Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 24. decembra 1957 štev. 292. teto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I TeL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejeman upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi^ po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 3(am za praznike pVOR&NA GRMEK Studenci, vsako nedeljo in praznik KONCERT prvovrstnega salonskega jazza 7612 božični večer lahko praznuješ v lepo dekorirani KAVARNI „0 R13 E N T“ ki Ti bo nudila vse, kar Ti srce Doželi. Vabljeni zlasti oni, ki ne morejo uživati tega božičnega veselja v krogu svojcev. Novo otvorjen pri gl. kolodvoru zato samo minimalne (?) vsote. V svoji borbi po samostojnem Pok. zavodu navajajo dalmatinski nameščenci, da je administracija ljubljanskega Pok. zavoda precej dTaga, saj znaša .345 din letno za vsakega posameznega zavarovanca, medtem ko so plače zavarovancev znatno manjše od onih, ki jih prejemajo zavodovi nameščenci. Nadalje pravijo, da znaša povprečna pokojnina državnega nameščenca din 1487 din, medtem ko prejme zavarovanec samo din 601 mesečne invalidnine odnosno ren>tnino. Vdove prejemajo po dosedanjem zavarovalno tehničnem proračunu povprečno 431 din, otroci pa 408 din mesečno. Radi teh razlogov želijo in zahtevajo dalmatinski nameščenci svoj Pok. zavod v Splitu. Važno za vse one delavce, kj Iščejo v Franclji zaposlitve. V zadnjem času so se dogodili slučaji, da so delavci, ki so se napotili v Francijo z namenom, da si tam priskrhe delo, zatajili oblastem pravi namen svojega potovanja. Oblastva so jim izdala potne liste in vizume. Delavci so prišli v Francijo, kjer pa niso mogli dobiti zaposlitve, ker zahtevajo francoska oblastva od vseh tujcev prvenstveno dovoljenje francoskih oblasti. Delavci so ostali na ta način brez vsakih sredstev in so se morali po preteku vizuma vrniti v domovino, največkrat prisilnim potom. Da bi se delavci v bodoče mogli izogniti takim neprilikam, se opozarjajo vsi zainteresirani, da se odslej ne bodo več izdajali potni listi ra vizumi prav nobenem« delavcu, ki bi ne imel predhodnega tozadevnega dovoljenja franc. min. dela. novih napetosti in pretnje za nove solze, novo bedo, telesno in duševno propast — kratko vsega, kar narodi odklanjajo. Ne more biti miru, dokler smo priče čudežem zla, ki se jim upirata srce in razum. Ali ni čudo, če želja in dobra volja zemljanov zaman kličejo po miru in ste-zajo roke po bratstvu med narodi? Leto za letom je ta volja večja, beseda o miru glasnejša in obsodba neutemeljenega sovraštva ostrejša. A vendar je doseglo sovraštvo taki obseg in globino, da mora čuvati mir le — orožje. Mir in orožje! Ni večjega protidovja, večje ironije! V senci meča in dobre volje, ni, ljubezni, ampak gora krivic. Kristus pa jo krivico, pa bilo celo najmanjšo, bičal in izgnal Farizeje iz templja. V luči resnice in pravice je prožil svojo- dobrotno roko bednim in lačnim, nagim in bosim, dočim so sodobni čudeži le plod skrajne sebičnosti, samoljubja in samopoveličanja, brez trohice plemenite ljubezni in človečanstva, teli magijev sreče in miru. Vse, kar sebičnosti pomaga pri uveljavljenju njegovih načrtov in uresničenju • njegovih - namenov, le to je deležno njegove milosti: vse, kar se mu kakorkoli upira, pa zasovraži do smrti. Njegovo samopašnost spremljajo beda, gorje, največje socialne krivice, za njimi in pred njimi se rogajo hinavščina, farizejstvo, dvojna morala ... Koliko posla bi imel betlehemski Učitelj, če bi stopil med to veliko d-ružbo in pogleda! v oči onih, ki hočejo voditi usodo narodov, ne da bi imeli za to moralno kvalifikacijo. Mesto ljubezni do bližnjega laž in besno sovraštvo, ki ne pozna merila, niti meja. A človeštvo ne obupuje. Njegova vera raste v globoko in trdno prepričanje, da bosta laž in krivice podlegle. Zato tudi junaško prenaša trpljenje. Zgodovina nas uči, da si narodi kujejo boljšo usodo le s trpljenjem. Naš jugoslovenski nairod pa je že dovolj trpel in zlil na žrtvenik svobode dovolj krvi. Čas .ie, da se umiri in usmeri svoje energije k stvaritvam, -ki naj obogate materialno in moralno stran njegovega življenja. A kako naj. to doseže? To vprašanje bo v tem božičnem premirju predmet tihega razmišljanja. Milijoni bodo izražali eno in isto željo, voljo, prepričanje: Narodna država je samo ena velika družina, ena kri, ena in ista usoda. Samo v enotnem gledanju in umevanju na naš etos in nacijo je mogoč naš gospodarski, kulturni, socialni, narodni in državni obstoj in razvoj. Ob betlehemskem prazniku pa smo napredni nacionalni Stovenci lahko zadovoljni. čvrsto in trdno stoji stavba naprednega in nacionalnega dela. Pregloboko so že zakoreninjeni sadovi vztrajne borbe in nacionalno napredne delavnosti, da bi kakršnikoli viharji mogli to stavbo majati ali drobiti. Sistematično delo v stneri slovenske, jugoslovanske napredne misli žanje lepe uspehe, saj se ob božičnih praznikih zbira predvsem mlada generacija, ki daje s svojim žarkim idealizmom, nacionalno napredno zavestjo, bistroumno svobodoumnostjo, strumno borbenostjo svetal primer vsem, ki so dobre volje pri delu za pravi, resnični dvig in prerod našega naroda. Naj božični prazniki še tesneje in krepkeje združijo napredne in nacionalne Slovence v poglobljeni povezanosti in složni pripravljenosti za delo in žrtve. Naj. le raste krepka vera v mirnejšo zgodovino jugoslovenskega naroda, vera v mir, ki se zanj bori in deluje iskreno slovenstvo, jugoslovanstvo, slovanstvo in vse človeštvo dobre volje! Vesele in srečne božične praznike želita vsem čitateljem. naročnikom. Božično Za pravnike vam pišem, vse dobro vam želim: mir bodi v vaši hiši in Bog ljubezni z njim. Vezilo vam pošiljam, izgnani, daljni brat — v dnu srca sam ga hranil, izjokal tisočkrat. Iz srca je privrelo do srca naj vam gre potomcem naj poroča današnjih dni gorje. Ker slušal sem Pravice Ljubezni sveti glas, ker ljubil setn Človeka in zemlje svoje kras, ker ljubil sem očeta in brate in sestre, ker branil sem otroke in matere ime — ječim v deželi tuji, obsojen v zlo, temo — kot v solncu žejajoče odsekano drevo... Janko Furlan: sv. uot Od vsepovsod si videl to bajto in daleč okrog od nje, tako daleč ko da bi ne bilo drugega sveta razen tega obzorja — tega večno prelivajočega morja in te plešaste zemlje, slične okrepenelim valovom y neki veliki potajeni bolesti. Za ves svet, pa še tako razkošen in bogat, bi ne bila Katica zamenjala te bajte in prgišča zemlje okrog nje... in onih skromnih bark, ki tako sanjavo in lagodno polže po lesketajočem se zrcalu ter vsako toliko obstanejo liki metulji na medni čaši. — Tisoč in tisočkrat se j zasanjala v to zemljo, si jo vsrkala v srce in dušo, ji pela, jo objemala in poljubova-Ia. Vrastla sta se v eno. »Kar poj, Katica tej zemlji, morju in soncu! Kar poj in razprši to meglo, ki ni s te zemlje!.Naše je sonce, samo sonce,« je govoril oče. , »Ono v naši svobodi, v naši slavi m moči, Katica!« Tako jo je neprestano bodril brat Živo. t In mati je dostavila: »Kar dajta, otroka, na vse grk>! Naši zemlji naša beseda, naša pesem, pa če se sovrag razpoči od jeze! Ne bo mu dobro, kdor ne klone pred našo, pesmijo! Ne bo mu, pa če jo skuša stokrat prevpiti.« Še pred letom je pela Katica in se v nekem globokem in neizraznem hrepenenju smehljala pramenom na gladini morja; njena polna pesem je zdrknila v nižino in šepetala vsem in vsemu neznano prošnjo, a razumljivo vsem, ki so poznali Katico. In če je ta glas utihnil, je bil pod pisanimi jadri nemir, oko in uho sta bila uravnana proti Katičini bajti. In tako je bilo že nekaj časa sem, odkar je bila Katica sama na samem. Vsak dan so ji mahali z morja mladi ribiči in se oglašali pri njej njeni in sovrstniki brata Živa, katerega so zdaj tako pogrešali. Kaj bi ga ne bili, ko pa je bil »smeli ribič« in pevec morja v viharni in mirni noči, podnevi in ponoči, da so ga čuli z nasprotne obale. Tu so prihajali, da zvedo, če oče in Živo kaj pišeta, če jima je še tako slabo ter Katici ponovno prisežejo, da se bo tod razlegala Živova in njih pesem do zadnjega ribiča. »■Pa bi, Katica, vendarle včasih zapela... Vsaj včasih in čeravno tiho! Saj ¥ Kje so sedaj mati, oče, brat? Tod so begale Katičine boleče misli, ko je naenkrat obstalo oko na detetu v jaslicah. »Na Kalvarijo si moral samo radi tega, ker si iskal resnico in bičal krivico... Taka je tudi naša usoda ... usoda te neznatne bajte, ki ni bilo v njej sovraštva, vse te zemlje.« Pogledala je skozi in napela oči. »Luč? ... Le ena ... Kdo neki ribari nocoj?... Od naših že ni nikdo... nocoj že ne!« Vedno bolj svetla je bila ona luč z morja. »Semkaj vozi...( Kdo li je? ... In zdaj ... ali se ona luč ’ ne giba ... ne maha nekdo? ... Mogoče pa je le kdo od naših? ... Kako je neki barka zaostala? ... Mesec je vsipal pramene na mirno vodo, ki je trepetala kot Katičina pesem, ko je valovila v nižino. Še nikdar ni Katica zrla tako bajne noči na morju in občutila veličastva in zmagoslavja vesoljstva kot ta večer. Prvič po dolgem času je začutila mir. Ko so lučke dogorele, so se mehki prameni usuli v sobo in jo razsvetlili kot še nikoli. Naenkrat se je Katica stresla ... Ali ni nekdo potrkal na vrata? ... In zdaj?... Že tretjič. »Kdo je?« je vprašala s šibkim glasom. »Katica!« je reklo komaj slišno. »Ali ni ta glas...? Budalost! Saj je nemogoče ...«, si je govorila. Tu spet isti glas: »Katica, odpri! Saj veš, kdo je!« Tedaj je, ne da bi kaj pomišljala, odrinila zapah in odprla vrata... »O ... če, Ži.. vo..!« Pssst!« jo je miril oče, ko so po objemu stopili v izbo in ni Katica od sreče vedela, kaj naj bi. »In mati?« sta vprašala zaskrbljeno hkratu oče in sin. »Mati?... No... saj...«, se je izmikala Katica točnemu odgovoru. Med tem je spet potrkalo. Katica ni mogla opaziti, kako sta se oče in sin zdrznila, in je hitela odpirati, češ, da je kdo iz soseščine. Slišala sta kako je Katica vzkliknila »Mati« in hotela stopiti proti vratam. A takrat se je pojavila na pragu materina že malo sključena postava, str- mela vanje in na njen bledi obraz se je razlila komaj vidna rdečica. »Tako mi je nekaj pravilo, in prav tako tudi je,« je rekla s smehljajem sreče in povedala o svoji poti. »A midva sva prišla samo za to noč... ubežnika sva in morava odtod,« je reke oče. »Ne pojdeta več!