KULTURNO
GLASILO
.v'"
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 47	CELOVEC, DNE 21. NOVEMBRA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Pravno mnenje zanika, da je slovenščina kot uradni jezik enakopravna nemščini:
Galicija: je dvojezičen žig prepovedan!
Ravno v dneh, ko je urad koroške deželne vlade v posebnem stališču k vprašanju izpolnitve določil člena 7 avstrijske državne Pogodbe izjavil, da oblasti v deželi nikoli niso kršile ustavne zapovedi o enakopravnosti vseh državljanov in da o zamudnosti reševanja moremo govoriti le pri dvojezični topografiji, je isti urad koroške deželne vlade Poslal župnijskemu uradu Galicije posebno Pismo, kjer prepoveduje uporabo dvojezičnega farnega žiga.
Gališki župnik Valentin Gotthardt je po koroški škofijski sinodi na podlagi sinodalnega zakona dal napraviti dvojezičen uradni žig župnije. Tak dvojezičen žig bi odgovarjal tudi duhu sožitja med obema narodnima skupnostima na Koroškem, ne glede na to, da konsekventno dvojezičnost tudi terja člen ^ avstrijske državne pogodbe.
Pač pa so se kmalu nato obregnile nekatere osebe ob dvojezični žig: motila jih je na njem slovenska oznaka. Pritožile so se na ordinariatu in na deželni vladi, ker je nemško čistoto na uradnem cerkvenem dokumentu kazil uradni dvojezični žig. Uradniki koroške deželne vlade so pa izjemoma enkrat pohiteli ter od notranjega ministrova zahtevali primerno pravno mnenje ter 9a poslali župnijskemu uradu Galicija. Dobesedno je v tem pravnem mnenju zapisano:
”Wenn auch die Bestimmungen uber die Staatssprache fiir die staatlichen Behorden
Iz „Die Furche":
ht die Blatnage noturendig!
Osterreichs Minderheitenfrage in Karnten 9ehort zu jenen Problemen, deren Losung lrr>mer schvvieriger wird, je langer man sie v°r sich herschiebt. Als Osterreich 1955 fr°h war, den Staatsvertrag endlich bekom-teen zu haben, vvaren die Karntner wahr-s°heinlich noch bereit gevvesen, sich an *weisprachige Ortsschilder zu gevvohnen. n den Augen der Slovvenen hat purer innen-Und lokalpoltischer Opportunismus damals Verhindert, dalB Osterreich seine staatsver-tra9lich festgelegte Pflicht erfiillte. Mag Sein, daB auch die Regierung Kreisky allzu e'lig vor dem Volkszorn zuriickgevvichen ist, daB mit mehr Marte damals noch einiges 6rreicht hatte vverden konnen. 'VVie immer 6s sich damit auch verhalten mag: Oster-r®teh mulB sich nun klar dariiber werden, ^6 die Internationalisierung des Karntner 0rtstafelstreites nun nicht mehr vermieden Berden kann.
(Dalje na strani 5)
tiVP predstavila program
2daj je tudi koroška OVP predstavila svoj 0|'lni program za deželnozborske volitve. r °vi so vsekakor pogledi na vprašanja kolkih Slovencev. Tako naj se državna po-B°dba ne izpolni na celotnem teritoriju, kjer ,vi manjšina, ampak kjer je vsaj določen e| Slovencev. Na vprašanje, ali ti predlogi °menijo revizijo državne pogodbe, in pri aterem odstotku se zanj začne manjšinska ličita, strankin predsednik Bacher ni dal tu^retnega odgovora. Vprašljivo je seveda n ali bo snubljenje rjavih volilcev pri-es|o kaj uspeha — ali pa bodo samo bu-6fang — kot pri socialistih.
und Amter gedacht sind, sind sie doch in gleicher VVeise fiir sonstige Korperschaften bindend, die — wie die Altmatrikenfiihrer — in staatlichem Auftrag tatig sind. Der allen-falls vertretenen Auffassung, daB die Be-stimmung des Art. 8 B-VG der zusatzlichen Vervvendung einer anderen Sprache neben der deutschen nicht im Wege stiinde, ist entgegenzuhalten, daB es in diesem Fali nicht der im Art 8 B-VG vorgesehenen bun-desgesetzlichen Regelungen zum Schutze sprachlicher Minderheiten bediirfte.
Rechtsvorschriften, aus denen abgeleitet vverden konnte, daB im Gegensatz zu dieser Rechtsiage von den Altmatrikenfuhrern in Gebieten, in denen eine Minderheit siedelt, die Amtssiegel zvveisprachig zu fiihren sind, bestehen nicht. Ob eine Anderung der be-stehenden Rechtsiage in Ausfiihrung des § 7 Abs. 3 des Staatsvertrages von 1955 erforderlich vvare, ist eine Frage, die noch eingehender Prufung bedarf und die zum Gesamtkomplex der Probleme der slovveni-schen Volksgruppe in Karnten gehort, die derzeit auf verschiedenen Ebenen ausfuhr-lich untersucht vverden. Die bestehende Rechtsiage schlieBt jedoch auf j eden Fali die Vervvendung zvveisprachiger Siegel aus.“
O „bratovskem sporu" gradiščanskih Hrvatov so zadnje dni avstrijski časopisi na veliko pisali. »Hrvati se branijo" proti izpolnitvi določila člena 7 državne pogodbe, je bilo zapisano v velikem delu tiska. Ter izgovor: kako naj izpolnimo državno pogodbo, če si Hrvati niso edini?
Če pogledamo malo natančneje položaj gradiščanskih Hrvatov in osvetlimo politična ozadja, se pokaže dokaj drugačna slika: Politično so razdeljeni. Člani Hrvatskega kulturnega društva (predsednik dr. Miiller) so naseljeni politično desno od sredine ter v narodnostnem oziru mislijo bolj samostojno; druga skupina, socialistični Hrvati, pa niso narodnopolitično organizirani. Podobno kot pri nas Einspieler, je tam socialistični poslanec Robak tisti, ki se sicer še priznava, da ni nemškega porekla, pač pa zagovarja asimilacijsko politiko. Samo po sebi umevno, da je Robak zastopnik Hrvatov le zaradi tega, ker se je sam imenoval kot takega. Čeprav je njegova skupina številčno le majhna, je pa na vplivu tem močnejša: Leta 1972 je Kreisky, ker se je bal, da na Gradiščanskem ne bi prišlo do podobnih pogromov kot na Koroškem, na hitro sklical konferenco gradiščanskih županov, ki so se tako posvetovali in sklepali o Hrvatih, s katerimi niso imeli povezave.
V resoluciji, ki so jo sklenili župani v Štikabronu (nekdaj Stinkenbrunn) je zapisano, „da pretežna večina gradiščanske manjšine ni zainteresirana na formalistični izpolnitvi člena 7, kot jo določeni krogi zahtevajo." Nadalje pravijo, da o usodi manjšine more odločati le manjšina sama ali za to poklicana in legitimirana večina. Po-
Pismo, ki nosi podpis „za deželnega glavarja: dr. Medwed, I. r.“, je eden od najbolj direktnih dokazov, da za slovenščino v uradih kljub državni pogodbi očitno ni prostora. Zanimalo bi nas, če je deželni glavar sam o tem informiran. Ne glede na to, da bi moral uradnik deželne vlade dr. Medvved pravzaprav vedeti, da je člen 7 državne pogodbe ustavno določilo in kot tak pred raznimi drugimi določili o uporabi jezikov na
V zadevi bombnega atentata na sedež Ab-vvehrkampferbunda in Heimatdiensta policija še vedno preiskuje. Poleg nekaterih več ali manj vročih sledi so eksperti ugotovili, da je bilo razstrelivo zmešano iz raznih kemikalij. Tako razstrelivo sicer more hitro eksplodirati, mešanico pa prav tako napraviti vsak, ki se količkaj spozna na kemijo.
Čeprav je bila nevarnost, da bi po obdol-žitvah dr. Feldnerja, češ da so bombo podtaknili »Avstriji sovražni ekstremisti", kakšen atentat doletel tudi sedež katere sto-
leg tega so se župani obregnili ob aktiviteti Jugoslavije, ki da vse preveč verjame le nekaterim samosvojcem, ki da nimajo pristašev, in da je to vmešavanje v notranje-av-strijske zadeve. Konferenca županov zahteva nadalje še posebno povpraševanje v vseh hrvatskih in dvojezičnih občinah, ali naj bi se državna pogodba sploh izpolnila.
Ne glede na druge škandalozne izjave županov pa so le-ti le nekaj priznali: namreč, da državna pogodba ni izpolnjena: morajo namreč šele vprašati prebivalstvo, ali to sploh hoče. Prav tako nevaren je argument, da lahko odloča o usodi manjšine tudi za
Svetnik jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Hranislav Marinkovič je v četrtek, 14. novembra 1974, v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja in konzula Petra Zupančiča uradno obiskal obe osrednji organizaciji koroških Slovencev na njunih sedežih v Celovcu.
Na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev je visokega gosta pozdravil predsednik NSKS dr. Joško Tischler, navzoči pa so bili tudi člani predsedstva.
Tako predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev kot Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so gosta podrobno seznanili s trenutnim položajem in perečimi problemi slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zahvalili so se za vsestransko pomoč Jugoslavije pri boju manjšine za njene narodnostne pravice, hkrati pa so zaprosili državo matičnega naroda za ustrezno podporo tudi v prihodnje.
uradih obvezen, pa je naravnost izzivalen tisti stavek, kjer je zapisano, da trenutno pravno stanje izključuje uporabo dvojezičnega žiga.
Sicer domnevamo, da so se razni politiki skrili za pismom podrejenega uradnika, kljub temu pa ima to pismo svojo težo — in je uradno dokumentirana izjava, da slovenščina ni enakopravna. Uradno potrjena diskriminacija torej.
venske organizacije, policija ni ukrenila nič. To nevarnost vidijo celo vidni predstavniki policije in so to tudi izjavili. Le da npr. sedeža NSKS po atentatu na sedež KHD ni-stražil niti en sam policaj. Ne ob šestih zvečer, ne od devete ure naprej, kot so to delali pri Heimatdienstu, in tudi ne pozneje. Da policija za Slovence ni ravno »prijatelj in pomočnik", vemo že od dogodkov jeseni 1972. Pač pa upravičeno pričakujemo od varnostnih organov, da po zadnjih izkušnjah jemljejo svoje naloge tudi resno.
to poklicana ali legitimirana večina. Od koga legitimirana?
Predsednik kulturnega društva dr. Miiller je vsekakor pred nedavnim dejal, da se bodo gradiščanski Hrvati obrnili za pomoč na SR Hrvatsko, če dežela ne bo v stanu, podpreti s primerno subvencijo list »Hrvatske novine". Nekaj tednov pred zadnjo jugoslovansko noto pa je SR Hrvatska sporočila gradiščanski deželni vladi, da trenutno ni zainteresirana, da bi gradiščanski politiki obiskali SR Hrvatsko. Pod vodstvom dr. Mullerja pa so gradiščanski Hrvati bili prejšnji teden gostje SR Hrvatske.
Svetnik ambasade Marinkovič je predstavnikom koroških Slovencev zagotovil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče podpirala manjšino v boju za popolno izpolnitev določil člena 7 državne pogodbe. Pri tem je poudaril stalno skrb vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti za usodo slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in za ureditev njunih življenjskih vprašanj, kar med drugim prihaja do izraza tudi v zadnji noti Jugoslavije avstrijski vladi.
V okviru skupne večerje pri Miklavžu v Bilčovsu so imeli predstavniki obeh osrednjih organizacij še priliko za daljši pomenek s svetnikom ambasade Hranislavom Marinkovičem.
Že dva dni poprej pa je generalni konzul Bojan Lubej obiskal prostore Narodnega sveta koroških Slovencev in »Našega tednika".
Konferenca županov je predlagala, naj Hrvate zastopa večina:
Hrvatom nočejo uresničiti člena sedem
Policija ne ščiti slovenskih ustanov
Marinkovič je obiskal sedež NSKS
Pogovor z novim intendantom za Koroško, Ernstom Willnerjem
Več pozornosti lokalnim oddajam za ORF
Z reformo avstrijskega radia je tudi celovški studio ORF-a dobil novega intendanta. Dosedanji upravnik studia na Gradiščanskem, Ernst VVillner, in njegov novi delokrog na Koroškem. O njegovih načrtih se je z njim pogovarjal Florijan Sablatschan:
NT: „Herr Intendant, Sie feiern mit der neuesten Einsetzung als Intendant von Studio Karnten Karntner Comeback; — Sie vvaren ja schon frilher hier tatig.
Was gedenken Sie jetzt, nachdem Sie vvieder zuruck gekommen sind, zu andern?11
VVillner: „Andern kann man nur auf lan-gere Sicht etvvas; das Rundfunkprogramm ist sehr aktue!!, und im Schema etvvas schvver zu andern. Geandert soli vor allem vvieder im Lokalen werden, es mufi gro-
flerer Wert auf mehr Lokalisierung gelegt vverden, es vverden einige aktuelle Sendun-gen dazu kommen und es schvveben mir verschiedene Sendungstypen vor, die man sicher einmal ausprobieren wird miissen, um dann zu sehen, wie sie ankommen.
NT: „Konnen Sie hier schon konkrete Angaben machen?"
