Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. P. V" o 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Ij» ravni šivu ...Ilira", v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Leto XV. V Celovcu, 20. mal. travna 1896. Štev. 11. Vabilo k 7. letnemu občnemu zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se bode vršil v òctrtek dné 23. mal. travna (aprila) t. 1. v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“. Začetek ob Va3. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v pre- teklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 6. Razne razprave, predlogi in nasveti. 7. Gospodarski govor. K temu shodu so uljuduo vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Odbor. Kmetske zadruge. i. „Brat, kterega podpira brat, podoben je utrjenemu mestu.“ (Preg. 18, 19.) Resničnost tega svetopisemskega izreka nam potrjuje vsakdanja skušnja. Ko bi le bil po tem nauku združen tudi kmetski stan, godilo bi se mu mnogo boljše, kakor se mu godi dandanašnji, in ne razpadal bi tako, kakor razpada sedaj. Liberalizmu se je posrečilo razcepiti kmetski stan in mu s tem vzeti trdno podlago, na kteri bi se mogel razvijati. Tako je prišel na rob propada. Vsi pravi prijatelji kmetskega stami, tako važnega za celo človeško družbo, za cerkev in i sms Podlistek. «s Kako se je Jaka latinski učil. „0če“, reče nekega dné Jaka, jaz nočem biti navaden, priprost človek, jaz hočem biti gospod.“ „To je pač lahko reči,“ odgovoré oče; „tudi jaz bi bil zadovoljen, če bi me kdo naredil za velikega gospoda. Ali ne veš Jaka, da mora vsak gospod znati latinski ?“ „No, kaj pa je to; jaz pojdem po svetu in kmalu se naučim latinski.“ „Ako misliš, da pojde tako lahko in gladko, pa idi in skušaj," odvrne oče. Jaka si natlači žepe s črnim kruhom, in bajd na pot, učit se latinski. Šel je naravnost za nosom izpod domače strehe. Ker ni prišel svoje žive dni od doma, čudi se zelo, ko stopi na prvi hrib in tam vidi veliko ravnino pred seboj. „Jojmina, vsklikne, to je veliko polje; kdaj ga bom imel za seboj?" Gré pa naprej in kjerkoli sreča človeka, skrbno pazi na njegovo govorjenje, misleč, da je to latinski. Ne traja dolgo, da zagleda gospoda, ki je stal na dvorišču in rekel nekomu: „Sod okrogli". Te dve besedi je slišal Jaka in takoj, ji je večkrat ponovil, da bi ji ne pozabil. Sel je na-prej in zopet videl gospoda, ki je stal pri oknu. Pod oknom pa je stal deček in gledal nekega ptiča ter klical: „Ris tu pije!" „Sod okrogli — ris tu pije" je ponavljal naš Jaka in šel dalje. „Zdaj znam že pet latinskih državo, vidijo izdatno pomoč in rešitev kmetskega stand v tesnejšem združenju, v tem, da se vsi kmetje združijo in s skupnimi močmi ter s skupnim trudom zboljšajo si svoje razmere. »Bolje je, da sta dva skupaj, kakor da bi bil jeden sam ; koristi imajo od svoje zveze. Ako eden pade, vzdigne ga drugi. Gorjé mu, kdor je sam! Ako pade, nikogar nima, da bi mu pomagal." Zató veselo pozdravljamo misel in načrt kmetskih zadrug, ki delajo na to, da se združijo kmetje. Med Slovenci se je ta misel že dolgo gojila in razvijala po listih in zborovanjih.*) Ostalo ni pri samih besedah. V Dobrepoljah na Dolenjskem so vneti domoljubi že ustanovili kmetsko zadrugo, prvo na Slovenskem. Poprijela se je te prevažne stvari tudi država. Že dné 10. vinotoka 1893 je predložil takratni minister grof Palkenhayn deželnemu zboru načrt postave o kmetskih zadrugah in rentnih domovih. Državni zbor pa, ki toliko dragega časa — res „dragega“, saj stane jeden sam dan davkoplačevalce nad 4000 gld. ! — potrati s praznim besedičenjem, a se za prave potrebe ljudstva, zlasti kmetskega stami, le malo ali čisto nič ne zmeni, se z ono predlogo ni dosti pečal. Sedanji poljedeljski minister, grof Ledebur, jo je zopet umaknil, jo precej popravil in sedaj vnovič predložil. Sedanja predloga je mnogo boljša in popolnejša od prejšnje. Da bi le imela tudi več sreče in ne obležala zopet v državnem zboru, marveč kmalu postala postava, na korist in srečo kmetskemu stanu. Namen novim zadrugam bode, kakor pravi načrt: zboljšati nravno in gmotno stanje kmetovalcev s tem, da se goji duh skupnosti, da se kmetje vzajemno poučujejo in podpirajo, in da se ohrani in povzdiguje stanovska zavednost ter da se zastopajo stanovske koristi zadružnikov in pospešujejo njih gospodarske koristi. To so gotovo lepi nameni, in da le zadruge prav kmalu in krepko delujejo, gotovo ne bo izostal veliki dobiček za kmetski stan. Za danes *) Za danes opozarjamo le na znamenito knjigo »črne bukve kmečkega stami. Jedro kmečkega vprašanja/ Spisal dr. Jan. Ev. Krek. (Primeri str. 250 nsl.) — Isti gospod je zadnji čas objavil v , Slovencu “ o kmetskem vprašanju vrsto temeljitih člankov, ktere toplo priporočamo vsem, ki jim je pri srcu blagor kmečkega stami in s tem bodočnost slovenskega nàroda. besed, in za trdno mislim, da kmalu postanem gospod." Sto korakov dalje je zopet stal nek gospod in ukazoval hlapcu, kazeč na kola: „Tu so kola!" „Sod okrogli — ris tu pije — tu so kola!" ponavljal je Jaka in ko si je to dobro zapomnil, poskočil je' samega veselja in govoril sam pri sebi: „Ne vem, kaj so oče mislili; saj se učim latinski kar igràje in kmalu bom znal latinski jezik boljše, kakor svoj materni jezik, slovenščino." Šel je zopet malo naprej. Cesta