« je odvrnila zmagoslavno in jima nato povedala vest o po-miloščenju. — Lep je bil ta večer v Kebrovi bajti in spet se je razlila božična pesem ob obali. Iz borne Kebrove koče je šla božična blagovest dalje in dalje ... Milan Kajč: i"Matjaževa božična noč Odkar se je Hozjanov Matjaž ukvarjal s takimi posli, so svetki izgubili zanj svoj pomen. Nič več ni mogel razumeti vaščanov, ki so polni pričakovanja hiteli po zasneženi cesti proti lami cerkvi, k polnočnici. Slavnostna pesem orgel, bleščeče razsvetljena cerkev jaslice, božično drevo, vse to so bile zanj slike iz lepe, malone pozabljene pravljice. Kljub temu pa je šel na pot tudi on, že zato, ker bi bilo čudno, če bi ostal doma. Na zasneženo ravan je sipala luna rumenkasto svetlobo, in Matjažu, ki je koračil sam s svojimi veselimi mislimi, se je zdelo, da ga ta svetloba predira. Zaželel je, da bi se dvignil vihar in začel poditi po nebu težke zimske oblake; kakor bodice ostre, zmrzle snežinke bi se mu zaganjale v obličje in — morda bi se polegel v njem nemir. Nekako sredi pota, kjer sameva ob zasneženem jarku križ, je Matjaža došel Jelkov Peter. Petrovi pajdaši so bili spre daj, zato je hotel prehiteti Matjaža. Pa ga je nenadno nekaj zbodlo v prsih, kakor da se mu je zasmilil samotar, ki je bil nekoč njegov najboljši prijatelj, in položil mu je roko na ramo. »Dober večer, Matjaž; kaj pa ti tako sam?« Matjažev težki korak je zastal. Odzdravil je, na Petrovo vprašanje pa ni imel kaj odvrniti. Šele po malem, kakor da se je ledena skorja v njem otajala, je postal zaupljivejši. Nekje za seboj je začul rahlo Škripanje stopinje v mrzlem snegu, in polglasno govorenje, ki ga je od časa do časa pretrgal brezskrben smeh deklet. Daljni smeh, polglasno govorenje, brstenje snega pod njunimi škornji in prijazni Petrov glas so vzbujali v njem občut ugodja, ki ga že dolgo ni več poznal. Kako bi se hotel iznebiti bremena, ki mu je že tedne in mesece ležalo na prsih, je pogledal Petra: »Vem, da nisi baba in da tvoja prisega nekaj velja! Nikomur še nisem pravil. Tudi tistim ne, ki so bili takrat poleg. Ali upaš priseči, da boš o tem molčal do smrti?« Peter ga je začuden pogledal, nato pa odločno zagodel: »Bog in bogme!« To je bila prisega. — Kakor da ga je zdaj pa zdaj zmrazilo od preodkritosrčnih besed pripovedovalca: »Šest na9 je bilo. V redu smo prišli prek, tobak in penezi so nas čakali. Na Madžarskem nobenega stražarja, šele na naši strani začujemo: stoj! Raketa se zasveti — prekleto, da se je moralo to zgoditi — bilo je svetlejše ko zdaj,« pogleda naokrog, »graničar vidi mene, jaz njega, saj sem m« bil najbliže: pajdaši so že bežali, in ko začujem drugi stoj, dvignem v hipu repetirko ter sprožim. Možak krikne in se zruši, raketa je ugasnila... Kmalu sem dohitel pajdaše, Kako, da je samo enkrat počilo, vprašajo. Ne vem, odvrnem. Ali si ti streljal? Ne! Pokaži pištolo, pravi nehče. Mesto dvanajst nabojev jih je bilo enajst. Seveda si ti streljal, trdi Zverov Pišta. Komaj sem jim dopovedal, da sem bežeč izgubil eno inserentom in prijateljem lista UREDNIŠTVO IN UPRAVA patrono. Saj veš: če bi si kdaj bil s kon' v sva ji, bi me ovadil. Tako pa živa duša ne ve, da sem jaz ubil graničarja. — 1° ko sem čez teden dni v novinah čital o njegovem pogrebu, sem bil še bolj pfe" pričan o svoji krivdi. Ker pajdaši niso izvedeli za graničarjev pogreb — s’a) nihče ni več mislil, da je ubit — je vse zaspalo... Samo tu notri ne,« se je P°* trkal Matjaž na prsa. »Res, da ne trpin' nobenega graničarja; pa to je moja edin* tolažba. A če boljše premislim, spoznam« da je bil rajni tudi — človek, kakor vsak izmed nas, in da je gotovo tudi on imel nekje svoj dom, ženo, otroke, ki ga nocoj, v božični noči, zaman pričakujejo,4 je potrt zaključil. Potlej sta fanta stopala molče. Dokler ni Matjaža znova zagrabilo: »Saj, če bi že bil v vojni, bi ne bilo tako hudo. Pa, biti tako mlad, niti polnoleten, in že imeti koga na vesti, to ni malenkost,« je kimal. Dohajala sta vaščane, ki so se radostni bližali cerkvi, katere rdeča okna so vabila. Pred cerkvenimi vrati je gneča ločila prijatelja, ali bolje: Peter je našel svojo druščino« Matjaž pa je bil zadnji čas itak vajen, da samcat stopi v božji hram. Z zavistjo je pogledoval k otrokom ob jaslicah. Le on, Matjaž, se ne more a ■ drugimi radovati te noči. Le zanj ni vec miru na zemlji... Mariborčani božičku na uho Dragi božiček! Zahajam že več let stalno k predavanjem Ljudske univerze. Prosim te, če bi mi prinesel diplomo ljudskih znanosti-— Matevž O. Božiček ne pozabi name! V Hollywood bi rad, kamor me že dolgo vleče. Prosim te za nekaj penezov, da se lahko popeljem preko velike luže. Tam me čaka sreča, kariera Pobreški prezident. Božiček dragi! Malo toplega čajčka bi rad in prijetnega počutka v ogrevalnici. Povsod drugod imajo takšne ogrevalnice, le v Mariboru ne. Vsaj za praznike, ki jih za nas ni. — Brezposelni v imenu sotrpinov. Ljubi božiček! ^ Še nikdar nisem imel sreče v življenju. Spomni se vsaj letos name. Če pa mi že ne moreš prinesti darila, potem pa vsaj ukreni, da bom deležen tistega sicer majčkenega, pa vendarle dobrega silvestrskega prešička, ki zakruli vsako leto v našem gledališču v novo leto. — Jurc Frnikula. Božičku mila prošnja! Kar bova dobila, bo dobro. Vajena sva, da nama je življenje vedno šepetalo na uho: Kdor je z malim (tudi s pokojnino) zadovoljen, mu bo veliko naklonje^ nega. Ne pozabi pa na onega gospoda, ki je zadnjič dal natakarju stotaka napitnine, ko mu je dvignil s tal listnico, ki m" je nevidno zdrknila na tla in iz katere ie zablestelo par sto iskrih »jurčkov«. Nama ni treba toliko kakor njemu. Pa vsaj nekaj. — Vpokojenca Nace in Tine. Božiček! Revež sem in moji čevlji so preluknjani! Zebe me in celo naboden sem. Navdihni mestne očete, da bi ukrenili, da bi mariborske ceste ne bile tako blatne. Tudi za »šinakl« nimam denarja, da bi si sa kupil in da bi z njim brodil po mariborskih mlakužah in brozgarijah. Prinesi mi, prosim, takšen »šinakl«. — Pešec in občan mariborski. Tudi meni! Daj, dragi božiček, da bi bilo preko praznikov tudi kaj senzacij, da bi si ob vrstičnem honorarju tudi jaz kaj opomogel, ko si mislim, da boš name morebiti pozabil. — Uboga reporterska para. flitem&šM$k£ ih MBštk& Okrevališče poštnih uradnikov na Pohorju Z otvoritvijo okrevališča poštnih uradnikov v prihodnjem letu bo naše Pohorje dobilo zopcv novo postojanko. Na Petkovem sedlu, okrog petnajst minut- pod Pohorskim domom, je leto9 zrastla nova stavba, ki po obsegu ne zaostaja mnogo za domom magistratnih uslužbencev ter eaka na končno dovršite v. Stavba stoji na lepi, od vetra zaščiteni, razgledni točki' tik pod gozdom. V neposredni bližini primeren smučarski teren. Pretekli teden-je bila pod streho. Nepovoljno zdravstveno ■ stanje med Poštarji, vse kraljevine je dalo Združenju Poštnih uradnikov povod, da posveti vso svojo pozornost tej gradnji. Okrog 60 odstotkov vsega osebja boleha na raznih boleznih, a po uradni statistiki je med njimi 45 odstotkov grudoboln>h. To stanje je v največji meri posledica okoliščin, pod katerimi opravljajo poštarji svojo službo. Kakor železničarji tako tudi ' Poštarji r.c poznajo nedelje in ne praznika. Padi pomanjkanja osebja so uslužbenci preobremenjeni z delom ter so iz istega vzroka prikrajšani za pripadajoči letni odmor, ki jim je nadvse potreben. Neliigijeraični prostori, zlasti v južnih delili države, ter naporne močne službe terjajo svoje žrtve med grudobolnimi. Pri slabem materialnem stanju pa h osebju okrevanje oziroma počitek od napornega dela v dragih okrevališčih in letoviščih nemogoče. Združenje poštnih uradnikov se trudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da omili to stanje. Z okrevališčem na Pohorju hoče omogočiti vsem svojim članom, ki so potrebni gorskega zraka, oddih in okrevanje. Okrevališče je v prvi vrsti namenjeno le poštarjem, v zimskem času pa se bodo sprejemali tudi drugi gostje in prijatelji zimskega športa. Združenju so na razpolago za okrevališče le pičla sredstva. Radi tega je izdalo z dovoljenjem ministrstva posebne znamke, katerih izkupiček se bo porabil izključno za dovršitev okrevališča. Od prodaje teh znamk je odvisna tudi otvoritev v prihodnjem letu. Vsa širša javnost pa so naproša, da teh znamk ne odklanja ter na ta način pripomore organizaciji poštnih uradnikov do tega lepega cilja. Mojstrovina za razvajenca Prihodnja številka »Večern‘ka« izide radi praznikov v ponedeljek 27. t. m. ob običajni uri. Članski sestanek JNS v Mariboru. V torek 28. decembra 1937 ob 20. uri se bo vršil v mali dvorani Narodnega doma Članski sestanek Sreske organizacije JNS, na katerem bo predaval g. narodni poslanec Ante Kovač iz Zagreba o terni: »Hrvati in Jugoslavija«. Vsi somišljeniki iz mesta in okolice so vljudno vabljeni! Razstavna knj!ga o slovenskem žurna-kzmu je še na razpolago. Podprimo naše novinarje. Razstavna knjiga se dobi za cen > din 30 (trideset) pri ljubljanski sekciji JNU. Zadovoljni prazniki . . v udobni kuhinji. - Oglejte si izložbo pri tvrdki „Oi!tlOVA“, F. NOMAK. Jurčičeva utica 6. 7324 je svojstvena umetnost, ki služi bolj zabavi ko pa duhovni umetniški zadovoljitvi. Lipinskaja poje, igra in prednaša šlagerje, dovtipe, kritike, satire, parodije in slično. Humor in melodramatika, razigrana veselost in globokočutna otožnost, se menjajo primemo točkam pestrega in bogatega sporeda. A pri vsem tem raznoličju je ta tudi zunanje zelo prikupna umetnica z dušo in telesom tako živo zlita v celoto predvajajoče točke, da pride na svoj račun tudi oni, ki me razume dotičnega jezika. V vsem jo izpopolnjuje še spremljevalec na klavirju Walter Lajtaj. Način izdelave nove čokolade „Strato‘‘ ni samo dolgotrajen postopek po načinu patenta inž. Palika^ temveč se morajo zanjo porabljati tudi le nrjboljše surovine. če hočemo, da se vzhajanje čokolade in z niim naprava malih lukniic nosreči. Oboje: izbrane surovine in pa patentirani postopek dajeta tej čokoladi le njej lastno rahlost, lažjo prebavljivost in dobroto. Dobite jo v vsaki boljši trgovini. /WI RI arfzo-f/Ldj?, Sokolski ples v Mariboru! Če se še niste odločili, katero plesno prireditev boste letošnjo zimo obiskal', Vam toplo priporočamo, da se odločite za sokolski ples, ki se vrši v nedeljo, dne 8. januarja v Unionski dvorani. Zagotavljamo Vas, da se boste dobro zabavali in v vsakem oziru prijetno počutili, saj bo igrala prvovrstna godba in tudi bife bo odlično preskrbljen. Z obiskom Sokolskega plesa pa obenem koristite splošni stvari, ker gre čisti dobiček v sklad za postavitev sokolske planinske koče na Pohorju, ki je namenjena zdravju 'm oddihu sokolske mladine. Zato tudi letos: Vsi na Sokolski ples* 5. ^amuaria 1938 Iz učiteljske službe. Reaktiviirana je učiteljica Antonija Trpin ter imenovana za učiteljico v Dolnji Lendavi. Nočno lekarniško službo imata od jutri naprej Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Romsova lekarna na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. Iz poštne službe. Imenovana sta za pogodbena poštarja Franc Fišer pri pošti Maribor II. in Alojzij Lekše pri pošti Maribor I. Hotei-restavracija in kavarna »Orel«. Novo-opremljena lovska soba — prijeten vinski . kotiček, kakor tudi vsi sprednji prostori restavracije zbirališče vse splošne publike. Ob. kozarcu pristnih jeruzalemskih vin. bi/cljčana. najboljšega viškega - opola. bndjevačkega in Tscheligi-jevega piva ter ob prigrizku predvečer-hih zakusk izvrstne kuhinje najprijetnejši milje dobrodošlim gostom. — Cene znižane v restavraciji in hotelu. Obiščite za božične praznike razstavo kanarčkov v Unionu! den pOuk v igranju/ EIMEL- HEROLD "CH 0/.73A// MARIBOR^, Svetovno poznana dlseusa Dela Lipinskaja, ki nastopi na večer dno 28. decembra prvič na odru mariborskega gledališča, je umetnica prav posebnega žanra. Čisto svojevrstna je umetnost, ki jo proizvaja in za katero je kakor rojena. Pred aja »chansone«, ki so bili prvotno (še pred francosko revolucijo), za petje primerne lirične ali epske pesnitve, pozneje tudi muzikalno podajanje znamenitih (zlasti političnih) dogodkov. To Silvestrovanje bo letos najlepše pri Sokolu I. Pester spored kakor še nikoli. Pridite vsi k nam, da se poslovimo od starega leta in preidemo z veseljem v 1. 