W.: „Das kann ich aus dem G runde nicht, weil ich jetzt erst drei VVochen da bin, von den 3 VVochen war ich fast 2 VVochen nur in VVien bei Sitzungen. Ich glaube, da!3 sich ungefahr gegen Ende Janner alles heraus-kristalisieren wird.“
NT: „Ein vveiteres Problem wird ja auch die Regionalisierung besonders des Fern-sehens-sein. Sie ervvahnten schon zu Beginn
f
Dr. Pavel Apovnik
Bivši vicekancler dr. Hermann VVithalm je minuli petek izjavil uredniku Kleine Zeitung, da more po njegovem mnenju rešiti koroško manjšinsko vprašanje edinole ..koncentracijska zvezna vlada", torej vlada, v kateri bi bile zastopane SPO, OVP in FPO. VVithalm utemeljuje svoje stališče s tem, da so bili naloženi Avstriji trije (veliki) zunanjepolitični problemi: Južna Tirolska, odnos do evropskih skupnosti in problem koroških Slovencev. Od teh problemov je zadnji še odprt. Na vprašanje urednika, zakaj OVP ne povzame iniciative v tem državnopolitično tako važnem vprašanju, je VVithalm izjavil: „Zakaj naj bi OVP hodila po kostanj v žerjavico za SPO? Mnenja sem, da more to vprašanje rešiti samo vlada, ki sloni na najširši podlagi."
Če šteje VVithalm koroško manjšinsko vprašanje med zunanje-politične probleme iste teže kakor Južno Tirolsko in odnos Avstrije do evropskih skupnosti, tedaj mu v tem pritrdim, saj je avstrijska državna pogodba, ki zagotavlja koroškim Slovencem enakopravnost in narodne pravice, fundament suverenosti republike
V__________________________________________
Avstrije. Toda vlada treh strank še ne pomeni, da bo le-ta pripravljena ali zmožna, da reši odprta vprašanja v zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe. Nasprotno, če pomislim na sklep predsednikov treh večinskih strank z dne 17. septembra 1974 o ugotavljanju manjšine, tedaj si od skupne vlade teh strank ne obetam ničesar dobrega za nas koroške Slovence. Pa tudi če pomislim na zakon o manjšinskem šolstvu in na zakon o slovenščini pred sodišči iz leta 1959, ki sta bila sprejeta v času koalicije med 'OVP in SPO, mimo nas koroških Slovencev, na zakona, ki sta zožila naše pravice, namesto, da bi konkretizirala člen 7 v smislu manjšinske zaščite, ne morem verjeti, da bi koncentracijska vlada rešila naš problem v smislu državne pogodbe. S tem pa nočem reči, da je vlada ene same stranke, pa naj bo to SPO ali 'OVP, boljši garant oziroma sploh garant za izpolnitev obveznosti iz člena 7 državne pogodbe.
Dokler se bodo večinske stranke ozirale na tiste, ki vidijo v zadovoljivi rešitvi koroškega manjšinskega vprašanja „iz-dajstvo domovine", tako dolgo rešitve ne bo. Trenutno večinske stranke velikodušno druga drugi prepuščajo „pred-nost" v hoji po kostanj v žerjavico. Kaj, če bi raje skrbele za to, da manjšinski problem ne bi bil vroč kostanj v ognju nacionalne stranke, temveč priložnost, da stranke izkažejo njihovo državniško odgovornost in sposobnost, da vodijo pravno državo, ki spoštuje pravilo: pacta sunt servanda — pogodbe je treba izpolnjevati.
ihres Antrittes mehr Karnten im Fernsehen. VVie stellen Sie sich das vor?“
W.: „Da gibt es kurzfristige Anliegen und langerfristige Plane. Kurzfristig steli ich mir vor, dali man zu einer Regionalisierung des Fernsehens uberleiten konnte, indem man mehrere kleinere Sendungen aus Karnten macht. Diese miissen finanziell nicht sehr aufvvendig sein — solche Dinge scheitern ja immer am Geld —, sondern es miissen Sendungsformen gefunden vverden, die aus den Bundeslandern und vor allem von den Bundeslandern seibst gestaltet vverden kon-nen, die nicht viel Geld und nicht viel Zeit fordern und trotzdem das Land Karnten prasentieren konnen. Es gibt hier viele Dinge, die im Fernsehen uberhaupt noch nie aufs Bild gesetzt vvurden ..
NT: „Die aber zentral gesendet vverden?11
W.: „Sicher miissen sie jetzt zentral gesendet vverden. Das lokale Fernsehen, was man im allgemeinen darunter versteht, ist ja auch nicht in vveiter Ferne: man rechnet mit dem Jahr 1978."
NT: „Herr Intendant, Intendant sind Sie ja nicht das erstemal. Sie vvaren seit 1970 Intendant des Studio Burgenland. Auch in diesem Bundesland gibt es eine Minderheit, gibt es Minderheiten. Die Kroaten haben zwar keine eigene Radiosendungen, sie sind also schlechter d ran als die Karntner Slo-vvenen. Wird es im Zuge einer Regionalisierung trotzdem zu slovvenischen Ferseh-sendungen kommen?11
W.: „Sehen sie, in VVien hat sich dieses Problem ganz anders gestellt, vveil es ja zvvischen VVien, Niederosterreich und Burgenland keine getrennte VVelle gibt. Hier vvar der VViderstand gegen die kroatischen Sendungen besonders grofi, denn es ist nicht nur das Burgenland allein anzuspre-chen, sondern vveil auch VVien und Niederosterreich kroatische Sendungen mithoren mufiten. Bei einer VVellentrennung, vvie sie jetzt vorgesehen ist, bin ich uberzeugt, dafi es auch in Burgenland kroatische Sendungen geben vvird. VVas nun slovvenische Sendungen im Fernsehen betrifft, kann das auf Karnten gesehen, heute uberhaupt nie-mand absehen, vvie das sein vvird. VVir vvis-sen vveder, vvieviel Zeit vvir haben, noch vvissen vvir, vvieviel Geld das kostet und vvieviel vvir vvirklich senden konnen. Also hier jetzt vvirklich etvvas zu versprechen, vvare ganz einfach leichtfertig, vveil niemand die Tatsachlichkeit abschatzen kann."
NT: „Werden Sie auch Kooperationen z. B. mit dem slovvenischen Fernsehen pfle-gen?“
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tudi v Sovjetski zvezi je živahno zanimanje za naše probleme:
,Pravda“ piše o diskriminaciji Slovencev
f— citati---------------------------
„Am besten, vvir stellen die Siovve-nen nach dem Lebendgevvicht fest!" (Ernst Geyer, 132 kg težak in urednik KTZ, na tiskovni konferenci OVP o ugotavljanju manjšine)
„A!lerdings geniigt die freundliche Duidung des anderen nicht. Man kann den Nachsten auch in aller Toleranz zugrundegehen lassen. Der Rešpekt vor dem anderen und seine Eigenart mufi durch helfende Solidaritat er-ganzt vverden." (Dobitnik nobelove nagrade za mir Willy Brandt o zaščiti manjšin.)
„Macht Gailob aus Karnten ein Ab-treibungszentrum?" (Zaskrbljeno vprašanje Kleine Zeitung glede tarifov za splav v celovških bolnicah.)
_______________v
UNESCO: Avstrija je v škripcih glede manjšin
V	programski komisiji UNESCO za komunikacije je avstrijski delegat izjavil, da v njegovi državi ni škodljive propagande proti Jugoslaviji.
S tem pojasnilom je avstrijska delegacija odgovorila na izvajanje jugoslovanskega delegata v tej komisiji, ki je konkretno opozoril, da sta avstrijski tisk in radio postala mednarodni center propagandne dejavnosti proti Jugoslaviji in njenim koristim. Avstrijski časopisi med drugim spodbujajo nacionalno nestrpnost in diskriminacijo proti slovenski manjšini, in na to je jugoslovanska vlada z noto opozorila avstrijsko vlado.
V	odgovoru je jugoslovanski predstavnik Tomo Martelanc med drugim navedel pisanje nekega avstrijskega časopisa, ki trdi, da za slovensko manjšino ne bo rešitve tako dolgo, dokler bosta v delu Avstrije, kjer živijo Slovenci, ..obstajala dva naroda11. To pa pomeni, da en narod mora izginiti. Širjenje takšnih idej je v nasprotju z načeli ustanovne listine OZN in z deklaracijo o človekovih pravicah.
Politični
stenogram
Parlament
Govorance v parlamentu naj pri naslednji proračunski debati ne bi več večno trajale: kljubska načelnika OVP in SPO, Koren in VVeifi, sta se zmenila, da bo glavni govornik k posameznim poglavjem imel na razpolago 40 minut, nadaljni govornik pa „le“ 20 minut. Tako vsaj upajo, da bo parlament manj govoril. Napravil pa zaradi tega ne bo več: proračunska debata je sicer zanimiva za poslušalce, pač pa do bistvenih spre-menb ne bo prišlo, ker so pač dandanes že vsi zakonski osnutki koncipirani ali v pai" tijskih centralah, članom socialnega partnerstva ali v ministerialni birokraciji. Tako j® vsaj parlamentarcem olajšano predolgo sedenje.
Kot so nam javili iz Moskve, je sovjetska javnost dobro poučena o položaju koroško-slovenske skupnosti. Sovjetski tisk o tem redno poroča, posebno dnevniki. Sodeč po splošnem vtisu se bo to vprašanje moralo premakniti z mrtve točke v bližnji prihodnosti, v smeri izboljšanja neizhodnega stanja koroškoslovenskih rojakov.
Osrednji sovjetski dnevnik „Pravda“, ki izhaja v nakladi 10 milijonov izvodov, in je tako največji časopis na svetu, je o zadnji jugoslovanski noti Avstriji objavil pod naslovom ..Odločen protest" daljše poročilo:
..Jugoslovanska vlada je pri vladi Avstrije vložila odločen protest zaradi izmikanja v izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe, še posebno onih v zvezi s pravicami in položajem slovenske in hrvaške narodne manjšine ter denacifi-kacijo.
Jugoslovanska nota opozarja, da Avstrija omejuje in odklanja pravice slovenske in hrvaške narodne manjšine na področju šolstva in pri uporabi slovenščine in hrvaščine kot uradnih jezikov dodatno k nemškemu, enakopravno udeležbo manjšinskih predstavnikov v kulturi ter v pravosodnih in u-pravnih organih.
Jugoslovanska nota nadalje obsoja dejav-
nost sil, ki zastopajo neonacistična stališča, „o njih dejavnosti priča rušenje in skrunitev spomenikov padlim v antihitlerjevskem boju", stoji v noti. — Novi primer take nemotene dejavnosti je mednarodni sestanek pripadnikov SS v Krivi Vrbi dne 5. oktobra 1974. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so se tega sestanka udeležili uradni predstavniki avstrijske oblasti in armade. Jugoslovanska vlada želi še enkrat spomniti avstrijsko vlado, da je v takem stanju nemote-
© Avstrijski svobodnjaki so trenutno v © procesu krčenja: stranka Friedricha Pe-© tra je pri zadnjih deželnozborskih vo-# litvah na Predarlskem ter na Štajerskem @ utrpela hude izgube. Na občnem zboru © FPO se je zato stavilo vprašanje, ali je © Peter sploh še zmožen, da odvrne od © stranke še hujše poraze.
Vsi so sicer hvalili sposobnost po službenih letih šefov strank najbolj čilega predsednika, da mu je uspelo peljati stranko iz izolacije ter vsaj stranko kot celoto otresti
ne dejavnosti nacističnih sil bilo nedavno uporabljeno ozemlje Avstrije za vdor teroristične skupine v Jugoslavijo in da v Avstriji deluje fašistična skupina, imenovana usta-ški vod.
Tako moskovska »Pravda" o jugoslovanski noti dne 6. nov. t. I. na osnovi poročila sovjetske tiskovne službe TASS. Sovjetska zveza je ena od štirih velesil, tvorcev avstrijske državne pogodbe. Mislimo, da je s tem v zvezi še poseben komentar odveč.
madeža nacizma (na Koroškem veljajo seveda druga merila). Kar se mu je tokrat oči-tavaio: licitiranje ter cik-cak-kurz v vseh notranjepolitičnih važnih temah — nazadnje v zadevi ORF-a. Ta nezanesljivost je po besedah njegovih nasprotnikov bila vzrok za zadnje izgube. Zahtevali so torej Petrovo glavo. Ali naslednik NS-Rheintaller-ja je znal preživeti občni zbor: delegati so ga prosili, naj bi vojeval tudi naslednje državnozborske volitve za FPO.
(Dalje na 8. strani)
FPU: porazi deželnozborskih volitev imajo posledice - uganka glede tajnega člana NPD
Brez vodstva
Avstrijski visokošolci so trenutno brez vodstva: Dosedanji predsednik Schneider j6 dobil nezaupnico, pač pa je naznanil javnemu tožilcu, da so nekateri podpisi za o* polnomočenje bili ponarejeni. Zato se š® smatra vedno za predsednika. Posledvodeči predsednik Keckeis pa je dejal, da se v ta konflikt noče vmešavati.
Korupcija
Svoje neugodje do lastne stranke so v soboto in nedeljo izpričali na Zgornjem Avstrijskem delegati socialistične stranke n® izrednem občnem zboru: predsednik zg®1" njeavstrijskih socialistov, Hillinger je odi®' žil malo poprej svojo funkcijo, potem ko )e predsednik nadzornega odbora dr. BaU®1' gartner ugotovil, da s financami strank6 nekaj ni v redu ter da se je partijski tajnik Habringer osebno obogatil pri raznih den®1" nih transakcijah. Baumgartnerja so sicer s6 na hitro izključili iz stranke, tako da o te) korupciji ni mogel kaj poročati, kljub tem® so se delegati zavedali, da tudi v stranki® hierarhiji večina odloča.
Ob gostovanju Primorskega dramskega gledališča v Celovcu
©

Letos bo Krščanska kulturna zveza za 8. december pripravila koroškim Slovencem poseben kulturni dogodek.
V Mestnem gledališču v Celovcu bo nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom Ivana Cankarja „Hlapec Jernej in njegova pravica". Ker je pred durmi Cankarjevo leto, v ka-
® terem se bo slovenski narod z vrli sto manifestacij spomnil stoletni-@ ce rojstva enega izmed svojih naj-# večjih sinov, se naša glavna kul-© turna ustanova že sedaj pridružu-® je temu kulturnemu slavju.