ga je peljala okoli vrta, v kterem je kopal vrtnar. Kar pride gospodar na vrt in zakliče: „Tu-le koplji!" »Sod okrogli — ris tu pije — tu so kola, — tii-le koplji," govoril je Jaka in odšel. Na enkrat pa se ustavi, nekoliko premišljuje in reče: »Cernu naj se toliko latinski učim ; naš gospod cerkveni pevovodja ne zuà več, pa je vendar gospod. Ako bi se moral še toliko tujih besed naučiti, zapomnil bi si jih, pa lahko bi se mi pri tem pamet zmedla, in kaj bi bil Jaka brez pameti!" Pri tem modrovanju se izpodtakne ob kamen, potem pa leti domov, kar sta ga nesli nogi. „Glejte no, Jaka je že doma", začudijo se oče, ko je stopil v vežo. »No, koliko pa znaš latinski?" „Sod okrogli — ris tu. pije,“ odvrne s ponosnim glasom Jaka. Sklenil je namreč sam pri sebi, da odslej ne bo več govoril drugače, kakor latinski. „Kaj blebetaš, kar nihče nezastopi", zagodrnjajo oče nad Jaketom. Materi pa ne dà mini in vprašajo ga čez nekoliko časa: „Kje pa si bodil celi dan, fantek moj ?“ »Tu so kola — tii-le koplji", odreže se Jaka. »Ali se ti je pamet zmešala, da tako odgovarjaš?" hudovali so se mati. Ali Jaka je začel znova svojo hočemo le omeniti jedno dobro stran novih zadrug. Njih namen bode med drugim tudi ta, da bodo kmetovalci s pomočjo svojih zadrug svoje pridelke sami prodajali in svoje potrebščine sami naročevali ter kupovali. Tako bodo rešeni tistih mestnih in trških nemčursko-liberalnih prekupcev in kramarjev, ki polnijo svoje žepe s slovenskimi groši, v zahvalo pa Slovence zatirajo in zasramujejo. Tisti dobiček, s kterim se redijo ti ljudje, ko naše pridelke pod ceno kupujejo, a nam svoje stvari drago prodajajo, bode potem ostal kmetom, — pre-kupcem, večinoma nam nasprotnim mestnim in trškim »purgarjem", pa bo vselej odprta cesta v Bismarkovino, kamor jih vleče nemčursko srcé. —-Kako bodo delovale nove zadruge, o tem spregovorimo v prihodnjih člankih. —an. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) Pozivu celovške podružnice sv. Cirila in Metoda so se odzvali ter kot drugi desetak obljubljenega stotaka darovali: prof. J. H. 20 kron; č. g. J. Rozman, provizor v Šmarjeti, 20 kron; č. g. pref. A. S. v Celovcu 20 kron; rodovina Kupljenova v Črnomlju za velikonočne piruhe velikovški šoli sv. Cirila in Metoda 4 krone. Skupaj 64 kron. — Prisrčna hvala. Živeli nasledniki ! Iz Beljaka. (Nesreča.) Na velikonočno nedeljo so se podali štiri uradniki državne železnice na 970 metrov visoki vrb sv. Ožbolta, raz kteri je krasen razgled. Nazaj gredé so krenili po strmi senčnati strani. Tu je zdrsnil turist Bergman vsled neprevidnosti po ledeni ploči in padel v 300 metrov globok propad. Drugi tovariši so ga pozneje privlekli mrtvega in čisto razmesarjenega iz globočine. Ko bi bolj posvečevali velike praznike, ne bi se dogodilo toliko žalostnih nesreč. Iz Velikovca. (Mestna hranilnica) je imela lani 950.471 gld. 57 kr. denarnega prometa; vse upravno premoženje šteje vkup 2,691.247 gld. 60 kr. Čistega dobička se je nabralo 14.427 gld. 38 kr. Hranilnih vlog je vkup 1,207.270 gld. 21 kr.; dana posojila iznašajo 1,000.414 gld. 61 kr., to je 27.770 gld. 65 kr. več, kakor prejšnje leto. Od čistega dobička se je dovolilo 5086 gld. dobrim namenom za mesto Velikovec. Škoda, da poročilo ne pravi, koliko so pripomogli k velikemu napredku posojilnice slovenski kmetje. Korist od posojilnice latinsko pesen in naj so ga vprašali karkoli, ni zinil drugače, kakor: »sod okrogli — ris tu pije — tu so kola —- tii-le koplji". In ker je vse to prav hitro izgovarjal, ni nihče zastopil kaj govori. „Oče“, pravijo čez nekoliko dni mati svojemu možu, »najinemu Jaketu se meša; govori nekaj, pa sam ne vé, kaj. Morala sem vprašati starega pastirja, kaj bi mu pomagalo. Zdaj vem." „No, kaj pa?" — „Rekel mi je, naj bi mu zviška iu čisto nenadoma vlila mrzle vode na glavo. Tako bode mu kmalu prešlo." — „To moraš takoj poskusiti, zakaj ravno zdaj sedi pod hlevom čisto zamišljen," reko oče. »Vzemi vedro mrzle vode, zlezi na hlev in izlij vodo na-nj ; bomo videli, kaj bo pomagalo." Mati vzamejo vedro in jo nenadoma vlijejo na glavo latinca. Ta poskoči, se prime za grlo in na ves glas vpije: „Oče, mati, pomagajta, oj, moja glava!" Oče, kakor bi o vsem tem nič ne vedeli, vprašajo: „Kaj pa je; kaj se ti je zgodilo?" „Šedel sem in premišljeval latinski ; kar naenkrat pa, kakor bi se odtrgalo in me hotelo ubiti, bil sem moker do kože," toži Jaka. „Jaz sem mislil, da si pozabil slovenski govoriti, zdaj pa slišim, da še dobro znaš," smejali so se oče. — »Ravno zdaj v trenutku sem pozabil latinski, reče Jaka. »Sam Bog ti je to misel vzel, ker je boljši, da ostaneš stari, pošteni Jaka, nego pa nov, blazen (zmešan) gospod. Zapomni si to !