1938. Igra orkester »Drave«. Gostilna »Pri lipi« Radvanje, Šiefano-vanje. Kuhinjske specialitete, prvovrstna vina. Za avtokarskj izlet v Graz, ki ga prireja Putnik od 25. do 26. t. m., se, sprejemajo prijave najkasneje do petka dne 24. t. m. do 10. ure. Vožnja in vizum le Din 110.—. Do odcepa na Pohorje vozi mestni avtobus dne 26. t. m. ob 7. uri. Vožnja se vrši samo. v slučaju zadostnega števila prijav. Prijave , sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu. Cena vožnji Din 20.—. Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in Koča na Veliki Planini. Mozirska koča na Gol teh — Mozirska planina, Celjska koča nad Celjem in Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini ter vse koče na Pohorju. O vremenskih prilikah pri po-edinih postojankah SPD izveste dnevno pri Putniku. Važno za telefonske naročnike, z odlokom ministra za pošto in brzojav se dovoli telefonskim naročnikom, da lahko brez prejšnje pismene prijave svoji pošti ali telefonski centrali telefonsko govore in izročajo pozivnice za svoje razgovore na kredit v skupnem znesku do 200 din v koledarskem mesecu. Obračune o teh razgovorih so naročniki dolžni poravnati najkasneje tri dni po njih sprejemu. Naročniki so dolžni obračun sami zahtevati. XlfEE, Akademiki Die$ Idealna smuka na Seniorjevem domu! Prijavite se takoj za Putnikov izlet z avtokarom: odhod iz Maribora dne 25. t. m. ob 6.00 uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Ribnice na Pohorju dne 26. t.m. ob 17.00 uri. Vožnja v obeh smereh !e Din 45.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. Rdeči križ Pobrežje priredi na Štefanovo družabni večer s koncertom. Vsakdo dobrodošel! Silvestrovo in NOvo leto v Grazu. Izlet z luksuznim avtokarom: odhod 31. dec. ob 15.00 uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Graza dne 1. jan ob 23.00 uri. Vožnja in vizum samo Din 110.—. Prijavite se pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem cenjenim gostom ter jim za praznike nudiva novo in staro pristno domačo vinsko*kapljico. Za obilen obisk se priporočava! — Gostilna Žohar, Koline (furčž) »Grič« Rošpoh. Prenočišča. Odprte planinske hoče v naših Alpah: Erjavčeva koča na Vršiču. Staničeva koča pod Triglavom. Dom na Komni, Hotel »Zlatorog« ob Boh. jezeru. Dom na Voglu. V Karavankah ni nobena koča odprta. V Kamniških planinah: Dom na 6e ga ne bi dobili in plačati dolžine zneske najkasneje do vštetega 10. v mesecu, sicer jim centrala ne bo dovolila pozivnice za kredit. Naročnikom, ki niti do konca meseca, v katerem so dobili obračun, ne plačajo dolžnega zneska, bo centrala izključila telefon, dokler ne plačajo, po treh mesecih pa jim bo tejefon definitivno demontirala. Tvrdka DoctOr in drug je poslala za oskrbovance Zdravstvenega doma, revne dojenčke velikodušen dar v obliki 60 metrov blaga za srajčke in plenice, za kar ]i zdravstveni dom izreka toplo zahvalo. Tarifa za prenos prtljage iz Ribnice na Seniorjev dom. Za prtljago do 15 kg in 1 par smuči od Ribnice do Pesnika Din 12.—. Isto od Ribnice do Seniorjevega doma pa Din 25, za vsak nadaljnji kg pa Din 2. Zanesljivi nosači se dobe vedno v gostilni »Ptačnik«. Smučarje opozarjamo, da vozi avtobus iz Brezna v Ribnico samo od vlakov, ki odhajajo iz Maribora ob 5.41, 13.20 in 18.48. Od vlaka 14.32 vozi avtobus le na izrecno naročilo. Putnikovo vremensko poročilo: Seniorjev dom: ob 6. uri zjutraj —10, veter jugozapad, 60 cm pršiča na podlagi od 40 cm; Ribnica na Poli.: ob 8. uri zjutraj: —li c, sever, 50 cm pršiča; Sv. Lovrenc na P.: —2, 5 cm pršiča na podi. 35 cm, mirno; Mozirska koča: —9 C, 20 cm pršiča n« podlagi 120 cm; Celjska koča: —4 C. 10 cm pršiča na podlagi 35 cm; Koča na Smrekovcu: —8 C, 20 cm pršiča na stari podlagi od 120 cm. ____ Smuka povsod :e a 1 n a ! Poslovanje z inozemskimi potniškimi biroj'. Tujskoprometni odsek trgovin, ministrstva je tekom letošnje turistične sezone ugotovil, da stopajo posamezne tujskoprometne ustanove, gostinski obrati in podjetja v neposredne poslovne zveze z inozemskimi potniškimi biroji. Ti biroji cesto ne izpolnjujejo svojih obveznosti, večinoma radi težkoč pri nakazilu denarja iz inozemstva ter se prizadeti v takih slučajih obračajo s prošnjo za intervencijo na trgovinsko ministrstvo, ki Sakaiskeiftste ■MB— n i — B—— iz načelništva sokolske iupe Maribor 1. Tečaj za vzgojo naraščaja se bo vršil v Ptuju od 3.-9. januarja. V tečaj bo sprejetih 40 vodnikov in vodnic naraščaja. Vzdrževalnima znaša din 150. Prijave poslati do 15. decembra. 2. V Sokolskem domu v Studencih bo obči župni tečaj v dneh 16.-30. januarja. V tečaj bo sprejetih 50 tečajnikov (-ic) boljših, telovadcev ter znašajo stroški din 229. Prijave poslati župi do. 1. jan. 1938. 3. Župne smučarske tekme se vršijo 15. in 16. januarja na Pohorju. Tekmovali bodo: člani: patrola 18 km, tek 12 km, smuk 4.5 km in like; članice: tek 5 km in smuk 2 km, moški naraščaj: izmenski tek 4X2 km, smuk 3 km in like ter ženski naraščaj tek 3 km in smuk 2 km. Prijave poslati do 8. jan. 1938. 4. Pred tekmami se bo vršil 8-dnevni smučarski tečaj (8.—16.) na Pohorju. Stroški znašajo din 250, in je prijaviti udeležbo do 1. jan. 1938. Odhod dne 7. jan. iz glavnega kolodvora ob 5.44. 5. Tajni župni smučarski izlet sc bo vršil 5. in 6. februarja. Zdravo! Iz zveznega načelstva: 1. Zvezni smučarski tečaj za člane (18—20) in naraščajnike (16—18) se bo vršil od 23. do 31. decembra. 2. Smučarske tekme pa bodo v Sarajevu (Johonna, Pale) v dneh 21. do 23. jan. 1938. Zdravo! SOKOLSKI PLES V MARIBORU. Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru poziva vse sokolske edinice, UNION da vršijo v svojetfl delokrogu posebno med članstvom živahno in obsežno propagando za sokolski ples, k} s« vrši v soboto, dne 8. Januarja v Unionski dvorani. cisti dobiček Sokolskega plesa Je namenjen skladu za postavitev sokolske planinske koče na Pohorju, katere zgraditev spada v delovni program sokolske Petrove petletke. Z udeležbo na Sokolskem plesu bo vsakomur dana možnost, da pripomore do Čjra prejšnje zgraditve sokolske planinske postojanke, ki Je za zdravje in napredek naše sokolske mladine prepotrebna. Znižane članske vstopnice za Sokolski ples dobivajo člani edino pri svojih pristojnih edinicah. WRIGLEY čitaj: rigli guma za žvečenje PO VAKI JEDI IN CIGARETI w^"m Zavitki po Din l-— in 2'- pa ne more vedno uspešno in pravočasno posredovati. Zato je v interesu tujskoprometnih ustanov in obratov, da so zelo previdni pri neposrednem poslovanju z inozemskimi potniškimi biroji in da o dotičnem biroju predhodno zahtevajo podrobne informacije od Tujskoprometne zveze \; Mariboru, ki ima na razpolago, seznam onih inozemskih birojev, ki jih je smatrati priporočljivim. Obenem opozarja trgovinsko ministrstvo na potrebo in koristnost čim tesnejšega sodelovanja med posameznimi tujskopro-metnimi činiteljL in med našo osrednjo tujskoprometno ustanovo društvom Putnik. katerega zastopstvo vrši tudi Tujsko prometna zveza v Mariboru v vseh svojih poslovalnicah. Opozarjamo na gledališki božični repertoar, ki je jako pester in za praznike primeren. Pri obeli popoldanskih predstavah (soboto in nedeljo) veljajo znižane cene! m e K'no Union. Božični spored »Alarm v Pekingu«, prvovrstni pustolovni in sen-zacijski velefilm, poln tempa z Gustav Frohlichom. h m sveta Tehnika in zdravništvo v službi zločina Angleški „Sord" s skalpiranimi prsti Letalo in alibi — Industrija lažnih listin Hotodka Petek, 24. decembra: Zaprt«. Sobota, 25. decembra ob 15. uri: »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. Ob xit?'..ur': ^vrček za pečjo«. Premiera. Nedelja, 26. decembra ob 15. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. _ Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Ponedeljek, 27. -decembra: Zaprto. Torek, 28. decembra ob 20. uri: Pela Li-pinskaja, diseuSe (muzikalna predavateljica). Božične večere «n Silvestrovo boste najlepše praznovali v Veliki kavarni. Dalmatinska viška vina. Najboljše kvalitete si lahko oskrbite za praznike v gostilni »Otok Vis«, Sodna 16. Lutkovni oder Sokola I. Deca izkoristite priliko. Na Štefanovo bomo igraii »Janezek in Gašpe-rček na potovanju,<. Igra je ena najlepših. Začetek ob 15. uri. Odsek. V AchtigOvj gostilni oba praznika koncert. Božično tržno vrvenje je bilo danes predpoldne zelo živahno. Božični trg so obilno posetile naše gospodinje, da si oskrbijo vso potrebno »drobnarijo« kakor zelenjavo, povrtnino, jajca, peteršilj-ček, salat-o in drugo. Na novem trgu so se razvrstili prodajalci perutnine ter oni, ki razpečavajo te dni okraske za božična drevesca. Perutnina je letos razmeroma zelo draga in se gibljejo cene od 15—25 za kokoši, medtem ko notirajo purani od 45—75 din za komad. Ribji trg je bil izredno dobro obiskan in so naše gospodinje na mah razgrabile precej pičlo zalogo morskih rib. Izmed sladkovodnih rib je letos dominiral karp, katerega cena se je gibala od 12—14 din za kg. Gaj božičnih drevesc na Slomškovem trgu se je v zadnjih dneh precej razredčil in so cene ostale vse do zadnjega neizpreme-n >3ne. ^ Carinski posrednik STEFAN KRAUT se je preselil NA ALEKSANDROVO CESTO ŠT. 51 (nasproti glavnemu kolodvoru) Odlaganje smeti in odpadkov iz mag-dalenskega predmestja. Mestno poglavarstvo mariborsko prepoveduje odslej vsako odlaganje smeti, pepela in drugih odpadkov v mestno gramoznico ob Tržaški cesti. Za odlagališče smeti in drugo iz magdalenskega predmestja je določena opuščena gramoznica v Zg. Radvanju, t. j. v Burovj vasi ob Zgornje Radvanjski cesti. Srnjak — gost. Svojevrsten obisk je imel davi okoli pol 7. ure hišni posestnik Maks Žitnik na Vodnikovem trgu 3. Ko je namreč prižgal luč v kuhinji, se je zaletel v kuhinjsko okno srnjak, razbil okvir in šipe ter obstal sredi kuhinje. Žitnik >s gosta zgrabil ter ga zaprl v drvarnico. O zadevi je obvestil policijo. Po zadnjih poročilih s pohorskih vrhov je nastopil na vrhovih jug in znaša temperatura od plus 2 do minus 2. Ljudska univerza v Mariboru nadaljuje s svojim delom v petek 5. januarja in sicer z glasbenim večerom »Francoska klasična in romantična glasba«. Priredi ga g. prof. Škerjanc iz Ljubljane. V petek 14. januarja pa bo prvi češki literarni večer velikih čeških pisateljev Hora in Novy. Ptujske jmhhu Zvočni kino Ptuj. V soboto 25. 