@ Kaj pravi o „Hlapcu Jerneju" Stane Raztresen, nosilec glavne © vloge dramatizirane novele Ivana @ Cankarja:
„Kadar bo tvoje delo tvoje in kadar bo pot, ki je kanil s tvojega čela, tvoj, bo smisel povesti o hlapcu Jerneju in njegovi pravici jasen. Začudeno bodo gledali vsi bivši hlapci Jerneji na prehojeno pot in še bolj začudeno se bodo spraševali, zakaj je zgorelo za to pot toliko njihovih življenj. Zakaj skrivati pravico, ki je prižgana v naših srcih in je sonce človeštva? Nespametni so tisti, ki bi hoteli upihniti sonce, ker bi ga ugasnili tudi sebi. Vsi sistemi s pravico za zaklenjenimi vrati, vse ureditve sveta s pravico, obzidano z debelim zidovjem okoli in okoli, ograjeno z ograjo do neba, bodo zgoreli, zažgani od lastne krivice. Kajti ti, ki si delal, tvoje je delo. Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj.
Taka mi je ostala podoba „Hlapca Jereneja in njegove pravice", ko sem v enem dahu prebral to Cankarjevo povest. Štirideset let in še več je od takrat. Moje mladostno življenje je bilo ubožno in beraško čemerno. Pa ni bilo nikogar sram. Nihče ni vprašal, ali imaš žlico, kaj šele pogrnjeno mizo in pripravljen stol. Postelja zame je bila postlana v nedosegljivo daljni Indiji Koromandiji. Nisem potreboval posebnih vaj, da sem se privadil ..študentskemu domu" — rosni postelji in visoki strehi neba. Vedel sem samo to, da moram nekaj storiti, da moram vsaj nekaj podreti v našem mišljenju in nekaj dograditi v našem pričakovanju. Tako sem od vloge Šimna Sirotnika, ki smo ga uprizorili pred več kot štiridesetimi leti, prešel v vlogo Hlapca Jerneja, in resničnih štirideset let je preteklo, da jo z odra pripovedujem, a je še vedno tako današnja. Kje so moji papirji, da si bom trudni gospodar zapalil pipo in da bom sedel za zapeček? Spet delujejo uradi in zakoni in predpisi in so zaklenjene duri do pravice in debeli zidovi okoli nje in ograja do neba. Ti, ki si delil, je tvoje — tvoje delo? Pot, ki je kanil s tvojega čela — ali je res tvoj ?“
200-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
Pred kratkim so bile v Ljubljani slovesnosti v zvezi z 200-letnico obstoja sedanje Narodne univerzitetne knjižnice.
Na slovesni seji je razvojno pot sedanje ar°dne in univerzitetne knjižnice orisal ^en tokratni ravnatelj Jaro Dolar, pri Cerr|er se je zlasti široko ustavljal pri njenih 29četkih, poudaril pa tudi vlogo naših zna-n'h kulturnih mož in knjižničarjev, ki so bistro prispevali k vzponu in kulturnemu podtonu osrednje slovenske knjižnice. Le-ta se p kot je znano, razvila iz licejske knjižnice v Jubljani, ustanovljene s posebnim dekre-
tom
cesarice Marije Terezije leta 1774, ki je
^htevala, da se popiše po požaru preostaje! knjižnice razpuščenega jezuitskega parn°stana v Ljubljani ... ter se dodeli Ijub-'ar)skemu liceju za javno uporabo.
O Pomenu in vlogi knjižnice je zatem pregovoril Josip Vidmar, predsednik Slo-nske akademije znanosti in umetnosti, po-.. arjajoč zlasti naloge, ki naj bi jih oprav-a Narodna knjižnica v našem kulturnem z °storu. Bila naj bi predvsem vir informacij u„ s|ehernega Slovenca, ki bi hotel biti po-6n o snovanju človekovega duha, o nje-V| zgodovini — poučen predvsem o slo-nskem duhovnem snovanju, seveda pa tu-». 0 širšem jugoslovanskem in evropskem. to so se zvrstili še številni pozdravi, na-v°ri in čestitke predstavnikov jugoslovan-P knjižnic in iz tujine. Univerzitetni svet
pa je Narodno in univerzitetno knjižnico ob njeni visoki obletnici odlikoval z zlato spominsko plaketo univerze.
Slovesna seja se je končala z odkritjem spominske plošče Matiji Čopu pri vhodu v NUK. Ploščo je odkril Josip Vidmar, ki je ob tem dejal, da Čop kot nemara najbolj kulturno razgledani Slovenec lahko pravilno simbolizira pokroviteljstvo nad ustanovo, kakršna je NUK.
Vittorio de Sica-umrl
V triinsedemdesetem letu starosti je v a-meriški bolnišnici Neuillyju pri Parizu umrl veliki italijanski filmski umetnik Vittorio de Sica. De Sica se je rodil 1901 in 1917 že nastopal kot gledališki igralec. In od tedaj ni več zapustil umetnosti. Vse do zadnjega dne svojega življenja je de Sica živel za umetnost, kajti ko se je po naključju pojavil tudi pred filmsko kamero, so filmski ljudje v njem odkrili izreden talent, nakar se je tudi sam prepričal, da mora živeti za gledališče in film. De Sica pa ni bil le igralec, ampak tudi ustvarjalec velikih filmov, tako da je dvignil italijansko filmsko umetnost v sam vrh svetovne kinematografije.
Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer:
Dve pomembni knjigi
Zwei Sterne am hohen Himmel, Maribor 1974, 196 str.
Licht und Wort, Konstantin und Methodios, Maribor 1974, 184 str.
Oceno Turnškovega dela (v dveh knjigah) o solunskih bratih Konstantinu in Metodu, njunega delovanja na Veiiko-moravskem in v Spodnji Panoniji omenjam le na avtorjevo zgodovinsko knjigo (Zweš Sterne am hohen Himmel). Druga knjiga (Licht und Wort) je namreč literarna obdelava iste snovi, ki pa seveda v svoii literarni varianti v splošnih zgodovinskih okvirih upravičeno uporablja pesniško svobodo pri dopolnjevanju njihovih po zgodovinskih virih neznanih potez ali podrobnosti.
Znanstveni del Turnškove publikacije (Zwei Sterne am hohen Himmel) je sestavljen iz dveh delov: Turnškovega življenjepisa Konstantina in Metoda, postavljenega v širok okvir slovenske zgodovine od srede 8. stoletja naprej (str. 9—136 in 151—153), ter predavanja regensburškega univ. prof. (pravnika) dr. Franca M a y e r j a na III. mednarodnem kongresu za slovensko zgodovino in filologijo v Salzburgu in Regensburgu 1970, posvečenega preiskavi regensburškega procesa bavarskih škofov zoper nadškofa Metoda (Causa Methodii, str. 159 -195).
V knjigi je še nekaj drugih dodatkov o proslavah solunskih bratov v zadnjem času (str. 137—150).
Mayerjeva razprava je precizna pravniška analiza pravnega spora v luči cerkvenih kompetenc po cerkvenem (glede razmerja med papežem in škofi) ter posvetnem — bizantinskem in karolinškem — pravu 9. stoletja, dobe precejšnjega razširjenja zlasti papeških kompetenc v zahodni Cerkvi. Z nekaj izjemami (nihanje glede slovanskega bogoslužja, problem Metodovih pravic posebej do Panonije) brani prof. dr. Mayer v glavnem papeževo in Metodovo stališče. Pri tem poudarja pomen prav tega spora za osamosvajanje papeške oblasti v zahodni Cerkvi v smislu osvobajanja od vpliva vladarjev karolinške države. Argumentacija je v glavnem čista in dobra, le z nerazumevanjem za fevdalno-gosposki aspekt, ki je pa bil za bavarske škofe brez dvoma eden izmed temeljnih. Sicer bi mogel reči (o prof. dr. Mayerju), da mu manjkajo le nekatera znanja, ki spadajo s stališča njegovega razpravljanja res v drobnarijo, čeprav to ne velja za vse zgodovinske aspekte 9. stoletja v tej problematiki.
Dr. Turnšek izhaja glede obravnavanja ci-rilmetodijske problematike iz Grivčeve šole, ene izmed najbolj znanih, vendarle že delno zastarele. Ker so pa dr. Grivcu njegovi učenci, zlasti iz Stične (poleg dr. Kurenta tudi dr. Turnšek) uhajali v nove smeri, se je avtor cirilmetodovega življenjepisa (dr. Turnšek) vplivu Grivčeve šole laže izognil. Za podeželskega dušnega pastirja na Koroškem, pred tem pa desetletnega profesorja zgodovine in slovenščine v Trstu, je dobil in uporabil nenavadno dosti tudi nove literature. Seve je ob zadnjih jubilejih (1963 ob 1100-letnici velikomoravske misije, 1966 ob 1050-letnici Klimentove smrti, 1969 ob 1100-letnici Konstantinove smrti) in okrog tega nastalo toliko novega, da mu je nekaj novih dognanj tudi ušlo. Spregledal je ali premalo ovrednotil nekatere stvari, kot pomen Kocljevega, Svetopolkovega in Rastislavo-vega upora, povsem novo oceno Fotijeve vloge med Rimom in Carigradom, kar je zasluga Dvornikovega raziskovanja. Upoštevanja vredni so tudi kratki, a za razumevanje bizantinskih stališč do Velikomoravske zelo pomembni, tudi prispevki Ostrogorskega.
Dr. Turnšek se je oprl zlasti na oba legendarna staroslovanska življenjepisa (Žitje Konstantina in Žitje Melodija), zapisana od njunih učencev gotovo pred 886, dalje na salzburško spomenico Conversio Bagoario-rum et Carantanorum (871) ter na sodobna papeška pisma. Viroslovna podlaga je zanesljiva, kolikor pač hagiografija more biti. Rezultati njene analize so postavljeni v pohvalni meri v okvir širše zgodovine (v Karantaniji in na Velikomoravskem, med Bizancem, Rimom in Franki.) Povezanost karantanske in panonske zgodovine je dobro poudarjena. Vendar bi bila lahko še bolj učinkovita ob poznanju in upoštevanju nekaterih naših domačih zgodovinskih običajev. Življenjepis obeh solunskih bratov je podan
solidno, le ponekod ga zanese Grivčev zgled prešibke kritičnosti. Zdi se, da bi moral Fo-tiju, Bardu in Svetopolku posvetiti več pozornosti. Pa tudi pomen passauskega misijonskega dela na Moravskem pred prihodom bizantinskega poslanstva bi kazalo obširneje obravnavati.
Naj kar naravnost povem: Po obeh Mu-charjevih pamfletsko napisanih knjigah je bilo delo zoper spise tega gosposvetskega župnika odn. zoper njegove nemške prikaze Konstantina in Metoda nujno potrebno. In za ta namen je Turnškova knjiga napisana zelo solidno in poleg tega dovolj živo, živahno in užitno.
Turnškovo delo o sv. Cirilu in Metodu brez dvoma zasluži vso pozornost ne samo dijaške mladine in izobražencev na Koroškem, marveč v vsem nemško govorečem in nemščino umevajočem svetu.
V Ljubljani, 30. oktobra 1974.
PRIPIS UREDNIŠTVA NT © Univerzitetni profesor dr. Bogo Gra-© fenauer je ugledni strokovnjak in naj-© boljši poznavalec srednjeveške zgo-© dovine. Zato je beseda h knjigi dr. © Metoda Turnška o sv. Cirilu in Me-© todu dragoceno priznanje slovenske-© mu koroškemu književniku in znan-© stveniku!
Avstrijski gledališki dnevi
DUNAJ. — Na iniciativo kolegija dunajske dramaturgije bodo sredi februarja prihodnjega leta na Dunaju ..Avstrijski gledališki dnevi". Direktorji vseh odrov iz zveznih dežel in direktorji dunajskih gledališč bodo na simpoziju obravnavali vrsto aktualnih vprašanj avstrijskega gledališkega življenja. Na ta način hočejo pridobiti še tisto občinstvo, ki doslej ni imelo dovolj interesa za gledališče. Dali bodo obračun in izdelali načrte za koordinacijo avstrijskih gledališč, hkrati pa bodo diskutirali, kako bi izvedli izmenjavo med njimi.
V okviru ..Avstrijskih gledaliških dni" bodo v Nacionalni biblioteki priredili tudi razstavo mednarodnih gledaliških programov.
Zborovanje gledaliških direktorjev bodo dopolnjevali referati znanih praktikov in teoretikov na gledališkem področju.
LETNA BOŽIČNA RAZSTAVA 1974
Društvo umetnikov Koroške bo v Umetniškem domu v Celovcu odprlo razstavo koroških likovnih umetnikov v petek, 22. novembra, ob 18. uri.
Razstavo, ki bo odprta do 23. decembra, si lahko ogledate dnevno od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
Najstarejša godba na pihala
IDRIJA. -— Pihalni orkester idrijskega rudnika živega srebra v Sloveniji ima spoštljivo zgodovino, saj se rudarji organizirano u-kvarjajo z glasbo skoraj 300 let. Brez tega najstarejšega pihalnega orkestra na Primorskem ne mine nobena večja prireditev v idrijski občini.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELOVCU
ČETRTEK, 21. novembra, ob 19,30: PAGANINI, premiera opereta Franza Lebarja; PETEK, 22. novembra, ob 19.30: ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA (Sechs Per-sonen suchen einen Autor), drama v dveh dejanjih Luigija Pirandella; SOBOTA, 23. novembra, ob 19,30: JANKO IN METKA (Hansel und Gretel), pravljična opera v dveh dejanjih Engelberta Hum-perdincka; TOREK, 26. novembra, ob 15. uri: MAKS IN MORIC (Max und Moritz), premiera otroške igre po VVilhelmu Bu-schu: ZVEČER ISTEGA DNE, ob 19,30: PAGANINI; SREDA, 27. novembra, ob 19,30:	ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA;
ČETRTEK, 28. novembra, ob 19,30: POLJUBI ME KATI (Kiss me Kate), musical Cola Porterja.
