EL FO R TIN TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je lasi in vestnik Zveze D. S. P- B. Tabor »Mnenje 2. D. S. P. B. Tabor predstavljajo le članki, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij- Predsednik inž. Anton Matičič- • Urejuje uredniški odbor: odgovorni urednik Adolf Škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič. TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistas Eslo-venos Unidos- • Director: Ing- Antonio Matičič. Ramon L- Falcon 4158. Buenos Aires Argentina Imprenta: Talleres Graficos Vilko S- R- L-, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T- E. 33-7213 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.159.810 Naročnina: Južna Amerika 20 pesov ley 18.188, odn- enakovrednost v dolarju; USA in Kanada 4.— dolarje letno, zračno 7,00 dolarjev; Anglija in Australija 1 funt šterling; Evropske države 3 dolarje. Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Jose L. Suarez FNGBM, Pcia. de Buenos Aires, Argentina. Telefon: T. E. 79G-7513. NASLOVNA SLIKA Rab, postaja našega križevega pota v prelomnici časa, kjer so umirali slovenski fantje in možje kot žrtve fašističnega okupatorja po zaslugi komunistične Osvobodilne fronte PORAVNAJTE NAROČNINO Svobodni sveta, združite se! Za Boga, Nared, Domovino! Enero-Febrero 1973 BUENOS AIRES Jan.-Februar Frentes de liberacion — mascara del comunisino Los comunistas son maestros en el arte dei' disfraz. Como saben,, qu<" P^r si solos y con metodos democraticos, jamas llegaran al poder, se es-conden como lobos bajo la piel de cordero, debajo de los diferentes tituios o rotulos. Lo mas comun y actualmente de moda son los frentes, a los cuales agregan aiguna palabra de adomo, como por ejemplo: Frente popu-lar, Frente de Liberacion, Frente de izquierda, etc. En estos frentes se unen con miembros de otros partidos y fracciones usandolos como cama-radas de ruta o como idiotas utiles. Aparentemente en estos frentes los comunistas no llevan nunca la voz cantane y tampoco ocupan puestos ele-vados visibies. Ellos prefieren, por razones tacticas, estar escondidos y dirigir desde atras la batuta y marcar el ritmo. Todo eso lo bacen para quedar siempre cubiertos ante cualquier fracaso y contratiempo, hasta mir lleguen al poder con la preciosa ayuda de sus aliados, que en la mayorJa de los casos, son gente sin verdadera experiencia o aventureros sin eseru-Puios. Ya en el poder, se de-prenden los comunistas, poco a poco, de sus camaradas, abandonan l'a mascara frentista, se apoderan de poder en forma absoluta y empiezan con su dictadura del „proleta.riado“. Los hechos producidos en la posguerra en Europa Oriental y en los ul-timos anos en Sud America, nos dan la razon y comprueban la verdad ds esta afirmacion. En Checoslovaquia „purgaron“ a sus aliados del frente; entre aque-bos mataron, arrojandolo por la ventana, a Jan Masaryk, bijo del funda-dor y Libertador de la Repilblica de Checoslovaquia. En Buigaria aborcaron a Petkov. Mikolaiczyk, jefe del partido de los campesinos polacos, a dura -nenas salvo su vida escapando a Gran Bretana. En Guba, Fidel Castro eii-mino a todos sus aliados, matando entre ellos a Camilo Cienfuegos. E" Union Popular, ya empiezan los comunistas a ntar las cabezas exigiendo „la socializacion total del pais.“ Asi son Tos Frentes, asi son los comunistas, padres y creadores de ellos. Los pueblos del mundo, si quieren vivir y seguir viviendo libres, ha-gan oido sordo al canto de las sirenas de los frentes comunistas. Unan se rodos en defensa de los ideales de la LIBERTAD, de la JUSTICIA y de la LEMOCRACIA. Fr. Gaber DUHOVNO KRAMLJANJE Leto za letom imamo občne zbore, kjer pregledujemo dela v organizaciji. S številkami merimo uspehe organizacije. Kar je zunanje se lahko meri z raznimi merili; saj imamo vse poiho statistik, ki nas seznanjajo z uspehi ali neuspehi. Podati duhovno sliko organizacije pa je skoraj nemogoče, ker se duhovnost pač ne da meriti s številkami. Kar vidimo na površju, je dostikrat precej jasna slika notranjosti, vendar se človek lahko moti. Farizeji so se dosledno držali Mojzesove postave in jo do črke izvrševali, vendar jih je Kristus obsodil', da se držijo črke ne pa duha. Nekoč se je celo pritoževal: „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srca pa so daleč od mene.“ Tako lahko vidimo, da zunanja dejanja niso vedno izraz tega, kar se dogaja v notranjosti. Z ozirom na organizacijo bi rekel, da je duhovno življenje še kar precej zadovoljivo, vendar še daleč od popolnosti; zlasti v zakramentalnem oziru. Ako se poglobimo v svoje lastno duhovno življenje, ali bolje, naš odnos do Boga, bomo morali priznati, da je še vedno dovolj prostora za zboljšanje. Saj morda veliko storimo v tem oziru, vendar je še veliko vsČ, kar opustimo. Človek je dolžan storiti to, kar more, ne samo to, kar mora. Prevečkrat se zadovoljimo s tem, da storimo samo to in samo tolik \ kar moramo. Izgovorov je vedno dovolj; zlasti še, ako nismo voljni in pripravljeni žrtvovati nekaj več, kot pa se od nas zahteva. Kakor sem rekel', je duhovno stanje v organzaciji še kar zadovoljivo: vendar se ne zadovoljimo s tem, ker gremo težkim časom naproti, ki bodo zahtevali veliko žrtev od nas; posebno pa polnost vere; sicer bomo klonili. Kar se dogaja tu v Ameriki v moralnem oziru, je človeka strah pred bodočnostjo. iNi se nam treba predajati pesimizmu, ampak samo realnosti, da se temu primerno pripravimo, da nas kriza ne doleti nepripravljene Sicer pri nas ni veliko slabše kot urugoa po svetu, vendar bi rekel, da se drugod stvari ne dogajajo javno kakor pri' nas. Kristus nas opominja po iSvetem Mateju: „Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanja. Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje človeku, po katerem pohujšanje pride.' ‘(Mt. 18, 4-8). Da je pohujšanja ogromno, smo si vsi edini, če Kristus nalaga tolikšno kazen za pohujšanje nedolžnih otrok, kakšna naj bo kazen za moritev nedolžnih otrok; njih nedolžna kri vpije v nebo po maščevanju. Bog je edini, ki bo maščeval nedolžno kri milijonov otrok, ki jih legalno pomorimo v tej deželi vsako leto. Letos napovedujejo, da bo število narastlo na 3 milijone. Večina ljudi pa skomigne z rameni, češ, kaj pa naj jaz storim, in pri tem ostane. iTako z molkom vsi sodelujemo pri tej masivni moriji nedolžnih otrok. Če kdo potrebuje zaščite in pomoči, so to ti nedolžni otroci, pa najsi bodo samo nekaj mesecev stari. So popolna človeška bitja z dušo in telesom, ustvarjeni po božji podobi; so torej božja stvarstva. Ta nedolžna bitja so bolj nedolžna, kakor druga bitja. Vprašajmo se, koliko časa bo Bog vse to trpel in mimo gledal. Kot je nekdo zapisal — ako je Bog v nebesih, in to trdno verujemo, mora kazen priti prej ali slej; verjetno prej, ker bo Bog zaustavil to načrtno klanje nedolžn;b otrok. Ko je Tito pobil na tisoče naših bratov in sester brez vsake sodbe, smo se nad tem zgražali in se zgražamo zelo upravičeno in upamo na božjo odbo, kateri ne bo ušel', pa naj se brati s papežem ali s škofi. Tudi Brionska trdnjava ga ne bo zavarovala pred odhodom s tega sveta. Kaj pa milijoni otrok, ki so pomorjeni na moderni barbarski način ? De kam človeštvo plove ? Za vse blagoslove, ki jih dobri Bog tako bogato razliva nad to deželo, le kaj dobiva v zahvalo? Kaj je v ozadju vsega tega? Zanikanje Boga, predaja uživažeijnosti, sebičnost, in materializem so privedli do sedanjega položaja. Lahko bi navedel številke, kaj Amerikanci porabijo samo za pijačo in cigarete; saj so statistike o tem javne. Več kot polovica Amerikancev se pa za Boga ne meni, niso vključeni v nobeno versko občestvo. Celo 60% ameriških katoličanov uporablja pripomočke proti spočetju; razporoke gredo v milijone, da človek ne omeni drugih nemoralnosti. Javna sodišča ščitijo zločince; primer Angele Davis je precej jasen dokaz. To je le površna slika, kam plove naše ljudstvo. Ali smo se tudi mi pridružili tej .skupini? Direktno verjetno ne, indirektno pa morda le. Kaj pa Slovenci doma in drugod po svetu? Ko rre-Mraš te vrstice, kdorkoli si, resno se zamisli v Tvoj oseben odnos do Boga, v rvoje osenno duhovno življenje. Premisli, koliko časa daruješ Bogu n. Komeo časa uporabiš za svoje osebno razvedrilo. »nizamo se adventnemu času, ki je in naj bi bil za vse čas pokore, kot naša priprava na Božič-Ttojstvo Kristusa. Veliko časa bomo uporabili z nakupovanjem darov, ki naj bi jih dali svojim dragim. Je to lepa navada, vendar prt vsem tem pozabljamo, da je Božič rojstvo Kristusa in je On Bsti, kateremu bi morali dati darove. Koliko je potrebnih ljudi po svern, ki nimajo niti najpotrebnejšega. Tudi ti so Kristusovi, kakor nas onominia; ..Karkoli storite enemu izmed najmanjših bratov, to meni storite." Ko bi med božičnimi pripravami več mislili na Kristusa in zaradi njega da- rovali potrebnim, bi tudi zase dosegli več veselja in notranjega zadovoljstva. Potrudimo se, da bo Kristus središče vseh naših priprav za Božič in Kristus središče našega božičnega praznovanja. S prostovoljnimi žrtvami, samopremagovanjem in molitvijo lahko dajemo Bogu zadoščenje za grehe, zlasti za moritev nedolžnih otrok, in morda s tem zadržujemo božjo jezo, morda celo spremenimo božjo kazen, ki visi nad nami kot težak oblak. S prostovoljno pokoro zadoščujmo za grehe nas samih in drugih; s prostovoljno pokoro pa se tudi združujemo z Bogom in v Njem in z Njim tudi z drugimi. Naj nas adventni čas nagne k pokori, praktični pokori, ki naj najde svoj izraz v samopremagovanju kot sredstvu zadoščevanja. S pozivom na pokoro — prostovoljno žrtvovanje — pošiljam vsem članom naše organizacije prisrčen pozdrav. Hkrati bi tudi rad voščil' vsem prav vesele in blagoslova polne božične praznike, praznike upanja in ljubezni, ki so naše poroštvo v Kristusu, ki je premagal' svet z največjo žrtvijo, svojim lastnim življenjem. Naj Kristus napolni Vaša srca z vsemi potrebnimi milostmi, zlasti še s tistimi, ki Vas bodo navduševali za žrtve in samopremagovanje. Naj nas opomni na žrtve naših pomorjenih bratov in sester, žrtve njih lastne krvi. Naj nas pri naši pokori vodi, bodri in pomaga, da bomo radi in s ponosom sledili njihovim žrtvam, ne morda v telesni krvi, ampak vsaj v duhovni krvi, ko bomo ži-tvovali to, kar nam je najbolj pri srcu. S tem bomo poglobili našo vero, ki naj nam bo opora, kažipot in sredstvo, da bomo s pogumnm gledali v bodočnost. Grčarice — Turjak po trifleselih letal? / Kri po Kranji Korotanji prelita napolnila bi jezero. F. Prešeren Leto za letom poteka, se vtaplja v večnost in pozabo. Z leti gredo v pozabo naša veselja, naša stremljenja in naša trpljenja. Od njih ostanejo več ali manj le rahli spomini. A v našem življenju imamo dogodke, katerih nikdar ne moremo pozabiti. Ti nas spremljajo, nas bodre, svare in žaloste. Leto 1943, leto upanj, načrtov, borb in izdaj. Leto krvi in gorja. Nikdar Te ne bomo pozabili. Domovina, naša prelepa in očarljiva domovina se je odela v žalni plašč in joče. Znamenje Kajna, brata morilca, se je globoko zarezalo v narodovo telo. Krvavi rdeči mesija pije svoj zmagoslavni nir. Rdeče krvi žejne horde mu vzklikajo „Hozana“. Gore Grčarice, padajo borci nesmrtnega Draže, pada cvet sokolske mladine. Gore in rušijo s j stene stoletnega Turjaka. Kar niso zmogli pred stoletji turški naskoki, > zmogli topovi hinavskih Lahov, ki so se povezali z rdečimi krvoloki. Vaški legionarji in stražarji, cvet katoliške mladine in inteligence, padajo pod streli Lahov in rdečih zločincev. Tragedija je končana in milostni strel vsemu temu in pljunek pravici v obraz so streli kočevskega procesa. Cvet naše mladine je padel. V smrti so se pobratili Sokoli in Orli. Rdeča noe zajame našo deželo. Ljubljana, prestolnica slovenstva, molči in sanja o Angležih in Ame-rikancih. Naši politiki, ..narodni voditelji11 hočejo imeti „čiste roke11. Pripravljajo se, da spet zasedejo izgubljene stolčke. Ne hite na pomoč niči Grčaricam niti Turjaku. V Ljubljani smo vami. Nemci nas že branijo. Tako Je bilo v Ljubljani septembra 1943. in tako so ..filozofirali1' politiki in OR. Zakaj je do tega prišlo, zakaj ta kri po nepotrebnem prelita ? Da bomo lažje razumeli vse to, moramo malo pogledati nazaj, čas je že, da razgalimo vso resnico in da pokažemo krivce in sokrivce te narodne tragedije. Ko je bila aprila leta 1941 Jugoslavija razkosana, smo se nepriprav-Ueni znašli na križpotju, razbiti teritorialno, politično in ideološko. Naša »narodna navada11 strankarska zagrizenost in zaslepljenost je poganjala Pošastno strahotne cvete in dajala svoje grenke sadove. Vsak bi pričakoval, fla sedaj, ko je domovina zasužnjena in razkosana nas bo srečala pamet, da bomo pozabili na vse »preklarije11, na vse strankarske spore in razlike in se združili pod zastavo „Silave“ v borbi za svobodo. A žal ni bilo tako. Politiki, samozvanci »narodni voditelji11 so ostali slepi. Gorje slepcem, ki imajo slepce za voditelje! Gorje narodu, ki ima fanatično zagrizene politike-Oficirski zbor, kolikor ga je še ostaTo, je hotel slediti pozivu Draže Mihaj-loviča in začeti takoj z borbo proti okupatorju. Mladina, cvet in upanje naroda, idealna in polna vere in ljubezni do domovine, se je hotela odzvali temu pozivu. Vsi, bodisi na deželi, bodisi v mestih so pričakovali povelja: »V gozdove v borbo za čast in svobodo našega naroda. A naši politiki, zlasti klerikalni, so molčali. Ni jim šlo v račun, da bi vojska, oziroma oficirji, med katerimi je bilo dobršen del Srbov, prevzela vodstvo borbe in s tem vodstvo naroda in njegovega odpora. Sklenili so čakati na varnem v Ljubljani. Paktirali so z Lahi v tako zvanem »Sosvetu Ljubljanske pokrajine, ali pa ustvarjali papirnate ilegalne legije, kjer so bili oni »generali1' več ali manj brez vojske. Le manjše število idealistov, po večini Sokolov in nekaj „upornib“ iz klerikalnih vrst je odšlo na teren. Kot pravi pregovor, kjer se prepirat« dva, tretji dobiček ima, tako je bilo tudi pri nas. Komunisti, čeprav malo--številni, so po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo odšli v gozdove in pod krinko OF začeli »osvobojevati11 narod. Rdeča pravica je začela delovati. Padali so najboljši, padali so