“ Po teh besedah gredo oče hitro k materi in jim rekó : »Jaka je ozdravljen ; Bog hotel, da mu take misli ne pridejo več v glavo." ima samo mesto, lepo svòto pa porabijo naši mogočneži zlasti za „pozlačenje“ svoje nemške šole, za ktero jim je dober tudi slovenski denar, a jim mrzi vsaka slovenska beseda. Iz Doberievasi. (Zavarovalnica.) Naznanjamo, da je g. Tomaž Laškolnik, davkarski sluga v Doberlivesi, prevzel zastop zavarovalne banke „Slavije“ v Pragi za okraj Doberlavas. Kdor je toraj zavarovan pri imenovani banki, ali misli h tej banki pristopiti, naj se oglasi pri imenovanem gospodu. Iz grebinjske okolice. (To in ono!) O našem napredku, ali kaj, priča naslednji dogodek: Dné 12. p. m. popoldan po šoli v Grebinju so kupili uekteri fantje žganja ter so se ga prav hudo napili. Eden je celo na cesti pijan obležal ter so ga morali potem zdraviti. To je menda sad naše nemčurske šole. — Ker naš slavni zdravnik gosp. Er. Herzog zavolj starosti že skoraj omaguje, je prišnl na mesto njega neki tujec, trd Nemec po rodu in mišljenju. Marsikak Slovenec je že šel k njemu pomoči iskat, pa dobil je ojster odgovor „niks windisch, nur deutsch". To je vendar olikano povedano? Tako si upa tujec v tukajšni skoraj čisto slovenski okolici z nami postopati? In občina, ki itak zmirom v dolgovih tiči, — mora mu za podporo menda 300 gld. na leto plačevati. Če mu ne ugaja slovenski denar, saj mu je vedno odprta pot v blaženi „rajh“ ! Iz Prevalj. (Vneti krščanski delavci) so se dné 25. m. m. spet zbrali, da slišijo kaj novega. „Kako lepo je, kjer se bratje med seboj ljubijo1', z lepim namenom zbirajo. Lepo je gledati delavce, kako zvesto poslušajo svoje učenike, kedar jim oznanujejo prave nauke za ta svet in jih učijo spoznavati resnico od lažij, ki se trosijo od nasprotne strani med nje. Prvi je govoril č. g. kaplan Fugger in pripovedoval, kaj je nekdaj delavski stan (sužnji) mogočnega storil, pa kako je bil zaničevan, stiskan in da mu je katoliška cerkev pomagala do pravic, povzdignila ga k časti. Tako, pravi g. govornik, bo zdaj tudi cerkev rešila stiskani delavski stan ; papež, škofi itd. že delajo za Vas, to so Vaši prijatelji. — Drugi, soseški gosp. duhovnik povedal je to in ono o jedeh in pijačah, zakaj jemo, zakaj dihamo itd. — Večinoma so imeli delavci svoje žene pri sebi. To bo dobro seme, na ktero sv. oče zaupajo. Le „zaupaj majhno krdelce . . . !“ Iz Gutštanja. (Gosp. Lubas.) Spoštovani posestnik in vrli rodoljub, g. Franc Lečnik p. d. Lubas, obč. odbornik v Prevaljah in načelnik posojilnice pri D. M. na Jezeru, je, hvala Bogu, toliko okreval, da spet hodi. Lani meseca velikega srpana, ko je seno spravljal, se je voz zvrnil na njega in ker so voli še naprej vlekli, ga je tako povaljalo, da se je znotraj vse zaprlo in se je bilo bati nevarnega vnetja. Do sedaj je ves čas zelo hudo bolehal. V sušcu je bil prvič v cerkvi. Bog mu daj kmalu popolno zdravje! Iz Gutštanja. (Dva mrliča.) Na veliko sredo zjutraj sta v eni uri šla na oni svet stric in stričnik, Luka in Janez Potočnik. Stric je umrl ob šestih, stričnik pa ob sedmih. Stara sta bila eden 63, drugi 27 let, pa nobeden ni hotel umreti; oba sta mislila, da bosta še zdrava. Stari je imel otekel život, mlajši pa sušico in je še pred 14 dnevi zunaj hodil. Ko so mu povedali : stric umirajo, je še rahlo rekel: o — dobro da sem jaz že bolj zdrav, pa kmalu je zadremal za vselej tudi on. Njuna trupla smo zanesli ob enem h pogrebu. Hvala Bogu, da sta bila spovedana par dnij prej. Ne odlagajmo! Naj bi duši bili združeni v raju. Iz Gutštanja. (Velika noč.) Veliki petek opoldne in zvečer je otročija, kakor je tu in menda tudi drugod navada, letala v dolgi vrsti okoli cerkve in ropotala z ropotci. V soboto jeli so „veliki“ ropotati, kajpak vse drugače. Štajerski godci so zvečer, zjutraj zgodaj in pri procesiji zbujali našim ljudem velikonočno veselje s svojo veselo „tida-rida-ritata“ in s „čbum-čbum“, pa „tarà-tarà-taràtata" vmes. A to moram reči, ljudij nikoli ni toliko videti blizo cerkve, ko pri „vstajenji“. Pri procesiji bilo jih je na dolgem trgu vse polno. „Če bi jih le vselej toliko prišlo v cerkev" — je nekdo rekel. „Pokalo je, kakor bi grmelo iz naših velikih topičev. 300 medvedov — a ne 300 kovačev, pa bi ne spravili nekaj smodnika vkup ! Koliko kron se je neki za veliko noč „spufalo“ v zrak po vseh župnijah na Koroškem, ki jih je kakih 300? Naši so zagnali v zrak (ali postrelili) blizo sto kron. 10.000 kron na Koroškem mislim ni dosti. Dobiček pa odnesejo — ali ne bogati tovarnarji? — Kaj lepi so bili kresovi po gorah. Videli smo ognje, ki so se sukali, križ iz več ko 40 kupcev, dolgo lepo spleteno kito itd. — Popoldne na veliko noč darujejo v cerkvi za uboge. Nabrali smo letos čez šest goldinarjev in jih v pondeljek razdelili revežem. Le škoda, da se je za smodnik več potrošilo, nego se je za reveže darovalo. Od Suhe. (Naša posoj il ni ca) je imela lani 16.319 gld. 60 kr. denarnega prometa. Posojil so vrnili 2593 gld.; izplačalo 2845 gld., stanje je 16.417 gld. Hranilnih vlog so vložili 4092 gld. 35 kr., vzdignili 4700 gld., ostalo 16.592 gld. 48 kr. Upravnih stroškov je bilo 87 gld. 96 kr., čistega dobička 80 gld. 12 kr., udov 124, dolžnikov 93, vložnikov 73. Iz Zgornje Bele. V sredo 8. t. m. so prijeli tukaj tatu, ko je hotel ukrasti denar iz pušice v bližnji, pri cesti stoječi kapelici. Zasačil ga je mimo prišedši delavec iz soseške fare. Potepuh sicer zbeži in jo popiha naravnost po cesti proti Zgornji Beli, skoz trg in naprej proti Stallhofen-u. Toda mož leti za njim, pokliče orožnike in ti ga kmalu vlovijo. Piše se Henrik Worth in je rojen pri sv. Hubertu na Luksemburškem. Izgovarjal se je, da mu je neki tovariš svetoval, naj izprazni pušico, in mu tudi dal orodje. Treba bo paziti na pušice, zlasti zdaj po Veliki noči, ko lopovi kaj več drobiža slutijo v njih. Iz Ljubljane. (Salezijanski sotrudniki.) Tako