle CENE ZMERT115' TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOIZIJ TRST, UL. TRA [ RIV1 2 (ROJA1^ Dr. GfiETA, Izdeluje proteze v Jeklu, zlnm, kavčuku V) plastiki. Največjn garan-clja. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 Šivalni stroj garantirano dober, za lir 12.000, drugi stroj, znamke Necchi, prodam. Redka prilika. COSLOVICH TRST, skladišče v ul. Manzoni 4 KINO IN TV OFiriNA e Po prihodu fašistov v Slovenijo, enainštiridesetega leta, so letaki t(Ii9lašali, da bodo fašisti Slovencem pustili njihovo vero, šege in ‘)e*'k. Potem ko so si Slovenci v štiriletnemi boju na življenje in ta proli fašizmu priborili svojo popolno kulturno in politično svo-, ho, jim Zavezniška uprava dovoljuje v Trstu izražati le «ljubezen 11 ljubezen do rodne gruden. Kar so prej fašisti Slovencem prepove-| ,o;i prav to Um je te dni prejjoiedala Zavezniška uprava, ki na, jved-| t hvljci Slovencem zaveznike proti fašizmu v pravem pomenu besede • j ‘‘ zastopnike spoštovane zapadne kulture, v kateri naj navedimo sa-I J?? nekatera imena: Sinclair Louis, Sinclair Upton, V/alt Withman, 'vkens, Bernard Shaw, Virginia Woolf, Theodor Dreiser. . Bistvo je v nečem drugem. Bistvo prepovedi Cankarja je v tem, Zavezniška uprava nadaljuje proti Slovencem danes prav isto jtlturno politiko, kakršno sta izvajala na slovenskih tleh oba ja-totidna okupatorja. Sedaj jo nadaljuje Zavezniška uprava, ki se toVa za Jožetom Germomt to je za slovenskimi Ejialti in fašistični-i11 Podrepniki. Zavezniška uprava jo izvaja prav v tistem času, ko feeris/ci zurnalist Laslcg in angleški tajnik PEN-kluba Ould na kon-nemških pisateljev v Berlinu (5.—8 oktobra 1947) očitata in 1 ^podata kulturno politiko v Sovjetski zvezi, da je nazadnjaška, ker ‘ra svobodo ustvarjanja. Fanfara tako imenovane visoke svobode uf,Padnih demokracij v Berlinu je natanko tiste dni pokazala svoj r°vi zvok v Trstu in njegovem, radiu. . Slovenska literatura, ki jo slovenski tržaški radio sme oddajati, * sme vsebovati nobene politične, nobene socialne ideje, le «ljube-71 je dovoljena in ljubezen do rodne grude.» , Poslušajta, Lasky, Herman Ould! Ali Shakespeare nima nobene ^'tične, srtcialne ideje? Je nima WoOlj? Dreiser? Sinclair Louis? , alt Vfithman? Bernard Shaw? Stevenson? Tackerag? Dickens? In ' 1 drugi, s katerih imeni se ponašate pred svetom? r Slovenci smo dovolj kulturni, da lahko pravilno krstimo te me-po katerih so danes vsi napredni pisatelji Amerike «tabu», s *ta se 11 a berlinskem kongresu razglaša pisateljem neomejena ^>oda, v Trstu pa dovoljuje Slovencem le «Li/c» literatura, i., Te metode nazivajo kulturni napredni narodi — imperialistično ‘stične. j Slovenci smo toliko kulturni, da se nam vidi preponižujoče Zn-^hiški upravi pojasnjevati, kdo je bil Ivan Cankar. V angleških s t’Oarnah stoje prevodi njegovih del, če niso razprodani. Seveda, de i^fnski Efialt utemeljuje prepoved Ivana Cankarja s trditvijo, da ^jektivno gledana osvobodilna borba (mišljena narodno-osvobodil-ue,t>orba Titove Jugoslavije) ni bila osvobodilna borba naroda, tem> iuvJe bila borba za zmago stranke», vemo Slovenci natanko, dn je v oke besede odgovorna Zavezniška uprava, ker se iste besede po-nekje na Kitajskem, v Indoneziji, v Vietnamu, v Grčiji, v “ itd. tu Slovenci smo tolikanj kulturni, da nas je v imenu človeške, kul-ii*,e "ram, da je Zavezniška uprava z orodjem slovenskih fašističnih te. °sramotila