idealisti pod komunističnimi streli. Ekstremi se združujejo in komunisti so dosegli, da so fašisti odpeljali v internacijo kader oficirjev in cvet mladine, kjer so ti pomirali v Gonarsu, na Rabu, v Arezzu in drugod. Na Gorenjskem in štajerskem so Nemci začeli prese- Ijevati najbolj zavedne in jih pošiljali v Srbijo ali na Hrvaško. Padali >o talci. Ječe so bile polne in zloglasna taborišča Dachau, Belsen in Auswitz so se polnila tudi s slovenskimi trpini. Narod je iskal zaslombe. Nacionalna ilegala je bila preslaba, maloštevilna in brez politične zaslombe. Boriti se je morala na treh frontah. Komunisti, oblečeni v ovčje oblačilo OF, so vabili v gozdove, najprej zlepa, a pozneje s silo. Okupator, bodisi Italijan, bodisi Nemec, je izvajal krvave in goreče represalije. Dežela je bila brez obrambe. Ko so spraševali na „merodajnih“ mestih, kaj naj narede, so naleteli ali na gluha ušesa ali na izogibanja in dvoumnosti. Naš človek, razočaran, ogrožen na vsej črti, se je odločil za samoobrambo. Po vaseh so fantje in možje izkopavali skrite puške, bombe in strojnice in se organizirali v vaške straže, da branijo svoje domove. Tako nastalo obrambo je končno laški okupator s težkim srcem priznal, a nikoli ji ni dal toliko orožja in moči, da bi predstavljale te vaške straže neko silo. Tudi ni pustil nobeno povezave med njimi. Tem junaškim fantom je mnogokrat manjkala izkušenost v borbi, poznanje taktike in orožja. Tudi pravega vodstvenega oziroma oficirskega kadra ni bilo. Vse te vaške stražarje, idealiste in junake, je navdajalo majhno zaupanje v končno zmago, prepričani so hili, da se hodo ob primernem trenutku združili s četniki in obrnili svoja orožja proti okupatorju. Njihova tragična zmota je pa bila, da so verjeli v iskrenost Italijanov. Dosegli so le omiliti partizanstvo in okupatorjeve represalije. Tako je vsaj v Ljubljanski pokrajini bilo malo boljše vzdušje. Prišel je 8. september 1943 in z njim italijanska kapitulacija. Italijani so pustili vaške stražarje na cedilu, predali orožje partizanom in jim celo pomagali. Naši fantje brez pravega vodstva, slabo oboroženi in izdani so se upirali navalu komunistov kolikor so pač mogli. Akademiki „oficirji“ so sanjali o slovenskem Alkazarju. Zato so se zatekli na Turjak. Tudi v tej tragični uri ni prišlo do zveze med obema taboroma, med ilegalci četniki in med vaškimi stražarji. Posledica tega padec Grčaric, padec Turjaka in izguba najlepših cvetov naše idealne mladine. Ko 'letos poteka 30 let te narodne tragedije bomo postavili nailepsi snomenik padlim junakom branilcem narodovih svetinj na Grčaricah in na Turjaku, če bomo pozabili na vse strankarske prepire in složni gradili boljšo bodočnost našega naroda. Zaslepljenost in zagrizenost je kriva vsega našega gorja. Če bi bili edini v borbi, ne bi bilo rdeče sužnosti. ne bi bil i tisoče znanih in neznanih grobov širom slovenske zemlje, ne bi bilo našega izgnanstva in begunsva. Nikdar in ob mkakšni priložnosti ne pozabimo, da sm':> preživeli ostanki tistih domobranskih junakov, ki so o pravem času in na pravem mestu vsemu svobodoljubnemu človeštvu pokazali pot v resnično svobodo: Bog — Narod — Domovina! V« fs ra it j o < ii <*j ša shrivnosl 2. svetovne vojne Pod tem naslovom je clevelandski časopis „Plain Dealer" v isvoji ne-•leljski prilogi meseca oktobra prinesel daljši članek, ki ga je napisal Jack H. Taylor. Članek se sicer nanaša samo na prisilno vračanje sovjetskih državljanov, v prvih mesecih po končani vojni, osvetljuje pa vsekakor tudi ozadje vračanja slovenskih domobrancev ter današnja prizadevanja nekaterih oseb v Združenih državah, da se do kraja razkrije ta „najsramot-nejša skrivnost druge svetovne vojne". I. Zakopani globoko v vladnih arhivih v Washingtonu, ležijo določeni dokumenti ki so tako neprijetni in tako eksplozivnega značaja, da še danes predstavljajo eno od zadnjih in morda najbolj prikrivanih skrivnosti druge svetovne vojne. V treh mapah, z oznako 383.7-14.1, so vsebovani tajni dokumenti, iz katerih je razvidno kako in zakaj, je ameriška in britanska vojska, poslala v smrt. ali sibirska kazenska taborišča, več sto tisoč osvobojenih vojnih ujetnikov in civilnih beguncev (DP). Dokumenti nosijo oznako „Operation Keelhaul" in govore o prisilni vrnitvi okrog dveh milijonov protikomunističnih sovjetskih vojnih ujetnikov, 'od katerih so mnogi 'raje izbrali samo-hior rred vrnitvijo v domovino in v Stalinove roke. To akcijo opisujejo kot odvraten, strahoten zločin nad človeštvom, kot kršitev mednarodnih zakonov, Haške in Ženevske konvencije; kot popačenje pogodbe na Jalti in kot „neizbrisen madež na ameriški tradiciji podeljevanja zatočišča političnim beguncem". Eden od amerišVih kongresnikov smatra, da ta afera še vedno zastruplja „ameriške duhovne odnošaje 2 odločno nrotikomunističnimi narodi za železno zaveso" ter da je zato +udi škodi uva ameriški zunanji politiki. •T. Začelo se je junija 1944, o«em mesecev predno so Tri velesile na Valti podpisale pogodbo o repatriaciji. Končalo pa se je šele leta 1948, jnnim neseca, ko je berlinska blokada slednjič prinesla konec anglo-ameriških I rizadevanj, da pomirijo Sovjetsko zvezo. V naslednjih 25 letih pa se je ameriško vojaško poveljtvo upiralo vsem prizadevanjem, da se objavijo dokumenti o „Operation Keealhaul", dasiravno ni nobenega zakonitega razloga več za nadaljnje tajnosti iz obrambnih ozirov. Zavrnjene so bile vse tozadevne zahteve zgodovinarjev. kongresnikov in žurnalistov. Ena sodna akcija je propadla, ker sodnik sam ni hotel pregledati dokumentov. Bela hiša izjavlja, da nima nič proti objavi, da pa mora na to pristati tudi britanska vlada in ta tega — noče. Nekateri pa smatrajo tudi to stališče samo za izgovor, ker so bili drugi anglo-ameriški dokumenti objavljeni, brez ozira na britansko določilo o 30-letni tajnosti. Danes so ti dokumenti predmet ponovnega preučevanja v Pentagonu, ker je časopis „Daily Oklahoman (Taylor je njegov urednik, op. p.) zahteval', da se dokumenti objavijo, ali pa vsaj tisti del, ki je izključno ameriškega značaja. Dokumente pa si hočejo ogledati tudi številni zgodovinarji, ki pripravljajo uradno zgodovino ameriške vojaške okupacije Nemčije. Skupina teh znanstvenikov je že vložila tozadevno tožbo, kakor tudi pripravila zahtevo, naj zadevo preišče kongresni pododbor. Dosedanja poizvedovanja pa so že pokazala, da eden od vojaških predstavnikov, najbrž z lažmi, skuša preprečiti dostop do ^eh dokumentov. Dokazano pa je že tudi, da je uradno stališče Vojaškega poveljstva v tem vprašanju netočno, če ne celo namerno potvorjeno. Objava teh dokumentov pa je danes prav tako nujna, kot je bila v času prvih prizadevanj pred dolgimi leti. Vprašanje repatriacije je namreč aktuelno po vsaki vojni. Bilo je kritično po korejski vojni in je tudi ena od najresnejših ovir pri reševanju vietnamske krize. III. Po končani vojni, maja 1945, se je izven svojih meja znašlo okrog 6 milijonov sovjetskih državljanov, bodisi vojnih ujetnikov, bodisi civilnih delavcev, ki jih je nemška vojska privedla na delo v Nemčijo. Po ameriških Ocenah, jih je bilo več kot dva milijona v treh conah, ki so jih zasedb' zahodne velesile. Ko pa se je začela repatriacija, so se ji nešteti tisoči uprli. Sila, ki je bila nato uporabljena, pa je med nje zasejala samomord-sko mrzlico. Mnogi od teh „osvobojencev“ so namreč smatrali, da pomeni ukaz za vrnitev v ,,Matjuško Rusijo", isto, kot ■— smrtno obsodbo. Eugene Lyons, urednik znanega ameriškega mesečnika „Readers Digest", je leta 1967 zapisal; Nikdar v zgodovini ni toliko državljanov neke zmagovite države, vključno vojaštva, ki je pripomoglo k tej zmagi, zavrnilo svojo vlado in družbeni sistem svoje domovine. Zanimivo je, da so Sovjeti že več kot tri meseca pred koncem vojne in na predvečer jaltske konference, pri ameriškem Zunanjem ministrstv i sporočili vprašanje nasilne repatriacije, a so pri tem naleteli na odločen odpor. 'Sovjetskim predstavnikom je bilo jasno povedano, da bi prisilil ■ repatriacija kršila določila ženevske konvencije. Toda, ko je bil na Yalti dosežen „gentlemenski dogovor", da bo uporabljena sila, je ameriški zunanji minister Stettinius poslal svojim pomočnikom v Washington telegram, naj spremenijo svoje stališče v tem vprašanju, da ne bi ovirali repatriacije ameriških vojnih ujetnikov, ki bi jih osvobodila Rdeča Armija. ČMettiniusu seveda ne moremo zameriti skrbi za povratak ameriških vojnih ujetnikov, toda dejstvo je, da leži osnovna motivacija za tako sta-'išče, v takratnih prizadevanjih zahodnih zaveznikov, da — za skoraj vsako ceno — obdržijo prijateljstvo Sovjetske zveze. To zahodno razpoloženje pa Je še povečalo naivno prepričanje, da Stalin prav tako želi harmoničnega razvoja mednarodnih odnošajev. IV. Profesor Julius Epstein, verjetno najboljši strokovnjak v tem vprašanju, sodi, da je bila v času od leta 1944 do 1948, nasilno vrnjenih od ^va morajo razčistiti prizadeti sami. Vprašanje, kako je bilo domobranstvo predstavljeno, je zanimivo zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da se je polnih osem dni prej, britanskim predstavnikom pri Gorici, predstavila druga večja skupina oboroženih jugoslovanskih protikomunističnih oddelkov, med katerimi so bili tudi Ljoti-čevi Srbski dobrovoljci, dva odreda slovenskih četnikov pod vodstvom generala Andreja in celotno Slovensko primorsko domobranstvo. Vsi ti oddel-'"i so biVi v teku nekaj dni prepeljani v notranjost Italije, kjer so bili še prej, kot je Slovensko domobranstvo prestopilo Dravo. Tudi o tem, kako se je ta skupina predstavila zavezniškim oblastem, doslej nismo nič slišali, zanimivi pa sta dve — morda povsem slučajni — dejstvi: v delegaciji, ki se je sestala z britanskimi predstavniki, so bili samo vojaki in od te skupine ni bil nihče vrnjen v Jugoslavijo, z izjemo generala Mušičkega, poveljnika Srbskih dobrovoljcev. Zaključek je torej enostaven: v kritičnih, majskih dnevih leta 1945, je slovkensko politično predstavništvo — odpovedalo. Odgovor na vprašanje zakaj, je bolj zapleten, če je prva, osnovna odločitev političnih predtsavnikov, da bi bila kakršnakoli preuranjena ak-oija škodljiva, predstavljala nekak vrhunec njihove politične modrosti ali dozorelosti, potem seveda je bilo logično vprašanje, kdaj pa bo neka akcija Koristna in primerna? Seveda je lahko „zvoniti po toči“, kljub temu se zdi, da lahko mirne duše postavimo eno trditev: 3. maj 1945 prav gotovo ni bil datum, ko bi naj bila neka ,,akcija" koristna in primerna. V tem ocenjevanju, kdaj bo neka okcija koristna in potrebna, so slovenski politični predstavniki spet popolnoma odpovedali. Tudi, če izvzamemo oddaje londonskega radia, na katerih so se vse Pogosteje oglašali glasovi, ki so hvalili Osvobodilno fronto, se zdi, da b, se ob dogodkih 8. septembra 1943, to je ob kapitulaciji Italije, morali zamisliti vsi resni in resnični politični predstavniki. Razlaga, da je italjanska vojska „izdajai'ska“ ker se je predala komunističnim partizanom in jim ”elo pomagala pri napadih na protikomunistične postojanke, je bila morda dobra taktična propaganda v danih razmerah. Dejstvo pa je, da so se Ita--ijani v Jugoslaviji vdali na osnovi nekega povelja, ki je gotovo vsebovalo tudi navodilo komu naj se vdajo. Da so italijansko predajo partizanom napačno tolmačili „navadni ljudje" je razumljivo, da pa njenega pomena niso dojeli „poi'itični predstavniki", je nerazumljivo. Z drugimi besedami odpc vedah so. Iz vsega, kar je sledilo 8. septembru 1943, je namreč jasno, da je bil takrat zadnji čas, za neko „akcijo“,ki bi utrdila ali vsaj izboljšala poetični položaj protikomunističnega tabora. Namesto tega smo doživeli cin- canje, ki je odločujoče zavezniške dejavnike slednjič prepričalo, da je boljša kakršnakoli akcija, kot pa nobena. Kakšna akcija je bila tedaj potrebna in koristna? Najmanj, kar bi se dalo izvesti, bi bilo, da se tudi demokratično, to je protikomunistično politično vodstvo poda v gozdove in s tem odreče komunističnim predstavnikom argument, da samo oni predstavljajo sile, ki se borijo proti okupatorju. Do tega pa ni prišlo in še več: zvesti svojemu prepričanju da „še -i čas“, so politični predstavniki, zlasti klerikalni, ovirali tudi vsa prizadevanja, da se okrepijo ilegalni četniški odredi v Sloveniji. Odveč bi bilo ponavljati, kaj vse se je v „političnem“ pogledu zgodilo med 8. oktobrom 1943 in 8. majem 1945. Tudi nima do.-ti smisla govoriti o „konkretnih“ osebah, ki jih navaja Stare v svojem članku. Potrebni pa sta dve „konkretni‘‘ ugotovitvi: Slovenskim medvojnim političnim predstavnikom ni nihče resno očital brezdelja ali celo izdajstva; odgovornost za vso kritiko, ki so jo bili deležni v povojnem času ' raznih zdomskih publikacijah, pa nosijo ti predstavniki sami, s svojim ne nehnim ponavljanjem, da so bili na vse pripravljeni, da so bili zavezniki povsem informirani o resničnem stanju v Soveniji in da smo v resnic imeli najboljše vodnike, izmed vseh podobno prizadetih narodnosti. Tako govorjenje bi bilo neodgovorno, če bi bil politični poraz vse, ka je prizadelo demokratični del slovenskega naroda. Spričo pokolja slovenskih domobrancev, pa je tako govorjenje cinično. Navsezadnje če je bilo vse tako v redu, če smo res bili na vse pripravljeni, če smo res imeli tako odlične vodnike — zakaj smo jih potem tako strahotno „dobili po gi'avi“? Konzorcij glasila Tabor sporoča vsem naročnikom, da znaša nova naročnina za i'. 