lakajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti Be list ne pošli « St. OT. Posamezna številka stane 20 vinariev. Mftribor, 24. moja fjetnik 11. YICE. 286 tisoč Daimatinse? za Jugoslavijo. S IH» 2Ì. m» a Od 810 òli prebivalcev, ki sr*0*jo v DjinacM ped izeml/e n je zasedenc od l »? jsn»«, pc je 286 674 izjavilo pri ijiiiskera glasovanja z» Jogo-slavijo, b&rao 87ž% i® jih ni hitelo iz.asm za ,n*So državo. meb pi s» ti m g*o izjavit» Dogodki pri Güir.eks, Slovenec, ki je preko 'Marije Snežne in Jare-bine pribežal iz Cmureka v Maribor, mam opisuje položaj pri Cmureku naslednje: V Cmureku in okolici vsakega Slovenca, ki se pokaže, pretepejo, zaprejo ali pà mu odvzamejo denar in gornjo obleko. Pred nekaj dnevi so zaprli 2 slovenski učiteljici od Marije Snežne, Sumi se, da je pri tem imel svoje prste nadučitelj Koss od Mar. Snežne. Dne 22. t. m. so cmureški Nemci napadli icmureško pošto, kjer so bili uslužbeni slovenski u-radniki in sluge. Podrobnosti o tem napaduj mi niso ztfaue. Nemci nas tepejo, a Slovenci jih božamo, Ce v Mariboru testa ne verjamete, pridite pogledat. Vojaška straža pri cmureškem mostu pusti vsakega še tako sumljivega Nemca Čez most, samo če prinese od našega „prijatelja“ cmureškega župana dr. Sclior -maha uradno potrdilo, da ima dotična oseba važen gospodarski opravek na slovenski strani Mure. Dr. Sehormann daje graškim visokošolcem, ki špionlrajo po Slovens!.ih goricah, polrdila, da imajo na desnem bregu Mure posestvo, vinograd ali kaj takega. In naša odločna vojaška posadka, Jd ima. še bolj odločna navodila, pa pusti te špijone pasirati cmureš-ki most. In ti sumljivi ljudje hujskajo po Slovenskih goricah in širijo vznemirjajoče vesti med našim lahkovernim ljudstvom, Cmurek leži v nevtralnem gagu in bS ne smeli ljudje tam noistiti orožja, A poglej v Cmurek! Deca, celo šolarji in nedorasla dekleta so pri belem dnevu opasane z armadnimi revolverji. — Vprašam kot nepristranski raziskovalec razmer jna črti Spilje—Radgona: Ali imate zavezane oči? Ali ne vidite, kaj sé pripravlja? Zakaj jse ne pčšlužite določila v demarkacijski pogodbi, ila smémo zasesti cmureško mostišče, Če so dani pogoji ?=Ti pogoji so že davno dani. Nisem pesimist, a gotovo je, cla bodo Nemci nekje skušali udariti, Ali hočete tudi Slovenske gorice spremeniti v drugo Koroška? To’ileo sem Vam .sporočil, dai boste v Marifcjoru vsaj nekol ko poučeni o položaju pri Cmureku. Od druge strani se nam še poroča' Koren Iv. je bil poštni šel v Cmureku. Dne 22. t. m., ob 5. uri zvečer se ie vračal s službene pod v Cmurek, ki leji Y, nev,ra,nem ozemlju. Tu ga takoj, ko je preko -raču most čez Muro, napadejo domače tol e, začno pretepati, krčoč: „To je zopet ena taka jugoslovanska svinja! Na ričet z njim!