12. in nedeljo 26. 12. obakrat ob pol 19. in pol 21. uri se predvaja filni «Patriotj» V glavnih vlogah Baarova in N. Wieman. Kot dodatek se predvaja film o naši državi in zvočni tednik Alfa. 3-iSt ep ‘eq3j* ar jjEAa^sodn 'auBSidnu Skromnost. A: »Jaz imam samo eno željo!« B: »In ta želja-------------?« A: »Da bi se mi izpolnile vse moje želje!« Nedavno je na Dunaju zasedala mednarodna policijska komisija. Pri neki seji te komisije je glavni tajnik Dressler podal zelo zanimivo poročilo o novih in nepredvidenih težkočah, s katerimi se mora pri preiskovanju zločinov policija boriti. Najzanimivejše pri tem pa 'e to, da je napredek današnje tehnike in ostalih ved šel mnoge- bolj na roko zločincem kakor čuvarjem reda in zakona. Sedainja hitra prometna sredstva zelo otežkočajo policiji delo. Prej nekoč pri preiskavi ni bilo treba računati z letali in z drugimi brzimi prometnimi sreds-tvi, s katerimi si prebrisani zločinci v zapletenih in kočljivih primerih skušajo pridobit svoj alibi. Zločinci, ki jih policija preganja, razpolagajo dandanes z velikimi denarnimi sredstvi, imajo lastne avtomobile, najemajo cele palače ir. se postavljajo pod zaščito lažne socialne avtoritete. Nastopajo kot princi, lordi in generali, v vseh mogočih uniformah, s sijajnimi odlikovanji in z vsemi potrebnimi listinami. — Ugotovitev istovetnosti je v tem pogledu zelo težka, saj obstaja kar cela industrija lažnih potnih listov, plemiških diplom in ostalih listin. Ti ponarejeni papirji so čestokrat tako vemo izdelani, da 'jih od izvirnih listin sploh ni mogoče j razlikovati. Razen tega se zločinci po-gostoma skrivajo ped krinko političnih beguncev. V najkrajšem času si lahko priskrbijo potrebne listine, menjajo foto-graiije in ponaredijo potne liste. Tekma v industriji lažnih 1’stin. Ta konkurenca je tolikšna, da si zločinci po jako mali ceni lahko nabavijo vse, česar jim je treba. Pri tem moramo upoštevati, da gre overavanje listin na državnih mejah.zelo hitro od rok in da je radi tega čestokrat prilično površno. Saj drugače niti biti ne more. Pri prevozu mednarodnih ekspresnih vlakov ni mogoče potnikov predolgo zadrževati, ker bi bila to prometna ovira. Pregledujoči uslužbenec, ki na meji overava listine, često ne pozna jezika, v katerem so napisane. Upoštevati je treba, da gre tekom enega samega dneva skozi roke takega uslužbenca nešteto listin, ki so pisane v dvajsetih do tridesetih tujih jezikih, in da so v francoščino prevedene samo obče beležke, iz katerih je pač zelo težko ugotoviti istovetnost. Potni listi, ki jih posamezne države izdajajo, so tiskani na enem ali na dveh listih, in so opremljeni s prilepljenimi fotografijami: te slike je mogoče odstraniti in zamenjati z drugimi. Od modernih znanosti, ki so zločincem v korist, sta v prvi vrsti tehnika in ki-rurgija. V vseh policijskih arhivih ležijo spisi, v katerih so shranjeni odtiski prstov in dlan raznih zločincev. Do zdaj je bila s pomočjo teh odtiskov ugotovitev istovetnosti raznih osumljencev precej lahka, toda policija ni računala s tem, da bo nekoč s pomočjo kirurgije mogoče spremeniti znake na prstih in na dlaneh. Na ska'/iranje ni v tem pogledu nihče mislil. Pred par meseci je prijela policija na Tirolskem angleškega lorda, ki .ie imel za svoje plemstvo vsa potrebna dokazila, njegovo ime pa le ni bilo vpisano v seznam pisarne angleškega kralja. Navidezni lord je bil osumljen, da je v Parizu s prevaro oškodoval najznamenitejšega pariškega draguljarja za znesek preko devet sto tisoč frankov. Prevaro je zamislil in izvršil na zelo premeten način. Nekega dne se je lord draguljarju predstavil in mu je povedal, da potrebuje za svojo ženo zlato zapestnico. Pustil mu je celo načrt, po katerem naj bi draguljar ta nakit izdelal. Draguljar je naročeno delo izvršil in zahteval sto tisoč frankov. Lord ni proti tej visoki ceni niti najmanj ugovarjal, ni se pogajal, ampak je takoj potegnil iz žepa svojo čekovno knjižico in podpisal ček na zahtevano vsoto. Ta ček je neka velika pariška banka ta-koj izplačala. Tako si je lord pridobil draguljarjevo popolno zaupanje. Štiri mesece pozneje se je zopet pojavil v draguljarni. »Sigurno se spominjate, da sem pred štirimi mesci dal pri Vas izdelati zlato zapestnico. Zdaj b, zopet nekaj lepega naročil.« »Prav dobro se spominjam, ekscelenca.« odgovori draguljar ves srečen, s čim pa bi Vam mogel zdaj postreči?« »Ob desetletnici poroke bi rad svojo ženo razveselil z dragocenim nakitom.« Draguljar je takoj prinesel najlepše na-kite, ki jih je imel v svoji delavnici. Lord je izbral najdragocenejši nakit iz biserov in diamantov, ki ga je draguljar cenil devet sto tisoč frankov. Tudi tokrat se lord ni pogajal. Prosil je draguljarja, naj mu jutri dostavi nakit v hotel. Drugi dan je draguljar naročen nakit res prinesel. Lord se je v sprejemnici ravno bril in je bil po licu ves namilan. »Oprostite mi, brijem se. Izročite nakit moji ženi, ki je tamle v drugi sobi, potem pa me tukaj počakajte, da Vam plačam ...« Draguljar je storil po lordovem navodilu, potem pa je v salonu sedel in čakal na plačilo. Prešla je četrt ure, pol ure, potem celo že cela ura, lord se pa le še ni obril. To se je zazdelo draguljarju vendarle sumljivo, pa je potrkal na vrata gospejne sobe. Oglasil se ni nihče. Lord ii. njegova žena sta jo iz hotela popihala ... Kasneje je policija ugotovila, da je lord znan slepar in da se njegova prstni odtisi nahajajo v policijskem arhivu. Nastal je sum, da je lord, ki so ga prijeli na Tirolskem, istoveten s pariškim sleparjem. Pariška policija je poslala prstne od-tiske in prišlo je do — iznenadenja. Pri- jeti lord je imel na prstih kožo domala brez črt. Policija je morala lorda izpustiti in se mu -,elo opravičiti. Šele pozneje so ugotovili, da si je premeteni varalica s spretno operacijo dal s svo?'h prstov odstraniti epidertno. Med nadaljnjimi težkočami, s katerimi se mora dandanes policija boriti, je omenil Dressler tudi velike razlike med zakoni posameznih držav. Pri zasledovanju zločincev mora policija računati s štiri in tridesetimi različnimi zakoni, ki so zabeleženi v mednarodnem policij' skem uradu, vsak od teh zakonov pa zasnovan na drugih idejah, kar povzroča pri izvrševarju policijskih poslov velike neprilike. V Franciji je na primer za zločin ponarejanja denarja določena kazen dosmrtne ječe, torej kakor za najhujše zločince. V drugih državah pa srna trajo ponarejanje denarja za pregreho manjše važnosti. Neki kazenski zakoni ne predpisujejo za določene vrste prevar sploh nobene kazni. Na ta način je zločincu treba samo prekoračiti mejo one države, v kateri je zagrešil zločin, pa je s tem rešen vseh kazenskih posledic. Težave nastajajo tudi radi tega, ker gre izročanje zločincev le zelo počasi od rok in ker se z neposrednim sporazumom med prizadetimi policijami ne da izvesti. Za izročitev je vedno potrebna diplomatska pot. ki pa dolgo traja. Zločinci dobijo medtem priliko, da se umaknejo. Navadno bežijo v Brazilijo ali kakšno drugo južnoameriško državo, ki izročanja ne pozna. Dressler je navedel iz prakse še nekaj zanimivih primerov, tako na primer slučajno zamenjavo dokumentov. Na meji pobirajo obmejni uslužbenci veliko število potnih listov, po pregledu pa jih potnikom zopet vračajo. Pri vračanju take množine potnih listov pride tu Pa tam lahko do pomote. Tako se je na pr-nedavno zgodilo, da so na avstrijski meji izročili potni list nekega mednarodnega lopova drugemu potniku, ki je bil slučajno iz iste države. Ta potnik pa tega potnega lista ni niti pogledal, ampak ga je mirno in brez zle slutnje vtaknil v žep. Pozneje so ga na Dunaju prijeli. Dva dni kasneje so ugotovili, da je aretirani potnik čisto spodoben in pošten trgovec an da se je bandit izmuznil, za kar se lahko zahvali slučaju, ki mu je pomogel do trgovčevega potnega lista. k Zadrega. Profesor: »Potokar, kdo pa je bila ona dama, s katero ste se sinoči sprehajali po parku?« Dijak: »To — to — to je bila moja sestra!« Profesor: »Tako! Vedno sem mislil, da vi nimate sestre!« Dijak: »Saj, saj — je nimam še dolgo!