1973 pesov 20 ley za Argentino in ostale države južne Amerike. Za ostale države ostanejo naročnine neizpremenjene. Prosimo, da poravnate čimprej zaostale naročnine, ter plačate naročnino za tekoče leto. Zveza slovenskih mater in žena v Buenos Airesu je tudi letos izdala „Božične karte". Osnutek sta izdelala naša umetnika g. France Ahčin in g. Milan Volovšek. Dobiček pri prodaji teh kart gre v socialni sklad te Zveze t. j. v prid pomoči potrebnim našim rojakom. Zvezi slov. mater in žena čestitamo za to plemenito socialno delo. iVAiŠf MOŽJE Jože Lovrenčič: In ti. Anton Matičič — šestdesetletnih Naš prijatelj Savo „Alma Mater" Ta-bora, in tudi zavetišča, neumorni delavec na socialnem in organizacijskem polju je 22. decembra :■ topil v „kategorijo“ šestdesetletni-kov. Skromen kot je vedno bil je hotel', da Fe ta njegov življenski jubilej ne obelodani in gre mimo nas povsem neopaženo. Nikomur ni omenjal tega. Ko sem bil pred kratkim pri njem na obisku, mu je nehote ušla beseda, da si že nadeva GO. križ na svoja ramena. Začel' sem ga „vrtinčiti“ in rotiti na vse kriplje, naj mi pove natančno datum svojega rojstva. Moral' sem mu obljubiti in se priduševati, da bom njegovo skrivnost obranil za sebe, a naš Velmož Savo ne zasluži -ozabo, temveč da novico o njegovem jubileji obesimo na Ve1iki zvon.. Zato bom „figamož‘‘, se včlanil v »Agencijo’ ERP“ in mu posvetil nekaj skromnih vrstic. O našem Savu, bi lahko napisali knjige in knjige in ne bi nam manjkalo gradiva. Tako pomembno je bilo, je in bo njegovo delovanje, njegova osebnost in njegova pomembnost, ne isamo za nas, člane in prijatelje Tabora, ne samo za nas zdomce, temveč mirne vesti lahko rečemo za ves fiaš narod in za vso našo ožjo in širšo domovino. Da je to resnica, priča bled drugim odlikovanje reda Svetega Save (od tu njegovo ime Savo) katerega mu je za njegove zasluge za javno delo in za vzgojo kmetijskega naraščaja dala predvojna Jugoslavija. Savo je bil med prvimi borci z;« svobodo naroda proti rdeči tiraniji. Ko sem ga spoznal v taborišču v Sene-"šalili v Italiji, kjer sva bila soseda, sem hitro spoznal v njem idealisfa, Pvi;ate'ia in nesebično neumornega borca za pravico in resnico. Kjer je bilo rotrebno kai pomagati, vedno je bil on med prvimi, da priskoči na bomoč. Ko sem čez nekaj let na to prišel v Argentino, sem ga spet srečal. Priiateljstvo začeto v taborišču je znova zaživelo. Videl sem, da je Savo ostal’ Savo in da je duša vsega narodnega, socialnega in kulturnega delovanja med Slovenci v Argentini. Bil je desna roka nepozabnega pokoinega duhovnega svetnika Škulja. Vse prireditve Slovenske besede »Škuljeve ve- selice“, katere predsednik je še vedno, je on organiziral. Ni bilo proslave ali prireditve bodisi slovenske ali pa jugoslovanske, kjer ne bi bil on navzoč. Kot pravemu demokratu mu je bilo vseeno kdo prireja prireditev. Zanj je bilo važno edino to, da je bila prireditev „naša“. Savovo življenje in delovanje med nami bi lahko razdlili na štiri dele, ki so sledeči: 1) Tabor; 2) Zavetišče in invalidi; 3) Potovanja; 4) Družina. TABORU, bodisi kot organizaciji bodisi kot listu poveča naš jubilant največ svojega časa. Kdor vsaj malo pozna iSavota, kdor vsaj malo pozna in ve kaj je organizacija, koliko žrtev in časa zahteva organizacijsko delovanje, bo lahko uvidel, da je moja trditev resnična, da brez našega Sa-vota ne bi bilo ne naše organizacije in še manj našega glasila. Vedno nas vse roti in priganja k delu in h pisanju. On je tisti, ki nas vse druži, gladi morebitne nesporazume. Savo nas bodri. Savo je SVETILNIK neugašene volje našega bitja in žitja. Neizmerna čast in hvala Ti za to, dragi prijatelj. SLOVENSKO ZAVETIŠČE za naše invalide in onemogle borce postaje itvamost v precejšnji meri tudi po Savovi zaslugi. Delaven kot mravlja išče in zbira zrna in kamne. Tako zrno do zrna kamen do kamna vstaja Zavetišče v življenje, kar ne bo samo najlepši spomenik našim padlim, temveč lahko mirne vesti rečemo tudi spomin našemu Savotu. Njegova pomoč vsem potrebnim je res svetopisemska in krščanska, kajti ne vc levica kaj daje desnica, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Lahko bi celo rekli, da ljubi bljižnjega bolj kot samega sebe ker sem preoričan. da če vidi koga v potrebi je pripravljen odtrgati si od ust, samo da bi lahko potrebnemu pomagal'. Hvala Ti za to dragi prijatelj. On, ki je nad nami, naj Ti vse to obilo poplača. POTOVANJA, predvsem in v veliki večini službena potovania prevzamejo precejšen del njegovega časa in delovanja. Kot funkcionar kmetijskega ministerstva je neštetokrat prepotoval Argentino po dolgem in širokem. Tudi njegova nova domovina se okorišča z njegovim znanjem in sposobnostjo. Na vseh teh potovanjih pa naš Savo nikoii ne pozabi da je Slovenec, da je poosebljenje Tabora in Zavetišča. Če mu le čas dopušča včasih si ga pa kar vzame, obišče naše rojake, jih „poterja“ ali pa „žica“. če vidi ali če zve za kakega v potrebi, mu skuša pomagati. Med Argentince širi spoznavanje slovenske zemlje, naše borbe in naše žitnosti. Za svojo DRUŽINO naš Savo skoro nima časa. Ne smemo pa misliti, da jo zanemarja ali zapostavlja. Nasprotno, zgradil ji je toplo in obširno „gnezdo‘‘, kier ne manjka ničesar Le. kot Pravi niepova gospa Lina. mu vse drugo vzame preveč časa in še kadar je doma je več med Taborom in Taboraši kot pa pri svoii družini. To pa, med nami rečeno, je rek:’a njegova gospa le bolj za šal\ kajti tudi ona je poznana socialna delavka med Slovenci v ^rgen‘ini. Savo, oprosti mi, da sem „razbobnal“ Tvoja leta, oprosti mi, če sem premalo napisal o Tebi. Vedi pa, da je vse privrelo iz srca hvaležnega prijatelja in sodelavca. Želim Ti, še nešteto jubilejev med nami, obilo uspehov, sreče in Božjega blagoslova. Bog Te živi in nam Te ohrani na mnoga, mnoga leta čvrstega in delavnega. Za vse tvoje nesebično garanje me 1 nami pa neizmerna in prisrčna hvala. VERINOV P rij atelju »***/. A. Matiče t« 22-XII-12 — 22-XlI-72 Svetinj slovenstva čvrst si bil branitelj, A zmage venec ne krasi Ti čelo, V viharju narodu, vojak voditelj Ostal si zvest, ko zlo je plamenelo. Brezdomstva si za to dobil plačilo O nehvaležnost, kruta ironija, Gorje pravico je doma vklenilo, Trpljenja ječa vsa je domovina. Enkrat, prepričanje je to, ne želja, Cistota idealov bo priznana, Uničena oblast rdečega tirana, V svobodi dom bo raj veselja. A Tebi vseh prijateljev zahvala, Junaštva Tvoja bodo se poznala. I)SPB Tabor Hamilton, Kanada 12. 12. 1972 Hamiitonski protikomunistični borci pošiljamo g. ing. Antonu Matičiču, predsedniku konzorcija glasila Tabor iskrene čestitke za 60-letnico, katero bo obhajal 22. decembra t. 1. Z željo, da bi zdrav in vesel obhajal ta svoj rojstni dan. Obenem se mu zahvaijujemo za ves trud in požrtvovalnost, ker neumomo dela za naš Tabor. Dobro vemo, da ima dovolj drugih skrbi in dela pa se kljub temu veliko žrtvuje, zato mu tudi čestitamo k njegovemu velikemu in dobremu delu. Želimo, da bi mu Bog dal še mnogo let življenja v zdravju in sreči! FRANCE BOH — 50-LETNIK 27. decembra 1972' se je srečal z Abrahamom naš soborec in prijatelj France Boh iz Dolenje Laze 31, pri Ribnici na Dolenjskem. Rod sin kmečkih staršev je tudi on delal na kmetiji, dokler ni prišla druga svetovna vojna. Avgusta 1942 leta je z tisočimi drugimi tudi on moral' v internacijo na Rab, od koder Se je vrnil maja 1943. Kod zaveden protikomunist se je javil vaški straži v Breze, tam je ostal do konca italijanske okupacije. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na Zapotok od tam pa v Ljubljano. Ko se je v začetku maja 1944 leta ustanovila domobranska postojanka v Stični, ga najdemo v 16. četi kjer je bii’ do konca vojne. Udeležil se je veliko pohodov in težkih borb z komunisti po Dolenjski. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško. V taborišču Spittal je bil v službi pri taboriščni policiji. Septembra 1949 je s starši, bratoma in sestro prišel v Cleveland, kje’.-je še zdaj. Od vsega začetka je član našega društva Tabor, zadnjih par let je tudi v odboru. Rad pomaga na naših prireditvah, ali pri kapelici na Orlovem vrhu. France ob 50. letnici Ti kličemo še na mnoga leta. Tvoji soborci. JOŽE ŽNIDARŠIČ — 50-LETNIK 1. januarja 1973 po poteklo 50 let, ko se je v vasi Ulaka pri Velikih Laščah rodil naš slavljenec. Kod sin kmeških staršev mu je tekla mladost na kmetih, kjer je pomagal pri kmečkem delu. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bi! ravno v tistih letih* ko je vedel, da mu puška nebo odšla. Ko so se pojavili komunisti je bil takoj med tistimi, ki so njihovo misel odklanjali. Ko :o se organizirale Vaške straže je bil takoj med njimi in pozneje tudi pri domobrancih. Ko je z svojo četo prišel v Vetrinje, je bil še z nekaterimi drugimi fanti iz čete izbran in so odšli v Celovec k Angležem v službo, na ta način se je rešil vrnitve iz Vetrinja. Pozneje so se Angleži preselili v Italijo v mesto Verono, tudi Jože je šel z njimi. Ko so se pa Angleži pri katerih je bil v službi vrnili v Anglijo je cdšel v taborišče Servigliano. Decembra 1947 je odšel v Argentino. 15. avgusta 1948 se je poročil z gdč. Vero Lončar. V začetku je bil zaposlen kod strojnik pri podjetju ki je delalo ceste. Pozneje pa je z avtobusom vozil delavce iz postaje na delo. V Cleveland ZDA je prišel junija 1961, tukaj si je v slovenski na- selbini kupil hišo, najprej je bil zaposlen pri raznih podjetih, zdaj pa že več let dela v tovarni Parker Hannifin Corp. Poleg tega se pa še ukvarja z zidarskim poslom, da tako preživlja družino. Bog mu je dal devet otrok, ena hčerka je že poročena. Kljub vednemu delu, ki ga ima da skrbi za veliko družino še vedno najde čas, da pomaga kjer pač je potreba. Vsa leta je član Tabora, večkrat je bil že tudi v odboru, blagajnik, odbornik, zadnjih par let je podpredsednik, obenem je že več let poverjenik za Tabor, zakar pa ve samo tisti, koliko je z tem dela in potov, kalen je sam kdaj imel ta posel. Kod pri našem društvu tako je tudi drugod zelo delaven. K njegovem srečanju z Abrahom, mu žeVimo in kličemo še na mnoga leta Jože! — Tvoji soborci. Ivan Jakoš iz Milvvaukeeja je imel 25 letnico poroke in srečnega zakona. Obhajal je ta praznik v krogu svoje družine in prijateljev, ki so napolnili njegov lepi dom. Ivan je navdušen športnik in še danes boš pri njem zvedel, kdo je najboljši tekač ali nogometaš v Ljubljani, čeprav je že skoraj 28 let od doma. Ivanu in njegovi ženki Vidi želimo še mnogo srečnih, zdravih blagoslovljenih let. IVOVE KNJIGE Miha Marijan Vir: Pravi obraz Osv. fronte Za tisk pripravil, izdal in založil dr. Filip Žakelj. Tiskala „Imprent,i Dorrego", Buenos Aires, 1972. Str. 72. Potem ko smo leta 1970 v št. 5 Vestnika prebrali poročilo, da je njegovo uredništvo prejelo iz Združenih držav Amerike razmnoženino na 385 straneh, ki naj bi bila resno dokumentirana ,,druga plat zvona“ o komunistični revoluciji prav za časa tuje okupacije naše domovine, smo upravičeno pričakovali, da bo en izvod prišel tudi v naše roke; zakaj prav Tabor je poleg Bele knjige, ki jo je obelodanila naša Zveza, prinesel vrsto dotlej še nepoznanih dokumentov, preko katerih resen zgodovinar pač ne bo mogel iti. Nismo ga prejeli. Sedaj pa smo dobili v oceno prvi zvezek tega spisa, ki ga je njegov izdajatelj in založnik po posvetovanju z avtorjem in še nekaterimi drugimi med katerimi zopet ni bilo nikogar iz kroga Tabora, razdelil na tri dele, da bi ga tako bolj približal gmotnim zmožnostim širših plasti. Zvezek vsebuje malo pojasnila založnika dr. Filipa Žaklja, v katerem nam poda nekoliko historiata, kako je prišlo do te izdaje v tisku, precej obširno Uvodno besedo pisca z navedbo virov, med katerimi tudi ne zasledimo Tabora, in pa poglavje Delo komunistične partije v kraljevini Jugoslaviji pred okupacijo, ki je osnovna vsebina tega prvega snopiča na 72 straneh. Že v omenjenem poročilu Vestnika smo prebrali, da bi naj delo bilo . posmrtni zagovor... poklanih 11.000 slovenskih protikomunistični borcev'1 Že takrat nas je prizadela beseda „zagovor“. Sedaj pa tudi v izdajateljevem pojasnilu preberemo, da je sam avtor na naslovni strani rokopi. i v svojem posvetilu slovenski mladini zapisal, da je spis ZAGOVOR. (Takole; z velikimi črkami!) Oddahnili smo se šele, ko smo prišli do avtorjeve obširne uvodne besede, ki je vsekakor namenjeno vsem trem zvezkom celotnega spisa. V trdih, jasno in krepko izoblikovanih izrazih, ki jih podkrepljuje grozljivo dolga (pa še zdaleč ne izčrpana) vrsta jedkih vprašanj odgovornim za krvavo revolucijo in nosilcem trenutnega režima v domovini, nas namreč pisec opozori, da je že ta prvi zvezek — in upajmo, da bosta tudi sledeča, obširnejša prav tako — vse kaj dragega kot „zagovor“. Pred nikakršnim forumom, ne pred zgodovino, tudi ne pred mladino, ki je v domovini sama žrtev na krvi naših padlih temelječega mrhovinar-skega sistema zaplankanih birokratov, ki so povrhu izgubili še trdna ideološka tla, se te žrtve nimajo za kaj ,,zagovarjati". Te žrtve samo strahotno obtožujejo! Če bi se namreč tisti, katerim so namenjena, na vsa vprašanja, ki jim jih zastavlja pisec že samo v svoji uvodni besedi, lahko odgovorili tako mirno, da jim pri tem še z očesom ne bi bilo potreba treniti, če bi bila resnica vsa grozodejstva, ki jih uradna zgodovina doma tovori na spomin tistih, katere so užitniki trenutnega režima ugonobili že za časa vojne in revolucije — in še posebej po vojni, ko so biii že tudi meddržavnopravno priznana oblast —, ostane še vedno osnovno neizpodbitno dejstvo: že od konca poletja 1941, t. j. od prvega poizkusa umora generala Leona Rup nika, na katerem je takrat še ležala vsaj še debela plast anonimnosti, so bili naši komunisti tisti, ki so v lakajski poslušnosti Stalinovi azijatski perverzno-ti sprožili med ideološkimi nasprotniki način razračunavanja, kakršnega sicer težka zgodovina slovenskega naroda dotlej ni poznala. To osnovno dejstvo ne bi izgubilo trohice na neomajnosti, četudi bi bila resnica, da so edinole naši komunisti (takrat pač po Stalinovem receptu!) začeli biti pristen boj za osvoboditev proti okupatorjem. Strahotna pa postane neizpodbitnost tega dejstva spričo resnice, ki se je samo režimsko zgodovinopisje nikakor ne utrudi dokazovati, da je bil sproženi način razračuna- vanja resnična komunistična revolucija prav za časa tuje okupacije, ko je unel narod — pa četudi bi bila njegova vsaj nekomunistična, če ne že protikomunistična plast v še takšni manjšini — na vse strani vezane roke; ali pa mu ni preostalo drugega, kot da se vrže v objem okupatorju, kar je potem pomenilo izredno psihološko podporo komunistični revoluciji, ki je pod okupacijo kajpak ni bilo prav nič težko zaviti v glorijo .osvobodilne 'ojne*. Spričo tega dejstva se razblini v obupen nič celo tudi vsa revolucionarna heroika, pa čeprav bi ta in takšna revolucija zares uspela ustvariti rajske pogoje nove stvarnosti; ne pa, da je v sedaj že skoraj tridesetih ■etih po svoji prigoljufani zmagi navzlic milijardnim darovom prevaranega svobodnega sveta, o katerih predvojna Jugoslavija v danih svetovnopolitičnih Pogojnostih še sanjati ne bi mogla, uspela ustvariti takšne družbene, gospodarske in politične razmere, da jih še dolge generacije, ki bodo sledile neizbežnemu izginotju trenutnega sistema, ne bodo mogle popraviti s krvavim znojem vse svoje nadarjenosti, marljivosti in poštenosti. Da pa postane vsa ta naravnost potencirana shakespearska vsenarodna tragika še bolj boleče prepričljiva, je pisec storil samo prav, da je mladini, kateri je ta spis predvsem (pa seveda ne izključno!) namenjen, vsaj v kratkih odstavkih glavne vsebine pričujočega zvezka orisal delo komunistične partije že v desetletjih kraljevine Jugoslavije pred okupacijo. Našteva namreč dejstva, ki jih sedanja režimovska zgodovina seveda ne omenja, ali pa jih v.