Diskusija .Skupna Koroška' v Št. Jakobu
bcaltei/:
Bombenansthlag
Jeder Karntner, der vom Bombenanschlag gegen den KHD gelesen oder gehort hat, muBte sich Gedanken machen, welch grenzloser HaB zwischen den Verbanden und Parteien einer-seits und den Karntner Slowenen andererseits provoziert wird. lch bin ein Karntner Slovvene, in Karnten geboren, kein Tito-Anhanger und auch kein Extremist, sondern ein anstandiger Oster-reicher. Was mich von den ubrigen Karntnern unterscheidet, ist meine slovvenische Mutterspra-che, die sich aber keiner aussuchen kann. 1934 war ich illegal bei der Socialistischen Partei und spater von den Nationalsocialisten verfolgt und eingesperrt. Also kein Austrofaschist und kein Nazi. Dies nur zur Klarstellung.
Ich glaube, es gibt keinen demokratischen Menschen in Osterreich, der solche Terrorakte nicht verurteilt oder sogar gutheiBt. Aber es gibt keinen normalen Menschen, auBer Dr. Feld-ner, der die Tater schon verurteilt, bevor er sie kennt. Im Fernsehen sagte Dr. Feldner, es kon-nen nur slovvenische Extremisten gevvesen sein. Diese Behauptung stellte er schon beim ersten Anschlag in Miklauzhof auf. Zwar redet er immer, man soli nicht provozieren, aber im selben A-temzug nennt er die slovvenischen Kulturver-eine und das slovvenische Gymnasium das groB-te Gift tur Karnten. Nun frage ich, gibt es noch eine grdBere Provokation? Wenn schon der Ob-mann des KHD so spricht, wie muB es erst in den Reihen des Karntner Heimatdienstes aus-schauen?
Vinzenz Kleinberger, Velden (iz KTZ)
..Vertrotteltes Volk"
In den ..Karntner Nachrichten" (FPO-Presse-organ) vom 9. 11. 1974 findet man die VViederga-be der „Festrede“ zur 25 Jahr-Feier des Solda-tenverbandes Kameradschaft IV. „Festredner“ war der Sudetendeutsche Alexander Hoyer, bei dem es sich, nach dem zu urteilen vvas er da von sich gegeben hat, nur um einen Menschen handeln kann, der nichts aus den Ereignissen der Vergangenheit gelernt hat, der vvarscheinlich nichts daraus lernen vvollte. Seine Rede kann auch nur als einzige Huldigung des Militaris-mus verstanden vverden, in dem er sogar den „heiligsten Menschenvvert" erblickt.
Es handelte sich nicht nur um Totengedenken, denn aus Hoyers Gesagtem vvird Verteidigung der damals groB-deutschen Idee und somit Verteidigung des damaligen NS-Regimes, tur das man schlieBlich, ob freivvillig oder unter Zvvang ins Feld gezogen Ist.
Man moge heute nicht so tun, als vvare es damals um Osterreich gegangen, da es 1938 in den Fluten der groB-deutschen Sache und des Nationalsozialismus untergegangen war.
Geradezu lacherlich ist daher auch, vvenn Hoyer behauptet: „Waren wir (Anm. also die deutsche VVehrmacht) auch auf die angeblich richtige Seite, also auf die Seite des Feindes ubergevvechselt, gabe es heute todsicher kein demokratisches Osterreich mehr.“ Es muBte wohl richtig lauten: „Hatte Hitler und somit das NS-Regime den Krieg gevvonnen, gabe es heute kein demokratisches Deutschland und vveder ein demokratisches, noch ein diktatorisches Osterreich. “
Wenn Hoyer und Gesinnungsgenossen den „heiligsten Menschenvvert" darin sehen, daB das Kind als Kanonenfutter geboren vvird und heran-vvachst, um schlieBlich als solches verpulvert zu vverden, dann spricht daB ganz fur diese Kreise! Wir mogen den Wert des Menschen auch in anderen Rassen und Nationen, in den volkischen und sprachlichen Minderheiten, etvva in Karnten, sehen und finden.
Guttenbrunner Herbert
Skromen prispevek k sožitju na Koroškem, ki pa ga kljub temu ne gre podcenjevati, sta doprinesla v dveh srečanjih Dom prosvete v Tinjah ter Bauerliche Volkshoch-schule v Hrastovici: učenke kmečke visoke šole so imele priliko, seznaniti se po uvodnih informacijah z dijaki Slovenske gimnazije o eksistenci koroških Slovencev nasploh.
Ideja za to srečanje se je porodila na zasedanju izobraževalnih domov — ravno v Hrastovici. Voditelji teh domov so imeli o koroškem vprašanju več pogledov. Dva od njih, rektor Kopeinig in vodja kmečke visoke šole dipl. inž. dr. Kurt Erker pa sta si bila edina, da bo treba nekaj ukreniti, da se izboljša informacija in se zmanjša nevednost o pripadniku druge narodne skupnosti.
Z dr. Erkerjem so nato obiskala dekleta iz Hrastovice v obliki ekskurzije dvojezično ozemlje, Bergovo galerijo ter se nato zvečer ustavile v Domu prosvete v Tinjah, kjer jih je pogostil rektor Kopeinig. Tam so imela
Pod geslom „Skupna Koroška — gemein-sames Karnten" je priredila Katoliška mladina v sodelovanju s Katholische Jugend v Št. Jakobu v Rožu prvi diskusijski večer o sožitju med Slovenci in Nemci na Koroškem.
V farni dvorani se je zbralo lepo število obiskovalcev — kakih 250 do 300 jih je bilo, med njimi zadovoljivo število mladine.
Diskusijski vodja je bil tajnik Katoliške prosvete Janko Merkač, pred diskusijo pa sta podala še kratke statemente dr. Ernst VValdstein in dr. Valentin Inzko. Dr. Wald-stein je razmišljal o pomenu besede sprava, medtem ko je dr. Inzko skušal nakazati nekaj idejnih komponent, ki združujejo pripadnike obeh narodnih skupnosti na Koroškem.
Po — skoraj predolgih — uvodnih besedah se je razvila živahna diskusija. Tako po
Glede odvažanja smeti se pliberški občinski svet tudi tokrat na seji v ponedeljek, 18. nov., ni mogel opredeliti; tako bo še v naprej prišlo do nejasnosti in težav, posebno do primanjkljaja v občinski blagajni. Zadeva je dokaj zamotana, ker obveznost odvažanja na splošno ni določena. Samo z generalno rešitvijo, je izjavil mestni svetnik Stanko Vavti (EL), bodo sedanji problemi razčiščeni. (Obrtniki — z največjo količino
V	nabito polni dvorani avditorija v Portorožu so v nedeljo nastopili združeni zbori ter folklorne skupine koroških Slovencev v okviru manifestacije življenjske volje in kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev. Vsega skupaj je bilo okoli 300 nastopajočih koroških Slovencev — sam združeni mešani zbor je štel 250 članov in grl.
Slovenske pevce iz Koroške je v začetku pozdravil predsednik občinske konference SZDL Piran, Stojan Ražen. Dejal je, da je naloga Jugoslavije, da nudi koroškim Slovencem v njihovem boju za obstanek vso idejno, pa tudi materialno pomoč.
Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je nato kratko orisal trenutni težavni položaj slovenske narodne skupnosti.
Podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je kot zadnji govornik prikazal primorskim rojakom problem preštevanja manjšine ter se prirediteljem zahvalil za njihovo solidarnost.
V	kulturnem delu so po pozdravni pesmi združenih moških zborov in po govorih nastopili zopet moški: pod vodstvom Valentina Hartmana so zapeli pesmi „Pojdam v Rute", ,.Pesem o rojstvu" ter „Juhe, pojdam v Škofče".
Za njimi sta nastopili folklorni skupini iz Železne Kaple ter Sel z izbranimi koroškimi plesi. Prav tako je navdušil nastop pevcev in instrumentalnega tria Korotan pod vodstvom Hanzija Kežarja. Impozantna slika se je nudila obiskovalcem koncerta, ko so ob koncu nastopili pevke in pevci združe-
dekleta priliko, seznaniti se na kratko o problemih mladih slovenskih Korošcev, dijakov Slovenske gimnazije. V neprisiljenem vzdušju so tako dobile prve poglede in prve informacije o narodu-sosedu. Potem ko so udeleženci imeli priliko, kontaktirati tudi pri plesu, je bilo zmenjeno, da bo naslednje srečanje v Hrastovici. Dejansko se je dalo to organizirati: v torek so se slovenski dijaki znašli v kmečki visoki šoli, kjer so se dekleta revanžirala za prijazen sprejem v Tinjah. Po kratkih referatih, v katerih so orisale gledanje nemškogovorečih na manjšinski problem. V manjših diskusijskih krogih so bili nato odstranjeni še marsikateri drugi predsodki.
Ker gre ta turnus na kmečki visoki šoli že proti kraju, se bodo udeleženci — vsaj v tem številu le težko še srečali. Pač pa sta tako dr. Erker kot tudi rektor Kopeinig izrazila željo, da bi ta — sicer ne hrupni korak — našel še v drugih izobraževalnih institucijah posnemovalce.
mnenju udeležencev kot tudi po mnenju prirediteljev pa je bila le-ta malo enostranska: na vabilu je bilo zapisano, da bo ta večer mladinska diskusija; mladina pa se je vse premalo oglašala k besedi, tako da so govorili pretežno le „izkušeni“ starejši, ki seveda niso mogli docela iz svojega izvoženega zgodovinskega tira. Očitali so sicer župniku, da se premalo poteguje za sodelovanje tudi nemško govorečih faranov. Precizirati pa tega očitka nihče ni mogel — nasprotno: drugi diskutanti so pripomnili, da le na nemški strani kljub dobri volji župnika ni sodelovanja. Prav tako nihče od di-skutantov ni imel poguma, da bi pred vso javnostjo ponovil tiste očitke, ki se dan za dnem ponovijo na župnikov račun. Starejši diskutanti so pač govorili le v imenu drugih — lastnega mnenja skoraj nihče ni znal
smeti — navadno ne plačujejo ničesar za jamo.)
Življenjski stroški so se v zadnjih letih znatno zvišali. Ta razvoj ne gre mimo občin, le-te se morajo prilagoditi, če žele imeti proračun in blagajno v redu.
Pliberški občinski svet je torej povišal prispevke staršev k vzdrževanju otroškega vrtca, pristojbino za odvažanje in odlaganje smeti, dajatev na pse, tržno pristojbino
nih zborov: 250 jih je bilo, ki so pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča zapeli „Rož, Podjuna, žila", „Norčavo gvavo", „Mlinar-ja“ ter pesem „0 Podjuna". Zaključno pesem „Koroško“, pa je dirigiral Vladimir Pruš-nik. — Pri posameznih točkah, posebno pa še na koncu, občinstvo kar ni hotelo nehati s ploskanjem. Aplavz, ki je trajal več ko enkrat preko minute, je pričal o povezanosti Primorcev do koroških Slovencev.
(Nadaljevanje z 2. strani)
W.: Jede die nur moglich ist, muB ich hier dazu sagen. Ich bin jetzt 3 VVochen da, aber das steht auf meinem Programm. Naturlich solite man sich verschiedener Aus-tauschmoglichkeiten, die mit Laibach be-stehen, notgedrungen und auch gerne be-dienen."
NT: „Sie vvaren doch fruher in Karnten auch auf dem kulturellen Gebiet sehr im-pulsiv. VVerden Sie das als Intendant vveiter im Auge behalten?"
W.: „Ja, das ist naturlich ein Schvver-punkt. Ich mochte naturlich versuchen, das auszudehnen, schon in der kommenden „Woche der Begegnung", die nicht mehr in diesem abgeschlossenen Sinn sein soli, sondern es vvird versucht vverden, tatsachlich diese ganze Stadt zu erfassen. Mit einer Idee, die „25 Jahre davor" heiBt, 25 Jahre vor dem Jahr 2000. Ich will versuchen, das auf jedem Gebiet, wo es nur moglich ist, zu exzempiieren. Das geht vom Urlaub, iiber die Bildung, die VVirtschaft, tiber die Politik, iiber die Kunst; alles vvas einem dazu einfallen kann und naturlich vor allem auch Unterhaltung, und vvelche Modelle, und Vorstellungen es, auf das Jahr 2000 gesehen, gibt: Was vvare vviinschensvvert? Was vvare zu erreichen? Nicht nur Utopie, sondern vvas man glaubt, tatsachlich erreichen zu konnen."
NT: „Man sagt, neue Besen kehren bes-ser. VVerden Sie sich auch nach neuen Mit-arbeitern umsehen?"
W.: „lch finde, daB ich zuerst einmal sehen vverde, ob die Mitarbeiter, die da sind, vvirklich auch richtig geniitzt und richtig eingesetzt vverden. Denn so vvenige sind das gar nicht. Aber es ist eines mei-ner Hauptanliegen, zu sehen, vvas tiber-haupt an Potenzen in Karnten vorhanden ist, und diese auf alle Falle zur Mitarbeit heran-zuziehen."
NT: „Herr Intendant, ein Problem ist auch die Mitarbeiterschulung."
W.: „Das ist sehr richtig, vvir konnten also diese Schulung bisher zum ersten mal in diesem Jahr zentral durchftiren.
artikulirati.
Diskusija je potekala v obeh jezikih; pač pa je dr. Inzko v diskusiji sami — hote ali nehote — govoril skoraj izključno v nemščini, tako da prevajatelj Polde Zunder skoraj ni imel dela. Kot rečeno: morda je bilo to nehote ali podzavestno. Nihče pa ne bo mogel resno braniti teze, naj se Slovenci iz vljudnosti do drugih, pa da „prišparamo“ čas in trud za prevajanje, „ker nemško tako vsi znajo" uporabljali le nemščino. Tu je namreč končno tudi začetek in konec problema slovenskega uradnega jezika.