vse resnično kulturne ljudi in množice v domačih zadkih deželah. V/'asfcy, Herman Ould, kdaj in na katerem kongresu pisateljev Povedala tudi to bridko resnico, da je Zavezniška uprava v Prepovedala Slovencem na Svobodnem tržaškem ozemlju po-°ti njihovega največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja? %i*0sky, Herman Ould et cOmpares fanfar isti spopolne pisateljeve povejta takrat še to, da je ta prepoved izrečena v Srednji >ita H tistim Slovencem, ki pet in dvajset let pod fašistično vlado kin.>,npH javno govoriti slovenski in bi sedeli v dobro poznanih •i >tll' 6e bi izpregovorili ime: Ivan Cankar. In zaključita, da so se u<1)e skozi ttiri leta na življenje in smrt borili proti fašizmu. ^otem, bo imel svet res pravo podobo zapadne kulturne svobode. Jugoslavija zagovornik pravic delovnih množic na STO-ju OB OBLETNICAH ZASEDANJA AVIMl-a V JAJCD IN PROGLASITVE FEDEBAT1ENE LJUDSKE REPUBLIKE JUI&0SLAVIJE 29. november 1943. leta pomeni prelomnico v zgodovini jugoslovanskih narodov in Balkana. Najvišja politična oblast jugoslovanskih narodov v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem — AVNOJ je namreč na svojem zasedanju tega dne začrtala obrise nove Jugoslavije. Ta sprememba je prišla do izraza tako v notranjem življenju nove Jugoslavije kakor tudi v njenem življenju in položaju v svetu. Domači in tuji kapital je v stari Jugoslaviji s pomočjo reak- cionarnih režimov z vsemi sredstvi zatiral ali zaviral vso življenjsko in ustvarjalno silo jugoslovanskih narodov.* Jugoslavija je morala v interesu domačega in tujega kapitala ostati nazadnjaška agrarna država z vsemi posledicami: rjizka življenjska raven ljudstva, izkoriščanje delavskih množic do skrajnih meja, skrajno nazadnjaštvo tako v kulturi kakor v tehniki ter odvisnost od Inozemstva v njenem notranjem in zunanjepolitičnem življenju. Sklepi AVNOJ-a so notranje stanje radikalno spremenili in dali osnovo za popolno spre- membo tudi v zunanjem življenju Jugoslavije. Življenjska in ustvarjalna sila jugoslovanskih narodov je šele na tej osnovi prišla do izraza in polet, ki ga opažamo v obnovi in izgradnji nove Jugoslavije, je posledica tega. Petletni plan v vsem svojem obsegu bi ne bil mogoč brez sklepov, 29. novembra 1943. Spremembe odnosov v notranjem življenju narodov Jugoslavije so pogoj, brez katerega bi se petletni plan nikakor ne mogel izvesti niti začeti. Petletni plan pa ne predstavlja samo izgradnje novih tovarn, že- leznic, cest, dviganja agrarne produkcije s pomočjo mehaniziranega obdelovanja zemlje, ampak predvideva izgradnjo šol, odstranitev nepismenosti in splošen dvig kulturne ravni narodov Jugoslavije. Petletni plan torej predvideva popolno spremembo v gospodarskem, socialnem in kulturnem stanju narodov Jugoslavije, ki je istočasno osnova za nadaljni razvoj Jugoslavije. Toda vse te spremembe se odražajo tudi v odnosih Jugoslavije v zunanjem svetu. Kot smo že ugotovili, je bila Jugoslavija vazalna država, ki z ozirom na svojo notranjo strukturo ni mogla nikoli zaživeti svojega samostojnega političnega življenja, ampak je vedno delala po diktatu od zunaj. Beograd je delal to, kar je diktiral London ln Pariz ali pa Berlin. Leto 1940. in 1941. sta nam za to najboljši dokaz. Sprememba notranjih odnosov pa je imela za posledico tudi usamosvojitev Jugoslavije v njenem zunanjem življenju. Od bivše vazalne Jugoslavije je nova Jugoslavija postala