“ Zvezali so <*a in od- gnali v smeri proti Stradenuj tepli med potjo, da je ves poln debelih bunk na glavi. Ujesti mu niso ves čas ničesar dali. Sele drugega dne zvečer se mu je posrečilo, da je ubežal, dospel do železnice, se skril v vlaku v nek varen kotiček in pripeljal v Maribor, Radi. njega so Nemci napadli naš vlak in preiskali vse vozove. Nemci se začenjajo bati, da bodo izgubili ne salmo Maribor, nejgo še mnogo več na severu in radi tega so pričeli organizirati toloVajjskei tolpe, (jih preskrbeli z orožjem, celo s topovi: A tildi organizi-j rano razbiojništvo jim ne bo nič pomoglo, Puzi)P,k p dpisjmipU drž a Micga po-« j te Dočim sé opaža y drug h krajih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev živahno gibanje in zanimanje za na,še državno posojilo,, je nastalo v tem o-ziru v mestu Mariboru neko mrtvilo in zaostaja naše mesto za drugimi kraji. Izgovor, da so temu vzrok kapitalisti nemške narodnosti, kateri so se povečini držali, doslej rezervirano, ker so še vedno nepotrebno dvomili o pripadnosti Maribora,, je le deloma upravičen, kajti izkaži denarnih zavodov kažejo, da se tudi Slovenci v. Mariboru niso preveč zanimali za naše državno posojilo. Vzrok je menda iskati še v tem, da se zamenjava; to državno posojilo s prosiulimi avstrijskimi — vojnimi posojili. Iz načrta našega finančnega ministra je dovoli jasno razvidno, da je naše državno posojilo na jsi-gurne,;ši denarni papir, ki.se. bolje obrestuje, kakor vsi (iru.g! vrednostni papirji.,- .. . Posebno še opozarjam, da. bodo boni državnega posojila-i ri ureditvi valute imeli posebne prednosti, in je torej že iz gmotnega stališča najbolje spremeniti gotovino v sedanti, vrednosti v državno posojilo. S tem ne bomo- le gmot no sebi.'in naši državi pomagali, pokazali bomo tudi, da nismo le z besedo, temveč tudi z dejanjem vred i in vneli pripadniki kraljestva SHS» V Mariboru sprejemajo podpisovanje državnoga posojila: Posojilnica v Mariboru, Narodni doni, podružnica ljubljanske kred tne banke ter podružnica štajerske eskomj. tne banke Imena onih', ki bodo podpisali državno posoji-Jilo, se bodo od časa do Sasa objavljala v vseh mariborskih Časopisih, Naj nikdo ne zamudi roka za podpisovanje državnega posojiila, ki je določen do vštevŠega due 31. maja 1919, Mestni magistrat Maribor, dne 19. ma|a 1919, — Vladni komisar: dr, Pfeifer, Ali res? Iz Ptuja nam piše'prijatelj lista: V torek, dne 20, maja, sem sedel pri JanČejjju v Gosposki ulici opoldne pri obedu. Bil sem sam, A pri sosednji mizi so sedeli trije starikavi gospodje, Ker sem pogosto slišal besede: „Deutschösterreich“, ,.Südsllavien“ itd., sem postal pozoren. Prisluškoval, sem tako, da možakarji tega niso opazili. Mož s sivo glavo in sivimi brkami pod nosom pravi: „Pravzaprav se nam odslovljenim magistralnim uradnikom Rodi sedaj čisto iletno. Dela sicer nimamo, plačo pa vlečemo kakor oni, id opravljajo službo. Se na misel mi' ne pride, da bi odpotoval v Gradec,“ — Drugi mož, z odurnim buršovskim obliamomi, pa pravi: JE, v Ljubljani se nas bojijo. Plače nam drugače tu na magistratu ne bi dali, če ne bi deželna vlada v Ljubljani to zahtevala. Saj smo mi itak plačani tudi od Gradca. Dvojna plača, 'draginjske doklade in še povrh nič dela ter dovolj jela in pila, to je pač prav«, nebeško življenje,. Ti „neumni“ Jugo&tovani go nam res preveč dobri. Tudi odstavljeni mestni policaji še dobivajo svojo plača od mestnega magistrata, ker je , ljubljanska vlada to strogo zahtevala..