-aj barva z odtenki, ki naj bi prikrili uničujoče pogubno resnico o njenih ne samo moralnih, ampak celo tudi zgodovinskih osnovah, katera pa je za pravilno razumevanje medvojnih in v posledici tudi sedanjih razmer treba poznati. Zares je treba pripisati samo obupni slepoti patološkega izvora, če po samo površni kronologiji komunistične partije že samo za časa predvojno Jugoslavije njeni sledbeniki še lahko vztrajajo in celo nasilno vzdržujejo Leninovo in povrhu še Stalinovo usedlino Marxovega naivnega mesijanstva, ki ga je na vrtoglavem kolesju drveče tehnologije in iz nje nujno nastalih fiovih pogojnosti svet dvajsetega stoletja mimo in preko komunističnega evangelija — pa še prav posebej mimo in preko partijskega birokratskega •'iparata — prehitel za cele generaciie. Teh generacij tudi njihova vetropir-ska nedoslednost političnega taktiziranja nikdar več ne bo dohitela. Mimo in preko krvavega mesijanstva naivnih Marxovih tez se je rodil novi revolucionar, novi človek, ki je danes na vseh koncih sveta že zrel! Kar pa je za te bolestnike še bolj tragično, je neskončna idejna praznina, ki za njimi ne bo pustila nikakšnega spomina, razen prekletstva veletokov krvi. Zato je treba pozorno prebrati to sicer kratko poglavje, da " o tudi pod prizmo predvojne, t. j. predrevolucionarne zgodovinske perspektiv? se bolj jasna podoba slovenskega domobranstva, ki je prav za časa največie '■eme komunističnega nasilja pod tujo okupacijo v krvi svojih junakov zace-nientiraia neporušljivo idejno bogastvo novega Slovenca današnjega in bodočih rodov: Bog — Narod — Domovina! Prav posebej še spričo tega domobranskega idejnega bogastva je vsak ,zagovor' naših žrtev nepotreben in nesmiseln. Spričo njega spomin nanje lahko neomadeževan prenese tudi vse tovore zločinov, ki mu jih trenutni sistem v domovini neutrudljivo nalaga že trideset let; zakaj tudi žrtve teh zločinov v končni posledici pomenijo kletev v obraz tistim, ki so jih z začetkom svojega načina razračunavanja naši komunisti izigrali na žrtvenik za prazen nič; ali — kar je še bolj kletve vredno — za cilje, ki so bili že v svoji psevdofilozofski osnovi popolnoma negativni, pa jih je sodobnost s svojimi vrtoglavo nastajajočimi novimi pogojnostmi potisnila še v nazad-njaštvo, katerega lahko vzdržuje samo še nasilje, pa nikakšna filozofska — in še manj idejna — osnova. Saj tudi režimovi družbeni in gospodarski uogojniki (da se na tem mestu sploh ne dotaknemo narodnostnega vprašanja) žanjejo samo polom za polomom — navzlic zadolžitvam, ki jih bodo morale s krvavimi žulji odplačevati še generacije, ki pridejo za tem... Ker vsega spisa ne poznamo, vsaj za ta prvi zvezek lahko piscu in založniku samo čestitamo. Takšen sad naše zdomske specifične literature je bil že dolgo potreben, ker prepričuje po svoji resnosti. Tudi jezik, ki se mu vsekakor pozna globok strokovni poseg prof. Alojzija Geržiniča, je za kakovost dela ustrezno klen. škoda le, da je pisec vire samo naštel na koncu svojih uvodnih besed. Namenu spisa bi pomagalo neprimerno več, če bi si ob opravljenem velikem delu vzel še toliko truda, da bi vire navajal od slučaja do slučaja v opombah pod črto. Ni namreč verjetno, da bi povprečen bralec vso samo našteto bibliografijo temeljito poznal in zato .piščeve navedbe brez vsakršnega pridržka sprejel. To pa je za te vrste literaturo nujno potrebno, če hoče v namenjeni meri doseči svoj smoter; nevernežev in oporečnikov bo pa po tolikih letih sistematičnega vplivanja iz skladovnic režimskega spisovanja itak zadosti. Ne bi bilo mogoče t,ega nedo-statka popraviti vsaj še v naslednjih dveh zvezkih ? Ostane nam samo še, da s spremenjeno zadnjo besedo ponovimo, kar je pisec zapisal na naslovno stran rokopisa: Slovenska mladina: PREBERI, PREVETO, RAZSODI! Bila si glavna žrtev .svobode', proti kateri so se borili .izdajavci'. Tebi predvsem je namenjena ta OBTOŽBA. Pika. Odbor Sloven.skeg:* zavetišča ima v prodaji slovenski prevod „MARTIN FIERRO“ Vsaka slovenska hiša naj ima slovenski prevod Cena 40 pesov. Z nakupom podprete zavetišče 21. decemra 1972 Prosim za bcsodo V Taboru š-. 11-12/72, je na dopis „Novo hlapčevanje** g. Jože Lov lenčič precej strogo odgovoril: češ, da je to nesmiselno, čeravno nisem zlorabil nič smešnega s predlogom, da Slovenija postane samostojna država; potem, ko se bo odstranil komunizem iz nje in prilike proste volje dale dopustnost. Skladno z verzi: ...„kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postavo...•* (Prešeren) in „B'og živi vse Slovene pod streho hiše ene...“ (Gregorčič) 'n ...„Svaki brat je mio koje vere bie...“ (Škof Josip Juraj Strosmayer) so čudovito lepo razvite misli za povezavo narodov; v resničnost, strpnost in prijateljstvo. Gotovo, ker je bilo prilagojeno za 19. stoletje in prevladovalo rasno mnenje (Slovani, Germani, Romani). Čas v 20. stoletju in komunizem sta v tem razdobju porabila razmnožljivo bistrost za drugačno ideologijo. Verjetno tudi v Sloveniji danes, niso več priljubljeni podobni *tihi. Brez potrebe pravi: „Je pozabil svoje ime...“ Res sem pri ame-fiškem državljanstvu, radi lažje izg. spremenil krstno ime; tako, da me država in pošta pozna: Louis (Luj) ne Lojze. Tudi, da sem za „K & K Av-ftrijo** ter se mi kolca po „katoi'iški Italiji**. Pri tem vidim neko absurdnost, da on vidi slabše življenje in standard, če bi prevladovalo krščanstvo in nepravoslavne dežele. še odgovori na stavljene točke: 1) Več držav ima manj kot 2 milijona prebivalcev (Luxemburg vodi Evropski gospodarski trg (predsednik), katere se ne osamosvajajo za vojskovanje, npr. Slovenci proti Nemcem, Italijanom, Madžarom; le v diplomatskih zadevah, da dobimo vrnjeno prisvojeno ozemlje: tržaško-goriško-heneško Slovenijo, Koroško in Porabje od Madžarov. .. 2) Novi časi so dali v 25 letih večji in zahtevnejši zagon, produktu in ohniki, kakor preje v 150-200 letih. Vse te prebuditvene skladnosti so prebudile ves svet; na kar se da odgovoriti, da tudi jugoslovanske narode, *'jer dvigajo glavo za osvoboditev svojih dežel. (Hrvaško, Makedonsko, albansko vprašanje.) Vljudneje jim pišite, da je pogrešeno misliti na razbijanje Jugoslavije, ko vam bodo poslali veliko skledo dobro zabeljenih ■>čevapčičev“ ali ,,priti3k“ s kazalcem na petelina... Taki aktualni zahtevi moramo prisluhniti in lojalno brez brutalnosti stati ob strani z narod'; tudi, če je treba ramo ob rami... S) Slovenci v Jugoslaviji so enakopravni pa vseeno hlapčujejo, ker morajo in vsekakor radi, tor je premalo zavesti za suverenost. 4) Posrbilo ali pohrvatiib se naše ozemlje ni, pač pa je veliko priza- zadevanja, kot se sliši od doma, za zgubljanje življenjskega prostora z odselitvijo, rodomorom in priseljevanjem iz južnih krajev. 1 4) Dejstvo vsekakor postaja logično, da bogatejši podpira revnejše, Ivi nam daje prednost izločitve iz skuposti narodnost. Primerjava k temu, ki jim ne daje pravice izstopa revščina je v argentinski provinci Cordoba, Santa Fe, kjer prevladuje ista narodnost. Nesmisel je tudi pri vzh. in zah. Nemčiji, sev. in juž. Koreji, kjer so istovetni narodi razdeljeni in pognani v boj drug proti drugemu... 5) V slučaju združene Evrope in go-podarskega trga (predvideno do 1982) bo vsaka narodnost s svojo kulturo in zgodovino in narodno vojsko (za demokratičen sestav 20.000 pobitih domobrancev — in ali za komunist. .. 100 partizanov) imela pravico prositi za samostojnost, ako ne želi skupnosti. Vprašani, kadar pride do tega bodo vsi narodi v Jugoslaviji, kakor tudi Slovaki od Češke, Ukrajinci od Poljske in haitijske države, katere drži sedaj ruska šapa: Estonija, Latvija in Letonija, ker se nenehno borijo za svojo samostojnost, po skupnem geslu: ELL-A, kar pomeni: Moč! Izumetničen čas drevi s svojo naglico in ni izgleda, da se točasno ustavi, čeravno je do pomiritve še 100 let, je vredno misliti na odtegnitev za svojo državno povezavo in suverenost. Danes je ta dopustnost v komunističnih rokah, ter je Ljubljana-Beograd slovensko varstvo, kakor trdi gospod Jože Lovrečič... V POJASNILO Dva moja prijatelja sta si hudo skočila v lase a vzrok je hil taio: Louis Zajec je poslal za objavo članek: „Novo hlapčevanje", ki je bil objavljen v Taboru št. 9/72. Na članek je odgovoril Jože Lovrenčič, ki je bil objavljen v Taboru št. 11-12/72. Radi te zadnje objave se je postavil v hran Zajec, čigar vsebina je v tej številki Tabora pod naslovom »Prosim za besedo." Pripomin’am, da so bile vse tri objave objavljene brez »cenzure" in °ta oba podpisala s polnim in pravim imenom. Smatram to za tipični primer njihove bojevitosti iz ene strani skrajnega slovenarja, a na drugi strani skrajnega jugoslovenarja. Prosil hi oba za večjo »trpnost in počakajmo kaj nam bo prinesla i odočnont in kdo od obeh ima nravilnejše sfališče. Prisrčen pozdrav obema. Vajin prijatelj J. L. Suarez, 2. januarja 1973. Ing. Ant?n Matičič Kri domobranskih jurčkov ni bila prelita zastonj. Visak dan več ljudi v*ieh narodov sveta se zateka k idejnemu bogastvu, s katerim je slovensko domobranstvo o pravem času vsem človeštvu roka/.alo pravo pot: Bog — Narod — Domovina! Kesmčno: to je čudež, ki so nam ga pri Bogu izprosili mučene' na manjšega med narodi sveta! Japri; Kako sem preživel ujetništvo v Nemčiji ? Po razpadu oziroma brezpogojni vdaji kraljevske jugoslovanske vojake mi ni kazalo drugega, nego, da &e poleg ostalih pripadnikov odzovem pozivu nemškega komandanta mesta Sarajeva, kjer sem služil dijaški role, ;ki se napotim v vojašnico Kralja Aleksandra, ter tam počakamo nadaljnih navodil. No teh ni bilo treba dolgo čakati, še isto popoldne je dolgi železniški transport zapustil glavno mesto Bosne in Hercegovine, ter med hudim nalivom pri.-pel v Bosanski Brod. Železniški most preko Save je bil' razstreljen, tako so nas prepeljali s splavom in nas namestili v Slavonskem Brodu v tamkajšnji vojašnici, menda je bil bivši železniški polk. Tu smo Prebili eno popoldne do večera, ko so nas strpali v vagone: 40 vojnika in konja, ter preko Osijeka že pod Madžarsko, Pečuja, kjer smo dobili zares dobro okrepčilo najboljše na vsej tedenski vožnji, preko Avstrije, Niiren-berga, dalje proti Zapadu ob holandski meji, kjer sem preživel na različnih delovskih mestih ostali del štiriletnega ujetništva, predvsem v delovnih komandah. Kako je bilo v njih ? še ne preslabo. Izprva prve mesece >?mo bili sami Slovenci in uživali še kar precej svobodo, saj so vedeli, da smo pri- padli Veliko-nemškem Rajhu. A januarja 1942 je bila večina izpuščenih domov, toda pozneje zopet vpoklicana v nemško vojaško suknjo, ter se 'e dogodil' slučaj, da je bivši ujetnik prišel v isto komando, kjer je bil preje ujetnik. Ko je obiskal kmeta kjer je delal preje je pokazal nemškemu stražarju še posteljo, kjer je spal. Po krajšem času so Slovence nadomestili Srbi in tej skupini sem se Pridružil' tudi sam in še nekateri posamezniki iz prve komande, ki smo Pili zadržani v naše dobro. Položaj INemčije se je slabšal iz leta v leto, kar so spoznavali tudi kmetje. Ne samo, da se je večalo število padlih sinov, nego tudi moralno Preko radijskih poročil, ki so jih poslušali skrivoma, ter tako tudi mi sami. Zvečer, ko smo se vrnili z dela v komando smo govorili med seboj kaj je novega zlasti na jugoslovanskem področju. Tako se prav dobro spominjam še po več ko tridesetih letih, da smo napeto pričakovali poročim nekega Srba vsak večer, kaj bo povedal o razvoju na jugoslovanskem Področju. Tako je nekega večera prišel z novico: Radio Nove Jugoslavije! Naravno vsi smo bili tega veseli, saj nismo še vedeli, kaj to pomeni, le to nam je bilo jasno, da žarek svobode ni več tako daleč. Tudi ime maršala Tita smo začuli prvikrat, le čudili smo se, odkod ima Jugoslavija naenkrat maršala, ko ga prejšnja ni poznala. Imenovani je tako redno vsak večer kaj novega povedal, kajti imel je na srečo takega kmeta, ki mu je 'aupal in prepustil poslušati prepovedano inozemsko propagando. Prišel je konec vojne, ter s tem žarek svobode! Toda svoboda, kakor smo si jo predstavljali skozi štiri Veta, ni hotelo biti. Naravno prve mesece je bilo neobhodno potrebno, da so vse ujetnike ene narodnosti ali bolje povedano pripadnike ene države strpali v skupna taborišča, da tam počakajo odhoda domov. Tako je bilo zbirno taborišče v katerem sem bil tudi sam, kjer nas je bilo kakih 2000 Jugoslovanov. Angleži so jih pobirali po raznih kmečkih naseljih, kjer so se bivši ujetniki zatekli najpreje čim so bili osvobojeni k svojim bivšim gospodarjem, kajti to je bila najpreje edina pot. Že takoj prve dni oziroma tedne sta se v taborišču razvila dva tabora: za in proti vladajočemu razredu v Jugoslaviji. Upravo so naravno imeli v rokah Titovci, kajti slišalo se je, da so jim Angleži brez nadaljnega prepustili oblast — kajti kralja so na tihem že zapustili — ter oba tabora sta se očitno razlikovala v tem kaj je kdo pripel na šajkačo: zvezdo ali krono, ter mnogo jih je bilo brez prvega in drugega. Kdo je imel' večin' je težko reči, kajti poleg teh dveh skupin so se rodile še manjše skupinice večinoma super nacionalistične, ki niso našle odziva, da bi odločilno vplivale na splošno razpoloženje. Razmerje med obema največjima skupinama se je slabšalo, obe sta skušali pridobiti kar največ pristašev ako ne