vodilna sila na Balkanu, ki v interesu miru, gospodarskega in kulturnega medsebojnega izpopolnjevanja in sodelovanja sklepa pogodbe s svojimi sosedi in s tem ustvarja mogočen branik miru in. demokracije v Jugovzhodni Evropi. Istočasno pa. je nova Jugoslavija v mednarodnih odnosih poleg Sovjetske zveze najbolj odločen pobomjik demokracije in miru v svetu ter odpora proti imperialističnim težnjam Zapada, ki skuša s pomočjo Marshallovega načrta in raznih posojil in podpor zasužnjiti ekonomsko in politično šibke države. Odločnost, ki jo Jugoslavija danes kaže na svetovnem političnem popriščp za mir in demo-kraoijo, temelji na njenem notranjepolitičnem ustroju demokratične, ljudske republike, vse pa temelji na sklepih AVNOJ-a od 29. novembra 1943. Delovne množice Tržaškega ozemlja, ki ga jugoslovanska ljudska republika objema v skoro vsej dolžini njegovih mej, pa se globoko zavedajo dejstva, da je nova Jugoslavija od vsega začetka svojega obstoja neštetokrat dokazala in vsakodnevn« dokazuje, da je najboljši zagovornik njihovih pravic ter najkonkretnejš! in naj bližnji zgled resnične demokracije, vzor ureditve nafodno-stega vprašanja, resnične svobode io napredka. Mi, Slovani Tržaškega ozemlja in naša Osvobodilna fronta se globoko zavedamo, da smo tudi mi doprinesli svoj delež k zgraditvi temeljev te nove Jugoslavije, čeprav smo morali v interesu miru žrtvovati prebivanje v tej divni zgradbi bratstva in edin-stva. Toda njeno tesno bližino in njen materinski objem čutimo danes bolj kakor kdaj koli in vemo, da nam bo vedno le bližja, kolikor bolj se bodo vsi do zadnjega — še tako zakrknjenega reakcionarnega prebivalca Tržaškega ozemlja — morali nujno prepričati, da za, Trst ni mogoč gospodarski obstoj, še manj pa njegova* politična neodvisnost brez tesne povezave nanjo. 2 vidika teh nujnosti gledamo tudi tri ob IV. obletnici rojstva in II. obletnloi proglasitve republike ter ob zadnjih izjavah po obisku maršala Tita v Bolgariji — kf ne sovpadajo zgolj slučajno prav na včerajšnji dan — z optimizmom v svojo bodočnost. .v.* 7's' Junaška borba, zasedanje v AVNO-ju (desno zgoraj) so rodili novo Jugoslavijo, deželo ljudske demokracije, bratstva In napredka. K «PISMU IVANU CANKARJU NA ONI SVET Z DNE 16. XI. 1947. Pismo je bilo napisano, ker je bil dan v tržaškem radiu ukaz: «Cankarja sploh ne!». Če se je brž nato ukaz ublažil — tem bolje! A. BUDAL ? LSOp Kulturni borec za suovodo iPoet, le malokomu znan, leži po svetu razmetan*, je pel Gregorčič o sebi l. 1882 ob prvem zvezku svojih «Poezij*. Kakšna laž je postala ta vrstica do danes! cPoet, v širokem svetu znan, kulturni borec in Slovan* bi se moralo danes glasiti tisto geslo. Rodil se je 24. novembra I844 v Vršnem nad Kobaridom. Stodrugič se ponavlja letos njegov rojstni dan. Koliko spre- Spomenik na grobu S mona Gregorčiča na pokopališču na griču Sv. Lovrenca na Tolminskem memb in kakšne spremembe v enem stoletju! Njegova domovina je ječala dolgo pod avstrijskim, nato pod fašistovskim jarmom in končno pod samovoljo tuje vojaške uprave. Sele dobra dva meseca ji sije tista popolna narodna svoboda, o kateri je sanjal pesnik, ko je oznanjal in klical — zedinjeno Slovenijo. Pol stoletja je bil Gregorčič peveo narodovih usod in je kulturno vzgajal vsa svoj rod. Ob njegovih domoljubnih pesmi je začel narod krepkeje verjeti v svoje poslanstvo in zahtevati svoje pravice. Iz Gregorčičevega rodu je izšel