se imenuje družba za božjo stvar vnetih mož, ki delujejo v duhu slovečega Don Boško za krščansko izrejo uboge mladine. Iskreni duhovnik Don Boško je po Laškem postavil več velikih zavodov, v kte-rih se mladina, ki bi drugače brez varstva zašla na slaba, grešna pota, uči in vzgojuje v pravem krščanskem duhu. Papeži, tudi Leon XIII., so družbo salezijanskih sotrudnikov večkrat priporočali in jej sami pristopili. Družba se je razširila tudi po drugih deželah izven Laške in i na Slovenskem že šteje mnogo prijateljev in udov. Izšla je sedaj v daljnem Turinu na Laškem slovenska knjižica, da Slovence pouči o namenu in delovanju salezijanskih sotrudnikov. Knjižica se razpošilja na ogled. Družba ponuja svojim udom mnogo duhovnih dobrot ; dolžnosti so le male, da nikomur ue bo žal, kdor pristopi. Ko se družba bolj vko-renini, napravi se tudi na Slovenskem salezijanski zavod v vzgojo in blagor revne mladine ter v korist delavskega stanu. Na čelu temu gibanju je č. g. mestni katehet Jan. Smrekar v Ljubljani. Do njega naj se obrne, kdor želi družbi pristopiti, ali dobiti kakega pojasnila. Iz Češkega. (Kako prezirajo češke pesnike in učenjake.) Kakor ste v „Miru“ poročali, obhajal je nedavno naš dični pesnik Svato-pluk Čech petdesetletnico svojega rojstva. Kakor je že pri nas pri takšnih priložnostih, ostali smo pri slavnosti sami. To je, za naš ndrodui praznik se „od zgoraj" nihče ni zmenil. Tam »zgoraj11 na Dunaju še ne vedo ali nočejo vedeti, da na Češkem živijo danes trije največji pesniki, s kojimi se more ponašati Avstrija: Čeh, Vrchlicky in Zeyer. Lepe besede nekdanjega ministra Conrada, da češka čast je zajedno tudi avstrijska čast, so žalibog le besede. Ali se znabiti vladi zdi, da je Svatopluk čech v svojih pesniških proizvodih preveč slovanski? — Mesec dnij poprej je obhajal mestni arhivar praški, vseučiliščni profesor dr. Jos. Emler svoj 60. rojstveui dan. Emler je kot zgodovinar predobro znan tudi izvan Avstrije, toda priznanja „od zgoraj11 ni dobil tudi ta mož nobenega. Ravno tako je bilo s slavnim profesorjem W. Tomkom, kteri je po dolgem in dolgem delovanju na vseučilišču šel v zasluženi pokoj ; tako je bilo tudi pri zadnji slavnosti, prirejeni na čast Vrchlickemu. Češki učenjak in pesnik ni pač še ravnotežen (!) nemškemu učenjaku ! Koliko častnih odlikovanj bi že bili dobili naši učenjaki in pesniki, če bi jih bila po naključbi rodila nemška mati! Jin Kfepelka. Glasovi nasprotnikov. Nasprotniki pri delu. Kiršnerjev „B a u e r n-bund11 se pripravlja na volitve. Zboroval bode v Millstatu in Rudi (!). Občni zbor bode meseca vel. travna Podkloštrom. Slovenci pozor! — V Celovcu bodo napravili v kratkem veliko beračijo za „šulferajn“ in »sudmark11. V gledališču bode predstava. Celovški mogotci bi svoje beliče mogli porabiti za boljše namene, osobito za sirote in mlade berače, kojih mrgoli po Celovcu. „Sclmlverein“ hira ! Kakor jadikujejo nemški židovski in nacijonalni listi, bo letos zopet okroglih 35.000 gld. primanjkljeja. Nemci sami se že spametujejo in ne marajo svojih krajcarjev darovati za nepotrebne „schulvereinske11 namene. Ali kaj porekó koroški učitelji, ko odpadejo „Ju-deževi groši11, s kterimi jih sedaj radodarno zalaga „schulverein11 ? Lani je sprejelo take groše kar 72 koroških „šomaštrov“. Politični pregled, Avstro-Ogerska. Deželni zbor kraujski se ne skliče, kakor je bilo prvotno določeno, po veliki Oče so prav govorili. Od te dobe je govoril Jaka gladko in lepo slovenski in nikoli se ni učil več latinski! (Poleg češkega.) * * * Zakaj na Ruskem ne marajo vrabcev ? Rusom je vrabec zoperna, dà, prekleta in preganjana ptica. Ruska pravljica namreč pravi, da je vrabec izdal Kristusa Gospoda. Ko so Judje iskali Jezusa, da bi ga obsodili k smrti, bi vse ptice, posebno lastavice rade bile Jude odpeljale od mesta, kjer se je Kristus skrival. Vrabec pa jim je to mesto pokazal s svojim vpitjem. In ko je Kristus že visel na križu, je še baje vrabec Jude hujskal, naj Gospoda še bolj mučijo, vpijoč: Je še živ, živ, živ! Nasproti temu so golobice grgutale: Umrl, umrl! In lastavice so hotele celò Kristusu iz rok in nog potegniti žreblje s svojimi kljunčki, pa bile so preslabe. Vrabec pa je bil zavoljo svoje hudobije strogo kaznovan. Bog ga je preklel in zvezal mu nogi z nevidno vrvico, tako da ne more hoditi, ampak mora zmirom le na obeh svojih nežicah skakljati. Kar otroci vidijo doma, o tem govoré. Nedavno je vprašal župnik nekje v šoli sina ubož-nega težaka: „Tinče, ali bi mi znal povedati, zakaj so Adama in Evo izgnali iz paradiža? — Fantiček je nekoliko časa premišljeval, potem pa se je odrezal: „Zato, ker nista mogla plačati stanarine!11 — Dečkov oče moral je nedavno iz stanovanja, ker trdosrčnemu gospodarju ni mogel poravnati stanarine. Opekla sta se. Dva liberalca v nekem nem-čurskem kraju sta dolgo iskala uzroka, da bi zatožila svojega domačega župnika pri škofu. Toda skrbni in vestni dušni pastir njima za to ni dal priložnosti. Bil pa je eden od njih krčmar. Ta je slišal od ljudij, ki so prihajali iz cerkve v krčmo, da župnik že dolgo časa, menda že leto dnij, vedno eno in tisto pridigajo. In s to tožbo prideta liberalca pred škofa. Škof pa njima rečejo: „Že eno leto vam župnik eno in tisto pridigajo, torej mi bosta zdaj gotovo znala povedati, kaj