“ Nato so govorili, kako se Slovencem v Gradcu in vi Celovcu slabo godi, kako so jih brez službe in plače izgnali ter jim celo odvzeli, premičnine in drugo lastnino . Sveta jeza me ie popadla v tem trénotku. Nemci in. sicer celo najbolj zagrizeni naši nasprotniki priznavajo, da smo premehki in prepopustljivi. Nas tepejo in nas mori'o,, mi pa te švabske gade po kraljevski plačujemo, krmimo in jim dovblirrvo uživati popolno in nemoteno svobodo. Gospod urednik, povprašajte ji a magi stratili, ali je res, dai je ljubljanska, vlada naknadno dala, izplačati švabskim uradnikom in u-službenopm ni afte. iiOpomba uredništva: Bomo vprašali. Kakor hitro dobimo odgovor, bomo poroftali J liko. Za one Čase je za Maribor to presenetljivo1 ve- Nekrlhj in ?edaj. Mariborska slovenska mladina vi prejšnjih čar sih, jLeta 1862 so bili mariborski dijaki naročeni na 10 izvodov (takratnega slovenskega leposlovnega lista: Slovenski Glasnik, jLeto poprej pa na 50 izvodov. Posebno je pohvalil mariborski dopisnik ljub -ljanskih „Novic,“ da je v. Mariboru „posebne hvale vredna bogoslovnima, v kateri veje krepek naroden duh," ki pošteno varme domače svetinje,“' To trditev je podprl z doka/.om, na Jo v bogoslovju 32 udov Mo horjeve družbe, ravno izišlih Krekovih .„Poeziji“ se je razprodalo 20 iztisov, almanaha „Nanos“ 4,2; „Cvetje iz domačih in tujih logov“1 ima naročnikov 38; Razlagov „Pesnik“ 22; „Glasnika“ prihaja v semenišče 18 iztisov; „.Stimmen aus Innerösterreich“ 14; „Novic“ 8; „Slovenskega Prijatelja“ 8; „Solsk, ".Tovariša“ 4: „Glasonoša“ 2; „'Goriški oglednik“ 2; „Zgodnja Danica“ 2: poleg tega še: Ost und West,; Blahovest, Hamoniticky listy, Zagreb. K tol, list. 1 tavaatel.stvo je za splošno uporabo v zabavnici ku-; òvalo „Novice“, „Danice“, „Stimmen“ itd. I Dfgodki v Studencih; V četrtek zvečer so ss pri cerkvi Sv. Jožeti ▼ Studencih zbrali »ptbjžD « renm’arski in vse-remSki p- b dini — bilo jib je kakih 16—20 — in so na vse pretep tulili »Die Wacht am Rnein«, »Deals« hiand ii mr alles« itd Sudali so se tuđi klici; »Aozng füislavien« »H eh Deutsch Otoler-reci«. Nisrgar ni bilo, ki bi bitte vročekrvnež* >porniril«. K|e je bil gereut, kje orožništvo, kje veješ v©, ki s» sprehaja po stud nškit ulcah Md“ kričati-so bili indi t-le fantiči: Ssrgaus, P*G6, Mezgi, Poiič, Pi bsräek, Kr,bat, Lang m Jckovec. Cepljenje koz y Marib ru Ker ie dobiva- cepilnega materijala cfrikoč« n?,, te v razgasu z dne 1 maja t I določeni rok z* završite v cepljenj« proti kcz»3> podala do 8 jun ja t. Ì. Posesti,iti hiš, k*!e ih sUnova'ci ž »msio s>ri(ev?b o tepijeMu, Daj ta spiičata i-a ga hišr.e‘ liste prH^že mag» t ata v p's r 1 n ett-erga zdravnika R th uspUtz št 9 <&# 26 »o j» t-L, ker morejo DA;«»Smejo Jo to k& do« 10 ja* tojs t I bit» sploh »s izifz zbr«ni Stranke M hi rek varnoJih, se bodo v smislu naredbe o o -4>ilrnnr» cep’j n>u kar n*j t že kaznovale. Od 9ž. do 25 W»ja feplje ja v .ftešsi $uh 4 as 'ežo* - d e bo. p» t pa se bo t m s «egijet jtm m-da jevslo 26 28 io 31. maja ter 1 ia 2 to» »|a Z razdelitvijo potrdil o cepljto ja se oaial n e v qo od 17 are (5 po st re a.) naprej na. k ra a erp'jen,». V soboti dne 24 n aia se .začne z ris diljevsojem sp-ičal te cb 14 (po starem ob 2. pc pr). Ta dao dobe spričevala j'>, etoe 25 maja 1919 ib p A 17 ai v-j. eel’.kl dvorani »N„rodoe;to HO j§ ; m šč 2 H Nto gi b f ji 3 c £ 1 Ü 1 /1 ; C. vi ; 50 K D i - š * e > n V»ri'*ftké; vM-.