vidno vsaj tiho. Vsi pripadniki taborišča so bili opremljeni s parom angleške vojaške uniforme in obutve, kar je bil velik plus za Titovce. Vsaka stran je hotela na kak način vidno pridobiti pristaše na svojo stran. Tako npr-: začelo se je preure-jevanje neke barake v srbsko pravoslavno cerkev in ob blagoslovitvi slavili svojo zmago. Zopet ob drugi priliki je zavihraTa jugoslovanska trobojnica s kraljevim znakom na najvišji točki taborišča — na stolpu, ki je za časa nemškega taborišča veljal za opazovališče taborišča. Nasprotje med obema strankama je nekega dne prispelo do take višine, da so morali posredo vati sami Angleži z postavitvijo strojnic, ki so jih postavili na posamezna mesta, samo da ločijo obe skupini od medsebojnega obračunavanja. Tako več ali manj napeto stanje je trajalo v tem taborišču nekako od maja do avgusta, ko so se prve skupine odpravljale domov. Saj je vsa!: čakal naj bo vendarle že konec temu domala nemogočemu stanju, kajti čim bolj se je bližal dan odprave, tem bolj je vsaka stran napela vse sile da pregovori še ostale za ostanek ali za vrnitev domov. Saj mnogi niso vedeli za kaj sploh gre, večina pripadnikov taborišča so bili le navadni vojaki, ter vsem je bil cilj: iti domov, pa naj bo kar hoče. Napočil' je dan odhoda oziroma odločitve posameznika: ostaneš ali odideš! Angleži kot znani spletkarji so se umaknili, ter že poprej so na Mhem delali reklamo, da bodo onim ki ostanejo izboljšali življenjske pogoje. Fes je bilo to, še bolje, tudi potem ko smo bili preseljeni v ostalo ‘'a-borišče, toda ne dolgo, le kako leto dni, ko smo bili polagoma pre?ei',-eni na nemško življenjsko lestvico. Toda vse to se je končalo z ustanovitvijo pomožne civilne službe iz vrst bivših ujetnikov in sploh vseh vrst ostalih. Shrivnostna ura Odkar človek živi, je vedno pod vtisom skrivnostnih sil, pojavov in dogodkov, ki si jih naravnim potom ne da razložiti. Prav redki so ljudje, če sploh so, ki bi lahko trdili, da na to ali ono nič ne dajo, češ da žive Popolnoma po lastni volji. Res je, da je znanost zelo napredovala, vendar Pa so še vedno pojavi, ki jih znanstveno ni mogoče pojasniti. Tudi veliki duhovi so se in se najbrž še zatekajo k skrivnim vedam, kadar si z razu-Mom ali izkustvom ne morejo kakšnega pojava razložiti, še vedno velja za ranoge ljudi latinsko reklo: „Tgnoramus et ignorabimus.“ Presenetljivo pa je, da nas vkljub vsemu napredku še vedno bolj privlačijo pojavi aij dogodki, ali „čudeži“, ki so nam prostorno in časovno °dmaknjeni kakor pa stvari, ki smo jih neposredno sami doživeli. Redno pa se dogaja, da se ne moremo znebiti zlih slutenj, če smo kaj doživeli in si ne znamo razložiti, kar smo doživeli. Navadno pravimo: „Nekaj je ampaic ne vemo, kaj je.“ Danes bomo navedli dva primera skrivnostnih pojavov oziroma doživetij, ki so jih doživele osebe, ki prebivajo med nami še danes. Tako se 0 resničnosti lahko vsakdo prepriča. Pred leti sva igrala s prijateljem dr. V. M. šah. Ko sem prijel škatlo, 'ta bi vzel šah, mi jo prijatelj vzame iz rok in skrije na polico. Ko sem ho el vedeti, kaj je v tej škatli, da mi jo je vzel s tako ihto iz rok, prijatelj samo zamahne z roko in pravi: „Pustimo to, morda drugič/1 Ker pa se je prijatelj bal, da mu ne bi kaj zameril, mi čez nekaj dni izroči 4 strani rokopisa, rekoč: ..Preberite in mi vrnite potem.“ In tam sem bral tole: „Leta 1944 je padlo na Hrvaškem neko letal', daljni sorodniki matere dr. V. N. je stekel na mesto nesreče, kjer je našel aa pol razbito letalo in pilota v nezavesti. Mož je pilota spravil k zaves’i ’a ga za nekaj časa oskrboval. Končno je moral pilot oditi, da ne bi pričal Nemcem v roke. Ko se je zahvalil v slabi italijanščini za nego je rekel: Nimam denarja ne kakšne vrednosti, da bi se vam odškodoval, ampak vzemite za spomin to ročno uro, katero mi je dala moja mati. Rekla mi je, ha kadar se bodo kazalci ure zasenčili, bo blizu smrt. In res predno sem Padel z letalom, sem opazil pod šipo neko meglico, zato sem se začel takoj spuščati na tla. Med spuščanjem sem opazil', da se bo krilo odtrgalo. In potem je bilo vsega konec. Mislim, da sem si tako rešil življenje. Vzemite ho uro, imejte me v lepem spominu in Bog vam daj srečo/ “ In dalje je bilo zapisano v rokopisu prijatelja: „Kmalu potem je sorodnik moje matere umrl. Pred smrtjo pa je poklonil tisto uro njej kot spomin na tistega letalca, katerega je bil rešil smrti. Ko sem se po vojni odpravljal v emigracijo, mi je mati pri odhodu rekla: ‘Ljubi moj sin, nimam ti kaj dati s seboj, saj vidiš, da emo izgubili vse. Vzemi za spomin tole uro, morda ti bo prav prišla, če se bo pa res kdaj zasenčila spomni se name in vedi, da sem takrat mnogo mislila nate.’ “ „Ko je prišel dr. V. M. v Argentino je tisto uro nosil vedno na roki-Pet let pozneje pa je šei neko opoldne iz trgovine domov kosit, ko je \ strahu opazil, da se je ura ob pol ene zasenčila. To ga je malo vznemirilo, vendar se mu ni zdelo to posebno važno. Toda naslednjega dne se je ura prav ob istem času zopet popolnoma zasenčila, čez dobro uro pa je ta senca izginila. To je pa gospoda V. M. tako razburilo, da je uro takoj snel z roke in jo zaprl v škatlo, čez dober teden pa je prišlo iz Jugoslavije pismo, da je njegova mati prav tistega dne, ko se je ura prvikrat zasenčila, ob pol ene umrla. Od tedaj gospod V. M. tiste ure ne pogleda več in jo ima v škatli zavito.“ iNa to sem se nehote spomnil, ko je letos konec junija prišla k nam gospa N. O. B. in se pri kosilu pritoževala: „Nocoj sem tako slabo spala in se kar bojim, da se ni našim ddmr kaj zgodilo." „Zakaj pa? Saj nimaš nobenega vzroka za to!“ „Oh, ponoči sem se zbudila," je začela gospa N. O. B. razlagati, „H sem pogledala na uro koliko je ura pa vidim, da stoji. Bilo je 12 in pet minut točno. Potem pogledam moževo uro, ta se je tudi ustavila in prav tako od 12 in pet minut. Malo me je zaskrbelo, zato sem vstala in šla v sosednjo sobo pogledat na uro moje hčerke. Tudi ta se je ustavila ob 12 in pet minut. Zdaj sem bila pa že vsa iz sebe. Nisem mogla vzdržati, zato sem šla v očetovo sobo in pogledala na njegovo uro. To je pa že od sile! Očetova ura se je tudi ustavila ob 12 in pet minut, štiri ure so pri hiši in vse štiri so se ustavile ob istem času. To nekaj pomeni. Jaz se i'e bojim, da se ni doma kaj zgodilo." Le s težavo sem gospo nekoliko potolažil, toda prepričati je pa le nisem mogel, da je bil to goli slučaj in da to prav nič ne pomeni. Ona je vsa v strahu pričakovala kakšnega pismo od doma. In vselej, kadar je zagledala poštarja, ji je začelo srce močno biti. Pisma sicer ni bilo, pač pa je čez 14 dni pisalo v slovenskem časopisju ,,med umrlimi", da je gospa x. y. umrla tega in tega dne v Sloveniji. Ta pa je seveda bila teta go-sne N. O. B., s katero se niso prav nič razumele, ker je bila pokojna x. y. huda ofarka in je svojo nečakinjo zelo sovražila. Kaj če ni prišel duh gospe x. y. v Argentino odpuščanja prosit in ker drugače ni mogel, se je spravil na ure? Morda ji je Kog odpustil ta greh, ker od takrat ure gredo. Ali ne velja še vedno ljudsko modrovanje: „Nekaj je, pa ne vemo, kaj je.“ Pevcu v spomin (Ob dvajsetletnici smrti dr. Joža Lovrenčiča) Zdaj dvajset že poteka tužnih let. odkar utihnil v večnost je poet rudečih rož, Sholarja, Duhovina, legend Nadiže, pesmi Naša zgodovina. Beguncev očenaša, zbirke iz devet dežel, še mnogih, mnogih znanih in neznanih del 19 in zgodb Cerovškega gospoda, Analov izumrlega naroda. Pri Svetem Križu zdaj uživaš mir, končan za Tebe vseh tiranov je prezir, a narod naš od Mure tja do sinje Soče po Tebi pevec in vzgojitelj joče. Naj pesem moja bo le skromni cvet z ljubeznijo, hvaležnostjo odet slovenskega rodu v tujini na grob Tvoj v daljni, daljni domovini. L. Zajec 1. decembra 1972 Odprto pismo 1. Slov. radio postaji WZAK 93.1 FM ob 10 dopoldne. 2. Slov. radio postaji WXEN 106.5 FM ob 6. popoldne 3. In še kateremu... Pravilno je zapisala Ameriška domovina v štev. 195/72, pod naslovom: ,;Nosilci slovenske pesmi dobrodošli, propagandisti komunizma pa ne." Enako tudi Kanadska domovina v isti števlik: „Henček Burkat v lorontu“. Res je veliko propagande prišlo preko radia za Henčke in ostale ansamble, preje, takrat in še vedno; zato je vprašanje: Ai'i se dela za zbližanje med komunizmom in demokracijo ? In, ali se s to mešanico odpirajo vrata v domovino ? Gotovo, ker moraš prekleti sebe, da si bil zločinec; in sedaj obljubiti, da boš delal' „za in s komunizmom". Gotovo clevelandsko dejstvo je da je „henčkov ansambel" zahteval, da se slovenska zastava brez rdeče zvezde odstrani z odra, ker hoče peti ie pred zastavo z rdečo zvezdo — to je komunistično. Gotovi, domov odbo rov član, je odstranil slovensko zastavo. Na prigovarjanje nekaterih (ne vseh) je bila pozneje prinesena nazaj. . . Verjetno je bila za pevski ansambel in še katerega navadna „cunja“, ker nima rdeče zvezde. Zastava: BELA-PLAVA-RDEČA je narodni simbol; svetinja demokratičnega slovenskega naroda. Rd°ča zvezda na zastavi je le začasno; dokler je komunizem na oblasti — in potem se bo tudi tam odstranila z nje. . . Čeprav danes občudc-valno vpliva na liudi, ki žive pod njo. . . Važno dejstvo je tudi, da se precej bere iz komunističnih časopisov, kot npr. z ljubljanskega Dela vsa važna Titova pisma, naredbe in odredbe koi; komunistična propaganda, da se čimdalje obdrži na oblasti in nasprotnikom vcepljuje strupeni strah, da ne dvigajo svoji glav... (hrvaško vprašanje). Kakšna razlika je med ljubljanskim in clevelandskim radiom ? Ljubljanski je opustil branje „Duhovna misel in evangelij" že leta 1945, dočim clevelandski še nadaljuje... Iz mnogih virov od doma je razvidno, da si ljudje želijo verske, osebne in zasebne svobode ter tudi vsi ne drevijo v trenutno masenerijo, ki jim jo nudi komunizm s pomočjo tujega kapitala. Veliko ljudi tam nima naročenega Dela in ga ne bere; dočim tukaj, mnogim, ga pošta dostavlja na dom ali ga dobivajo kot komunistično propagando. Nihče ni nasproten, če se ponavljajo svetovne novice na radio, npr. Rim, Pariš, Dunaj, Moskva, Madrid, Beograd, Washington; in, ai'i: v Slo-veniji je veliko dežja, .snega, železniška nesreča, gozdni požari itd., ker to ae spada v komunistično propagando, le pravi objektivist tudi to obsoja, ker noče kupovati sadja iz komunističnega vrta... Velika večina skrajnežev, ko se vrnejo iz obiska v domovini pripisujejo tamkajšnje gospodarsko zboljšanje Titovemu režimu ter ne pomislijo, da je čas obogatel ves svet. Tudi tam imajo avtomobile, ledenice, poljedelske stroje, radio, telvizije itd., ker je bilo vse to verjeno prinešeno ali zasluženo v Ameriki, Nemčiji in drugod... Domači standard je gotovo tanjši od ameriškega, čeprav pravijo: Tam je boljše, kakor tukaj... Še nekaj se vidi med ameriškimi Slovenci, da se radi ločimo in ni mamo prirojene ali priučene vzajemne skupnosti. Je več takih skupinskih primerov. Katoliška in Podporna jednota nista v vsem v iskrenih stikih in se člani ne obiskujejo po domovih pri petju, igrah itd., pač pa tako „za silo*. Vzrok je gotovo versko in politično razpoloženje, ki razdružuje skupnost. Med novimi emigranti se opazi manj to dejanje, ker oni gredo „sem in tja“, še celo na take prireditve, kjer pridejo iz domovine prepevat slavo o komunizmu. . . Verjetno ne zmanjša osebnost človeku modernosti ako se drži prave linije (ker se nekateri sklicujejo na to) čeprav ne trobi v komunistični rog. Pouis Zajec 29. november lOU PISMO IZ DOMOVINE V zadnjem času je opaziti pri nas vsesplošen, hiter razvoj gospodarstva. Predvsem se razvija industrija, turizem, trgovina in rudarstvo. Npr. v Jugoslavijo je prišlo leta 1971 22 milijonov turistov, kar je drugo mesto v Evropi takoj za Španijo. Kmetijstvo pa kar naprej propada. Tako je bilo leta 1961 49% aktivnega kmečkega prebivalstva, sedaj pa je v Jugoslaviji še •'18% kmetov. ^ Sloveniji je bistveno drugače (še slabše), saj je danes še 17-2% kmetov, leta 1985 pa naj bi jih bilo ie še 8%. Mladi rod iz kmetij se raje zaposli v industriji ali pa odidejo v tujino, predvsem v Nemčijo in Avstrijo. Delo na -metiji se res ne splača, ker se vsi kmetje ne morejo modernizirati, davki Pa so precej veliki. Medtem, ko se kmet bori le za svoj obstoj, se druge pla-'ti prebivalstva imajo zelo dobro. Predvsem se imajo dobro komunisti, saj imajo vse pozicije v javnem življenju, če si komunist, potem so ti vrata ndprta vsepovsod. Zadnje čase grozijo Jugoslaviji velike čitske v komu nistični partiji, izbrisali bodo iz KP tiste ljudi, ki niso za politiko cen-•ralnega komiteja KPJ. Tudi pri nas dinar izredno pada (inflacija). Nasprotno se dvigajo ce- ne živilom in drugim izdelkom, medtem ko se cene kmečkim izdelkom bol) počasi dvigajo. Kmetje prodajajo živino po 1200 dinarjev za kg, v mesnicah pa ga prodajajo po 3500 dinarjev za kg. En dolar velja tu 1750 dinarjev. Opomba uredništva: to je pismo mladega inteligenta iz domovine. 