pridigajo." Tega pa nista mogla, ker sploh nista hodila k pridigi, od drugih ljudij pa tudi nista dosti po-praševala. Zato ju škof zavrnejo: »Že eno leto vam g. župnik eno in isto pridigajo, pa mi še ne vesta povedati, kaj ; zato vam morajo še eno leto ravno to pridigati, da si bosta dobro zapomnila. In odšla sta z dolgim — nosom ! A. K. Pravi osel. V nekem mestu je imel krčmar napisano na svoje) krčmi: »Pri zelenem oslu". — Ko je s časom obogatel, se je sramoval tega napisa ter ga odstranil. Njegov sosed, prebrisana glava, pa dà nad svojo gostilno napraviti ta napis. Ljudje, ki so gledali le na napis, so sedaj hodili k sosedu, ki je imel vedno dosti gostov. Prvi krčmar je spoznal svojo neumnost in, da bi privabil goste zopet nazaj, je dal nad krčmo zapisati: „Tu stanuje pravi osel!u Moč vere. Cesar Napoleon L, ki je ponižan kot ujetnik živel na Otoku Helena, vpraša nekega dné vojaka, kteri je na bregu morja stal na straži: „Ali veš kaj o Kristusu?11 Vojak odgovori: „Ne poznam nobenega Kristusa11. Na to odgovori ujeti francoski cesar, ki se je tu v samoti zopet učil spoštovati vero, milo: „Kdor nič ne vé o Kristusu, je ubog človek. Jaz bi ne mogel moje usode prenašati, ko bi mi ne dajala Njegova vera za to moči." Čudni dojenec. V Ovčji vasi so ukradli Jakecu Kozjeku kozo. Jakec je imel na sumu svojega soseda in ga zatožil pri županu. Takoj je dal župan sosedovo hišo preiskati. Preiskali so vse kote, ali koze niso dobili. Ko pridejo v izbo, je tam sedela soseda pri zibeli in je v jed-nomer močno zibala. »Premočno zibljete11, reče občinski sluga, ki je bil radoveden človek, ter gre k zibeli, da si pogleda dojenca. Potegne odejo, s ktero je bila zibel odeta nazaj in — na nogah zvezana ter v rjuho zavita, je ležala v zibeli Jakčeva — koza! Iskrice. Veliko jedij — veliko bolezni). — Kamor hodi zmernost, tje ne hodi zdravnik. Smešnicar. * Nekje peljajo hudodelca ali kakor se takim pravi, ubogega grešnika na morišče, da ga povzdignejo na vešala. „Zakaj11, šepne v tem gledalec sosedu na uho, »zakaj se le pravi temu, da je ubog grešnik?" »Tega ne veš?“ odvrne mu on, »saj bogatih grešnikov ni navada obešati!11 * Kosa na kamen. „Prijatelj, kedarkoli te gledam, vselej se moram smejati. Ti imaš vendar le prevelika ušesa!11 — „Prav imaš! Jaz tudi zmirom pravim: Moja ušesa in tvoja glava, to bi bil izvrsten — osel!11 * Nedeljski lovec. „Ali, gosp. doktor, zakaj niste sprožili puške? Ravno pred nosom vam je letel zajec," kregal je gozdar svojega soseda na lovu. — »Prosim vas, revež je letel že tako dosti, nisem ga hotel še bolj prestrašiti.11 noži, temveč še le mal. srpana meseca, k izvan-rednemu zasedanju. — Avstrijski socijalni demo-kratje so imeli o velikinoči strankarski shod v Pragi. Posvetovali so se zlasti o volilni pravici in o kmetskih delavcih. Čutiti je, da bodo odslej socijalni demokratje s posebno silo udarili na kmete. To je pomenljivo. V poročilu se tudi poudarja, da je laška in slovenska socijalna demokratična organizacija šele v začetku, da pa vendar hitro napreduje. Ce misli vodstvo napredek v surovosti in sovraštvu proti krščansko-socijalnim delavcem, potem ima prav. O kakem napredku v blagor delavskih stanov pa ne vemo niti mi, niti socijalni demokratje ničesar. — Iz Galicije se kmetje vedno bolj selijo v daljno Ameriko. Kevščina jih podi z domače zemlje. Krivi velike revščine pa so največ Židje. — Isterski deželni zbor bode baje v prihodnjem zasedanju zboroval v Pulju, ker slovanski poslanci v Poreču niso varni pred italijanskimi ro-govileži. Ali vlada ni toliko močna, da drznim Lahonom ohladi prevročo kri? — Avstrijski in ogerski ministri se sedaj pomenjkujejo o skupnem proračunu za 1. 1897. Pravijo, da bodo stroške za vojsko zopet izdatno povišali. Kdaj bo temu enkrat konec ? —■ Težave zavoljo pogodbe med Avstrijo in Ogersko so zelo velike in pravijo, da se bo pogodba ponovila še le po novih državno-zbor-skih volitvah. — Državni zbor se je zopet zbral dné 14. t. m. Med drugim se bo pečal tudi s po-državljenjem severne železnice. — Trgovinska zbornica v Pragi je izvolila svojega predsednika Vo-hanko za državnega poslanca, namesto dr. Porta, ki je bil odložil poslanstvo vsled razpora z mlado-češkim klubom. Druge države. Italijanska banka išče za laško državo posojila 140 milijonov. Kdo bode neki dolg povrnil ? •— Uradno se poroča, da je v bitki pri Adovi odneslo pete 4511 vojakov, med njimi dva generala, 254 častnikov, 200 podčastnikov in 4054 prostakov. Zakaj uradno ne sporočajo, koliko jih svojih pét n i odneslo ? Po nekem zasebnem poročilu je bilo 5000 mrtvih in 8000 ranjenih. — Nemški državni zbor je dné 21. sušca t. 1. praznoval 25 letnico svojega obstanka z navadnim obedom. —■ Nov volilni zakon dobijo v Švediji. — Nekteri listi poročajo, da je sultan dal ukaz, naj se preženejo vsi krščanski misijonarji iz Armenije. Kaj poreko k temu „krščanske“ evropske države? — Perzijski šah (kralj) obhaja 6. vel. travna petdesetletnico svojega vladanja. Kuski car mu je podaril več topov in streljiva. Gospodarske stvari, Poskušanje surovega krompirja. Če se hoče vedeti, če je krompir dober, se prereže in oba kosa drug ob druzega drgneta. Pri dobrem krompirju se kósa sprijemata in naredé se nekake pene, pri slabem pa uhaja iz krompirja voda. Kar se tiče barve, je