-p. si. e. I K . — VCp t tj j & V.-itìp' c v Ts 1* t rb d -",.s G r ..% v % n bitni .ki; V' M/Js b j id 10 ■ -11 «r» pri ylé- hm Mariborske Slovenke« pridite V poudeijek, dne 26 maja ob 17. ,6) ori vse na ustanovno zbo rovanje Slovenskega ženske g« draStva v Narodnem demo. ' , Mariborski trg je bil danes zopet živahen Posebno mnogo smo opazili jajc (nad 40 ko&st) in krompirja. Jajca šo prodajali kotn&d po 60 do 80 vin.; krompir pa merico po 6 io 8 kroa. Tadi stare ropotije (obleke, obuvala, pohištvu) je bilo več kot dovolj. Po dolgem časa so se pojavile na t’gn tadi gibajoče iz Slov. gor e. Cepljenje v* Maribora. Pri pregleda letošnjih cepljenj proti kozam sem se prepričal, da se pri mnog h vprvič cepljenih uspeh cepljenja splob ne da dognati.- To mjbrž izvira cd tod, ker mnogi cepilo raz roko namenoma ali le slačajno precej cbriSejo in s tem preprečijo pravilni učinek Jez bom v vseh neuspešnih slučajih osobita otroke ti so najbolj v nevarno ti pred boleznijo koz po »ovno cepil dne 27 maia cb 16. (4 ) ? deški Soli IV. na ?e!bübSta 0,n>zjrjam matere enih cepljenih otrok pri Juter h je cepljenje ostalo bre?> usptšso, da otroke gotovo prinesejo , h ponovnem repljenjo. M aribor, dne 22 n aja 1910 -Mestni zdfsvitk' Dr.’ L-ofhnd, s r. Narodna kavarna. Dane«, sobri r 24 I m. zvečer otvor: g SteiCnr Narodno kavipd••'•^.'biti.' k/tr je b>la popnj kavama E ropa Proif^i+i s » p«'p »l ipm* ip, sicer moderno i prenovljeni: .ìluvb »love »ko -podjetje to.t>h» -r-ri poročamo. ’ N.unški napis „H del Moht“ -je ž* izg> oil, -Kat- z vršel jem ;io 'dédovVpik-Mjo'j bi ežimo1 Upamo, da bomo V;dogledne.n&rčfcid ss g ertali tudi nov lep slovenau r ap s Slovenski slaščičar.* V Grajski u iči ftt. 2 ( i^r je prej bil» Pe. it-anova slašč Carn») j«■'o&uht >U š čičirao Slovenec. Milan Ko.-é'.’: Dal jefg>«prav>tr In-li lep vel k slovenski.- usp g -»ad- 'bg-v.pp, k Pse' post beo nično p daja po c« It m Grajskem t-gn"-': Siovei stega sUfičičarja. prav- \\ pio ..pr^ojočam&v kav«rnsr,«m, gostdnlčapem ter že ai o ». at '-itr nevestam! ® V kavarrò „Theresienhcf* Iga vedno "'zsba5? o: jagoelov»! ski Častnici in drug* javt». "funfce-dt’ •Arji, čeprav in amo stdsj v Manbvro "ö'o’-i prt o »s uh slovenskih javi >h loka ov. Va*ko «èmMee-wsjé nemšk b gostim in kavam jr torrj prpčlm-nta or otemepebo U amo, ds la « penvin .in e Löfc g a*. Vpijočega v t>rŠC*vi. Kaj dela E nhaner v Maribora? °r:j irij * »s epoz ni,- d» je .viji I te cUi n» fi.'er bor^k t. ili rati zt snega velikega nemškega. bn • f£- • ki je bil s ij f ? g 'radtVfoeče * r g >v 'u?f« < b ju bijenu twž>!o K* ko j E . h 'U: 1> :žf M r'bcr, .: c »m je o g n ii;-n 0|ì;^>.! .sv : . i pin j JO Ig h . S gß |V ¥fm »Nič noveg .r fl 'drvgi 'V* o v >-o!- 1 pl | ,d* at v t k.-m. > S' » » f r .aJ a ® v f f/ij:" $ \ -. n ì*uuljt:i b j>-:d -A jS#' c. iy ; g4|i ?. p i»' čaše [ uredništvo vpraša ob sklepa uredništva merodajna j mesta v Ljubljani ali Maribora, dobi vedno kratek odgovor: »Prav nič novega!