24. novembra 1972 „Bela knjiga je prišla in sem je bil zelo vesel. Na hitro sem jo tudi pregledal. Velika zgodovinska vrednost je že v tem, da ste v „Matico mrtvih" uvrstili tudi tiste, ki so padli kot žrtve komunističnega nasilja. ?e preden se je sploh pojavil kak odpor proti temu, kar so oni imenovali borba za narodno osvobojenje". Vsem, ki so pri knjigi sodelovali, moramo piiznati, da so opravili zelo važno delo, katerega zgodovinske vrednosti se morda danes še ne zavedamo ne. Najiskrenejše pozdravlja A. L fZ DRUŠTEV Važnosti iz sejnega zapisnika glavnega odbora Tabor Tajnik je odposlal, protestno pismo v Luxenbourg — glede predloga, ni ga je neki visok predstavnik te dežele dal, po katerem naj bi bil Tito prejemnik Nobelove Mirovne Nagrade. K pismu je bilo priloženo nekaj naše literature. V zvezi z zadnjimi žalostnimi dogodki na Koroškem je glavni odbor Tabora razpravljal o predlogih glede protesnih pisem na Waldheim-a (tajnik Združenih Narodov), na avstrijski parlament in na deželno koroško vlado. Glavni odbor bo protesna pisma pripravil in odposlal. Glavni odbor je začel pripravljati organizacijo letošnje slovesne spominske proslave ob 30. letnici Grčaric in Turjaka. DSPB Tabor v Argentini je imelo svoj redni letni tabor — občni zbor 24. decembra 1972 v slovenskem zavetišču, na katerem je bil’ ponovno izvoljen za starešino Ivan Korošec. Obširneje poročilo o taboru bo objavljeno v prihodnji številki Tabora. Po občnem zboru je bila sv. maša za pokojnega odbornika društva Jožeta .Trnka ob drugi obletnici njegove smrti. Sv. mašo je daroval rev.. Matija Borštnik iz San Justa. Meseca novembra t. 1. je bil redni občni zbor krajevnega društva T)SPB Tabor v Clevelandu. Izvoljen je bil novi odbor in sicer: Ivan Hočevar, predsednik; Jože Žnidaršič, podpredsednik, Hinko Zapančič, tajnik; Filip Ofeh, blagajnik; a odbornika; Tone Hočevar in France Boh. iNadzorni odbor: France Dovjak in Karel Zajec. ORGANIZACIJSKE NOVICE (Iz Toronta) 'Na prvo soboto v oktobru 1972' je naše krajevno društvo priredilo svoj vsakoletni jesenski banket, ki je nad vsa pričakovanja lepo uspel. Ko smo videli med nami toliko starih soborcev in njihovih družin, ki so prišli ’z bližnjih in daljnih krajev, je bil res poplačan ves trud, ki smo ga 'Pieli s pripravami. Vsi smo bili edini v tem, da je naš banket drugačen k°t so druge prireditve, da je celo drugačen od drugih banketov; tu ni ®amo dobro pripravljena večerja in kopica dobre volje, ki jo prinesemo se “°j> tu je neka živa notranja vez, ki nas je vezala nekoč in nas druži še zdaj po tolikih letih,preizkušnjah in različnih potih življenja. Zastonj sr 1 rudi jo tisti, ki nas težko vidijo in nam na različne načine nagajajo, nas banket je vsako leto lepši, brez reklame in propagande sega na širino 'n vabi mlade in stare. Naj tem potom gre zahvala kuharicam, godcem, mladim dekeTtom in nazadnje vsem, ki so pripomogli k uspehu. krajevni občni zbor Tabora v Torontu 26. novembra smo se člani krajevnega društva Tabor zbrali na svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 30 članov. Udeležba bi z rriai'o dobre volje lahko bila boljša, a vseeno je bil zbor zelo konstrukti-Veib in je postavil nekaj zelo pozitivnih predlogov za poživitev organizacije kot celote. Od novega odbora, kateremu spet predseduje S. Pleško, je Z(iaj odvisno, v koliki meri bo te sklepe uresničil. Iz podanih poročil je ja-‘?no videti, da organizacija zadnja leta lepo napreduje in upamo, da bo kdto tudi v bodoče. Z občnega zbora smo poslali protestno noto avstrijski vladi spričo no-VeFa zapostavljanja slovenske manjšine na Koroškem. Prav tako je zbor Navdušeno sprejel predlog, da se moramo povezati z drugimi protikomunističnimi skupinami, da bomo kot en blok nastopali pred svetovno javnostjo. -Hisli za 16. letni občni zbbr društva Tabor v Torontu Dragi soborci: Ob občnem zboru imam visako leto občutek, da se vrtimo v nekakem Začaranem krogu. Naše delo brez kake težave lahko opišem takole: občni ztor z novimi upi in kopico načrtov, spomladi spominska proslava, jeseni 'anket, p0 banketu pa spet priprava na občni zbor, s težavami in skrbmi Za to, kdo bo sploh hotel sprejeti kakšno mesto v novem odboru. O delu v organizaciji in o finančnem stanju je bilo v glavnem podano v prejšnjih dveh poročilih. Sam bi k temu dodal, da sem bil povsod zraven in po svojih močeh pomagal, podrobnega poročila o svojem delu pa ne bom navajal. Namesto teh podrobnosti, sem se namenil, da letos poudarim dve stvari: pokažem organizacijo kot je, in kaj bi morala biti, da bi bila v korist našim otrokom in po njih domovini. Vsi lahko vidimo, da organizacija kot je zdaj, nima bodočnosti, četudi je ideja, katero zastopa, edino pravilna, edina ki more svetu prinesti in zagotoviti resničen in trajen mir. Časi so se spremenili, postarali smo se in radi prepuščamo delo drugim, nismo pa pridobili mladine, ki bi to delo prevzela in nadaljevala. Včasih smo' iskali žrtev; še se spominjam fantov izdanega in vrnjenega 1. polka, vedeli smo, da nas bodo pobili, pa zaradi tega ni bilo nikomur hudo, nikomur ni bilo žal, da je bil domobranec, želeli smo samo to, da bi ostal eden, ki bi narodu povedal, da so nas pobili in zakaj so nas pobili. Zdaj pa nam je vsaka najmanjša žrtev preveč, na levo in desno iščemo izgovorov, da nam ni treba priti blizu, da nas ne bi kdo le toliko ukanil, da bi v odboru ali ob kaki prireditvi s silp sprejeli delo, ki bi nam skozi leto vztlo nekaj ur časa. Ali smo že kdaj pomislili, da je na tisoče naših rodnih bratov in sestra, znancev in prijateljev padlo, da že nad 250.000 ur trohnijo, nam pa je bilo prav tako nad 250.000 ur po božji dobroti podarjenih, tudi zato, da nadaljujemo boj na strani pravice, katerega so naši bratje začeli. Na to ne mislimo, a prepričan sem, da bomo za ta podarjeni čas nekoč dajali odgovor. Poleg materialnih komodnosti smo priča še veliko hujših, duhovnih sprememb, saj naši nekdanji voditelji in učitelji stopajo v sovražni blok, ki o domo-Dranstvu noče ničesar več slišati, narod pa za ceno malenkostnih osebnih koristi trpi in tava v dvomih in temi. Posledica vseh teh sprememb je dejstvo, da je v naši organizaciji in v naši slovenski skupnosti sploh vedno manj garačev in vsako leto manj pripravljenosti na žrtve, zato toliko načrtov ostane neuresničenih, zato se tolikokrat zgodi, da nam je vse drugo zelo važno, nimamo pa časa misliti na tisoče mučencev, ki so za vero in za človeka vredne ideale na slovenski zemlji krvaveli pred tridesetimi leti. Ko gledamo, kako Amerikanci in drugi narodi časte svoje padle, da naravnost žele, da bi jih imeli več, Slovenci, ki imamo toliko žrtev, ki so padli za veliko višje ideale, res kažemo svojo majhnost in nehvaležnost, da jih pozabljamo ter mirno in brez besede gledamo, kako javno mnenje kima tistim, ki proslavljajo zločince, ne vidijo pa žrtev. Poglavar Cerkve sprejema največjega preganjalca cerkve, Tita, in zdaj "e celo slišijo vesti, da je isti morilec Tito predlagan za Nobelovo mirovno nagrado. Kot smo 1945. leta obupno klicali: Zakaj Bog dopušča to morijo?! tako se zdaj spet upravičeno sprašujemo: Kako je taka slepota mogoča' Kako je mogoče, da je črno postalo 'belo in belo črno, kako je mogoče, da ima morilec največkrat prav, za nedolžne žrtve se pa nihče ne zmeni. Odgovor je eden krivi smo tudi mi, ker molčimo, ko bi morali kričati, ker mo najbolj zadovoljni, če se za nas nihče ne zmeni. Potem se pa čudimo, ee komunisti zmagujejo v deželah, ki komunizma niso občutile. čeravno je slika časa precej črna, vendar že sijejo žarki upanja na holjše čase. Vse kaže, da se je mladina v svoji brezglavi zaletelosti usta-v'-la in zresnila ter hoče graditi boljši svet. In poglejmo še dalje, vzemimo samo našo organizacijo: saj nihče nič ne dela pa vendar organizacija živi 26 16 let, pod najbolj neugodnimi okolnostmi dela in koliko solz je že posušila, po vseh kontinentih je poznana, naš tisk prihaja v domovino, kjer ffre iz rok v roke, dokler ni oguljen do zadnje strani, a za sedaj zapušča upanje. Po drugi strani pa poglejmo oblastnike doma: vse imajo na svoji strani, vojsko, svetovno javnost in s lažno propagando že nad 30 let blažjo vse, kar jih hlapčevsko ne služi, pa jim vendar gre vse narobe. Tu jr na delu višja sila... To so vidna znamenja, na katera moramo včasih pomisliti pa bo naše delo veliko lažje. Boj se bije naprej, veliko jih je, ki od Padajo, veliko jih je, ki trpe, toda množice spregledujejo, mladina je sita *aži in se upira tiraniji, zato res ni vzroka za obup. Treba je samo, da Premo vase, da izkoreninimo nepotreben strah, da bi nas kdo videl in zapisal in začnemo delati. Komunisti se niso spremenili in jih ne bo prav nič strah še enkrat začeti z morijo, če bo to njim v korist, zato ne nasedajmo bajkam o človečanskem titovem komunizmu, ampak raje delajmo, doklei' imamo čas. Treba je iti navzven, treba nam je program, ki bo organi-zacijo pomladil in postavil na vsenarodno bazo, kjer ne bo sovraštva in sumničenja, ampak dosti dela za vise, ki jim je mar slovenstvo. Ni nam-r<*č dovolj, da smo proti nečemu (beseda proti odbija mnoge, najbolj pa hdadino) treba je povedati, kaj smo in kaj hočemo. Za to pa je dela do-v°lj. Pritegnimo našo mladino, ki se je začela vedno bolj zanimati za našo Polpreteklo dobo in išče odgovorov na razna vprašanja; če teh ne bo dobila od nas, jih bo iskala v knjigah rdeče propagande. Tudi je čas, da Pehamo pridigati samim sebi, postaviti se moramo v vrsto z drugimi narodi, da bo slovensko ime v svetu vsaj poznano. Ne sramujmo se naše majhno-sti, ampak pokažimo na dolgo vrsto junakov, ki so se golih rok postavili Prot; svetovni zaroti komunizma, ko so veliki narodi še verjeli vsaki Stalinovi besedi. Naj bo domobranska vojska, četudi pomorjena, naša velika dota mlademu rodu, ki jim ho v teh težkih časih opora in vir narodne zavesti, katero komunizem tako načrtno uničuje tako tu ko v domovini. Obudimo v mladih slovensko narodno zavest! to je naša velika naloga, če Je treba, se mora spet povrniti v dobo izpred tridesetih let, ko je preprosti Parod vzel inciativo v svoje roke, z golimi rokami in hrbti nodrl rdečo zaroto, medtem ko za to poklicane še ni bil primeren čas in kot izgleda, k* primeren čas še danes ni napočil. Če bomo dosegli to, bomo naredili '’elik korak z mrtve straže, ki jo držimo vse od Vetrinja. To bo obe-sem tudi najlepši poklon žrtvam Grčaric in Turjaka, ki eo pred tridesa-^nii leti na razvalinah prisegali: „če bo sovražnik, naš brat, prelomil dane obljubo o amnestiji, se bo- mo ponovno dvignili kot en mož in ne bomo nikoli vež verjeli njegovi besedi!‘‘ ‘ Komunisti so to obljubo prelomili, pogazili so vse božje in človeške zakone, zato se naš boj bije naprej, ne sicer z vidnim orožjem, ampak z duhovno močjo resnice, za iste ideale, ki so in ostanejo BOG — NAROD — DOMOVINA KAŠI MRTVS t ALOJZIJ ŠEF L novembra 1972. je umrl u Clevelandu Slavko-Alojzij šef. šef je bil med vojsko komandir ene izmed treh čet Zmagoslavovih četnikov na Štajerskem. Doma je iz Maribora in je tu zapustil ženo Marijio, dve poročeni hčerki in sina. Ob smrti je bil star 57 let. Imel' je raka. Pri četnikih je bil skoraj tri leta. Po vojski je bil najprej v Eboliju v Italiji, a nato na Koroškem v taboriščih. V Cleveland je prišel leta 1956. Bil je družaben človek, navdušen pevec ter dober igralec. Bil je član DSPB in nekaj iet ‘udi predsednik krajevne organizacije za Cleveland. Tako je za Frančkom Kolaričem odšel v večnost drugi i in zelon^ Štajerske v razdoblju enega meseca. Vedno je bil pripravljen sodelovati pri slovenskih društvih, v kolikor ga razne bolezni, ki so ga tako pogosto obiskovale, niso pri tem ovirale. Pogreb je vodil' pater Fortunat iz Lemor.-ta a na gr bu se je od njega poslovil sam Zmagoslav. Bodi mu lahka ameriška zemlja, sinu lepih Slomškovih goric pa naj bo Pog plačnik za vse dobro. POPRAVEK V članku „Kako je s temi dokumenti", ki je bil pod zagiavjem ZA ZGODOVINO objavljen v Taboru, št. 11-12, str. 307-309, je tiskarski škrat zagrešil dve napaki, ki jih v naslednjem popravljamo: V prvem odstavku, peta vnstica beri: ...izjavami o domobranstvu... (ne o demokraciji) in v drugem odstavku na str. 308, beri ...minilo recimo 30 dni... (ne 3 dni). Prosimo bralce, da to blagohotno upoštevajo. K- J. L. K.ošan.)v TUGOMIR SANJAČ 2. Poglavje: Prvo srečanje s politiko Nekoč sem bral to značilno isodbo o Slovencih: Dva Slovenca — stranka (jaz bi rekel dva Slovenca ti stranke), trije Siovenci pevski zbor (včasik bi lahko rekli pivski zbor), štirje Slovenci — procesija, povorka, demonstracija ali pa štrajk; pet Slovencev je pa revolucija. Kot Slovenec sem se tudi jaz že od malega začel udejstvovati v po litik.i Ko sem bil še otrok sem hodil' za procesijami, pozneje v povorkah in demonstracijah (čeprav nisem bil nikoli levičar) in končno sem tudi sodi-loval v naši „revoruciji“. Kako je bilo z mojim posegom v politiko vam povem v tem poglavju. Nekega lepega poletnega dne leta 1932, takrat sem bil še kratkohlačnik in komaj začel zgubljati mlečne zobe, ko sem se vrnli z mojega vsakodnevnega nabiranja gob in lešnikov po gorenjskih gmajnah in gozdovih, me je poklical moj oče in mi rekel: „Sine, jutri bova pa malo hribola-zila“. „Zakaj pa?,“ sem ga vprašal. „Veš malo sprehoda po hribih je dobro za zdravje in za tvoj razvoj,mi je odgovoril' oče. Meni pa „hribolast-vo“ ni nikoli preveč dišalo, ker sem bil vedno pristaš teorije, „da gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor," zato sem se na vse načine brani! in skušal dokazavati, da me boli glava, trebuh in noge. Vsi moji protesti in vse moje bolezni niso nič pomagale. Moral’ sem se ukloniti in na račun hribolastva sem moral zgodaj, skoraj bi rekel s kurami v posteljo, da sem drugi dan lahko tudi s kurami vstal, si naprtil nahrbtnik in krenil' z očetom na pot proti Kropi. Ko sva prišla do konca sveta (Krope) so se na-nia pridružili razni gospodje, ki sem jih le malo poznal. Tudi nekaj „go-spodov" je bilo med njimi. Nekatere od njih sem poznal' ker so vsak teden prihajali k nam na dom na tarok in „kontrirali<‘ da je bilo strah in groza. Zato sem vprašal očeta, če bo na hribih kakšna procesija ali pa če bodo »klicali*' pagata v senci košatih bukev in smrek. Ne eno ne drugo mi je odgovoril oče, le tiho bodi in ne sprašuj ničesar, če se boš lepo obnašal, boš pil dosti malinovca in se najedel’ klobas in zaseke. Hočeš nočeš sem umolknil z mojimi vnrašanji in skušal čimveč skrivaj in neopazno vleči na ušesa Slišal sem čudne besede kot na primer »punktacije**, Šenčur (pozneje sem dognal da je to vas pri Kraniu), ..diktatura**, ../.ivhudič** (tako so pravih Keneralu Živkoviču). Vse se mi je malo čudno zdelo, a sem molčal in počasi sledil skupini,ko je začela korakati v hrib proti Jamniku. Večkrat so me načeli priganjali naj se malo „požurim“. Ker so vedeli, da sem takrat navdušeno požiral Karla Maya, so mi rekli, če bom dobro in hitro hodil, mi oodo na Jamniku dali naslov „hadži‘‘ Cromar). Ta obljuba me ’e malo pomirila. da sem hitrem rtopal. Bil rem na prepričan, da bo gotovo kaka procesija in so me vzeli s seboj, ker so rabili mene za minisranta. Dobro uro smo že hodili v hrib, ko smo prišli do Svete Sobote, kjer smo se po >tari navadi malo ustavili, da si dušo privežemo kot pravijo. Jaz sem se moral zadovoljiti s čisto H..0 ali kot se -po krščansko reče z vodo. Sam pri sebi sem se priduševal, da ne bom