dober krompir znotraj bel ali malo rumenkast. Vse suhe in bolne veje naj se pri sadnem drevju odstranijo po zimi, in sicer naj se odžagajo prav pri deblu. Ce se rane po tem še obreže z nožem in pomaže z drevesnim voskom, hitreje zarastó. N o v i č a r,- Na Koroškem. Cč. rodoljube, cenjene somišljenike duhovskega in posvetnega stanu, opozarjamo zopet na občni zbor našega katoliško-političnega in gospodarskega društva v četrtek dné 23. t. m. in prosimo, da se važnega zborovanja v prav častnem številu udeležč! — Velikonočni prazniki so bili precej mrzli in neprijetni. Pri navadnem streljanju so se zgodile iz neprevidnosti na več krajih nesreče. — Koroški učitelji so o veliki noči zborovali v Šmohoru. Nemški časniki obširno poročajo o tem; da bi pa gg. učitelji pogledali skupno kako cerkev tudi od znotraj, nikjer ne beremo. — Za celovškega župana so dné 8. t. m. izbrali dosedanjega podžupana Neu-nerja z 22 od 25 glasov. Odborniki Haderer, Bier-baum in Eektoržik so odložili odborništvo. Kdo bode zdaj namesto kofetarja Hadererja rogovilil proti Slovencem in varoval nemški značaj mesta celovškega? — Celovško mesto napravi novo pokopališče na „vresu“ pod Št. Jurjem. — V Gutštanji so ustanovili nek „musikverein“. Čemu? — Hum-berški most je zavoljo poprav od 15. malega travna do 2. velikega travna vsak dan zaprt od 10. ure pred-poludnem do 3. ure popoludne. — Na Koroškem so lani skuhali 188.425 hektolitrov piva. Od teh se je plačalo davka 368.427 gld. V celi Avstriji se je zvarilo piva 17,955.164 hektolitrov in za to se je plačalo davka 33,941.131 gld. — Neznanega mrliča (moškega) so našli dné 9. malega travna na že-lezničnem tiru blizu Sinče vasi. Orožniki poizvedujejo, kdo je. — V Beljaku so imeli minuli teden občinske volitve. Izvoljen je tudi jeden socijalni demokrat in jeden Ceh (uradnik), dasi so proti njima nemški prenapetneži strastno agitovali. — Dné 23. t. m. po občnem zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva bode, na željo nekterih rodoljubov, razgovor o jednotnem poslovanju, posebno pa o jednotni obrestni meri slovenskih posojilnic. Zastopniki posojilnic se uljudno vabijo k temu posvetovanju. Na Kranjskem. Na velikonočno nedeljo je bila v Ljubljani zaobljubljena procesija, da Bog obvaruje mesto in deželo šibe potresa. Udeležilo se je je nad 20.000 ljudij. — Kranjska deželna vlada ni potrdila načrta, po kterem naj bi se zdaj zidalo v Ljubljani. S tem se je zidanje po nepotrebnem zavleklo. — Čisti dohodek od koncertov »Glasbene Matice" na Dunaju znaša 1202 gld. in se dà za dunajske dobrodelne naprave. — Ljubljansko katoliško - politično društvo je imelo dné 12. t. m. občni zbor, ki je pokazal, da je društvo tudi v minulem letu vstrajno in uspešno delovalo. V preteklem letu je bilo na Kranjskem 29 katoliško - političnih shodov. — Kranjska hranilnica je razdelila 41.339 gld. za razne podpore. Na Štajarskein. Velik pretep med hlapci in vojaki je bil na velikonočno nedeljo v mariborskem mestnem vrtu. Nekaj jih je težko ranjenih. Tako se posvečujejo veliki prazniki! — Sekvestri-rali so občinske dohodke v Pletrovčah. Občina je že več let davkariji dolžna nad 2000 gld. Značilno je, da je občinski zastop v nemčurskih rokah. — Gradba „Nàrodnega doma“ v Celji hitro in dobro napreduje na veliko jezo celjskih nemčurčkov, kterim se sline cedijo, da oni še nimajo svoje »nemške hiše", za ktero še le beračijo po širnem svetu. — Novo šolo dobijo v Ponikvah. — Znani in vrli rodoljub v Žalcu g. Jan. Hausenbichler je umrl dné 11. malega travna. Za nàrodno stvar si je pridobil mnogo zaslug. Dné 15. t. m. pa je umrl v Celju v najlepših letih odlični slovenski jezikoslovec in pisatelj, učitelj jugoslovanskih jezikov na graškem vseučilišči, g. dr. Vatroslav Oblak. Lahka jima zemljica! — Velike vojaške vaje bodo letos na Štajerskem od 20. do 24. kimovca. Na Primorskem. Precej močen potres čutili so na velikonočno nedeljo proti 11. uri zvečer po Goriškem, posebno na Tolminskem. V noči od 28. na 29. sušca je bilo čutiti potres v vzhodni Istri, posebno na Voloskem in v Opatiji. — V Rovinju so zaprli tri laške delavce pri železnici, kteri so že skozi 18 let kradli iz železniških voz razne stvari. — V Trstu si je jednoletni prostovoljec Zelinka iz strahu, da ga zadene občutna kazen zaradi nekega pregreška, končal življenje na nenavaden način. Zvezal si je nogi in privezal okolu vrata precej velik kamen ter skočil v neki vodnjak, kjer je utonil. — Velikonočni ponedeljek je obiskal Gorico neustrašeni prvoboritelj krščanskega ljudstva dr. K. Lueger. Številno zbrano občinstvo ga je burno pozdravljalo. Zvečer je bil shod, kjer so govorili dr. Gregorčič, A. Gabršček, dr. Lueger in Schneider. Dr. Lueger je v jednournem izbornem govoru razkril rane, na kterih hira kmetski in obrtni stan. — V občini Boljun so zmagali pri občinskih volitvah prvikrat Hrvatje. — V Pazinu so osnovali sokolsko društvo, prvo v Istri. — V Trstu so umrli dné 15. t. m. preč. g. stolni prošt in kapiteljski vikar dr. Ivan Šust, stari 65 let. Bili so zaslužen duhovnik in zvest rodoljub. N. p. v. m.! Po drugih deželah. Na pruskem Šleskem se je v katoviških premogokopih po noči med 3. in 4. t. m. dogodila grozna nesreča. V jami se je vnelo in pri tem je nad 70 delavcev izgubilo svoje življenje. Uboge vdove in zapuščene sirote! •— Ogerski deželnobrambeni minister je povedal, da je na Ogerskem kakih 160.000 mladeničev, ki so se odtegnili vojaškemu naboru in jih ni moč dobiti. Vsako leto se na Ogerskem kakih 34.000 mladeničev odtegne vojaški službi in skoro nobenega ne morejo dobiti. •— Na bregu finskega morja (v Rusiji) je _ vihar odtrgal ledeno plast, na kterej je stalo 26 ribičev. Gnal je led v široko morje. Neki parnik se je podal na pot, da ribiče reši. — Na Nemškem našteli so koncem 1. 