« Cvetice — naše prijateljice. Med najljubše človekove prijatelje, ki se jih vedno res od srca razveseli, spadajo vsakovrstne vrtne cvetice. Kdor hoče imeti cvetje že v najzgodnejši pomladi, mora skrbeti za to že sedaj, jeseni. Sedaj je pravi čas, da posadimo razne čebulnice, tulipane, hijacinte, narcise in podobno v lončke. Rahla, dobra prst iz tople grede ali z vrta jim ugaja. Lončke zakopljemo kje na vrtu v zemljo kakih 30 cm globoko. Čez vsak lonček poveznemo še drug lonček, da nam čebulic ne uničijo požrešne miši. V dveh mesecih se bodo čebulice razkoreninile in razvile cvetni bat. Nato jih bomo vzeli iz zemlje in jih postavili na svetlo, toda nikakor ne na soince, ker jim prezgodnja in prevelika toplota škoduje. Jajčne lupine. Jajčnih lupin nikakor ni treba metati v smeti, ker jih v svojem gospodinjstvu, zlasti sedaj v zimskem času, z velikim pridom in koristjo uporabimo. Jajčne lupine, ki smo jih posušili v papirnati vrečici na topli peči, zdrobimo kolikor mogoče na drobno in jih v maj- hnih množinah mešamo med hrano ne le perutnine, temveč tudi ovac, koz, telet in drugih manjših domačih živali. Jajčne lupine vsebujejo namreč obilo apnenčevega karbonata, ki ga mlade živali nujno potrebujejo za izgradnjo ter rast svojih kosti. Za otroke je mnogo bolj zdravo in praktično, da nosijo svoje šolske knjige in ostale potrebščine v torbi na hrbtu in ne v rokah. Otrok, ki nosi torbo v rokah, se polagoma navadi, da jo nosi vedno le v eni in isti roki. Teža torbe mu vleče telo na obteženo stran in se tako otrok navadi skrivljene drže telesa in krive hoje. Sčasoma se otrokova hrbtenica povsem skrivi in sc ta napaka pozneje ne da nikdar več popraviti. Jajčar*cam posnetega mleka! Posebno v zimi primanjkuje kokošim beljakovi-naste piče, ki je za jajčarice neobhodno potrebna. I udi najboljša kokoš preneha nesti, če ji primanjkuje beljakovine. Strokovnjaki svetujejo, naj krmimo kokoši v zimi s posnetim mlekom. Osminko litra na dan in kokoš zadostuje, dobra je tudi ribja, mesna In krvna moka. Važno je, da pokladamo mleko ali čisto sveže ali popolnoma skisano, mleko pa, ki ni ne sladko in ne kislo, je za kokoši pravcat strup. Gospodinje, poizkusite tz odvisnim mlekom, ki ga boste dobro zamenjale za draga zimska jajca. Kako izbiramo peteline? Opažati- je, da postajajo naše gospodinje v kokošje-reji vedno bolj preudarne. Nekoč smo pre puščali dvonoži drobiž, ki se podi na naših dvoriščih, njegovi usodi in smo se zanj brigali kvečjemu ob prodaji ali še pred kakim večjim praznikom. Moderna gospodinja polaga veliko važnost na petelina in ga izbira po kakovosti nje* gove matere. Petelini od dobrih jajČaric so dobri in zanesljivi. Izkušnja uči- da po njem podedujejo dobre lastnosti kokoši, ki se z njim družijo. Nakup dobrega petelina pa se izplača v jeseni, ko so cene nižje. Z mravljami nad gosenice. Poročajo o gorskem kmetu, ki se je letošnjih gosenic otresel na prav originalen način. Bržkone se mu je zdelo predolgočasno, da bi pobiral gosenic in jajčeca ter jih sežigal. Šel je v gozd in v vrečo naba* sal velikih mravelj ter jih potresel P® svojem zelju. Med mravljami in gosenicami se je začela »krvava« rihta, v enem dnevu je bik) zelje otrebljeno. HuUum *m§kdi Nova pedagoška biblioteka Mladi in sodobno usmerjeni učitelji so ustanovili pred meseci v Mariboru "ovo založbo »Pedagoški tisk« in sicer na zadružni podlagi. Njen namen je, da izdaja lahko umljive brošure o aktualnih socialno-pedagoških problemih, ki se dandanes pojavljajo na polju ljudske vzgoje in izobrazbe. Napačno bi bilo če - bi kdo smatral, da je nastala nova pedagoška biblioteka morda radi kake konkurence Sloven. šolski matici. Nasprotno tudi v pedagoškem delu in tisku je potrebna delitev dela in nalog. Novo ustanovljeni »Pedagoški tisk« si je nadel posebno nalogo v tem smislu, da bo skušal s svojimi brošurami prikazovati in pojasnjevati socialno-pedagoško problematiko današnjih dni, s čimer se bo vsekakor poživil naš književno-pedagoški trg. Minuli so namreč tisti »srečni« časi, ko so smatrali šolo in šolski pouk za bolj ali manj izolirani kulturni problem brez zveze z ostalim življenjem. Mnogo več terja od vzgojitelja nova doba: določeno ide ološko usmerjenost, poznavanje socialno-družabnih razmer in posebnosti dobe, znanstveno trdnost v soci0logiji, pedagogiki in didaktiki, brez katerih osnov je dandanes vsako kulturno-vzgojno delovanje brez pravega haska in uspeha. In kdo ima danes v izvenšolskem udejstvovanju več opravkov kakor ravno naši učitelji? Nedavno je izšel prvi zvezek te biblioteke in icer 64 strani obsegajoča brošura Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami«, ki jo je napisal Martin M e n-o e j, delaven član »Učiteljskega pokreta«. Prva knjižica je programatičnega značaja, kjer so nakazana različna vprašanja, pred katerimi stojita šola in učitelj na eni, dom in ljudska kultura na drugi strani. Sodoben vzgojitelj bi naj ne bil samo učitelj v starem pomenu besede, temveč tudi raziskovalec okoliša ju njegovega življenja. Na str. 38. pravi pisec: »Dokler bodo naša vas, naš industrijski kraj in naša mesteca neraziskana in nedognana, 50 .vsa Prizadevanja za preusmeritev In aktivnejše poseganje šole v razvoj našega življenja brezuspešna.« Morda bi utegnil kdo ugovarjati tej trditvi, češ da učiteljeva naloga ni biti sociolog, agronom, štatističar in sploh gospodarsko-so-cialni reformator, toda danes, ko se za te probleme n'hče prav in resno ne briga, .ie pač učiteljeva dolžnost in potreba, da sam iz študija teh razmer in prilik gradi svoje pedagoško delo in izkustvo. Poznavanje vs©h posebnosti domačije, tu je izhodišče! Od tu naj raste predvsem zaklad in spoznavni krog naše mladine v širino in višino (str. 38.). To so nova pota in cilji mladega in delavoljnega učiteljstva v šolskem ali izvenšolskem delovanju na vasi, v industrijskem kraju ali v predmestjih, realnejših poti biti ne more. Radi pregleda vsebine navajamo poglavja, ki jih obsega ta zvezek: Naše naloge in cilji, Na zgodovinski prelomnici, Postavljanje vprašanja vzgoje in izobrazbe, Naša narouna šola, Naša pedagoška literatura in Slovenski učitelji. Vsak teh problemov je v »zvezi z vsem«. Založba ima v svojem programu še izdajanje na-daljnih zvezkov kot na pr. »Šola na vasi«, dalje »Moj razred«, pa tudi »Kako sem prišel na nova pota šolskega dela«. Tako imamo sedaj že troje ustanov v Sloveniji, ki goje in razvijajo naš pedagoški tisk in sicer v Ljubljani zaslužno Slovensko šolsko matico (in Pedag. društvo), v Mariboru pa »Pedagoško centralo« z lepo uspevajočim »Roditeljskim listom« ter novo ustanovljeno zadrugo. »Pedagoški tisk«. Delitev dela lahko prinaša vsem .skupaj pozitivne uspehe! Ni zaman zapisal V. Hugo, i_e, je »učiteljstvo tista armada, katero civilizirani in kulturni svet lahko prizna jrez vsakega sramu.« Men-cejeva knjižica stane 6 Din in se naroča pri jcaložbi. -er- ZvOnček kot glas našoh ma'ih izseljencev. Tretjina našega naroda biva iz-.ven mej svoje narodne države. Misliti na to tretjino, je naša nacijonalna dolžnost. Ne gre za to, da ta tretjina naroda živi izven mej Jugoslavije, ampak ta tretjina se tudi množi, rodi se nova mladina in zanjo mora poskrbeti domovina, če nočemo, da »2 nam v svetu iz- gubi. Zato so se že dva meseca vršili v Ljubljani dogovori med prijatelji slovenske mladine, da se mladinski list »Zvonček« preuredi v mladinski list za našo izseljensko mladino. Na čelo te akcije je stopila dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, ki je skupno z ustanoviteljem in dolgoletnim urednikom tega priljubljenega mladinskega glasila Engelbertom Ganglom podpisala poziv konzorcija, ki bo skrbel za to, da bo segel »Zvonček« v vse kraje in kolonije, kjer živi kak slovenski otrok, da se ohrani na ta način stalna zveza med domovino in mladino v inozemstvu, da se seznanijo z dopisovanjem med seboj slovenski otroci iz vseh delov sveta in tako z domačo besedo in v stalni zvezi s staro domovino ohranijo zvestobo in ljubezen svojemu narodnemu imenu. Glede programa je vse poskrbljeno, da bo ostal »Zvonček« dobro urejen mladinski list. ki ga bodo izpopolnjevale primerne priloge za razne prilike, da se s tem omogoči tudi v tujini prava narodna vzgoja. Prijatelji slovenske mladine bodo to misel gotovo z veseljem pozdravili in posvetili ta mesec delu za »Zvonček«, da bomo mogli o božiču reči, da smo storili svojo dolžnost do naše mladine v tujini. Mnogo bolj, nego besede, govore lepi zgledi, tako zgled idealnega učitelja, ki želi ostati nepoznan, a je poslal »Zvončkovemu« fondu 1000 din s pripombo, da bo vsako leto. dokler bo »Zvonček« vršil tako veliko poslanstvo, storil isto. Kajti le z oporo v domovini bo mogel »Zvonček« vršiti svojo vzvišeno nalogo v inozemstvu. Ne gre tu za nikako nacijonalno propagando, temveč za rešitev tretjine slovenskih otrok, ki žive izven svoje države! Zato vsi na delo za sveto stvar! »Zvonček«, ki stane letno 30 din, se naroča v upravi »Zvončka«, Ljubljana, Krakovski nasip 22, ali v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Prva številka lista izide 18. t. m. Kaatte vesti Novo našo torpedovko »Beograd«, ki je na višku sodobne tehnike, so slovesno spustili v morje v Nantesu. Botra je bila gospa Avgusta Stojadinovičeva, soproga predsednika naše vlade. Ta naša nova torpedovka bo plula lahko s hitrostjo 38 vozlov, to je z brzino okoli 70 km na uro. Dolga je 95, široka 9.4 m. Posadka bo štela 10 častnikov in 135 podčastnikov in mornarjev. V kratkem dobi naša mornarica še dve takšni torpedov-ki, in se bo druga imenovala »Zagreb«, tretja pa »Ljubljana«. Radosten dogodek pričakujejo v rodbini vojvode Windsorskega. Ker ni izgubila vojvodinja Windsorskega po ameriških zakonih svojega prejšnjega državljanstva, je izrazila željo, da bi otroka rodila v svoji domovini. Vojvoda in vojvodinja bosta odpotovala iz Pariza v Rim, kjer ostaneta preko praznikov, nakar odpotujeta v Ameriko. Božičnica šolske dece. V torek, dne 22. t. m. se je vršilo božično obdarovanje revne šolske mladine. Kakor vsako leto je tudi letos odbor Rdečega križa zbiral vse leto prispevke za to božično obdarovanje. Nad 10.000 dinarjev je nabral, med katerimi so po večini prispevki občanov, nekaj pa je prispeval krajevni odbor odnosno občina. Pred obdaritvijo je bila prisrčna božična proslava v dvorani deške narodne šole, pri kateri je bil navzoč ves odbor Rdečega križa in zastopniki občine. Po proslavi pa je bilo obdarovanje, pri katerem >c bilo obdarovanih 179 otrok obeh šol in otroškega vrtca z oblekami, čevlji, plašči in perilom. Vse priznanje zasluži odbor Rdečega križa, ki se vsako leto trudi pri zbiranju prispevkov, da zamore najrevnejšim in najmlajšim občanom prirediti vesele praznike. Pohvale vredni pa so tudi občrni. ki so po večini slabo situirani delavci. ki radevolje prispevajo za deco svojih revnih tovarišev. Pijančev samogovor. »To so dandanes čudni ljudje! Vedno pravijo: »Glejte ga, kako pije!« Tega mi pa nihče ne reče: »glejte, kako je žejen!