nikoli več hribolazec in da na procesije kjer se pije samo voda ne bom nikoli več šel. Seveda takrat še niso poznali ne Coca-Cola in ne Pepsi. Kako srečni so danes otroci, ko jim ni treba piti čiste vode. Zlati časi kaj ne. Se pač pozna, da v letu 1932 ameriški kapitalizem še ni bil tako močan in še ni podjarmil sveta s Coca-Cola. Počitka je bilo kmalu konec. Hitro je padlo povelje naprej „napo-kret“, a čudovito, namesto proti jamniški cerkvi in namesto k „pustotarju‘': jamniškemu krčmarju smo jo zavili proti Svetemu Joštu. Začel sem protestirati, da so me opeharili, zahteval sem malinovec, klobase in častni naziv „hadži“ kot so mi obljubili. Moji protesti so naleteli na gluha ušesa in moral sem se hočeš nočeš po načelu „svete demokracije" kjer ukazuje večina in uboga manjšina udati v svojo usodo. Sam pri sebi sem se priduševal, da na obljube ne grem več na led, čeprav bi bil sam papež tist\ ki bi mi kaj obljubil. Vedno bom zahteval za vsako stvar pogodbo podpisano, žigosano in koiekovano z vsemi koleki in pečati bodisi svetne ali duhovne gosposke. Zastonj niso stari Rimljani trdili da „litera scrip"a manent" (kar je napisano ostane). Tako sem premišljeval svojo usodo in se jezil sam na sebe. Na družbo sem kar pozabil. Le enkrat sem nategnil dobro moja ušesa, ko sem slišal' Kroparskega gospoda, ki je pravil, da j« krivo vsem težavam v Jugoslaviji dejstvo, da so himne narobej. Slovenci vedno pravimo, da je naša dežela lepa, zato bi morala biti slovenska himna „Lepa naša domovina" Hrvati vedno govore o pravu in o svojih pravicah, zato po vseh pravilih bi morali imeti za svojo himno „Bože pravde", in Srbi se vedno šopirijo, da so bojevit narod zato bi jim prišla prav himna „Naprej zastave Slave". Na ta način bi se najlepše rešil ves jugoslovanski problem in v i bi bili zadovoljni. Drugi, ne spomnim se več kdo, je pa trdil, da je vzrok slovensko -srbskega spora dejstvo, da v slovenski politiki „komandirajo‘‘ predvsem duhovniki, v -srbski politiki pa prednjačijo generali, ki so udarni, navajeni na „komando‘‘ in na „nema mrdanja" ali pa na „šuti kao, da te nema". General in duhovnik pa ne gresta skupaj, ker nihče noče popustiti in nihče noče biti „redov“. Čista resnica je ^o. Jaz bi dodal samo še to, da je z nami tako kot s tistim, ki je lačen in se zadovolji s črnim starim kruhom, kadar je pa sit, pa postane izbirčen in hoče le pohane piske in podobne dobrote. Dokler smo hlapčevali kralju in cesarju smo bili lačni svobode, smo se zadovoljili z vsako drobtinico, a sedaj ko smo v 1'astni državi nam pa ničesar ni všeč. Tako sem premišljeval sam pri sebi in pozabil pri tem na vse moje težave. Čas in pot stn hitro minila in naše poti je bilo konec. Dospeli smo do Sv. Jošta. Ko smo -e ustavili pri gostilni je bila tam zbrana vsa ..klerikalna elita z vsem generalnim štabom". Ko je „jefe“ (prvak) stranke zagledal mojega očeta in mene je prišel k nama, naju pozdravil in začel po tihem govoriti z mojim očetom. Jaz pa še vedno nisem hil na jasnem kaj bo in zakaj smo pri-^ii> ker se mi je zdelo, da je za procesijo premalo ljudi in ker še nikdar nisem videl in ne slišal, da se procesija začne v gostilni, a za tarok je pa preveč ljudi. Kmalu sem vsaj deloma prišel na jasno kaj se godi in zakaj so mene pripeljali s seboj. Oče mi je rekel, da imajo važne politične po menke, ki jih jaz ne bom razumel, zato naj se kaj igram in se najem in napijem malinovca po mili volji. Ko si bom dobro dušo privezal naj »trem pod cerkev na rob gozdička in opazujem dobro če se približuje kak orožnik in naj hitro vse obvestim. Ta misija mi je bila nad vse všeč. Počutil sem se važnega. Smatral sem se za „šefa“ varnostne obveščevalne službe. Vesel sem odšel „na stražo". Predno sem odšel, mi je „ta vikši" 1ekel če bom kaj opazil naj z robcem pomaham v smeri proti zvoniku, ker bo tam drugi „opazovai'ec“, ki bo takoj začel zvoniti in s tem opozoril zborovalce. Rečeno storjeno, odšel sem na stražo, se vsedel na travo in začel opazovati. Bil sem pa slab stražar in sem zaspal. Koliko časa sem spal ne Vfim. Naenkrat sem začutil', da me nekdo treplja po glavi, odprl sem oči in skoraj sem okamenel od strahu. Pred menoj je stal brkati orožnik in me začel spraševati: „što radiš ovde„ momče," „jesi H sam ovde." Hitro sem si zmisijl odgovor, da sem hotel nabirat gobe in lešnike, a sem utrujen zn-spal. Spomnil sem se na robec in začel kot neumen mahati z robcem. Sraž-fdk na zvoniku me je opazil in začel zvoniti. Orožnik je pa kar naprej silil v mene in spraševal: „jeli si sam, gde ti je otac," „zašto zvoni zvon." r,dgovor sem hitro našel', dejal sem, da je oče v gostilni kjer keglja s pri-intelji in da zvoni k blagoslovu. Z mojim odgovorom se je ,,mož postave zadovoljil, mi dal roko, se poslovil z „zdravo momče" in odšel. Jaz pa sem tekeV, da sem skoro dušo zgubil do gostilne in na ves glas kričal „žandai-•ii, žandarji", ko sem pa prišel do gostilne sem opazil, da so vsi „kapoti" 'zginili ko kafra in da so ostali samo moj oče kroparski gospod in še dva. ki so junaško tarokirali in kontrirali da lso se iskre kresaie na vse konce 'n kraje. Ko so me zagledali, so prekinili z igranjem, mi vsi po vrsti česti-tali, trdeč, da sem naredil izpit ne samo za „,hadžija“ temveč tudi za „oba-veštajca". Oče mi je dal dva „jurja“ rekoč, da mi to pošilja „jefe‘* na račun večje vsote katero pa med nami povedano, nisem nikoli videl. Tudi v tem primeru nisem mogel narediti pritožbe na nobeno „inštanco“, ker nisem imel nobene „menice“ podpisane in sem se za ostalo krepko pod nosom obrisal. Ker se je že večerilo, smo povečerjali in odšli spat. Drugi dan zjutraj sva jo z očetom mahnila proti Kranju, kjer sva vzela vlak do Otoč in "d tu preko Dobrave do doma v Lipnici. Oče mi je naročal, da ne smem 0 tem kar sem videl in sTišal nobenemu ničesar povedati in da se moram ogibati vseh nepoznanih, zlasti pa orožnikov, ki bodo gotovo stikali okoli oaše hiše in hoteli kaj zvedeti. Ko smo prišli domov, naju je vsa prestrašena čakala mama in nama povedala, da so med našo odsotnostjo prišli orožniki in vse premetali, čudil sem sem a nisem prišel do pravega zaključka. V dnevih, ki so sledili najinemu povratku s Št. Jošta, sem res opazil da „žanda,rji“ stikajo okoli naše hiše. Ogibal sem se jih kot hudič križa. To moje skrivanje je trajalo nekaj dni. Par dni po tem so pa žandarji izginili kot bi se vdrli v zemljo. Nekaj metrov stran od hiše sem opazil lep moderen avto ki je počasi vozil po cesti. Za avtom so šli trije otroci, neka gospa in gospod. Tudi moj oče jih je opazil. Kar nenadoma vzklikne: ,,'Sine, naš kralj gre po cesti z družino." Ves spremenjen je bil moj oče, oči so se mu svetile od veselja in ponosa. Ko ga je kralj opazil', se je ustavil in ga nagovoril': „Kako si brat Primorac. Jtli pantiš, kako sva kad sam prvi put bio na Bledu zvonila za Tvoju i moju Gorico, da bi bila naša Primorska iugoslavenska." Moj oče je vdano pozdravil' kralja, poljubil roko kraljici in r.a kraljevo povabilo šel s kraljem skozi vas. Meni je kar vrela kri od ponosa. Moj oče se sprehaja skupaj s kraljem Aleksandrom, kraljico Mar;-jo in s kraljeviči. Vaščani so opazivši kralja vsi navdušeno vzklikali kralju. Ko se je moj oče vrnil, mi je rekel: „Sine moj, dobro si zapomni to, kar si ravnokar videl. Kralj, ki gre med narodom brez spremstva, brez straže r.>' tiran je res narodni vladar, kot je bil kralj Matjaž v naših pravljicah." Kako prav je imel moj oče, kajti niti preje niti pozneje nismo imei’i vladarja in ne predsednika, ki bi bil tako priljubljen med preprostim naro dom. Da je bilo to res, je žalibog dve leti pozneje po usodnih marsejskih strelih dokazal kraljev pogreb. Ves narod je jokal. Naj danes govorijo kar hočejo o Aleksandrovi diktaturi jaz tega ne verjamem. Z Aleksandrom smo vsi Jugoslovani zgubili svojega očeta in če ne bilo marsejskih strelov, bi bil potek zgodovine povsem drugačen in bi danes ne bili raztreseni po vsem svetu. še to moram povedati, da od očetovega sprehoda s kraljem po vasi ie bilo konec mojega strahu pred orožniki in so nas pustili pri miru. Kadarkoli so me srečali so me pozdravili kot pomembno osebnost. Očetov ugled je pa neizmerno zrasel. To je bil moj prvi poseg v politiko, mole prvo politično spoznanje in moje prvo razočaranje nad političnimi veličinami. 3. poglavje: „Kufre gor, kufre dol" Kot sem že omenil, smo Slovenci veliki politikanti in kot taki se krepko prepiramo med seboj. V politiki je pa tako, da enkrat teče pes, drugič pa zajec, to se pravi, danes smo na vladi, jutri smo pa v opoziciji, danes smo na stolčkih, jutri ismo pa k „kajhi“ ob ričetu in vodi. Čas se spreminja. Tudi vlade v Jugoslaviji so se spreminjale, živkoviču je sledil Jeftič in temu je sledil Stojadinovič. Te spremembe, zlasti zadnja je pa postavila položaj v Sloveniji na glavo. Končana je bila liberalna hegemonija in za- "ela ise je spet klerikalna politika. JlNiS-arji so šli v pokoj, oziroma v opo-z’cijo in klerikalna SLS, ki seje vključila v JRZ se je začela ošabno šopirili. Sprememba režima je tudi mene dvignila. Postal sem pravi petelinček ;n ker je moj oče pripadal klerikalni stranki sem seveda upošteval sveto tradicijo in običajno pravo in začel delovati v vseh mogočih in nemogočih klerikalnih organizacijah in sekcijah. Najbolj mi je pa bilo všeč sodelovali 01-1 manifestacijah. Že v začetku sem omenil, da smo štirje Slovenci proce-sija, povorka ali pa demonstracija. Nam mladim petelinčkom je bila demonstracija najbolj pri srcu in najljubša. Izrabili smo vsako priliko, da smo manifestirali in demonstrirali. V Ljubljani je bila navada, da so se prirejale manifestacije ob prilikah državnih praznikov. Dva, ker sta padla ravno med šolske počitnice sta (>o navadi minila brez hujših posledic. Prvi december je bil pa vedno merilo moči. Vedno sta se organizirali dve manifestaciji. Prva, klerikalna, je ^la izpred akademskega doma na Miklošičevi cesti. Druga, liberalna je pa 'mela svojo izhodno bazo v narodnem domu v Tivoliju. Jaz sem bil seveda vedno med prvimi. Tako smo šli po ljubljanskih ulicah, kričali na ves glas bodisi klerikalni bodisi liberalni petelinčki. Cilj obeh povork je bila prome-nada, ki je bila na Aleksandrovi cesti. Po navadi sta se obe povorki srečali pred glavno pošto. Ko smo prišli skoro skupaj se je začelo izzivanje. Najprej smo zapeli vsak svojo himno (orlovsko in sokolsko) To je vedno Razdražilo duhove. Padlo je povelje, po sovah (sokolih) po čukih (orlih). Not (ja bj nas nekaj pičilo smo se pomešali med seboj in se začeli pretepati na vse mile „viže“. Boks, rokoborba, brcanje itd. Policija je nekaj ča-■■>a opazovala, nato je pa začela preganjati obe skupini. A mladina je vedno iznajdliva. Vedeli smo, da, če demostriramo v patriotskem smislu nam ne more nihče nič, tudi „kifejkci“ kot smo pravili doma policiji, morajo mirno opazovati; in kaj je bolj patriotsko kot državna himna. Zato smo vsi začeli Poti himno in vzklikati Jugoslaviji. Policija je šla na limanice in nas pustila Pri miru. Komaj so potihnili patriotski vzkliki, smo že začeli izivati eden drugega. Sokoli so začeli: „Dvignite orli svoja ušesa, da vas potegne svet Peter v nebesa, bile so tudi druge variante, a je bolje, da jih ne napišem, '•Rugače bom imel' opravka s cenzuro in podobnimi ..demokratskimi'* dobri-nami. Mi smo pa začeli: „Sokol vsak je junak, če ga pihneš pade v znak*. Tudi to so bile variante, katerih nočem omenjati vsled že omenjenih raz-Ngov. Juriš se je znova začel. To pot smo, ker je bil sneg, začeli metati ri tudi kepe snega. Borba je bila v najhujštm zamahu. Ves sem bil' zave-Rovan v metanje kep in se branil z vsemi štirimi pred „jurišem“ nasprotnikov. Nisem opazil, da smo ostali i’e nekateri petelinčki, ki smo nadalje-Vali z borbo. Kaj se je zgodilo? Na „bojišču so se pojavili nekateri profesorji z različnih gimnazij. Ker je bilo že precej pozno in „hora legalis'* za srednješolce je bila pozimi ob 7 zvečer so vsi, ki so opazili „novega s°vražnika“ izginili, -ostali so le nekattri akademiki in kot sem že rekel rinja skupinica in naši napadalci. Naenkrat zaslišim, da me nekdo kliče. Pogledam in zagledom profesorja H — — — ča, ki me je učil fiziko ir> kemijo. Ta je bil znan kot hud sokolaš in poleg tega je bil' Beograjčan. Prekinil sem z borbo in šel k profesorju, tam so bili še nekateri drugi prijatelji, seveda vsi s sklasične gimnazije in vsi ..klerikalni petelinčki". Naših nasprotnikov „&okolašev“ ni bilo, čeprav smo se ravnokar pretepali med seboj. Profesor jt zapisal naša imena in nam zagrozil z izključitvijo. Drugi dan sem s teškim srcem vstal'. Malo sem se bal, če se bo profesorjeva grožnja uresničila. O pretepu na promenadi in o srečanju s profesorjem sem nekaj omenil očetu, ki me je malo pomiril', le vztrajal je pri ..bora legalis", bil je pač on tudi profesor. Ko sem prišel' do gimnazijskih vrat, sem opazil pred vrati moje ..sobojevnike", katere je „stražil“ šolski sluga. Ko me je ta zagledal, me je poklical in z vso slovesnostjo rekel: „Jaz in gospod direktor smo sklenili, da moraš počakati pred vrati, dokler te gospod direktor ne pokličejo." Delal sem se nevednega in na vsak način hotel vedeti, kaj je vzrok, da ne smem v razred, a nisem dobil nobenega odgovora. Pridružil sem se prijateljeni, ki jih je čakala ista usoda kot mene. Vseh je bilo malo strah, če nas bodo zares izključili. Le, prijatelja Markota vse to ni nič skrbelo. S prepričanjem nam je pravil, da iz vsega tega ne bo nič. Kmalu smo bili poklicani v ravnateljevo pisarno. Naš ravnateli je bil na glasu kot star zagrižen liberalec, ki je pod prejšnjim režimom JNS zlasti za časa Živkoviča, več profesorjev, ki se niso hoteli vkloniti spravil ob službo. Ko nas je ravnatelj zagledal, je začel s svojo pridigo: A vi ste pretepači petelinčki, ki skrunit državne praznike in blatite simbole državne in narodne edinosti. Le pripravite se, da se je za Vas vse končala doba štu-diranja, ne samo na moji gimnaziji, temveč na vseh gimnazijah. Jaz sem začel protestirati, da nismo bili samo mi, da so bili tudi „sovarji“, ki so se pretepali. To je „starega‘‘ tako smo mu pravili še bolj razdražilo. Zagrozil mi je z vsemi