1895. vkup 52,244.503 ljudi. — Na velikonočno nedeljo je bila rodbina uradnega sluga Novaka na Dunaju zbrana pri južini. Po južini je 20 letni domači sin v šali vzel očetov revolver in rekel materi: Mati, zdaj vas bom ustrelil. V tem hipu se je sprožil revolver in krogla je postarano ženo zadela v oko. Sin, ki ni vedel, da je revolver nabit, je strahu omedlel. Mati je drugi dan umrla. — V Manili na filipinskem otoku je dné 6. t. m. grozen požar uničil nad 4000 hiš. Človek ni noben zgorel. 30.000 prebivalcev je brez strehe. Slovanske novice. _ Dné 8. svečana je umrl v Sarajevu Gjorgje Nikolajevič, nadškof sarajevski, veliki dobrotnik srbskega nàroda. Znan je tudi kot dober pisatelj. V svojem življenju je daroval za razne rodoljubne in dobrodelne namene 104.000 gold. V svoji oporoki je poleg tega še daroval v iste namene 53.800 gld. Lahka mu zemljica! — Predsednikom srbske akademije je bi» izvoljen slavni srbski pisatelj Milan Miličevič. Pr tej priliki je daroval naučnemu ministerstvu 100C dinarjev za zidanje akademijske palače. Slava mu ! — Sotrudnik slovaških „Narodnih Novin“ J. Žiak je bil od madjarskih porotnikov obsojen na 4 mesece ječe in 100 gld. globe. Madjarska obtožba pravi, da Žiak „javno obrekuje vlado". Dozdaj pa je še prost, ker so slovaški rodoljubi za njega dali precejšnjo denarno zastavo. — Češko - slovansko društvo v Pragi, kojega namen je gojiti vzajemnost med Cehi in Slovenci, je imelo dné 27. svečana svoj občni zbor. Društvo podpira slovensko slovstvo s tem, da je ustanovni ud „Slovenske Matice“, »družbe sv. Mohorja“, „Dramatičnega društva“, „Glasbene Matice“, „Narodne šole“ in „družbe sv. Cirila in MetodaL Ponesrečenim Ljubljančanom je lani poslalo 863 gld. in podpiralo je revne Slovence, kteri v Pragi obiskujejo latinske in visoke šole. Predsednik društva je g. J. Lego, podpredsednik č. g. Pr. Bkert, župnik. — V Pragi je začel izhajati nov strokovnjaški list „Cesk^ filatelista", kteri hoče gojiti zanimanje za poštne znamke in širiti njih nabiranje. Prva številka lista, ki nam je došla, je prav zanimiva. Naročnina 1 gld. 20 kr. na leto. * * * Nove knjige. „Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini z 8 slikami. VI. Uredil in založil Matija Prelesnik." Lepa knjižica, ki obsega daljši spis ,Iz potne torbice* o Benetkah, pesni, pripovedke itd. bode dobro ugajala mladini in želimo, da bi se prav razširila. Broširana stane 30 kr., v polplatnu 40 kr., v celo platno 55 kr. ; po pošti 5 kr. več. Dobi se pri Evgenu Lampetu, bogoslovcu v Ljubljani. — »Slovanske knjižice" je izšel združeni 48. in 49. zvezek, obsegajoč poezije Jos. Pagliaruzzija Krilana. Posamezni zvezek se dobiva po 50 kr. — »Knjižnice za mladino" 15. snopič prinaša ,Zelene liste*, kratke pripovesti za otroke, stare 6 do 10 let. Po Fr. Wiedemanu poslovenil A. Brezovnik, učitelj. Obedve knjižnici izdaja A. Gabršček v Gorici. Slovanska knjižnica stane na leto 1 gld. 80 kr., Knjižnica za mladino 2 gld. 40 kr. — Isti založnik bode tekom tega leta izdal znamenito knjigo: »Materino delo za Boga in domovino," prestavljeno iz hrvaškega. Spisal je knjigo župnik Iv. M. Jemeršic. Cena v razprodaji bo 60 kr., po pošti 70 kr., kolikor stane izvirnik. Za iste rodoljube, ki se naprej narocé in pošljejo denar do konca velikega travna t. L, znaša cena le 50 kr. s poštnino vred. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Za knezoškof. duhovne svetovalce so bili imenovani preč. gg. Franc Petek, dekanijski administrator in župnik vGrebinju; Albin Jorger, kanonik in mestni župnik v Strassburgu; Franc Zentrich, dekan in mestni župnik v Pliberku, Franc Urabl, župnik v Bergu in Janez Lampers-berger, župnik v Starem Trgu. — Za ekspozita v Rajbl pride preč. g. Matevž Germ, dosedaj provizor v Štebuu v Podjunski dolini. Naznanilo. Naznanjamo slavnemu občinstvu, da slovensko posojilno in hranilno društvo odslej ni več na benediktinskem trgu št. 4, ampak v Pavlič-evik ulieali št. 7 (v prej Andrej Einspielerjevi hiši). Ustnica uredništva. Popravek: Po pomoti se je natisnila pod zadnji podlistek šifra »č‘, namesto „—č", kar naj se popravi. Več dopisov je moralo zbog pretesnega prostora zaostati, kar naj nam gg. dopisniki ne zamerijo. Tržne cene v Celovcu dné 16. mal. travna. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 05 6 31 4 57 5 71 ječmen 3 92 4 90 oves 2 59 3 24 hejda 3 45 4 31 turšiea (sirk) 3 70 4 62 pšeno (kaša) 7 — 8 75 repica (krompir) — 80 1 30 deteljno seme — — — — grah , » — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 2 gld. 90 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 10 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 66 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 180 do 190 gld. liOterijske srečke od 11. mal. travna. Trst 5 59 76 66 73 Line 13 76 58 15 59 Naznanila. f'fc « v • 1 Zavarovanja vsake vrste spre- JT FIDOrOCllO. J'ema ..Unio oatholiča1*. Pošteni V m vešči zastopniki za posa- mezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v dradcu, Radetzky-jevo ulice št. 1. Sprejme učenca, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, takoj Edvard Moro, trgovec na Vrbi ob Vrbskem jezeru. Tovarna za kmetijsko stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, "TSSf ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem--s^^g^ljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-~ dobo na levi strani.) Cenilce pošilja zastonj. ^|>< >!-i l o t Ji ne g ospodinj e ! Kupujte le prava » T—q ■! O Zato, ker daje ta kavi prijetno vonjavo (dišavo) in lepo zlatorujavo barvo. — Dalje, ker je po preiskavah cesarskega iLictŽtcLJ ; sovetnika gosp. dr. Engling-a iz najboljše surovine skrbno prirejena. -—■ Ker je prav zdatna. — Ker daje kavi prav prijeten nkus in je dobra brana. Da ne bode kdo ni:i 11. naj pazi pri nakupovanju natanjko na ime Òlz-ova kava je dobiti v vseh prodajalnicah. /ococxxxxiocxxxxxxxxxxxxx>oocxxi>ooooo v Toskižiijte se in |>ij te le samo 3 Tauber-jevo slatino kavo z imenom „Hanna ki je gledé na prijetno dišavo in vrednost redilne snovi nedosegljiva. XXXXXX^ oa^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ’ I xxxxv Jajca za valjenje pristnih bralima - kokošij komad po 15 kr., holandk, črnih, z velikimi belimi čopi, komad po 25 kr., houdans komad po 25 kr., pristnih štajerskih kokošij komad po 10 kr., srebrnih paduvank komad po 30 kr., langhans komad po 30 kr., puranov komad po 30 kr., srebrnih wyandottes komad po 30 kr., Italijank komad po 30 kr., pritlikovk komad po SO kr., košinšink komad po 25 kr., sedmograških golovratk komad po 20 kr., dorking komad po 25 kr., jokohamk komad po 50 kr., end eniških orjaških gosij komad po 1 gld., pekinških rac komad po 20 kr., velikih štajerskih rac komad po 20 kr. Razpošiljam jajca za valjenje živalij čistega plemena, ki so že bile večkrat odlikovane in dajem jamstvo za čistost in pristnost plemen. V Maks Pauly, Koflach (Štajersko). Malo posestvo v Libeliški fari, obsegajoče 9 oralov zemljišča, 12 mernikov posetve, z gozdom za domačijo, pri cesti in blizo železnice ter trga ležeče, je na prodaj. Posestvo je v dobrem stanu in je cenjeno na 1600 gld. Kupci naj se oglasijo pri županu v Libeličah (Leifling) na Koroškem. Ave! Sedemnajst Marijinih pesem za majnik, za mešan zbor, samospeve in s spremljevanjem orgelj, zložil Ig n. Hladnik. Op. 25. Cena 70 kr. Pangelingua in štiri Hymne za procesije o presv. Rešnjem Telesu, za mešan zbor. Cena 30 kr. Obedva dela ob enem s poštnino 85 kr. Dobi se pri skladatelju v Novomestu Dolenjsko. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Pianko v Celovcu, Burggasse št. 12. MTKOUf «f A IC,-*| prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti j steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt Kerti, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. IVAN SCHINDLER • . , m izdela in pošilja uz. varščino sa najboljšo kako?- (rv; nost in uz najprlkladnije plačilne portojfe : f.L STROJEVE. SPRAVE ««ORODJE VSAKE VRSTI lip Z A KWETIJSKE.0BERTNIJSKE IN P0HISNE NAMEM B E stonj. irj/ tjji'jfc /las je fuxAM na. na/i.ò* òn luutwo SfcŠE* « Himtìergu pri DunctjU.. te primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih Ipj (iihniMCMiMtrfeaM ||||| ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner gled, garantiran pitanec,^ priporoča bučelarjem v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 25 kr. ; v škafih po 30 in 40 kil, kilo po 48 kr., proti predplačilu ali poštnem povzetju. Brin j e v c c, pravi, natomi, liter po 1 gld. 20 kr. Kdor vzame tri litre, prejme ga franko za 4 gld. 30 kr. Sadjevec (Sàuerling), liter po 90 kr., za gostilničarje pri večji množini ceneje. Ovičelt (>Isilii'wein), bele ali rudečkaste barve, liter po 24 do 28 kr. Dobro bratsko vino, liter po 24 kr., v sodčekih od 56 litrov naprej. Za pristnost se jamči. Egidij Jeglič, trgovec in bučelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. Najnovejše mode prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drohnine priporoča Marija Possod y Celovcu, Burggasse štev. 2. (Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.) Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. Lepo, dobro ohranjeno posestvo v Lesinjah v Tinjski fari je na prodaj. Obsega vkup 32 oralov, in sicer: 12 oralov posetve, 12 oralov dobro obraščenega gozda, 5 oralov travnikov in 3 orale sadnega vrta okolu hiše. Več se izvé pri Jakobu Harihu, posestniku v Lesinjah, pošta Tinje (Tainach) na Koroškem. Opekarske stroje najboljše vrste, pro-daja ceno in pod ugodnimi pogoji Louis Jager, tovarna za opekarske stroje, |l Kòln-Ehrenfeld, p! podružnica v Pragi, 1 Kraljevi Vinogradi, Žižkove ulice št. 833. Tudi prevzame popolne uredbe opekarn, šamotnih tovarn, tovarn za zarezane ali zgubane opeke, za glinaste cevi, za prirejanje cement a, mavca itd. Ceniki in proračuni se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Na razpolaganje so najboljša priporočila. Izgotovljene naprave so v tovarni na ogled razpostavljene. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik IvanTeršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.