« Kako praznuj* rodi Božii Prastar nemški običaj, da se za Božič okrasi jelka z gorečimi svečkami, se je tudi v USA zelo razširil, vendar pa, tipično amerikansko: Seveda mora biti največja jelka, ki jo je mogoče dobiti. Postavijo tako jelko v bančni četrti v Ne\v Yorku, v Čikagu in drugod — kar na ulici. Glavno pa je Newyorčanom stara »božična parada«, ki vsekakor bolj naliči ogledu razstave igračk. Razstava igračk se izpopolnjuje iz leta v leto. Tako je stalo leto 1936. v znamenju aerodinamične linije igračk, z rekordnimi hitrostmi. Najmanjši avtomobilčki so drveli s hitrostjo 30 m na minuto po miniaturnih poteh. Bili so mali vlaki, ki so bili kakor modeli velikih, ki so brzeli z malo manj nego 100 m na minuto... Vsaka trgovina s punčkami je bila bajno razsvetljena z električno razsvetljavo. V Coaldalu v Pensylvaniji je celo božiček dobesedno padel z nebes. Neka trgovina je namreč najela skakalca s padalom kot božioha. Nebeški skok pa ni uspel in je končal z — zlomljeno nogo. Božični angeli v Ekvadorju Pradaven božični običaj vlada tudi v južnoameriškem Ekvadorju. Tu prirede »medizinmani« (torej nekaki »angeli«) svoj božični paradni obhod skozi mesto... Udeleženci nosijo divje plesne maske in vse mogoče pompozne okraske iz blaga na obleki, na glavi pa veliko okrašeno masko, ki jo imajo po svojih divjih poganskih prednikih. Zelo značilno oglav-nico, ki jo sami stkejo, krasijo hrošči in religiozni križi. Puranova pečenka in „pium* pudding" na AngleSkem Od angleškega Božiča neločljiv pojav je omela. Razen božičnega pomena ima še na angleškem druge posebnosti. Vsako dekle, ki stoji pod omelino vejico, smete poljubiti. Toda pravi Anglež komaj še misij na dvojni pomen zelene omeline vejice, pa tudi ne misli na tradicionalne božične pridige v katedralah in druge cerkvene svečanosti, ki zanj »enostavno spadajo k prazniku«. Svetega večera ne praznujejo do polnočnih cerkvenih obredov. Svečanosti in presenečenja prinese prvi praznik. Prav tako slavnostno kosilo, ki vsakemu Angležu odtehta več kakor pa tisoč daril: Sem spada namreč tradicionalna puranova pečenka in razen tega »plumpud-ding«, pa tudi pokalice in ples. Tu je treba omeniti, da so Angleži v veliki meri družinski Božič vprav »opustili* in se prestavili v hotel, kakor je to pri nas navada za novo leto. Sprejemi in prazniki v Parizu Francoski Bož:x. je samo »Saisom« veselja, tujskega prometa in »izhoda«. Ne bi bil pravi Francoz, ki 24. decembra ne bi elegantno oblečen zapustil doma in se vrgel v vrtinec dogodkov. Najvažnejše je potem dobra jedača v odličnem restavrantu s šampanjcem. Na ulicah pa je neke vrste božični trg, tudi božično drevo iz Alzacije — posebno v Parizu kot okrasek za hotele! — ni več redek pojav. Tudi v pariških cerkvah imajo svoje polnočnice, ki so pa slabo obiskane. Veliki Pariz nima 24. decembra časa za božično simboliko in duhovno praznovanje. Ob 12. uri prično tradicionalni veliki sprejemi. 25. decembsr je podoben »zaspanemu ponedeljku« in 26. decembra gredo vsi zopet na delo. Švedski Boifč Švedski Božič prične že s praznovanjem »neveste luči«, svete Lucije. Švedska Lucija je 13. decembra. Ta dan prično z budnico v vsakem kraju izvoljene neveste Lucije. Od leta 1930. voli glavno mesto Stockholm kraljico vseh »nevest luči« in vodi svojo Lucijo v sprevodu po vseh važnih ulicah nordijskih Benetk. Ta sprevod tvori predtakt za božične svečanosti. Poleg božičnega drevesca so vsakemu Švedu važne še tri stvari: obložena božična m?za, nato takoimenovani »Lut-fisk«, ki ga, posušen je namreč in trd kakor kamen, devet dni kuhajo in meh- io drugi na čajo, da postane užiten ter ga nato servirajo, in končno »glog«. To je zelo nenavadno varivo. V gorečem alkohoiu plavajo smokve, rozine in celo orehi. In končno kaplja v to mešanico še maslen sladkor. Na prvi praznik oživi vse okrog pete ure božičnega jutra. To je priprava za pot v cerkev. Prav za prav je bolj tradicionalna vožnja v cerkev, najčešče s sanmi. To je vožnja skozi razsvetljen Božič, kajti povsod, k.er so okna v hišah in kočah obrnjena k poti, stoje v njih goreče božične lučke in mečejo svoj magičen soj iia zasnežena polja. In tedne in tedne še sanja božični gost o velikem Lucijinem prazniku na Švedskem, o vožnji na saneh in blesteči deželi lučk na daljnem severu. PJsmo je Dtoi/site dotike Pred nedavnim so bile povišane pre-vozne tarife po železnici in to sedaj na zimo. To povišanje je občutno zadelo naše kraje, ki se pečajo z izvozom lesa. Poleti so bile tarife za prevoz lesa ze:o nizke, tako da niti splavarji niso mogli konkurirati železnici in so bili baš radi tega mnogo prikrajšani. Dokaz temu jc bila letošnja stavka splavarjev. O tem lastniki splavov niso hoteli ničesar slišati in so grozili, da bodo ves les pošiljali z železnioo na jug, kar pride skoraj cenejše, kakor pa po splavih. Sedaj, ko je sezona splavarjev minula in bi lahko izvozniki oanejše pošiljali les po železnici, pa so povišali tarife. S tem pa je dobila naša lesna trgovina občuten udarec. Neprijetno je zazvenela vest, da name ravajo združiti v Dravogradu vse najvažnejše urade. Tako nameravajo premestiti iz Marenberga in Prevalj sodnijo v Dravograd ter davčno upravo. S temi ukrepi oziroma premestitvijo uradov hočejo doseči, da bi se Dravograd razširil in dobil značaj mesta in postal res pravi center .na stiku Dravske, Mežiške in Mi-slinjske doline. Pri tem pa ne pomislijo, da bi občutno udarili baš Marenberg, kjer bi nemški renegati pričeli močno dvigatj glave, ker bi bili brez kontrole, ubogi kmet;e pa bi morali tam od Podpece pa od Kaplje hoditi v Dravograd na sodnijo m bi bili s tem združeni veliki izdatki. Sresko sodišče, ni tu satno gospodarske, ampak tudi nacijonalne važnosti. Za občino Vuhred, posebno pa zakraj Sv. Anton na Pohorju, je prišla preko-masacija te občine. Z zadnjo prekomasa-cijo je občina Vuhred izgubila 10 trdnih kmetij, ki so bile priključene k Vuzenici. S tem se je davčna moč itak slabo stoječega Vuhreda še bolj zmanjšala. Delajo na tem, da se prekomasacija ne bi izvršila, ker je bila izvršena le na željo gotovih krogov, ne pa na željo prebivalstva. Zelo so letos razočarani hmeljarji. Hmelj, ki ga lahko štejemo v Dravski dolini med glavne panoge gospodarstva je letos obrodil kot nikoli. Hmeljarji so računali z lepimi dohodki. Nenadoma pa je trgovina zastala in danss leži sAi odličnega blaga po skladiščih in čaka kup- idtavslva Želodčna kislina. Eden najpogostejših vzrokov želodčnih obolenj je ali pomanj kanje ali pa preobilica želodčne kisline, kakor imenujemo želodčni sok za prebavo- y Primeru pomanjkanja kisline zdrav niki običajno predpisujejo lekarniško razredčeno solno kislino, in sicer po 10 do 20 kapljic po vsaki večji jedi, razredčenih v kozarcu vode. To mešanico pa je treba previdno uživati, ker solna kislina silno slabo in kvarno vpliva na zobe. Zato se običajno uživa s slamico, da ne» pride v neposreden stik z zobmi. Seveda imamo v lekarnah že tudi nešteto drugih kemičnih zdravil v obliki kapljic ali tablet. Darujte za azilni sklad PTU Zen a Pravijo, da ljudje po mestih hitro žive, — kaj šele pri nas na deželi. • Štefan Zetko, oče peterih otrok, je malo pred Božičem pokopal ženo, kmalu po sv. Treh kraljih pa je bil že na oklicih. »Otroci ne morejo biti brez varstva, prosim vas; se & izgovarjal, ter vzravnali shujšano postavo. Lase je imel počesane, toda nekoliko narastli brki mu vSse, kakor navadno, malomarno navzdol. Bilo je očividno, da se sni dosti brigal za svojo zunanjost. »Ženske mi niso dale miru, češ, otrokom je treba varstva, da se moram oženiti. In nasvetovale so mi tole nevesto ...« »Pa recite, da si nisva usojena — kaj?« odvrne nevesta ter se veselo nasmeje. Bila je ženska posebne vrste. Svojega ženina presega za celo glavo. On se kar izgubi oib njeni krepki, moški postavi. Da tudi na njenem belordečem licu se kaže nekaj moškega; odločnost, ki ima svojo podlago v zdravem telesu in krepkem duhu. Kadar se nasmeji, se prikažeta dve vrsti zdravih, belih zob. Ni več mlada; človek bi ji prisodil nad trideset let, njene oči se pa lesketajo kakor pri otrocih, kažejo mimo zadovoljnost in otroško brezskrbnost; oči so ji v popolnem nasprotju z njeno močno postavo. »Da sc ne bojiš, Iva!...« / »Da bi se bala? A čemu?« in pri tem se je nasmejala tako zveneče, kakor se je smejala, ko je žela travo v svoji rojstni krajini pod Javorinom. »Bedasta je,« govore ženske na ulici. »Ne pravijo ljudje brez vzroka, da je bedasta! A kdo jo je neki nasvetoval revežu? On je slaboten človek, ona pa ko gora, brez pameti ko bi vsaj otrok ne bilo — pa bi še bilo! Saj pripravi sirote ob pamet — tak dragonec! ...« Otroci so se v resnici prestrašili nove matere. Sedeli so vsi prestrašeni na pe- či; najstarejša, desetletna deklica na kraju, da manjši ne bi popadali na tla. Pet kodrastih glavic z bledimi, umazanimi lici, desetero prestrašenih očes, vprtih v njo — to ni bila prav nič prijazna slika za »mačeho«, ki je, kakor navadno ljudje govore, »našla srečo«. Tu niti Iva, ki je vedno vse gledala le z vesele strani, ni mogla govoriti o sreči... Osupnila je tudi ona, toda hitro se je otresla mračnih misli. »Vi .ste • cigan,- Štefan,« je rekla in prezirljivo merila z očmi snubača. »Rekli ste, da so štirje, tu pa, evo, jih je pet.« »Ali jih naj podavim, ali kaj?« se izgovarja grešnik m vnemamo, že bolj moško doda: »Saj ako se ti ne ljubi, v imenu božjem: jaz te k temu ne, silim. Oženim pa se tako ali tako, čeprav sem vdovec in imam otroke. Vzame me katera druga, boljša kakor ti...« »Zlodej vas vzame, veste! Ako se vas jaz ne usmilim, pa poginete s to drobnico. Vas bi ne bilo dosti škoda — toda otroci. Vi ste odgovorni zanje, da veste!« je dodala z iskrečimi očmi! Odgovora pa ni čakala, odložila je jopico t«r si zavihala rokave, kakor da se pripravlja na boj. Na licu pa se je je zrcali' inir, zavest, da je tu potrebna, na svojem mestu. »Vidite, taka je sestra,« pravi njen brat, ki je priSe! z mladenko kot priča ter se v zadregi praskal' za ušesom. »Moram vam reči, svak. ako ste slabe narave, pa se raje vrnite po krajši poti-Srce ima dobro, niti kokoši bi ne storila krivice. Toda njena narava je nekoliko robata. Pravim vam, da boste plesali tako, kakor bo hotela.