« Č-mti so bili vpoklicani? VpraSamo poveljstvo j mariborskega konjeniškega polka, ali je njega mo-I Stvo -bilo vpoklicano k orožnim vajam ali pa, da ! gradi plot pri Štabnemu narednika g Kolenca? ! Znani dr. Kavallar je včeraj zopet straSil po Mar bora Kdo neki vsenemcem, posebno odsti v-< Lenim uradnikom da dovoljenje za potov&aje. v, Jugoslavijo? Za mariborski mestni vrt so se začeli zani-msti. Poti so lepo osnažene, gredice umetno napravljene, in dva stražnika skrbita za red. Klopi, ki so bile že skoraj vse potrte, so zaželi te dni popravljati in n* novo barvati. A na naSe veliko, začudenje smo videli na klopeh nabite listce: »Fri3chgestr!cben«. Zskaj pa niso listeki slovenski? Saj bi ne škodovalo nobenemu Tivtono, če bi mslo sedel na novo pobarvano iiop. Nemci niso bili Slovencem tako prizanesljivi’ Useda dveh slavnih raških vojskovodij. Po po ročiu nizozemskih Iktov so boljševiki n« Kavkaza ubili slavna ros a vojskovodja generala Raste ga in Radia Dimitrijem. Napad na tiskarno sv. Cirila. V 117. številki „.'Mariborskega Delavca“ z dno 24. majnika Čitamo to-le: Radi bi vedeli: Kaj pomeni poziv p listu, ki ga tiska „Cirilova tiskarna“ — „(Slovenskemu vojaku — Slovensko deklo“? Morda bi .se zanimala za to tudi „(Sveta vojska.“ — Pregledali smo vse Uste, ki jili tiska naša tiskarna in res smo', našli ta poziv „Slovenskemu vojaku — Slovensko dekle“ v „Obmejnem Braniku“, list, ki ga zalaga.,, izdala in urejuje društvo „Narodna Obrana,“ Ako je „Mariborski Delavec“ res tako naiven, da ne ve pravega pomena omenjenega poziva, zakaj se ne obrne direktno na pravo lìmo,, čemu napada in vlači po nepotreonem vi zvezo „Cirilovo tiskarno.“ Cernu krši premirje in dela razpor? Vsak pameten človek« da, skoraj Že vsak otrok, ve, da tiskarne niso odgovorne za vsebino listov, ki se tiskajo pri njih. Kot nemška Rabitsdheva tiskarna ni odgovorna za vsebino slovenskega „Mariborskega Delavca“, ki se tiska v nemški tiskarni, ravnotako tudi Cirilova tiskarna ni odgovorna za pozive, M jih priobčuje „Obmejni Bra-* nik.“ Upamo, da bo „Obmejni Branik“ že sam odgovoril na radovednost „Mariborskega Delavoa.“ Sioer pa je poziv ^Slovenskemu vojaku — Slovensko dekle“ (po naši razlagi) tako nedolžen, da ne uvidimo , čemu kliče „Maribor ski Delavec“ na pomoč „Sveto , 5 vojsko.“ V Mariboru vidimo namreč zvečer na uli-'eah oeìe procesije slovenskih vojakdv in sicer v prvi vrsti častnikov, ki se sprehajajo s a m o z nemšk im i i r a j 1 a m i in prav pridnoi nemškutarijo. 'Ravno isto se tudi dogaja v kavarni Theresienhof, ki je baje edini primerni lokal za jugoslovanske ča-stoike’ tarnkai lahko najdeš; nabito dvprano samih paših častnikov a v družbi oholih-in zagrizenih' — ■ NeSmk! Će torej poziva „'Obmejni Branik“1 slovenske vö'ake, naj zahajajo v ‘družbo slovenskih deklet, ne vidimo nič nemoralnega in se čudimo, da je „|Ma-riborski Delavec“ tako tankočuten, da alarmira gift „Sveto vojsko“« da naj preiskuje in se zanima za ta , poziv. Na nepotrebne napade na našo tiskarno, bomo pa vedno odgovarjali. Usoda uboge drožine. V alici Angasse (St 8) je gitela oboga delavska dražica Koraiij* Qče Tomaž, ki je družino preživljal, je