Pri delovnem zasedanju Katoliške mladine pa so že potegnili konsekvence: pri naslednjih prireditvah bo diskusija sprva v manjših krožkih. Morda bo ta ukrep napravil tako potrebno diskusijo le bolj atraktivno. Vsaj upajmo.
na sejmu ter vstopnine za kopališče; podražili pa so hkrati najemnino grobov na občinskem pokopališču. Tujskemu prometu so tokrat še prizanesli, krajevne takse niso spremenili, ker si obetajo boljših pogojev za konkurenco na področju turizma.
Izgradnjo poti do šmihelskega pokopališča in nabavo snežnega pluga bo občina financirala s sredstvi dodatnega proračuna, na enak način tudi izkopanje nove struge za libuški potok.
Odborniki so soglasno dali svoj pristanek tudi k nabavi vodovodnih cevi in k nakupu radijske naprave za občinske namene, (pri gradnji in popravljanju cest, nezgodah pozimi in katastrofah). Soglasno so odobrili predlog, naj občina najame 2-milijonsko posojilo pri Karntner Sparkasse. Po stališču Enotne liste bo treba ta sredstva zelo ekonomsko (Domej) porabiti, n. pr. za pospešeno izgradnjo ceste na Šmarjeto, kot je dejal obč. odb. Kert (EL).
—ki—
Ich glaube, daB jeder, der bei dieser Schulung dabei war, begeistert davon war-Ob jetzt bei der Neu- oder Umorganisierung des Fernsehens noch moglich sein vvird, diese Schulung zentral durchzufuhren, vveiG im Augenblick noch niemand. Sonst mussen vvir eben zur Selbsthilfe greifen. Man kann die freien Mitarbeiter nicht im leeren Raum hangen lassen, man miiBte ihnen jede Unter-stiitzung in der VVeiterbildung geben, naturlich auch der Selbstbildung."
NT: „Werden Sie auch mit der Klagen-furter Hochschule kooperieren?"
W.: „Auch das ist eines meiner Hauptanliegen: Ich glaube, daB man kontinuierlich daftir sorgen muB, daB die Karntner Hochschule in der Umvvelt und in der ganzen Welt richtig ins Bild gesetzt vverden muB, damit verschiedene, vvahrscheinlich unbe-rechtigte Vorurteile gegen die Hochschule in Osterreich abgebaut vverden konnen."
NT: „Herr Intendant, abschlieBend eine Frage: Wie vvurden Sie in Karnten vviedef aufgenommen, nachdem Sie einige VVochen vvieder in Karnten tatig sind?"
W.: „Das ist immer schvver abzuschatzen. aber ich glaube, man ist mir mit groBtem Verstandnis, und ich glaube, auch mit einen1 ziemlichen VertrauensschuB entgegenge-kommen."
NT: „Herr Intendant, ich danke Ihnen fur das Gesprach."
Objava
Po odloku ministrstva za prosveto in umetnost na Dunaju, z dne 26. julija 1974, je na novovpeljani 3-letni strokovni šoli za žensk® poklice in na enoletni gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu
DAN ODPRTIH VRAT
dne 5. decembra 1974, od 9.-11,30 in od 14.00—15.30-
V tem času je vsem staršem in učenkam,
se za vstop v šolo zanimajo, omogočen0 prisostvovanje pri pouku na obeh šolah.
Pliberk: odvažanje smeti ni bilo rešeno
Manifestacija pevskih zborov v Portorožu
Srečanje mladine v Tinjah in v Hrastovici
Willner: več lokalnih oddaj v radiu Celovec
Za domači vrt pripravimo kompost
Za zemljo, ki je črna, pravimo, da je rodovitna, črno barvo dobi od humusa. Kolikor več ga je v zemlji, toliko bolj je črna. Takšna črna zemlja je prhka, se kmalu po dežju lahko obdeluje in v njej rastline ne čutijo kmalu suše. Humus težko zemljo rahlja, peščeno lepi in torej vedno napravi zemljo takšno, da je najprimernejša za obdelovanje. Le redkokje ima zemlja dovolj humusa. Tam raste običajno gozd ali travnik.
Če začnemo to zemljo obdelovati, se začne humus hitro razkrajati in njegova rodovitnost se kmalu zmanjša.
Zato je gnojenje pomembno, kajti le tam, kjer so gnojili njive, se je lahko človek stalno naselil in se začel ukvarjati s poljedelstvom, ki je temelj vseh civilizacij.
Dandanes uporabljamo za gnojenje tudi rudninska gnojila, izdelana v tovarnah, in marsikdo misli, da je dovolj potresti nekaj tega gnojila in je zagotovljena rodnost tal. Vsepovsod, kjer zemljo rahljamo in obračamo, moramo poleg rudninskih gnojil uporabljati še organska gnojila (gnoj, kompost, šoto). Kompost si lahko pripravimo sami na vrtu. To so prepereli rastlinski deli in razni rastlinski kuhinjski odpadki, pomešani z zemljo. To gnojilo je primerno za vsak vrt in za vse rastline.
V vrtu poiščemo odmaknjen prostor, kjer nas kupi komposta ne bodo ovirali. Po možnosti naj bodo v senci.
Prostor razdelimo na tri neenako velike dele. Na najmanjšega zlagamo odpadke. Ko se nabere toliko odpadkov, da lahko na veliki površini napravimo plast, debelo 20 cm, preložimo odpadke. Nato jih pokrijemo s 5 cm debelo plastjo zemlje. Ko se nabere ponovno približno toliko odpadkov, sledi nova plast. To ponovimo pet ali šestkrat. Kup se proti vrhu zožuje. Če nastopi suša, je dobro od časa do časa kup namočiti.
Organske snovi hitro trohnijo in ko opazimo, da se je kup za kakšno petino znižal, ga premečemo na tretji prostor. Na tem
Ameriški Slovenci izpričali navezanost na staro domovino
Slovenski dom v Pittsburgu in Klub Slovencev v Acmetuniji sta bila 17. novembra pretesna, da bi sprejela vse predstavnike 45.000 ameriških Slovencev iz zahodne Pennsylva-nije, ki so prišli pozdravit predsednika izvršnega sveta Slovenije Andreja Marinca 'n njegovo spremstvo iz domovine.
Vsak pozdrav z govorniškega pulta je bil 'zraz pomembnosti, ki so jo ameriški Slovenci pripisovali temu obisku iz Jugoslavije.
O neposrednem, gospodarskem pomenu tega obiska so se predstavniki izseljencev lahko prepričali, ko so skupaj z delegacijo 'z Slovenije prisostvovali sklepnim pogo-
prostoru kompost zori. Zorenje lahko zelo pospešimo s tem, da kup večkrat prekopljemo in ob suši namakamo.
Na kompostni kup lahko pridejo razni rastlinski deli. Izogibajmo pa se obolelih rastlin (le-te je najbolje sežgati) in semenskih plevelov, katerih seme je dozorelo. Izmed kuhinjskih odpadkov so primerni predvsem rasni olupki, medtem ko pomije niso najbolj primerne, ker povzročajo smrad. Med kompost lahko mešamo rudninska gnojila.
vorom z direktorji pittsburške industrijske družbe VVestinghous o jedrski elektrarni v Krškem. Slovenska delegacija namreč svojega obiska v Pittsburgu ni izkoristila samo za srečanja z ameriškimi Slovenci, ampak tudi za plodne razgovore o gospodarskem sodelovanju.
V prisotnosti Andreja Marinca sta glavni direktor Iskre Jože Hujs in Alonso Knight, podpredsednik družbe Rockvvell International podpisala temeljno pogodbo o sodelovanju v proizvodnji na področju mikroelek-
Ta pospešujejo razkrajanje in obogatijo kompost z rastlinsko hrano.
Mešanje velikih količin apna med kompost ni primerno in lahko rastlinam pozneje več škodi kot koristi. Več kot 2 kg apna na kubični meter v nobenem primeru ni potrebno. Ko postane kompost sipek, ga presejemo skozi žično mrežo. Za gnojenje zelenjave in sadnega drevja je primernejši grob še ne povsem strohnel kompost. Za cvetje, predvsem za lončnice, je primeren dobro preperel kompost.
Z dobrim skrbnim gospodarjenjem lahko pridelamo toliko tega dragocenega gnojila, da za manjši vrt popolnoma zadošča.
tronike. Gre za proizvodnjo najbolj zahtevnih miniaturnih elektronskih računalnikov, elementov, ki so kamen modrosti sodobne elektronike.
Vse Mohorjeve knjige (šest) s Koledarjem 1975 stanejo samo 215.— šil. Pratika 20.— šil. V Mohorjevi knjigarni dobite tudi sveče vseh vrst (adventne), rožne vence in drugo.
Ist die Blamage...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Es gibt jetzt fur Gsterreich nur noch zwei Moglichkeiten. Gsterreich kann die Dinge vveiter treiben und eine UNO-Debatte auf sich zukommen lassen. Dies vviirde gerade deshalb, weil das Image eines Staates, der Minderheiten unterdruckt, vvirklich in keiner VVeise zu Gsterreich palBt, eine ganz beson-dere Blamage fur dieses Land bedeuten. Die andere Moglichkeit, und die einzige, eine solche Entvvicklung der Dinge zu ver-hindern, bestunde darin, dal3 Gsterreich sofort etvvas unternimmt, um die Erorterung des Problems vor der UNO zu verhindern, indem es ihr durch MaBnahmen zugunsten der Karntner Minderheit zuvorkommt.
Die „Minderheitenfeststellung besonderer Art“, wie sie sich die Regierung vorstellt, soweit man uberhaupt erahnen kann, wie sie sich dies vorstellt, ist keine solche Lo-sung. Sie ist eine schvvache Abmilderung dessen, was einige Deutschnationale in Karnten vvollen.
Bislang vermissen die Karntner Slovvenen von osterreichischer, sprich Deutsch-Karnt-ner-Seite vvirkliche Anzeichen von Entge-genkommen, die kleinste Andeutung von GroBzugigkeit, Dies ist einer der Grunde fur ihr Beharren auf den Buchstaben des Staats-vertrages. Sie haben 20 Jahre lang beob-achtet, wie Gsterreich fur Sudtirol alles das verlangt hat, was es seiner eigenen Minderheit vervveigerte, obvvohl es in einem inter-nationalen Vertrag zugestanden war.
Die Karntner Slovvenen konnen sich nicht vorstellen, dal3 ihre deutschsprachigen Landsleute vvirklich Angst vor jugoslavvi-schen Anspruchen haben. Jugoslavvien hat den Staatsvertrag mitunterschrieben und Osterreichs Grenzen formell anerkannt.
Aber die Karntner Slovvenen konnen sich auch nicht vorstellen, daS ihre deutschsprachigen Landsleute Angst vor einer „Slawi-sierung" haben.
Daruber sollten die Verhinderer jeder Lo-sung einmal nachdenken. Aber bis zur UNO-Debatte uber die Slovvenenfrage haben sie zum Nachdenken nicht mehr viel Zeit.
Janko Serajnik
Sto let star Slovenec
Stoletnico svojega rojstva je pred kratkim praznoval Jožef Bone-Pepo iz Solkana. Rodil se je pred sto leti v Kromberku ali na Bonetovšču. V mladih letih ga je pot zanesla v Solkan, kjer se je izučil čevljarstva. Z ženo sta imela sedem otrok, od katerih živita danes le še hčerki Ivanka in Lojzka. Slednja živi v Argentini. Svojo jesen preživlja pri hčerki Ivanki v Novi Gorici.
Ko so ga vprašali za recept dolgega življenja, je povedal: „Skromno je treba živeti. Jedel sem le pogačo in krompir v oblicah, dnevno sem pokadil največ tri cigarete. Alkohola se ne sme prekomerno uživati. V gostilni sem rad pil čaj z rumom." Vidi še kar dobro, samo sluh ga zapušča. Na sprehod gre v spremstvu.
---------------------------------------------------------------------------^
Na južni strani Vrbskega jezera so razširili testo
NAJROBNIK. — V petek, 15. novembra, je cestni referent, deželni svetnik Štefan K n a f I, v navzočnosti vidnih osebnosti političnega in javnega življenja ter varnostnih organov, uradno izročil prometu dva cestna odseka na južni obali Vrbskega jezera: od odtoka Vrbskega jezera, to je potoka Vankata (Sattnitz), do Najrobnika ter cesto skozi Dule.
V svojem govoru je župan Otoka direktor L a n n e r podal zgodovino prometnega položaja na območju južne strani Vrbskega jezera, zlasti še okoli Otoka, ki je bilo že zmerom zapostavljeno. Šele s finančno pomočjo Koroške hranilnice 1890 je bilo možno osem let kasneje končati z zidavo ceste, ki jo je leta 1899 kot cesto cesarja Franca Jožefa odprl vladar osebno. Odslej pa do danes so kraji na tej strani Vrbskega jezera zaznamovali velik razcvet.
Po govorih celovškega župana Guggenbergerja in zastopnika Koroške hranilnice Umlaufta je cestni referent deželni svetnik Štefan Knafl omenil petletni cestni načrt in pa dejstvo, da bo dala prihodnje leto zvezna vlada milijardo šilingov manj za zidavo cest. Na drugi strani je Štefan Knafl dejal, da je denarni položaj za deželne ceste boljši, ker je več denarja. Deželna vlada je tudi na eni izmed sej poverila Knaflu nalogo, da intervenira pri zveznem ministrstvu, da bi Koroška dobila več finančne podpore za zidavo svojih cest. Na koncu svojega govora je cestni referent pozval šoferje svojih avtomobilov, da bi vozili po tej cesti previdno, da bi upoštevali jesenske in zimske vremenske prilike, da bi na ta način zmanjšali število prometnih nesreč in žrtev na tej strani Vrbskega jezera. Hkrati se je zahvalil tvrdki, tehnikom, delavcem in nameščencem, ki so zidali ta dva cestna odseka. Cestni upravi, varnostnim organom in Rdečemu križu ter drugim pa se je Knafl zahvalil za nesebično delo v korist koroškega prebivalstva na tem območju ter v prid turističnega prometa vobče.