hudiči in biriči, če ne utihnem. Že nas je hotel pognati s pisarne in iz gimnazije, ko je zazvonil telefon. Ravnatelj je dvignil slušalko in takoj postal bled kot sneg. Grdo nas je pogledal in ves nervozen odgovarjal: „da ekselenca, razumem, ekselenca, ne bom postopal proti njim. V redu ekselenca", odložil slušalko šel proti nam nas pogledal in rekel: ..Pojdite vsak v svoj razred". Vsi smo debelo gledali in nismo razumeli zakaj ta sprememba. Le Marko se je smejal in nam na glas rekel: ,,Sedaj smo mi na konju" in kdo nam kaj more. Vsi zadovoljni in ponosni kot petelin na gnoju smo odšli v naše razrede. Prva ura je že končala. Ko je začela druga ura, je prišel naš razrednik, ki nas je učil prir^donis in zemljepis. Takoj je poklical mene in še tri druge sotrpine, sobojevnike prvodecembrskega pretepa. Začel' nam je govoriti. Ste še premladi, da bi razumeli politiko. Za to imate čas. Dobro pa vedite, da v politiki velja pravilo ,,kufre gor, kufre dol" in da danes teče zajec, jutri pa pes, danes si 'mvec, jutri si preganjana divjačina. Zato pa pustite politiko politikom ir se raje posvetite študiranju". Poslal nas je v klop in nadaljeval ts svoiin razlaganjem, kot da se ne bi ničesar zgodilo. Par dni po tem je bil ravnatelj upokojen, profesor H — — — i č in še nekaj drugih premeščenih. Bivši „i’ovci“ so postali „zajci“. Zakon politike je tak da danes meni, jutri tebi in prepričal sem se, da tudi v politiki velja načelo zob za zob in oko za oko. živela demokracija! Tako je bilo moje drugo srečanje s politiko, če danes, po tolikih letih Premišljam te dogodke, vidim, kak zaletel sem bil in da smo vsi bodisi mladi ali stari bili zaslepljenci, ki nismo videli več kot od nosu do ust. Nas mlade so samo izrabljali. Niso nam dali prave narodne in ne državljanske vzgoje. Tdini „bog“ je bila stranka in kdor je vladal ta je imel prav. Mi mlad-namesto da smo se med seboj lasati bi morali složno delati skupaj. Tucii v našem slučaju se je uresničilo to kar pravi pregovor „kjer se prepirata ^va, tretji dobiček ima“. To boste iz poznejših poglavij razbrali in prepričan sem, da mi boste dali prav vsi bodisi „bivši čuki ali bivše sove“. (Sledi> ^ • Dolenc Poldetu Volčiču v .spomin Spoznal sem ga v vojašnici „ArbajtsdinstaiT v Langu pri Lebringu v Avstriji, kamor smo bili poklicani od Nemcev za vojaško pripravo in bi bili že po treh mesecih poslani v Nemčijo že kot pravi vojaki. Kakor je bila že pred vojno pri nas navada, da so korajžnejši fantje ()dšli k vojakom z par dni zamude, so jih potem takoj zaprli, ker baje dober vojak mora biti najprej zaprt, smo tudi mi hoteli to prakticirati le z izjemo, da nas je bilo vseh osem fantov iz vasi za to. Par dni smo popivali. Ko smo se naveličali, smo se tretji dan ja-viii in prišli k ostalim v vojašnico kjer so nas po velikosti razdelili po barakah; čeprav sem bil majhen sem se vseeno zrinil v prvo barako tretje *°be kjer nas je bilo največ vaščanov, pomešanih z Nemci. Vsaka soba j>' 'ttiela tolmača. Naš je bil Kregar Franc iz št. Vida pri Ljubljan: in sedaj živi z družino v Clevelandu. Prvi in glavni tolmač za vse Slovence pa je bil Medved tudi iz št. Vida. Že prvi večer po večerji pride k meni Polde in se predstavi kot Ja-iiežev iz Reteč in da se nahaja v sosednji sobi. Povedal mi je, da je slišal že doma, da bom šel jaz k partizanom. Tudi on je imel zveze s partizani ‘n da pridejo po njega a se je zadnji čas premislil, predvsem na prošnjo Rimačih, ker so se bali, da bi jih Nemci preselili. Sedaj pa, da namerava ' impreje pobegniti, ker domači ne odgovarjajo več zanj. Da nemški vojak n° bo in se hoče čimpreje boriti proti njim. Seveda sem mu tudi jaz pove- (ial svoj slučaj. Kako je moj oče štirinajstega leta pobegnil iz Celovca kjer bi bil ustreljen, ko je rekel, da Srbe ne bo streljal’ in se je nato štiri leta skrival. Nato pa je šel' kot prostovoljec na Koroško, da brani nemški napad na Jugoslavijo 1. 1941, čeprav je imel 55 let. Tudi jaz ne mislim biti nemški vojak in da sem tu le radi prošnje moje matere, ki je vsa bolehna in jo ne bi več videl, če bi jo radi pobega preselili. Večer za večerom je prihajal k meni. Že sva se odločila, da pobegneva čim skopni sneg in že hodila v pogovorih po svobodnih gorenjskih hribih v borbi z Nemci in je že prikazoval razpad Nemčije in svobodno Veliko Slovenijo s Primorsko in Koroško, seveda v Jugoslaviji, povečani z Bolgari. Kako s ponosom je govoril, da je bil' potreben puč v Beogradu za nas Slovence, da smo se pridružili zapadnim zaveznikom in da tako dobimo nazaj našo zemljo od Avstrije in Italije, ki sta obe v nasprotnem taboru. Da je to izredna prilika, ki jo je treba izrabiti in zato se je treba boriti. Res, da bodo žrtve a za tako velik ideal niso nobene žrtve prevelike. Po nekako petnajstih dneh nam povedo pri zajtrku, da ta dan m gremo na vežbe ker imamo obisk in da naj gremo nazaj v sobe. Ko nas ob desetih zopet kličejo v jedilnico nam poveljnik predstavi štiri SS oficirje, ki nam govore o pomenu nemške borbe za svet in zaveznike in da zato rabijo vsaj 60 prostovoljcev za SS, ki imajo nad 165 cm višine. Izredna čast je bila biti SS ker dobi takoj boljšo plačo, posebno zdravljenje, če je ranjen itd. Pozval nas je, da se javimo za SS z dviganjem rok. Samo eden Nemec se je javil pa še ta ni imel predpisane višine a so ga vseeno vpisali. Ko Ve ni bilo več prijav nas začnejo spraševati po imenu. Vsak vpra-šanec je moral' vstati in povedati svoje ime in če se jim je dopadei so ga vpisali v SS. Rezultat je bil 35 Slovencev in 25 Nemcev. Ko so vprašali mene sem odgovoril potom tolmača, da nisem prišel prostovoljno in tudi v SS ne grem. Polde jim je povedal približno isto le s tio razliko, da je sam odgovarjal, ker je govoril dobro nemško. Tudi nobeden od mojih vaščanov ni bil vpisan. Veikia žalost je nastala po tem nied Slovenci in so eni celo jokali. Z Poldetom začneva organizirati beg, ki seveda ne bi bil lahek ker je bila še zima. Vprašala sva vse in se jih je odločilo 25 in takoj izdelam ' načrt: ponoči uderemo v skladišče, se oborožimo in zunaj ustavimo tovornjak, pa z njim do Maribora, do prvih hribov, šofer bi bil Kregar Franc. Par dni pred odhodom v SS oziroma našim begom pa se zve, da morajo vsi vpisanci v SS priti v jedilnico podpisat, da -so res prostovoljci. Takoj greva z Poldetom do vseh naših, da nihče ne podpiše, prav tako gremo k tolmaču Medvedu, da ga pregovorimo, da ne podpiše ker bo go tovo on prvi vprašan in če on ne podpiše ne bo podpisal' noben Slovenec. Zagrozili smo tudi Medvedu, da če podpiše bo prvi večer od nas ustreljen. Tako je tudi bilo. On ni podpisal in nihče od Slovencev. Zopet se je vrnil mir v vojašnico, le midva s Poldetom se nisva umirila ker sva se preveč zapletla v akcijo bega. Pisala sva domov, da nama Prinesejo civilne obleke a nisva takoj dobila odgovora. Medtem je prišel v vojašnico nek uniformiran Nemec iz Gradca in nam pove, da ga na vlaku niso legitimirali. Zato se odločiva, da eden od naju pobegne z vlakom a nato še drugi. Žreb je padel na mene. Grem k zdravniku, da bi se operiral na polipih v nosu, ker težko diham in misleč, da mi bo dal dovoljenje za Gradec, a jaz bi se peljal' domov. Zdravnik po pregledu ugotovi mojo bolezen in sem bil določen, da me drugi dan operirajo in so dodali še spremljevalca na kar nisem računal. Določil’ mi je najprej dva dni priprave, da nii splahne oteklina in nato me bodo operirali. Zvečer vzamem nekemu Nemcu (Tul) dovoljenj za mesto, ki ga je pustil na mizi in grem takoj na Postajo. Kupim vozni listek do Lebringa a drugega v Mariboru do Laz. Dobili so me še pred Celjem in me zaprli v Celju, kamor me pride čez tri dni iskat oficir iz naše vojašnice. Ko me peljejo nazaj, zvem, da mi je oče prinesel obleko in je tudi on zvedel, da sem pobegnil in da so 'Pe že dobili. Po dveh dneh me zopet pošljejo v Gradec kjer sem bil 15 dni v preiskovalnem zaporu a po sodbi sem bil zopet 15 dni v naši vojašnici. Takoj ko sem bil prost sem začel resno misliti in se pripravljati na Zima je minula. Trije meseci se bližajo koncu in se že govori, da nas pošljejo na dopust a potem k vojakom. Od doma so nam poslali civilne obfeke. Ko se preoblečemo, Nemce pošljejo na dopust, a nas prevzamejo Rojaki, ki bi že po par dnevih odšli v Nemčijo ali Francijo. Ko se s Poldetom o tem prepričava, vzameva prvi vlak in naju še pre l Mariborom dobijo. Zvečer naju z vlakom pripeljejo nazaj v zapor iz kate- drugi dan, 11. aprila ob 8 uri zvečer pobegneva. Polde naprej, velik, tipo atlet je bil takoj 100 pred mano, jaz pa zniehkužen, precej debel (so mi naši pošiljali pakete na imena prijateljev, ko sem bil' v zaporu, nakar so mi ponoči podali skozi okno in tako sem Vse noči jedel Obroka, kruh in vodo, ki mi je pripadalo, pa se nisem dotaknil, odgovarjajoč jim, da sem po nedolžnem zaprt in da hočem od lakote umreti. Verjetno mi niso preveč verjeli, ker sem bil vsak dan bolj debel bec pa je bil'). Kakih 1.000 metrov, pri onem mostu, ki so ga prej naši zasilno zgra-'•di, me Polde počaka. Ko ga pretečem, zmeče trame in deske v vodo, da je bil prehod neuporaben (za nama so tekli vojaki) in me kmalu dohiti. Na bližnjem hribčku, pri cerkvici, je naju čakalo šest fantov, da gredo z nama, kakor smo bili dogovorjeni. Pa ni šel' nobeden. So se naju kar ustrašili. Seveda niso mislili, da bova res ušla, kakor sva jim povedala. Nama dajo d\a žepna noža, ki sta nama potem zelo prav prišla, dva koščka salame, oa nekaj denarja. 'Sežemo si v roke in že tečeva naprej, še so vpili za nama srečno pot, pa svo jih komaj slišala. Nama se je mudilo, to noč morava izkoristiti, ko naju bodo drugi dan iskali, bova že daleč. (Sledi) DAROVALE SO: Za zavetišče pesov Rupnik Zina, Castelar ... 20.— Rus Srečko, Haedo ........ 36.-r- Budinek Vojteh, El Bolson 100.— N. N. (duhovnik), Capital 1.000,— Janežič Janez, San Justo . 40.— Bajželj Marija, Los Polvor. 100.— N. N., Olivos ............ 10.— N. N., Capital ........... 11.— Orehar Anton, msgr., Cap. cerkvena nabirka v Zavetišču 10. 9. 1972 ........... 135.75 Pernišek Franc, Castelar . 20.—- Tržinar Janez, Boulogne . 100.— Zveza slov. mater in žena ..Miklavžev rtant“ 3.12.72 587 Dobiček pri kosilu 3.12. 72 263.1S Mesto cvetja za pok. Marijo Bajželj: Janez Janežič, San Justo .. 50.— DSPB Tabor, Argentina .... 100.— Borštnik Matija, rev., San Justo cerkvena nabirka 24.12. 72 32.— Beznik Frido, V. Madero (ob 2. obletnici smrti J. Jenka) 50.-- Božično darilo slov. zavetišču: Dr. Anton Komotar, Nemčija 200.— Dobiček pri prodaji Martina Fierra ..................... 240.-- Vahtar Alojz, San Justo . 100.— Borštnar Matija, rev., San Justo, cerkvena nabirka v Carapachay-u 17. 9. 72. 30.— Škulj Edi, Martinez ..... 20.— črmelj Bernarda, S. Martin 10.— N. N., Capital................ 500 Mehle Francka in Franc. San Justo................... 200 Pcrovšek Anton, Ramos Mejia 200 Kočar Ivan, Ramos Mejia . . . 100 Tomaževič Marija, R. Mejia 10 Dora Piegari de Musar, R. M. 1.000 Za tiskovni sklad ZDSPB „Tabor“: Janez Pičman, ZDA ......... Frančiška Cerar ........... Dušan Muršič .............. Jože Kovačič .............. Jakob Planinšek ........... Emil Černe................. Franček Rupnik............. Janez Varšek............... Toni Kolenc, Kanada........ Društvo „Tabor“, Windsor . . Jože Cerar ................ Frank Sokol'............... dol. 5 1 3 1 6 2 6 Guštin Jože, rev., Capital cerkvena nabirka 3. 12. 72 123.50 Za tiskovni sklad glasila Tabor Buda Stanislav, C. de Belgr. $ 40 CENJENIM ČLANOM TABORA! Glavni odbor Tabora želi vsem članom, kakor tudi njihovim družinam, ob božičnih praznikih v letošnjem letu 1072 obilo božjega blagoslova, da bi mogli te dni preživeti v smislu prvo božične poslanice — v miru in ljubezni. Vsi moramo gojiti mir in ljubezen, vendar se nam zdi, da pride ob božičnih praznikih pomen teh rver besed še toliko bolj do izraza. Glavni odbor Tabora Vam enako želi vsem srečno Novo leto, da bi bilo delo v privatnem življenju, kakor tudi v organizaciji, čim bolj uspešno. V skladu z mirom in ljubeznijo bo to veliko lažje. Želimo vsakemu posebej veliko zdravja in veselja. Vsi pa se zavedajmo ob teh praznikih še bolj, da ima Božič tudi velik pomen za proslavljanje od Boga dane svobode. V svobodnem svetu imamo ta privilegij. V naši domovini Sloveniji pa je pravica do Božiča, in s tem vsi pomeni Božiča — odvzeti. Sedanji oblastniki v Sloveniji se Božiča bojijo. Spomnimo se tudi naših Slovencev doma, katerim, zbranim pred jasnicami, se ni treba bati. Z božičnim veseljem in dobrimi novoletnimi upi Vas vse iskreno pozdravljamo. GLAVNI ODBOR TABORA SLOVENSKO ZAVETIŠČE JE DELO VSE SLOVENSKE EMIGRACIJE IN NIHČE NIMA PRAVICE ZASLUG. VSA PRAVICA JE PRAVICA REVEŽEV, ZASLUGA PA PRIPADA NAŠIM MRTVIM. SLOVENSKO ZAVETIŠČE JE IZGOVORJENI KOT POMOČI POTREBNIM SLOVENCEM. VSEBINA Frentes de liberacion — mascara del comunUmo ........................ Duhovno kramljanje (Fr. Gaber) ...................................... Grčarice — Turjak po tridesetih letih ............................... Najsramotnejša skrivnost 2. svetovne vojne .......................... Naša borba, včeraj, danes in jutri (J. L.) .......................... Ali so res vsi slovenski politiki odpovedali? (E. C.) ............... Naši možje .......................................................... Miha Marijan Vir: Pravi obraz Osvobodilne fronte (Pika) ............. Različni pogledi (L. Zajec) ......................................... Kako sem preživel uejtništvo v Nemčiji? (Japri) ..................... Paberki ............................................................. Pevcu v spomin ...................................................... Iz pisem ............................................................ Iz društev .......................................................... Naši mrtvi .......................................................... Tugomir Sanjač (2. in 3. poglavje R. J. L. Košanov) ................. Poldetu Volčiču v spomin (V. Dolenc) ................................ Darovali so ......................................................... 2 ■I r* 11 13 17 21 2.3 2/ 29 31 32 34 38 39 45 43 sl š|» c *- 3 < Z Z 3