« »A. naj si je že, kakor Bog da,« odvrne ženin, skoro bolj mirno ©ego prestrašeno. Nevesta mu je začela ugajati. Stekla je ven in poiskala protje. ki je bijo zasuto s snegom. iaduje teiefGHUHe vesti Strahovit potres v Mehiki 100 hiš porušenih, nafmanj SO mrtvih NEWYORK, 24. decembra. Ravnatelj seismografičnega zavoda v Fordhamu je izdal uradno poročilo, v smislu katerega so aparati navedenega zavoda ob 14.25 beležili katastrofalen potres, ki je neprekinjeno trajal do 15.30. Epicenter potresa je v smislu poročila v Mehiki. MEHICO CITY, 24. decembra. Mehiška prestolnica in številna mesta ter naselbine v Srednji Ameriki so doživele kaiastro falen potres, ki se je pričel s strahotnimi sunki včeraj ob 15. uri in ki je trajal neprekinjeno pol ure. Katastrofa je povzročila v mehiški prestolnici ogromno škodo. Okoli 100 hiš je popolnoma prušenih, najmanj 50 ljudi pa mrtvih. Podrobnosti o tej strahoviti elementarni katastrofi spričo porušenih telegrafičnih in telefonič nih zvez niso popolnoma znane. Mehiška vlada je odposlala v potresno ozemlje letala, da vršijo izvidniško službo. Vojaštvo pomaga prebivalstvu v stiski trenutka. AMERIKA PRIPRAVLJA NOVO DE-MARŠO V TOKI JU! WASHINGTON, 24. decembra. Tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je izjavil zastopnikom tiska, da je sedaj ameriška vlada v posesti izčrpnega poročita glede potopitve topničarke »Panay« potom Japoncev, v kateri se potrjujejo navedbe povljnika »Panay« Hughesa, ki se navajajo v prvi ameriški noti. Predsednik Roosevelt je poročilo glede afere »Panay« ponovno proučil. Ameriška vlada priprav Ija novo demaršo v Tokiju in je ameriški poslanik Grew prejel brzojavno poročilo, naj se pripravi za nadaljnje korake \va-shjngtonske vlade v Tokiju. ! KITAJSKI OROŽJE OD VSEH STRANI. HANKAU, 24. decembra. Maršal Čang kajšek, ki se točasno mudi v kitajskem glavnem stanu v Cučangu je izjavil zastopniku nemškega poročevalskega urada, da je trdno odločn nadaljevati oboroženi odpor Kitajske proiti Japonski, da-sirOvno je K‘tajska dož‘vela zadnj; čas dva težka poraza. Ob tej priliki je maršal potrdil, da se Kitajska še vedno oskrbuje z nadaljnjimi dobavami orožja iz ino zemstva in se v ta namen v pospešenem tempu izboljšujejo notranje kitajske komunikacije. Ne pozabi naročnine! Vreme \ VREMENSKA NAPOVED. Dunajska vre merska napoved za jutri 25. decembra pravi: Nadaljnja ublažitev mraza, danes nevarnost poledice, v višinah nad 1000 m zmernojužno, v notranjih Alpah zmerni jutranji mraz, verjetno oblačno. Za drugi praznik 26. t. m. pa se glasi vremenska napoved: Negotovo vreme, morebiti mrzleje in sneg. NOve tehtnice. Kontrola mer opozarja vse interesente, ki si nabavljajo nove tehtnice, da se pred nakupom informirajo pri kontroli mer, da-li je sistem tehtnic, ki jih hočejo nabaviti, že preizkušen ali ne.-Le na ta način je mogoče preprečiti, da ne bodo na lastno škodo kupili tehtnic, katerih sistem še ni dopuščen. Izvoz naše živine v Italijo, v prvi polovici letošnjega ‘leta smo izvozili v Italijo 6205 volov v vrednosti nad 16 milijonov dinarjev, 8267 prašičev za 11 milijonov din. 1002 konja v vrednosti 2.8 milj. din, 2395 bikov za 6.45 milij. din, 1842 krav za 2.8 milij. din, 4783 telet za 3.34 milij. in 5131 juncev in junic za 10.9 milij. din. Za bodoče bo izvoz nekaj preurejen. Medtem ko je šel sedaj ves izvoz skozi Postojno, pojde zdaj tod samo izvoz iz naše in dela savske banovine, iz ostale države pa bo usmerjen na Reko. Drobne in poučne V Mandžuriji pobijejo vsako leto 40— 50.000 psov, ker služi pasje meso tamkajšnjim domačinom za vsakdanjo hrano. Na Sumatri in Javi jedo domačini zelo radi neke vrste črno zemljo, ki jo smatrajo za slaščico. Na Japonskem živi posebna vrsta žab, ki si grade svoja gnezda v bližini riževih polj, v katere polagajo svoja jajčeca. V bližini Nagoake v Japonski je doslej ugotovljenih 317 petrolejskih vrelcev, iz katerih črpajo Japonci ogromne količine petroleja. Največ raznovrstnih ptičev ima indijska pokrajina Sikkim. Naravoslovci so ugotovili doslej nad 600 vrst ptičev. Kitajska izdela vsako leto od 9 do 10 milijonov kg opija,. Domišljavost. Mož: »V svojem življenju sem videl samo dve resnično lepi ženi!« Žena (pogleda moža ljubeznivo): »Ifl katera je bila ona druga?« Spričevalo. Tovarnar: »Vi torej prosite, da bi vas sprejel v službo za agenta izdelkov iz moje tovarne! Ali imate kaka priporočila?« . Agent: »Da! Kaznovan sem bil že petkrat radi goljufije!« Mali oglasi Aaziio JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 JOS. T1CHY IN DRUG Konces. elektrotebnnično po djetje, Maribor. Slovenska uL 16, tel 27—56. 'zpeliule elektrolnstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih ibiektov. zaloga motoriev estencev, svetilk, elektroln-ialacijskega blaga do kop rečnih cenah DOMAČE BOŽIČNE KEKSE, Suhor in druga peciva naj-boljše kupite v pekarni Čebokli. 7395 Tvrdka Justin Gusflnili Maribor Tattenbachova ul. 14 Trgovina s kolesi, otroškimi vozički, šivalnimi Stroji in pnevmatiko. — Nadomestni deli so stalno na zalogi. istotam imate mehanično delavnico, ki vam jamči za vsako delo in popravilo. Delavnica vam izvršuje vsa s' to stroko spadajoča dela, ima lastno poniklovalnico in brusilnico drsalk. Vsa dela se izvršujejo solidno, točno in i>o zmernih cenah. POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22 na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t MADRACE kavče, vložke, rolete, blazine, odeje, zavese, zofe, kakor sploh vse tapetniške izdelke dobavlja najugudneje Ferdo Kuhar, tapetnik. Vetrinjska ulica 26. 5867 LEPA SPALNICA in tudi 6517 KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica. SUHOR prvovrstni, za k vinu in čaju. samo Din 20.— za kg. Pekarna Čebokli. 7396 PRILOŽNOSTNI NAKUP BRILJANTOV. Anton Kiffmann. Aleksandrova cesta 11. 7040 POKROMANJE. PON1KLO-VAN.IE wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5. 7160 Glavna zaloga KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc Ljubljana, Jo. sip Šinigoj, delikatesna trgovina, Maribor. Aleksandrova cesta 18. 7188 Ce hočete res dobro vino piti. morate v gostilno »PREŠERNOVA KLET« priti. Trafenik v Gosposki ulici. 7618 KOLESA, GRAMOFONE, ŠIVALNE STROJE, OTROŠKE VOZIČKE popravlja dobro in hitro po kuiantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo- 7189 BOŽIČNO DREVESCE ~ najlepše in najcenejše okrasite z domačimi keksi iz pekarne Čebokli. 7394 Od Božiča do Silvestra »Na Griču« bo zabava pestra 7588 Gostilna »Lovski dom« priredi DOMAČO ZABAVO na Štefanovo in Silvestrovo. 7610 Za božične praznike in Silvestrovo bo v gostilni »Novi svet« zopet KONCERT. 7616 Motociklisti! N i vam Ireba več iskati „D n n i o p‘: pnevmatiko v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu, ker ima zastopstvo pnevmatike „DunIop“ Madc in England tvrdka Justin Gustinčič v Mariboru, Tattenbachova ul. 14 RESTAVRACIJA A. SENICA je že dolgo let znana po svojih izbranih vinih, zato je tudi za letošnji Božič obnovila svojo zalogo in želi postreči cenjenim gostom s prvovrstnim silvancem, graše vino, mozlavcem in bizeljsko črnino (Kaberne). Čez ulico znaten popust. KROJAČI IN ŠIVILJE. Moško in damsko krojno knjigo dobite pri Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križevniška ulica. Najmodernejši kroji. Zahtevajte prospekt! 7643 V gostilni Merdaus. Koroška cesta 172. v povečanih prostorih bo 26. decembra na ŠTEFANOVO KONCERT Igra godba »Danica«. Dobra vina in cenen prigrizek. 7698 POTNIKU, potujočemu z avtom po bivši Štajerski, bi prisedel proti dnevni nagradi 50 din. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod šifro »Kratek zadržek^____________________7619 KDO POSODI Din 3—4000 pod garancijo od dam brezplačno iepo, sepa-rira-no sobo in zajtrk. Naslov v upravi lista. 7652 SPALNICE jedilnice, kuhinje izgotovila po zmernih cenah mizarstvo Ant. Maver, Koroška c. 46, Maribor.__________________ 7688 ŠE PRAV VAM BO PRIŠLO, ako si zabeležite, da dobite najceneje obleko po meri samo pri krojaču Ivanu Rojsu na Zg. Tržaški 4. zraven gostilne Žohar. . 5192 POHIŠTVO, STAVBENA DEL A ter ROLETE izdeluje zajamčeno prvovrstno po konkurenčnih cenah strojno mizarstvo »Triglav«. Tezno, Ptujska oesta 97, tel. 23-16. Istotam zaloga pohištva. 7644 Prodam Radi preselitve skoraj novo POHIŠTVO spalnica in kuhinja, naprodaj. Tvorniška c. 22-111. 7623 SPALNICA lepa, moderna, politirana, na prodaj Friedel Ivan, mizarstvo, št. Ilj pri Mariboru. 7625 »SINGER« STROJ za entjanje, novi model, proda ugodno mehanik Draksler, Vetrinjska ulica. 7645 HALO! Dobro vino od 5 litrov naprej po 6 din. Tržaška cesta 6, nasproti tovarne Sva-ty. 7'646 Kolesarji! Ali še niste prišli do prepričanja, da kupujete na leto dva do tri cenene plašče za vaše kolo? Z enim samim „Dunlop“ plaščem vam garantiramo, da boste vozili tri leta brez defektov. O lem se lahko prepričate, ako sc obrnete na tvrdko Justin Gustinčič Maribor Tattenbachova ul. 14 Posest POSESTVO okoli 9 oralov, pri Ptujski gori, ob banovinski cesti, velika hiša. Pojasnila: Maribor, Koroščeva 20, Polič. 7319 ČISTOKRVNA JAZBECARKA (Dackel) z rodovnikom se proda. Pišite na: Marija Pri-stonik, Poljčane. 7693 KUHINJSKA OPREMA moderna, po jako nizki ceni naprodaj. Na vpogled pri ples karsketnu mojstru Mirtiču Ludviku, Slovenska ul. 31. 7697 pnilu pri na*ih fnseren- Illll Kupujte ‘lh ler oglašujte Na prodaj TRGOVSKA HIŠA po ugodni ceni na periferiji Maribora. Prevzem tudi nekaj hipoteke. Naslov v upravi __________ 7382____________ Novozgradba. 3 sobe, kuhinja vrt '28.000. — Moderna vil« novozgradba, 2 stanovanja, vrt 1800 m1 (vrtnarija) Di" 260.000. — Novozgradba z gostilno, trgovino trafik?' periferija 110.000. — konosna hiša. centrum. 11 , novanj 285.000. — Vinogratti o posestvo, 7 oralov. C* [1}e. u 551000. — Posredovalnica »Rapid«. Qosposka.28;—/o« GOZD, 18 oralov, v bližini Ruske koče kjer se lahko poseka okrog 500 sežniev bukovih drv in še precej črnega lesa. s stavbenimi parcelami na vrhu, je naprodaj. Poizvedbe pri: Josip Mule, gostilničar, Ruše. 7641 CPEME j VINOGRAD, 4 orale, v prav dobrem stanju, s prostorno viničariio in gospodarskim poslopjem, z 1 oralom sadonosnika in 1 oralom gozda, v bližini grof Me-ratiovih slovitih pekrskih vi-nograiskih posestsv v Limbušu pri Mariboru, pol ure od banovinske ceste in kolodvora, je po zmerni ceni naprodaj. Poizvedbe pri: Josip Mule, gostilničar, pošta Ru-še^______________________7639 STAVBENA PARCELA, nasproti kolodvora v Rušah. Pol orala, sedaj travnik, je Po zmerni ceni naprodaj. Poizvedbe pri: Josip Mule, gostilničar, pošta Ruše. 7640 Državni uslužbenec išče snaž 110 SOBICO s popolno oskrbo, najraje v magdalenskem okraju. Pod »Točen plačnik« na upravo lista. 7694 Industrijalci, obrlniKi, hišni posestniki, kmeti, vi, ki posedujete rabljene stroje, železo, kovine, litine, pomnite, kupuje in prodaja tvrdka Justin Gustinčič Maribor Tattenbachova ul. 14 po dnevnih cenah. Službo dobi lokal Vam posreduje resnični doživljaj, bodisi da poslušate komorno glasbo, sinfonični koncert, opero, opereto ali igro. 100% no naraven zvok. Remek-deto nemške radio-industrije. Največja brezhibnost v delovanju. Popolno izenačenje fadmga. Minimalna uporaba toka. Sprejem prekooceanskih postaj na kratkem valu. I^si sestavni deli stalno v zalogi. Zamenjamo Vam Vaš stari, današnjim zahtevam ne odgovarjajoči aparat za novega, proti primernemu odplačilu. Prodaja na obroke Specijalna delavnica zaradiotehniko LOKAL za trgovino ali obrt na prometni cesti dam poceni v najem. Istotam se proda cela trgovska oprema in pisalna miza, starinska, iz trdega lesa. Naslov v upravi lista. 