Z deli na obeh odsekih so začeli 1973 in so jih, navkljub tehničnim zaprekam: močvirnata tla, razstrelitev skalovja, prepeljava prekosežnega materiala itd., končali. Na željo celovške mestne občine so napravili še pot za kolesarje, ki je stala 1,800.000 šil. Za zidavo poti za pešce na jezerski strani, sta dali denar občini Celovca in Otoka, širina ceste je 7 m.
Tudi drugi odsek ceste na južni strani Vrbskega jezera, to je skozi kraj Dule, so po načrtu izboljšali. Poti za pešce na obeh straneh ceste je dala postaviti otoška občina, stroški zanje so znašali 500.000 šilingov. Tudi tukaj je cesta široka 7 metrov.
Skupni stroški obeh cestnih odsekov bodo do končne zidave znašali 40 milijonov šilingov.	B. L.
V_____________________________________________________________________________J
...................m (mcttcčvi
miiiii!i!iiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Frau Agnes Schlapfer, Rossiistr. 29 CH 9230 F|awil/SG
Flavvil, 25. Oktober 1974
Ihrem Artikel
Protest Slovenske gimnazije
'n der Nummer vom 17. 10. 1974
Ich habe die Zeitung „NAŠ TEDNIK" seit v'6len Jahren abonniert, trotz meines Schvveizer-Passes habe ich die alte Heimat nicht vergessen, 'ch verbringe ja auch hin und vvieder dort den
brlaub.
•ch bin vor 21 Jahren durch Heirat Schvvei-Zerin gevvorden, bin aber in Karnten geboren Und habe dort meine Jugendzeit verbracht und die dortigen Schulen besucht, wo ich Deutsch w'e auch Slovvenisch lernte.
Mun hat mich der Artikel PROTEST SLOVENCE GIMNAZIJE vvirklich sehr erziirnt. Das slo-VVenische Gymnasium in Klagenfurt ist mir per-scniich bekannt und ich kann absolut nicht ver-®j®hen, vveshalb deutschnationale Kreise des ^rntner Heimatdienstes in einer Protestver-®ammlung erklart haben, es sei das GROSSE GlFT IN KLAGENFURT.
•ch lebe seit 25 Jahren in der Schvveiz, das 6'n viersprac-higes Land ist. Das Land zahlt mo-^antan 6V4 Mio. Einvvohner, d a von sind aber , '4 Mio. Gastarbeiter und sonstige Auslander, die Schvveiz vier anerkannte Landesspra-den, vvobei Deutsch die Hauptsprache ist (man ®Pricht allerdings nicht Hochdeutsch sondern chvvizerdutsch in vielen Varianten). Dann kom-6n als Minderheiten die Einvvohner der fran-°s'schen und italienischen Sprache und zuletzt
noch die kleine Gruppe von ca. 40.000 Personen (die im Kanton Graubiinden vvohnen) der rato-romanischen Zunge.
Der Kanton Graubiinden, der eine vveite Gren-ze mit Gsterreich hat, ist dreisprachig, auch hier ist Deutsch in der Mehrheit, Italienisch und Ra-to-Romanisch Minderheit. Dabei haben die Rato-Romanen, trotz ihrer Kleinheit, sovvohl im biind-nerischen Parlament in Chur wie im Bundes-parlament in Bern die absolut gleichen Rechte wie die Deutschschvveizer. Die rato-romanische Sprache vvird von Staats vvegen geschiitzt, vor allem auch was die Schulen betrifft, damit sie nicht ausstirbt.
Gsterreich ist ein deutschsprachiges Land, seit 1918, vorher war es ja, unter der KK-Monarchie, auch ein Vielsprachenstaat gevvesen. Das solite es aber nicht davon abhalten, die slovvenische Bevolkerung und Sprache zu schiitzen und zu bevvahren, vor allem aber auch, es vor der Eng-stirnigkeit gevvisser deutschnationaler Kreise in Schutz zu nehmen.
Als die Italiener nach dem zvveifelhaften Sieg anno 1918 Sudtirol besetzten und es in Alto Adige umbenannten, und in den nachfolgenden Jahren, vor allem in den Jahren des Fascismo, nicht ohne Gevvaltanvvendung zu italianisieren versuchte, vvaren die Deutsch-Osterreicher mit Recht emport und sprachen von Vergevvaltigung deutscher Sprachgebiete.
Was aber tun die Karntner Nationalisten heute anderes als slovvenisches Volkstum zu unter-driicken, sie vvollen die slovvenische Minderheit vergevvaltigen, mit Gevvalt germanisieren, vvofur aber auch? Und die Osterreichische Bundes-
regierung in VVien scheint sich nicht viel um ihre Mitbtirger slovvenischer Zunge zu kummern, obschon es ihre Pflicht und Schuldigkeit ware einzuschreiten, wenn sie belastigt und be-schimpft vvird.	A. S.
Spet ne bodo našli nobenega
Spet se bo pokazala koroška stvarnost, ko se bo pomirilo poročanje o bombnem napadu v Celovcu. Spet ne bodo našli nobenega, čeprav so menda spet na „vroči sledi", kakor piše časopisje. To časopisje se pritožuje tudi spet nad slabim „sodelova-njem" ljudstva pri iskanju ..ekstremistov" in s tem soglaša z znanim policijskim šefom VVinklerjem, ki je izjavil „Ortstafelsturmer-jem“ razumevanje policije za njih akcije, dokler so v okviru zakonov. Vprašali smo se jeseni 1972, kaj da je bilo pri tistih „šturmih“ v okviru zakonov; menda demontaža krajevnih napisov, ali ropotanje po nočnem Celovcu, ali javno sramotenje koroških Slovencev, ali napad na deželnega glavarja v Velikovcu, ali napad na zveznega kanclerja Kreiskyja ali, ali... ? ? ? Danes pa se vprašamo, kako je možno, da avstrijsko časopisje ne povoha malo za zavese, kjer čudno smrdi po vzorcu italijanske mafije, ki je povsod in nikjer, katero lovijo, kakor lovi pes svoj lastni rep. To bi morali osvetliti, pa se bi marsikateremu zavrtelo v glavi, ko bi videl, da lovijo naši VVinklerji svoje sence. Videli bi, kdo res vlada na Koroškem in bi razumel, kako se upa Feldner prav mogoč-
no stopiti pred televizijsko kamero in psovati še pred izjavo deželnega glavarja svoje sodeželane.
Potem bi razumel tudi kakega Rudnigger-ja, ki se je v hlače, ko je hotel povedati malo kaj pametnega proti temu ..patriotizmu". In tudi ..nesodelovanje" ljudstva pri lovu na storilce. Kdo se bo upal kateremu žandarju kaj povedati, ko ne ve, ali ima prav ta varuh koroškega miru in enotnosti stike z mafijo ali jih nima. Pri tem tudi ne pomaga zagotavljanje oblasti, da bodo obarvnavale te namige „nadvse zaupno".
Dunajski študentje pa se vprašamo, zakaj niso prišli žandarji ne ob bombi na Miklavčevem in ne zdaj ob celovški bombi malo pogledat k nam, kot so to pri napisnih akcijah storili še in še. Menda res že vedo, da storilci niso v naših vrstah? To je tista „Karntner Gemutlichkeit", o kateri je pred 54 leti (25. 11. 1920) ugotovil Arthur Lemi s c h tole:
® „Nur ein Menschenalter haben wir % Zeit, diese Verfuhrten — die Slovvenen, £ die sich zu Jugoslavvien bekannt hatten £	— zum Karntnertum zuriickzufuhren ...
#	Mit deutscher Kultur und Karntner Ge-
#	miitlichkeit vvollen vvir, vvenn Schule und % Kirche das ihre tun, in einem Menschen-0 alter die uns vorgesteckte Arbeit ver-
#	richtet haben."
Te dni bo obletnica tega izreka, zato se jim čudno mudil?
Se vpraša F. K., Dunaj
Celovec
Slovenske oddaje
NEDELJA, 24. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 25. 11.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 26. 11.:
9.30	Domača zabavna glasba. — 13.45 Informacije — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 27. 11.: 13.45 Informacije — Popevke — Iz koroške literarne delavnice — ČETRTEK, 28 .11.:
13.45	Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 29. 11.: 13.45 Informacije — Kar po domače. — SOBOTA, 30. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 24. novembra: 15.35 Živordeči avtobus — 16.05 Za otroke od 6. leta dalje: VVickie in močni možje — 16.35 Za mladino od 14. leta naprej — 17.25 Za družino: Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 17.35 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.00 Poj z nami: Nižja Avstrija — 18.45 O starem psu Bodrichu; zgodba o zvestem ovčjaku — 19.00 Domačija na gori; slike iz Štajerske — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Othello, opera v štirih dejanjih, tekst po Shakespearu, glasbo je napisal Giuseppe Verdi —
22.25	Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 25. novembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 „Dva“, lahko noč za najmlajše — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje na renču Šajlu: „Dolga je pot v Laranie" — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 26. novembra: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 „Dva“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter —
19.00	Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Moj prijatelj Har-vey, veseli film o dobrem duhu v podobi velikega, belega zajca — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 27. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Grenlandija — 11.00 Program za delavce — 12.35 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Cirkus „Pestrost“ —
17.15	Za otroke od 7. leta naprej: Divja mačka —
18.00	Tečaj francoskega jezika — 18.25 „Dva“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki: „Nova šola" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in
kultura — 20.06 Šport — 20.15 Van der Valk in deklica, kriminalni film — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 28. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Romantika —
11.00	Gost pri Friedrichu Cerhi — 11.30 Kaj lahko postanem? Inštalater za plin in vodovod —
12.00	Francoski šanskoni — 18.00 Tečaj ruskega jezika — 18.25 „Dva“, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Peter Alexander se predstavi — 21.45 Zgodbe, ki si jih ne moremo pojasniti — »Dvojno življenje" — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Šport.
PETEK, 29. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Živoredči avtobus — 10.30 Gost pri Joh. Nep. Davidu — 11.00 Program za delavce: Moj prijatelj Harvey — 12.40 Klub seniorjev — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 „Dva“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein — 18.55 Oddaja prezidijalne konference zbornic za kmetijstvo — 19.00 Ovstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport
—	20.15 Komisar: »Morilec ljubezenske dvojice"
—	21.20 Kapitalizem, delavsko pravo in delavski svet — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.25	Železni vitez s Falvvortha; pustolovščina mladega plemiča, ki je rešil čast svoje družine in prestol Henrika IV. v Angliji.
SOBOTA, 30. novembra: 15.45 Koncertna ura
—	16.45 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.05 Hišica — 17.30 Za družino: Bik ima domotožje — 18.15 Schranz X 8: smučarski tečaj (4) — 18.25 „Dva,“ lahko noč za najmlajše
—	18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto zvečer reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Družinska igra z Rudijm Carellom — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.25	Londonski ponarejevalec, sobotni kriminalni film.
2. PROGRAM
NEDELJA, 24. novembra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Prerezi — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Kultura — posebno — 20.10 Okolica —
20.15	V lastni zadevi — 21.45 Vprašanja kristjana
—	21.50 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 25. novembra: 18.30 Množice, slučaji, statistika — 18.45 Šola za starše — 19.00 Puščava zmage (1): »Življenje iz ognjenikov" —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica
—	20.15 Priče našega časa — 21.15 Otroci na krivih poteh? Novi izsledki domače vzgoje —
21.55	Avstrija v sliki — 22.15 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 27. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Grenlandija — 19.00 Igra s pojmi: Kaj se pravi progresivno? — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Enaindvajset —
21.15	V.I.P.-gugalnica. Margret Diinser predsta-
vi vidne osebnosti — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Znanje — aktualno — 22.45 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 27. novembra: 18.30 Iz šolske televizije — 19.00 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami —
20.00	ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila
—	20.09 Okolica — 20.15 Ne za grad, film Hein-za Fischerja-Karvvina — 21.10 20-letnica smrti slavnega dirigenta VVilheima Furtvvanglerja —
22.30	Avstrija v sliki — 22.50 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 28. novembra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika — 19.00 Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica —
20.15	Pojoča ladja. Risarski film — 21.30 Svet in znanost — 22.30 Avstrija v sliki — 22.50 Čas v sliki in kultura — 23.20 Športni mozaik.
PETEK, 29. novembra: 18.30 Enej — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.09 Okolica — 20.15 HANTRAL, čudna zgodba o srečanju z močjo, švicarski film
—	22.20 Avstrija v sliki — 22.40 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 30. novembra: 16.50 Hans Moser — pogleda nazaj: Halo postrežček — 18.30 Med poleti — 18.55 Glasbena poročila, nato igramo kljunasto flavto (blok flavta) — 19.30 Čas v sliki
—	20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Ignoriranje in umoboini, Thomasa Bernharda — 22.05 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 24. 11.: 8.30 Svet v vojni — 9.10 Otroška matineja — 10.05 Poročila — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Proslava ob obletnici osvoboditve kosova — Nedeljsko popoldne — 17.40 Košarka Rabotnički : Crvena zvezda —
18.15	Poročila — 18.20 Widocq — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TVD — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.35 3-2-1
—	20.00 M. Božič: Človek in pol — 21.05 Bra-ničevo — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Namizni tenis Jugoslavija : Kitajska.