lansko leto o -mrl. Dva sina sta bila pri vojakih. Nemški ma gistrat ni botel dati podpore. Se le na intervea cijo poslanca dr. Verstovška je podporna komisija naklonila materi neko podpo*o. Starejši sin (16 let star) je delal v osnjariji gospodarja HaifcäHfct in z borim zaslužkom vzdrževal veliko drržino. Otrok je bilo 7 in bolna mati. Pred 14 tedni pa je Se mati umrla. Brez vsakega vinarja, brez ži vil, brez sorodnikov, ki bi jim pomagali, so sedaj ubogi otroci prepnSCeni nemili nsodi. A Se hn$3e je prišlo. Dne 21. t. m. je dal h Sni gospodar tovarnar Halb arih bajto, v kateri so stanovali nbogf otroci, kar naenkrat podreti, Koražijeve pa je vr gel na cesto. Varab ubcgib otrok zani naS prijatelj, trgovec KokoSinek pa se ni z noe nil za nje. Tako postopajo Nemci z obogimi družinami. M !o srčne ljudi prosimo, da v sili pomagaio z*pašče nim otrokom, ki so napol nagi e obleko, živežem ali denarjem. V'mariborskem bioskopu (-Stadt Wien«) se še danes tob to popoldne in zvečer predstavim zgo devinsko vaten prevoz teleraih ostankov jugoslovanskih mučenikov Zrinski Frankopani. „Vidijo so V3B javnosti v Spiljo, Maribora in Zagreba. Firn ie dobro zadet. Pojdite si ogleiat Go «po dr Go stinevo prosi občestvo, naj Se p ibodnji teden nad&ljaje s ieroi fimi. Stadeaci p*i Mariboru. Pred kratkim smo čitali v listih o novi narodni gostilni gd». Petrič ča v Studencih. Zanimivo je, kako si gosp Pet ridi tolmači besedo »narodna«! Pač gotovo tako, da se zbirajo zvečer v postranski sobi in v kabini ter v njegovi dražbi nemBki in nemtarski Staden-čani kot dr. Jarič z gospo, ni dači te Ij M»y-r, Halberer in drag’. O čem se ti pogovarjajo in sile pajo ia kakšne narodnosti so, o tem pač nikdo ne dvomi. Ia v tem smisla je torej tadi gostilna g. Petriciča — narodnal G gostilničar pač g tovo ne pozna prišlo vice: »Povej mi, s kom ob ojeS ia povem ti. kdo ds sil« Stodenčan. (Op>mb* ored-cist va: Oilast je Petričečero »naroda gmtao te dni zaprla). Podpisujte državno posojilo : Otvoritev „Narodne kavarne“ v MARIBORU. Cenj. slovenskemu občinstvu javljam, da sem v Vetrinjski ulici v Mariboru nanovo preuredila in prenovila kavarno „Evropa“, jo prekrstila v „Narodno kavarno“. „Narodno kavarno“ v las ni h si otvorim v soboto dne 24. maja 1919. Za mnogobrojan oblak se priporoča Lsop ldina StelcfT, kavarcarka. KROMPIR prrsmtn hkmoiti n | ... Mio pa ceni prodaja na Tržaški | Go VOI ite BOVSOÜ SlO CIISKO' Miti 74, Maribor. 1004—58 | • Zdravnik dr. Milko Marin ordinira od 19 t m. capre) vsak d*n od 11. —12 ore pred-poldan in cd 2.-4 ne popol d'e V 955-51 Elizabetni obči 15, MARIBOR, Telefon St 205 MARIBORSKI BIOSKOP - pr hotelu »Stadt Wien.« , wseiissefesesissieiieiessaeiieieis ®sieiessae(e®wwiös»sisasi8l Pozori Po*©i“l Od četrtka, dne 22 dr nedelje dne 25 maja 1919 Prevoz zemeljskih ostank- y jngosl mučenikov Zrinskega in Frankopana z vsemi častmi od D majskega Novega mest* 57 do položeoja v gr 1*. Predstave se vrše vsaki dan ob pol 6. in 7. uri. — V nedeljo ob po 3., 4. ob. pol 6ih in 7. ari., > Jndajattlj in saicžnifc ; Katoliško tiskovno Uinltvo. Oagovorui orodni« ! ZraAjo &0D01. lin* (ušautte »», tlimia » lààsibòl. Sr