7570 INTELIGENTNO DEKLE za pisarno, ki bi tudi pomagala v gospodinjstvu sprejmem takoj. Pogoji znanje slovenščine. srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva«. 7682 LOKAL S SOBO. vogalni prostor, oddam. Kralja Petra cesta 72, Studenci. 7602 Stafiovanie Pouk ODDAM SOBO IN KUHINJO Nova vas, Gregorčičeva ulica._____________________7597 Sprejmeta se dva gospoda na HRANO IN STANOVANJE. Vprašati Vojašniška ulica 12 pritličje. 7648 NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeh zajamčen. Krekova 16, pritličje, desno. 7608 Spomnite se CMDI STANOVANJE Limbuš, pri postati oddam Jemec, vrtnar. Kolodvorska. 7683 Stanje hranilnih vlog naa 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Koroška ,c. 27. 7687 liSJUMU, Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/„ MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Vsak vozač dobro ve, da je vožnja z avtom odvisna le od pnevmatike. Pnevmatika „Dunlop“ je nenadkri-ljiva, zato pa vozi vsak avtomobilist brez skrbi z „D u n 1 o p“ pnevmatiko po svetu! Cenjenim gostom ■elim vesele božične praznike in tudi orav srečno Novo leto. Varovalke za ušesa, triko perilo, smučarske drese, puloverje, zimske sukaje itd. nudi v veliki izbiri ugodno i Nazadnfe se vendarle vsakdo vrača t k menil f Gostilničarka 765i LipuS Marica ^®QSCS<^a<80ScKSC3SCS<§CS. LEPO SOBO Na dobro kapljico in povrh fino ekspres kavo Pobreška 13. oddam poceni. Glavni trg 2 Oddam prijazno, solnono. opremljeno SOBO S KOPALNICO, vrtom in pritiklinami dvema osebama po 150 din. Vprašati med 10. in 12. uro Dalmatinova 26- 7649 SOBO s štedilnikom in sobo in kuhinjo oddam. Tezno. Ptujska cesta 44. 7696 Sa^ ni čudno — kajti e d n o le N i V E A vsebuje ,xucerit‘ krepilno sredstvo za k- žo in vrh tega ie NiVEA zelo poceni in koristna. Iščem AKVIZITERJA za prodajo knjig proti 25°/o proviziji. Naslov v upravi 7tso Aleksandrova 17 V E R I T AS, poorezljivi Din 2000' —, ne pogrezijivi Din 1700'— z 20-letno ga- ran ijo v trgovini šivalnih strojev USSAR, Trubarjeva ulica 9, Maribor 7231 Tscheligi Praktična božična darila kupite poceni pr n. ŠTERBALU Meljska cesta i in Tr J io^oila S Zobna priporoča svoje izborno . I! Mi IfMSm? OiUmM KUSS Tel. 20-30 - Maribor, Aleksandrova cesta št. 17 - Tel. 20-30 Vsi zadevni gospodinjski in luksuzni predmeti: steklo, porcelan, okvirji itd. Svinčeni kristali od iiaijeenejše do najfinejše izdelave — Specijalna zalog? „ROSENTHAL" in „MEISSEMrR" norcelana 76,5 m mm Mariborski »V e č e r n ik« Jutra Prav vesele boži ieli { svojim cenjenim odjemalcem Vesele božične praznike in srečno IS/ovo leto 7613 žeti tvrdka Maribor - Kraiia Petra tm IX I 4090/37 10 Pefr©!ei Strojna« cilindgrska in avf@mobii$k@ olja« wr$ie tehnKnih ma$ti in Sioiomas dobite vedno, todi ponoči I Dne 14. februarja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Morje, vi. št. 143. Cenilna vrednost: Din 22.820.—. Najmanjši ponudek. Din 15.217.30. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem še opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča Okraine sodišče v Mariboru, dne 11. decembra 1S37. -m IX I 3911/37 8 Bencin na črpalki Dne 14. februarja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Zrkovci, vi. št. 352. Cenilna vrednost: Din 56.673.—. Najmanjši ponudek: Din 51.115.33. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, dne 11. decembra 1937. Vesele božične praznike želi tvrdka MOTOROIL MARIBOR Širite „Večernik' Kovinaste krste kupite najboljše pri izdelovatelju, ker tam so za 50% cenejše kot drugod Persiancr, sever, in južni skunks srebrni oposum, bizam itd. v veliki izbiri in strokovni izdelavi plaščev, jopic ter ovratnikov po najnovejših krojih dobite po solidnih cenah pri P. S £ M K O. krznarju Maribor. Gosposka ulita 37 Praktična božična darila Za ostre zimske dneve za potovanje, za dom, za dan in vsak stan priporoča USNJE Ivan Kravos vseli vrst, gornje dele, olje in mast za usnje, klobučevine, vse to kupite najceneje in najboljše pri tvrdki |TSUfr Aleksandrova cesta št. 13 lil Telefon 2207 Kovčki, ročne torbice, aktovke, šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, potne necesere, manikiri, etui za šivanje, za britje itd Nahrbtnike in turnistre za planince, gamaše. Vse v veliki izbiri in nizki ceni. Telefon 20-97 Gosposka ulica 25 Nakup in prodaja valut in drž, papirjev. Pooblaščena glavna kolektura državne razredne loterije Eskompt menic - inkaso - Lombard™ posli - Kontokorent Nakup obligacij za razdoliltev kmetov eiS4 Maribor, Kralja Petra trs št. 9 Želim vsem cenjenim strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Lepe angleško, češko in nemško tukno dobite poceni pri I. TRPIN "u Maribor. Vetrinjska ul.15 dobi se V BOLJŠIH trgovinah Zahtevajte povsod S3RIO Originalni Restavracija „Orel belo — rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete B. MOSiR, ZEMUN III. Mosereva ul. 1 Telefon 40-88 :! KANC ti G G KIK ' MARIBOR fhiaistiova ul. 15/1. Yel. 26-64 ii^«Bii britvice se-91 — ti—r 9 F OSI ZNATNO CJMmičJMHHHNHHH ce * j GLAVNO ZASTOPSTVO ZA 3UG0SLAVI30: 6997 prodaja tudi čez ulico izvrstne domače prekajene klobaso in poceni buteljke. Dobra vina, odprta in v buteljkah, pripravna za božično darilo. Z" fov&sa Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi naše najboljše soproge, mame, stare mame in tašče, gospe marije lesjak soproge trgovca in hišne posestnice lajšali bol. ji poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na zadnji poti, naša iskrena zahvala Maribor, Ljubljana, dne 24. XII. 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Kso zimsko blaSo dobite po izredno znižanih Sovar- ftul M. Mk ■Pfifc.lS E M .. .... „ _ niških ceneh samo v ^ fr* 'M | aro] 8 k Mfiff f>Of# Ull€0 flO® OkSobtB MABtUFAKTURNA TRGOVINA E I Krojaške potrebščinei i. PiTiL^S, diplom, optik, Maribor Grajski trg 7 filuAjdift šUMMUšfeteini reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova c. 47 Poverjeništvo: Ljubljana Tyrševa 34 novembru 1937: naznanju' smrtne slučaje svojih članov v mesecu Zakšek Marija, prevžitkarica, Rajhemburs. Ješovnik Apolonija, prevžitkarica. Sv. Janž, p. Rečica ob Savinji, rtigler Janez, vžitkar, Praproče, P. Orlenek. Lorger Anton, posestnik, Ssnovica. lvanjek Antonija, zasebnica, Sitež. Sinič Ivan, šofer, Maribor. Vondrašek Julija, vdova davčnega upravitelja. Celie. Vrisk Neža, Ivenca, p. Vojnik-Prevc Rika, posestnica, Kranj. Polzi Vincenc, uradnik v pok., Maribor. Bratuša Marija, prevžitkarica, Grabe p. Središče. Magdič Terezija, žena sprevodnika drž. žel., Maribor. Greifoner Martin, delavec. Zg. Breg, p. Ptuj. Muškatelec Franjo, posestnik, Drešinja vas. Strovs Ivan. vžitkar. Knezdol n. Trhovlie Bračko Jurij, prevžitkar, Dragučeva, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. ? Puher Marija, žena drž, uradnika, Ljubljana. Kolar Andrej, posestnik, Podvinci. Erjavec Neža, prevžitkarica, Sv. Jernej, Muta. Hribarnik Jožefa, prevžitkarica, Prihova, Jeromel Antonija, delavka, Vuzenica. Schiker Ivan, žel. uradnik v pok., Maribor, Rotman Vincenc, posestnik Maribor. Muršak Simon, vžitkar, Podvinci, p. Ptuj. Pohar Jurij, zasebnik, Radeče. Koren Marija, posestnica, Jiršovci, p. Sv. Urban pri Ptuju. Štorman Marija, zasebnica. Breg, p. Polzela. Lobnik Franc, žel v pokoju, Ruše. Šantl Terezija, zasebnica, Račiča, p. Bled. Koropec Agata, prevžitkarica, Sv. Jernej pri Ločah, Petelin'-! Šahman Marija, zasebnica. Topolšica. Brodnjak Ana, viničarka, Hrastovec, p. Zavrč. Flderšek Mihael, posestnik, Sesterže, p. Majšperk. Jančič Rupert, zasebnik, Sv. Trojica v Slov. gor. Kmetič Janez, posestnik, Kremberg, p. Sv. Ana v Slov. gor. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku: Din 347.940' Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. 7606 liagainiško naleSstvo MALI CONTINENTAL S letno jamstvo ! jH i i PIŠ MT Maribor» Vetrinjska u!. 30, tel. 24-34 i& MM- I Podružnica: Ljubljana, PreSer 0V3 Ui. 44 tel 26-36 I _ . -_________________________________ 7349 i Vesele božične praznike in T. S 40NTAHA Najorimernejsa in najhvaiežnejša hožsma ■« darila; kakor: damske torbice, denarnice, list- j nice, aktovke, nahrbtnike, torbe | j za turiste in lovce ter kovčke | dob te le ori tvrdk Hemik EGGER|i Gosposka ulica SPOMNITE Sč CMD! | Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulte RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR * Najbolj varna naloiba denarja, ker jamii za vloge pri tej hraniiniti Dravska banovina s celim svojim premoženjem in m vso svojo davino močjo — - Hranil n i t a i z v r i u j e vse v denarno stroko spadajoče posia točno tn k u t a n t n o Sprejema X^ASSSUr£SS^SSS Podružnica: CELJE pre, Uresničene su želje tudi naivečjega izbirčneža! Tonsko čudo med radio-aparati — monogumb — kon- i rastna ekspanzija — nastava po občutku — stik s treme diodami — preklopna skala — difuzor zvoka — avtomatska dušilka za visoke in nizki tone — rdeče štedljive „MINIWATT“ elektronke — in druge prednosti združuje tip 890. Spoznati ta znameniti aparat pomeni višek današnje radio-tehnike — Naši trgovci vam bodo radi neobvezno predvajali naše aparate. PHILIPS RADIO ibonme M&gass ♦ e 3762—U470U Visoki otroški čevlji iz motnega nepremočlji vega usnja z usnjenim podplatom, zelo pripo ročljivi Solarjem za dež, Od št. 31 od št. 79 V 1 28732—«35 Snežkc za otroke, toplo pod ložene, branijo vašo deco pred vlago in prehladom. Od št. 31—35 Din 59. 6Q 69 I n 78735—644 Damski snežni čevlji, zelo okus slo izdelani, zapenjajo sc z gumbi, topla flanelasta podlaga, greje nogo v snegu in dežju. 1495—0630 Zadnja novost so eleganln damski čevlji iz črnega difti-na, ki popolnoma nadonic stijo semiš, s polvisokimi petami in usnjenim podplatom. Nosite jih lahko ob vsaki pri liki i 0962—44622 Močni otroški čevlji, izdelani iz močnega boksa z usnjenim podplatom v rjavi barvi. Od št. 31—34 Din 89.—. od št. 58—38 Din 99, 169. 89 m 3Q 2625—6*155 98157—660 Elegantne in močne moške galošc, s speeijalnim močnim Okusni čevlji iz finega črnega ali rjavega boksa, ki jih boste radi nosili. Udobna oblika nudi nogi prijetnost in počitek. Prilagodijo sc vsakemu plašču in kostumu. 3639-44767 Čevlji „Lord" ob vsaki priliki in k vseh« oblekam za staro in mlado. Do dane«, kakor znano, najdovršenejša izdelava, lepa oblika, najboljši materijal. Cena brez pribora Din 169.—. podplatom, varujejo vaše čevlje pred vlago in vaše stanovanje pred blatom. / Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oreostavnik ravnatelj STAJiKO DETELA, ysi v Marifeo.ru.