PONEDELJEK, 25. 11.: 8.10 in 9.30 TV v šoli
—	14.10 in 15.20 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.35 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 17.55 Obzornik — 18.10 Moški pevski zbor iz Cerknice — 18.40 Človek v družbi
—	19.00 Odločamo — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1
—	20.05 B. Shaw: Posli gospe VVarrenove — 21.50 Sodobna oprema — 22.00 TV dnevnki —
22.15	Polfinale v namiznem tenisu.
TOREK, 26. 11.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.35 Madžarski TVD — 17.40 F. Forstnerič: Jabolko — 17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gi-
banju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite —
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.44 3-2-1 — 20.05 Nekaj postati
—	20.40 Propagandna reportaža — 20.45 Kam in kako na oddih — 20.55 Barvna propagandna oddaja — 21.00 T. Hardy: Mračni Jude — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 27. 11.: 8.10, 10.50 in 15.25 TV v šoli
—	16.30 Madžarski TVD — 17.25 Vikingi — 17.50 Obzornik — 18.05 Po sledeh napredka — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
19.55	3-2-1 — 20.05 Film tedna: Umberto — 21.35 Barvna propagandna oddaja — 21.40 Miniature: J. M. Letclair: Koncert za violino in godala —
21.55	TV dnevnik.
ČETRTEK, 28. 11.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — 16.30 Madžarski TVD — 17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Svet v vojni
—	19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič — 20.55 ROF — Vrednote nekega izročila — 21.35 Revolucija in glasba — 22.05 TV kažipot — 22.25 TV dnevnik.
PETEK, 29. 11.: 9.10 TV kažipot — 9.35 A. Harris: Androkles in lev — 10.55 Poročila —
11.00	Revolucija in glasba — 11.45 Spominski dom borcev in mladine Jugoslavije — 13.15 Madžarski TVD — 14.15 Nogomenti finale — 16.15 Narodna glasba — 16.30 Lepi žabji dol — 17.55 Poročila — 18.00 Na svidenje — Dovidjenja —
18.30	To je bila pesem svetlega in vročega jedra
—	19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Propagandna reportaža —
19.55	3-2-1 — 20.05 Cvetje v jeseni — 21.00 Bombaša — ... TV dnevnik.
SOBOTA, 30. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Potovanje v daljno Arktiko — 10.00 Praznična Estra-da — 12.00 Program za mlade gledalce — 12.30 Koncert orkestra Jugoslovanske vojne mornarice
—	14.20 Igre brez meja — 15.40 Poročila —
15.45	Prelomna leta Kube — 16.25 Košarka Lokomotiva : Partizan — 18.00 Narodna glasba —
18.25	Disneyev svet — 19.10 Barvna risanka — 1.2S0 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 3-2-1
—	20.00 Cvetje v jeseni — 20.50 Moda za vas
—	21.00 Operacija cicero — 22.45 Barvna propagandna oddaja — 22.50 TV dnevnik.
N8-. tSdflik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Boooeooocoeooooooooeoeoooooeeeoooeoooeoooooeeeoooooeceeoooeeeeoocoeeeooocecoeoooooooeoooooeooooeeeeaooooooooeeoeoooooeeooaoeeceoeoooeeooe
------------------------------------------------------N
DR. IVAN TAVČAR:	6
V______________________________________________________J
Že se je zaveselil Danijel:
„Pa počivaj! Že vidim, da nisi od fare!"
Prezgodaj se je veselil poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava in duh sveže zemlje je puhtel od nje.
Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v travo, da je kar odskočila.
„Boš kosišče zlomil!" ga je miril Boštjan.
Bilo je dosti smeha, kar je Danijela še bolj razkačilo:
»Nočem več plače! Dobi si novega hlapca, Presečnik! K Domačejkarjevim grem koze past, ker res nisem za nič, če me že vsaka žaba užene!"
Proti devetem sta prišla Meta in Liza.
Izpraznili smo čerfo kislega mleka. Pod streho sem spravil tak kos kruha, kakor bi ga sedaj s svojim gosposkim želodcem ne mogel pokončati in naj bi šlo za življenje!
Po končanem tem opravilu je izpregovorila Meta:
»Mati je dejala, da naj pride Janez domov."
Ta Janez sem bil jaz.
»Cernu?"
»Mati pravi."
»Ne grem!"
K meni se je nagnila in šepnila:
»Pa z menoj pojdi! Ti nekaj pokažem."
»Ker je delavcev dosti, grem!"
Vstala sva, da bi odšla. To je opazil hlapec Danijel in je pričel nagajati, kakor smo si svoj čas med seboj nagajali, če sta fantič in deklič, ko sta še v dolgih srajčicah
okrog letala, kazala si prijateljstvo. Danijel je tolkel po svojem šepastem stegnu ter kričal:
»Mož in žena, žlica masla, skupaj krave pasla."
Kaj to maslo in ta krava pomenita, mi še danes ni jasno.
Meta se je ponosno ozrla proti hlapčetu ter siknila: »Svedra!"
Ta pa se je še vedno grohotal ter gonil svojo pesem o maslu in kravi.
»Torej kam?" sem vprašal.
»Pojdiva do Karlovšice," mi je odgovorila.
»Jera še živi."
V vasi na Kalarjevem dvorišču je stal osemletni Katarjev Lovriča. Nalito polne hlačice ga je bilo in meso je kar viselo od njega. Prvi navihanec je bil med vaškimi otročaji. Komaj je ugledal Meto, se je glasno zasmejal in še bolj glasno zakričal:
»Lisica! hoha! lisica!"
Sedaj pa sem nekaj doživel. Dekle se ie pretreslo in sapa je kar zapiskala iz nje. Bliskoma je bila z roko pri zemlji ter dvignila kamen, kakor ji je ravno prišel pod prste.
Lovriča jo je poizkušal hitro odkuriti, ali bilo je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo zavihtela svoj kamen ter zadela Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke ter z največjim tuljenjem zbežal k materi v vežo.
Položaj mi je bil jasen. V vsem našem pogorju ga ni bilo človeka, da bi se mu ne bilo pridelo kako smešilno ime. Radi lepih svetlih las je bila Presečnikova Meta »lisica". In te »lisice" se ni mogla otresti, ker je javnost opažala, da jo spravlja v največjo jezo.
Hotel sem ji dati nekaj očetovskega poduka:
»Kaj pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno za žensko?"
Šlo ji je na jok:
»Morem kaj, če imam te grde lase?"
Še vedno sem ji hotel biti oče:
»Povej mi, Meta, kdaj je naš Blegaš najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga objema jutranja zarja? In kdaj se ti Stari vrh najbolj dopade? Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, ki ti noč in dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?"
Takrat sva se spustila s pota nizdol na senožeti, katere se po bregovih spuščajo do Karlovške doline. Po teh senožetih sva hodila že pred petimi leti in že tedaj sta jih oklenili najini srci.
Takoj pod Jelovim brdom izvira Karlovšica v precej mogočnem tolmunu. V nji se zrcalijo jeseni in nekaj drobnih macesnov, ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu, napravlja majhne šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmune, dokler ni med šumom in penami dosežen globoki dol. Po vseh tolmunih pa živi množica črno-zelenih postrvi, da voda kar zatemni, kadar pred tabo švignejo pod skalnati rob.
Dolgo je molčala; končno pa je le ponižno spregovorila:
»Ne bom se več jezila!"
Prišla sva do največjega tolmuna, ki je tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo ga je gosto jelšje, in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo. V to lopo sva se podala ter sedla na mehko travo. Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi veji nad vodo je čepel de-beloglavec, sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega metuljčka — mi gorjanci bi rekli »motoviljčka" — ki je tičal pod zelenim listom. Hotel je poizkusiti svoje zaspane moči in vzdignil se je v topli zrak. Ali debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, da so se bele peroti v koscih usule od drobnega mučenika. Nato je ropar z oskubenim truplom suhotno odfrčal, da si je drugod v miru napravil obed.
„Je ga!“ je vzkliknila Meta. Bele peroti so padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje. »Jera se oglaša."	(Dalje prihodnjič)
Tudi male vloge so važne!
Tako nekako je napisal svoj čas gledališki genij Stanislavski in ta stavek je prišel v veliko modo. Najbolj pogosto ga uporabljajo upravniki iti režiserji.
Ko sem prišel prvič v gledališče, sem ga slišal. Začetniku se mi je zdel sila imeniten in pomemben. Spominjam se, da nam je — bilo nas je več zelencev — upravnik v ganljivem patosu govoril o svetosti gledališkega poklica, o zvestobi do boginje Talije, zlasti pa nas je opozoril, da hlastanje po velikih vlogah ni odlika velikih umetnikov, kajti.. . in tedaj je prvič prišla iz njegovih ust modra misel Stanislavskega:
»Tudi male vloge so važne!*
Stanislavski je bil sploh zelo priljubljeno čtivo in pedagoški učbenik nekaterih režiserjev. Imeli smo nekoč nekega režiserja, ki ga je znal vsega na pamet in je vedel, na kateri strani se nahajajo pridige za igralce in kaj vse mora storiti igralec, da ustreže režiserju; strani, na katerih so bile navedene dolžnosti režiserja do igralca, pa so se mu za čuda hitro izgubile iz spomina. Ta režiser je imel svojo »metodo« režiranja. Ta metoda je sestajala iz dokaj preproste dejavnosti: možakar se je usedel v parter in, kadar mu igra igralcev na odru ni prijala, se je zadrl na vse grlo:
»Stanislavski!«
Tu in tam je tej besedici priključil še pridevnik: »široko«. Vpil je:
»Igrajte široko!«
Potem je bil nekaj časa tiho. Čez čas je razburljivo zaploskal z rokami in spet zakričal.:
»Stanislavski/«
Bil je zelo domiseln umetnik in, kadar je izustil besedo Stanislavski, je to imelo prav gotovo globok pomen, ki pa je na žalost bil znan samo njemu. Tega režiserja ni več v gledališču, nihče za njim ne žaluje, vendar zaradi njegovega odhoda plemenita misel Stanislavskega ni zamrla, kajti za njim jo marljivo uporabljajo novi upravniki in novi režiserji.
Skoraj ni bilo dneva, da ne bi včasih celo po večkrat slišal znameniti stavek:
»Tudi male vloge so važne!«
Ker sem se zavedal, da bo ta citat igral v moji gledališki karieri še veliko vlogo, sem naročil graverju, naj mi ga gravira v Medeninasto ploščico. Ko mi jo je naredil, sevi obesil ploščico nad svojo posteljo in prva moja misel, ko sem se zbudil in odprl oči, je bila:
»Tudi male vloge so važne!«
Zdelo se mi je nadvse častno, da so me režiserji izbrali za zgodovinski objekt, na katerem so uresničevali to genialno misel. Presrečen sem bil, ko so me veliki igralci: ljubimci, heroji in kar je še ostalih nad
osemdesetkilskih in nad meter osemdeset visokih umetnikov — pitali s tem citatom in mi na izredno tovariški in ljubek način 'dokazovali, kako sem lahko vesel, ker lahko igram male vloge, kajti, kot že rečeno, je že Stanislavski dejal:
»Tudi male vloge so važne!«
Na vseh razčlemb enih, bralnih in poskusnih vajah, na vseh generalkah, premierah in reprizah, v obrekovalnici, na hodnikih, v privatnem življenju (včasih se mi je zazdelo, kakor da prihaja tudi iz šepe-talnice) — povsod me je zasledovalo opozorilo:
»Tudi male vloge so važne!«
Nekoč mi je dejal neki mlad režiser:
»Ti imaš v našem ansamblu specifičen pomen, kajti ti si mojster malih vlog. Prav tako si teatru potreben, če ne še bolj kot ljubimec, heroj ali intrigant. Taki talenti so v vseh teatrih redki. Dober šaržist je zame več vreden kot slab ljubimec. Spoštujem Stanislavskega, ki je dal takim igralcem priznanje, ko je rekel: ,Tudi male vloge so važne!’«
Dvignil sem glavo in se pomembno izprsil. Ljudje, zdaj torej veste, kdo smo mi, ki igramo male vloge. Dobro bi bilo, če bi nas spoštovali in nam izkazovali čast, ki nam pripada!
Ko sem prihajal domov, nisem pozdrav-
(Nadaljevanje in konec)
„Hm, kar čedno vsoto," sem zašepetal. „Danes bom vplačal 56 dolarjev in potem vsak mesec 50 dolarjev."
Direktor je vstal, odprl vrata, poklical knjigovodjo in neprijazno rekel:
„Mister Montgomery, ta gospod bo pri nas odprl bančni račun in vpisal 56 dolarjev. Na svidenje!"
Vstal sem in hotel oditi skozi velika odprta železna vrata. Tudi jaz sem rekel „na
„To je sate," je dejal predstojnik in mi pokazal prava vrata.
„Šel sem k okencu in s hitro kretnjo vrgel kepico dolarjev na pult. Bil sem smrtno bled.
„Tu, prosim. Samo hitro, da bom odrešen teh muk."
Uradnik je dal denar drugemu nameščencu, jaz pa sem moral napisati vsoto na kos papirja in se podpisati. V trenutku se mi je zavrtelo pred očmi.
„Je zdaj vse v redu?"
„Da,“ je odgovoril blagajnik.
Tedaj sem se spomnil, da sem ostal brez centa in da moram domov grede kupiti še nekaj drobnarij.
Ijal žene več z dobrim dnevom, temveč:
»Pozdravljena! Tudi male vloge so važne!«
In ko sem odhajal spat, sem poljubil ženo in ji želel:
»Lahko noč! Tudi male vloge so važne!« *
Zadnjič je bil v gledališču za nekatere pravi praznik. Uprava je razdeljevala umetniške doklade. Ker ni izobesila listka z imeni srečnežev na oglasno desko, so prišli k blagajničarki vsi, kajti vsak je na tihem upal, da bo doklado prejel. Bridko razočaranje 50 doživeli tisti, ki niso bili na spisku. Tudi meni uprava ni podelila umetniške doklade. To se mi je zdelo malo čudno, saj upravnik venomer poudarja in režiser vedno citira in kolegi stalno govorijo in sam se o tem prepričan, da so tudi male vloge važne.