v našem stoletju tisti starejši in mlajši rod, ki je v prvi in drugi svetovni vojni iz-vojeval skoraj vsemu narodu popolno svobodo. Prva svetovna vojna je dala Slovencem zelo, zelo okrnjeno Slovenijo. Sele osvobodilna borba jim je prinesla skoraj celotno izpolnitev vseh stoletnih sanj o narodni svobodi in je ustvdrila pogoje za uspešno narodno izživljanje najzapadnej-štga roba Goriške in Beneške Slovenije, fci sta morala ostati po tuji krivičnosti kljub zmagi še zmeraj pod Italijo. Da so današnji uspehi taki, za to gre velika zasluga prav Gregorčiču kot kulturnemu borcu za svobodo. Razglejmo se kratko po tistem Gr‘gorčičtvem delu, ki je bilo kulturno in borbeno obenem. Gregorčič je bil pravi sin svojega naroda in glasnik najvišj ih narodovih teženj v letih zagrizene borbe za temeljne narodne pravice zoper dva zemlje lačna nasprotnika. Nemoa in Italijana, ki sta od severa, in zapada iztezala grabežljivo roko po slovenski zemlji. V Gregorčičevih strunah najdejo najkrepkejši odmev vse javne zgode in .nezgode Slovencev v drugi polovici devetnajstega stoletja. Primorski Slovenec se je moral otepati dveh potujče-valcev hkratu. ki sta se včasih družila zoper njega, včasih pa sta ga izigravala po svojih tr nutnih težnjah in potrebah. Vse to odseva iz Gregorčičevih domoljubnih pesmi, ki zavzemajo nekako četrtino vsega njegovega dela. Njih vrsta se začenja v prvem zvezku z romantično fantazijo «Naša zvezda*, kjer se pesnik ozira v svobodno preteklost in kliče lepšo bodočnost. V pesmi <*Mojo srčno kri škropite» želi, da bi mlada srca plamtrla za dom in rod kakor njegovo. *Na sveti večer* išče domovju srečo v preročnih valovih. Sredi zvezka se mogočno razmahne domovinsko čustiro v «So:i». V elgnaciju Gruntarju* proslavlja zvesto službo domovini. Najgloblja narodna bolest se oglaša iz tožečih: «Na potujčeni zemlji*, «Domovini* in še par korakov proti hiši, obstf, prijel Petrčka za komalec, ga stis- nil k sebi, padel na kolena ‘h s.. zgrudil. Med truščem ekspl01,1 bomb in prasketanja pušk sr,!t! ga začuli: «Tata, tata, da) ^ rokooo...!* Petrček se je dvignil. Vpil je tekel v nasprotno smer proti it' klonu. Spotaknil se je, padel po vseh štirih silil naprej. l bil par korakov pred nami-Petrček! Petrček!* sem kričal. Obstal je. Dvignil je 9 ! vo. Vzpel se je. Takrat je znati zaregljalo. «Zvečer smo jifi pa pokopa,'_ Petrčka, mamo, očeta, zves ■ starko in štiri naše tovariše. Ju"‘ zjutraj bomo šli mimo njihov*1 gomil...* Nebo je bilo posuto z zvezdara1; e Sed a j stanuje v njihovi domačin, ki so mu bili vse P° gali.» Hladna sapica je zavela ** Škrbine. Nekje v daljavi ie ^ bevskal lisjak... MIKLAWŽE¥& DARILA % Prodaja in zamenjuje PERIZ ‘ Tro. Sv. Ivana 1. ZLATO SREBRO briljante Kmetje f Vrtnarji m SRtnena. krmj^ za živino, orndio vse kmetijske vam nudi potrebščin« * Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z. o. j v TRSTU Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-386. Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88-19. KRZNA popolna Izbira ea vsak okus. Nv vadne, srednje in dragootne kotve hovint, — Plačilo tudi na obrok*' KRZNARSTVO ZILIOTTO Trst - ul. Trento 11 - tel. 2Q3Z^ ioL sv. na ze nadaljnjih 7y\ikžav.im žoln znižane cene 10% p o pusta za EMAJLIRANE In PLESKA-NF ŠTEDILNIKE, PEČI, ki se kurijo z drvmi, premogom in žaganjem; PEČICE na plin, elektriko, premog in za vse predmete, izdelane iz 99% čistega aluminija