Kaj, če niso to samo fraze, s katerimi tolažijo lahkoverne igralce? V srce se mi je zajedel dvom o resnični vrednosti toliko opevanega gesla in skoraj bi mu podlegel, če ne bi tisti hip zagledal v duhu dobrodušno se smehljajoči obraz mojstra Stanislavskega, ki me je potolažil:
»Ne greni si življenja! Pisarna ni gledališče. Gledališče — to so igralci. Tvoj najvišji sodnik je publika. Moje misli nekateri koristolovci citirajo, kakor jim kaže taktična potreba. Takim ponarejevalcem ne verjamem! V mojih besedah je nepotvorjena resnica. Prisluhni ji:
»Tudi male vloge so važne!«
..Rad bi nekaj dvignil. Bi lahko dobil ček?"
Uradnik mi je dal čekovno knjižico in mi pokazal, kako moram izpolniti ček. Napisal sem vsoto in dal ček blagajniku. Ko ga je prebral, je vzkliknil:
„Kaj, vse boste spet dvignili?"
Videl sem, da sem namesto 6 napisal 56. To sem storil v zmedenosti, česar pa nisem smel pokazati.
Uradniki so gotovo mislili, da se mi je zmešalo.
„Denar boste spet vzeli iz banke?"
„Da, do zadnjega centa."
„Ne boste več vplačevali?"
„Ne, nikoli več."
„Kakšen denar želite," vpraša blagajnik.
„Kakšen?" sem vprašal.
„V kakšnem denarju želite izplačilo?"
„ln ostalih 6?"
„Bankovec za 50 dolarjev."
„V bankovcih po dolar."
Tekel sem iz banke, za seboj pa sem slišal tak krohot, da se je gotovo tresel strop. Od tedaj ne prestopim več praga banke. Denar nosim v žepu, prihranke zamenjam v srebrne dolarje in jih spravljam v nogavici.	Stephen Leacock
Kako sem postal varčevalec?
RIKO:
V gneči
Zgubil sem zadnje upanje. Ljudi je polno, a tebe ni!
Oziram se, vrat zavijam, oči napenjam, a tebe ni!
Zakaj?
Obup me obide.
A poskoči mi srce: luči se posvete: tu si!...
{jž(L dobro imbjo
Znajde se
„Ti, kako neki ti je uspelo spraviti vso plesnivo čokolado v promet?"
„Tako kakor svoj čas moko in sladkor. Eni najbolj .molčečih’ žensk sem zaupal, da mi bo čokolada kmalu pošla. In potem mi je drugi dan zares že pošla."
Telefonska
Petrič je poklical po telefonu svojega prijatelja Pavliča.
„Halo, Pavlič! Si ti tam?"
„Da!"
„Mi lahko posodiš petsto šilingov?"
„Zveza je slaba, ne morem ničesar razumeti."
..Vprašal sem te, če mi moreš posoditi petsto šilingov."
„Zveza mora biti resnično zelo slaba, ker ne razumem niti besedice."
..Tedaj se je oglasila telefonistka iz centrale:
„Zveza je odlična, gospoda!"
Pavliča pograbi nato jeza in zatuli v telefon:
„Če ga vi, gospodična, tako razumete, mu pa vi posodite, kar želi!"
........................................im.............................................im.....mn.........................................................................iiimimn....mn...............................milil.........................................................immmimi..........
Karel rojšek:
Koroški
(5. nadaljevanje in konec)
Slovenci prvič na Poljskem
Bog je hotel, da jezik, ki ni spregovoril, da bi kaj izdal od svete spovedi, ostane 716strohnjen. S tem čudežem je pokazal, da je bil sv. Janez Nepomuk žrtev spoved-ne molčečnosti. Dne 19. marca 1729 je bil Prištet med svetnike.
Potem je še spomenik svetnika sv. Ven-Ceslava, ki sedi visoko na konju s kopjem v )Qki. Po njem je imenovan eden najlepših Pgov v mestu. Venceslav je bil sin češkega neza Vratislava in njegove žene Drahomi-’e iz rodu Lutičanov. Ko je bil star 14 let, 17111 je umrl oče. Ker je bil še mladoleten, ie vladala, njegova mati. Venceslava in nje-g°vega mlajšega brata Boleslava so dali v °dgojo kneginji Ljudmili, ki ga je vzgojila v krščanskega vladarja. Njegova mati Dra-lf>ynira je iz neznanih vzrokov bolj ljubila arugega sina Boleslava in se družila s ti-stlfni, ki so hoteli vreči Venceslava s pre-Seveda jo je kot vladar ostro posva-r*h vendar ona ni bila toliko kriva kot je nilslil. Zato je v svoji tenkovestnosti molil: 8O Bog, ne prištevaj mi tega greha.«
Po tem dogodku je mati soglašala z Ven-Ceslavom in mu zvesto stala ob strani. To-d<l zarotniki so se poslužili njegovega mlaj-Sega brata, ki je hrepenel po prestolu. S pomočjo svojih pristašev se mu je posrečilo upioriti brata. Ves češki narod je objela Sl'na žalost nad. mrtvim knezom. Tudi ti-
sti, ki prej niso soglašali z njim, so spoznali, kako velikega vladarja so izgubili. Na kraj umora je prihitela tudi mati Drahomi-ra. Očitala si je, da je to, kar se je zgodilo, kazen za to, ker je dala umoriti taščo, sv. Ljudmilo. Bridko je jokala nad nesrečno usodo svojega prvorojenca. Mrtvi. Venceslav si je osvojil srca Čehov.
Spomenik pa sem si ogledal s tremi znanci.
Mogočen je ta spomenik v nadnaravni velikosti, ko gleda po trgu z viška, na levi od njega je sv. Ljudmila, v ozadju Karlov muzej, pred. njim pa lep vodomet. Na Hrad-čanih smo obiskali tudi cerkev Marije Lo-rete, zidana po vzorcu italijanske Lorete v letih 1626—1631. V cerkvenem zvoniku pojo zvončki in naznanjajo čaš. Tu smo si poleg cerkve ogledali še zraven stoječo zakladnico z mnogimi cerkvenimi dragocenostmi, kot so plašči, kelihi in monštrance neprecenljive vrednosti. T o so redki, če ne edinstveni predmeti, ki sem jih kdajkoli videl, tako je npr. monštranca visoka okoli 70 cm, tehta 12 kg in ima 6.622 biserov. To je darovala knežja družina Lobkoivitz. Hradčane so po prvi svetovni vojni prenovili. Pri tem ima velike zasluge tudi naš rajni slovenski arhitekt, Jože Plečnik, katerega sem osebno dobro poziral in sva se v moji stroki večkrat srečala. Ker so pičle
ure naše vodnice na žalost potekle, smo bili prikrajšani za redko zanimivost, Karlov most, ki ima 30 kipov umetniške vrednosti. Z mostu je najlepši razgled na Hradčane. Žal nam je bilo, da si nismo mogli ogledati v zlati Pragi, imenovana tako verjetno po zlati ulički, ki pa je danes siromašna, še mnogo drugih znamenitosti. Ob petih smo vzeli slovo od ?nesta starinskih zanimivih stavb in se peljali v okoli 30 km oddaljeni hotel Polabi v Lysi.
Drugo jutro smo zgodaj vstali, da smo bili že ob petih v avtobusu. Zajtrk smo dobili. v vrečkah, ki seveda ni bil topel, pač pa dober in zajeten. Vožnja gre v smeri češko-avstrijske meje. Ko smo vprašali češko spremljevalko, koliko je pri njih podržavljenega, je odgovorila, popolnoma vse. Privatnik ima lahko svojo hišico, zraven nekaj vrta za zelenjavo, nekaj kokoši, celo prašiča ima lahko, do krave pa ni prišlo v pogovoru. Če se nam je zlagala, ne vem? V tem je velika razlika med češko in Poljsko. Seveda imajo Čehi veliko tekstilnih tovarn, veliko rudnikov premoga in drugih rud. Češka je povečini industrijska dežela in je preusmerila kmeta v delavca.
Majhen postanek še v Budjejovicah, da zapravimo zadnje krone. V bližnjem parku sta dva kosca kosila zadnjo otavo. Takoj sta bila dva od naših pri njih, da poskusita s koso, ki jo že dalj časa nista imela v rokah. Malih motornih kosilnic še mesto nima, pač pa mislim, da jih ima za velike senožeti. Obredel sem par ulic, da si kupim za zadnje krone nekaj sadja, toda povsod je slabo in ga je malo v trgovinah. Napo-
sled sem kupil kg kislega, slabega grozdja, ker pač dobrega ni bilo, za deset kron.
No, kljub temu gre življenje naprej, tudi pri njih. Na meji smo seveda zopet čakali, pobrali so potne liste in jih preverjali, potem so pregledali avtobusne prtljažnike, nakar smo morali vsi izstopiti; carinik je v praznem prostoru pregledal, če ni kje kakšno živo bitje. Potem je drugi carinik prinesel potne liste in vstopil v avtobus. Prav po vojaško, toda vljudno, je pozval vsakega po imenu, in na ta način nas je spravil vse v avtobus. Seveda je dobil vsak svoj potni list nazaj. Torej na vseh prehodih iz Avstrije na Slovaško, iz Slovaške na Poljsko, iz Poljske na Češko in iz Češke v Avstrijo, se niso dotaknili niti enega kovčka, niti torbice in še manj denarnice.
Vožnjo smo nadaljevali od Dolnega Dvo-rišta na meji, preko Linza na Windischgar-sten, kjer smo nekdanji vindišarji, imeli sv. mašo ob petih popoldne. Vožnja je šla potem čez Ture, Judenburg do Celovca, kamor smo prispeli ob četrt na enajst, brez najmanjšega pripetljaja.
To je zasluga našega ATA, ki je lepo povezoval voditeljice z nami, kakor tudi zasluga dobrega, šoferja Alexandra, ki je tako varno krmaril ladjo 50 ljudi okrog 2500 km dolge poti. Vsi smo bili ena družina, ki je prosila pri Materi Čenstohovski, naj izprosi vsem narodom pametne krščanske voditelje, da se ne bi ponovilo, to kar smo videli v Auschivitzu, temveč da bi se kot bratje in sestre znašli v združeni in mirni Evropi. S to željo vas pozdravlja vaš sopotnik.
Predsednik Tito: dobre možnosti za razvoj odnosov z NDR
Minuli petek je jugoslovanski predsednik Tito zaključil štiridnevni uradni obisk v Vzhodni Nemčiji. S soprogo Jo-vanko in ostalimi člani jugoslovanske delegacije se je vrnil v Beograd. Ob povratku v Beograd je Tito v kratki izjavi poudaril, da je bil obisk zelo uspešen in da so berlinski razgovori pokazali, da obe državi lahko uspešno sodelujeta na mednarodnem področju in prispevata k nadaljnjemu popuščanju napetosti, posebno k večji stopnji varnosti v Evropi.
Skupna izjava o obisku in razgovorih, ki je bila istočasno objavljena v Berlinu in Beogradu, poudarja, da se sodelovanje med obema državama in partijama v zadnjih letih uspešno razvija na osnovi načel suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešava-nja v notranje zadeve, medsebojne koristi in spoštovanja posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja obeh držav. Skupna izjava še posebno omenja uspešni
razvoj sodelovanja na področju kulture in znanosti, medtem ko glede gospodarskega sodelovanja ugotavlja, da obstajajo razne možnosti za znatno povečanje blagovne izmenjave.
V skupni izjavi, kot tudi v izjavi, ki jo je dal Tito zahodnonemški televiziji pred odhodom iz Berlina, se ugotavlja, da so razgovori o aktualnih mednarodnih vprašanjih pokazali enakost ali podobnost pogledov o najvažnejših obravnavanih problemih. Nerešena osnovna vprašanja družbeno-gospo-darskega razvoja in krizna žarišča, kot so Bližnji vzhod, Ciper, Indokina, Južna Afrika in druga področja, zahtevajo povečanje dejavnosti vseh naprednih sil na svetu proti imperializmu in reakciji.
® V razgovorih sta obe strani posvetili © posebno pozornost položaju v Evropi. S Izjava na koncu omenja, da je predsed-® nik Tito povabil vodjo partije NDR Hon-© eckerja, da obišče Jugoslavijo. Honek-S ker je povabilo z veseljem sprejel.
DRSALNI ŠPORT:
Drsalno društvo iz Celovca ima podpornika
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
V CELOVCU vabi na igro
Hlapec Jernej in njegova pravica
ki jo je po Cankarjevi povesti priredil Jože Babič.
Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, v nedeljo, 8. decembra 1974, ob 14,30 v Mestnem gledališču v Celovcu.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. 0 42 22 - 84 3 58), ter eno uro pred predstavo v Mestnem gledališču.
Rojaki prisrčno vabljeni!
Začetek manevrov: 1 vojak $ Koroškega - mrtev
CELOVEC. — Manevri avstrijske zvezne vojske so se žalostno začeli: pri trčenju vojaškega tovornjaka s civilnim v Scheiflingu na Štajerskem, je našel smrt 37-letni narednik štaba Ferdinand VValder iz Faninga pri Blatogradu (Moosburg). Poveljnik nesrečnega tovornjaka 34-letni oficirski namestnik Heinz Katschnig iz Celovca je bil lažje ranjen.
Na tiskovni konferenci Drsalnega društva Vrbsko jezero je njegov načelnik dir. trgov. Manfred Zojer v četrtek, 14. novembra, koroškim novinarjem podal sliko sedanjega stanja društva. Začel je z ugotovitvijo, da je v sedanjem času postala navada, da nekatere bogate gospodarske družbe in podjetja podpirajo posamezna športna društva in u-stanove. Tudi Zojer je prišel z veselo novico, da je takega podpornika našlo tudi Drsalno društvo Vrbsko jezero (EVW). Tako je Družba beton-jeklo prevzela, v pravem pomenu besede, skrb za razcvet drsalnega športa na Koroškem.
Družba beton-jeklo in Družba za postavitev jeklenih cevi, sta na področju opreme in armiranja izmed vodilnih podjetij Avstrije in zaposlujeta danes nad 400 delavcev in nameščencev. Podružnica tega podjetja, ki obsega vso Koroško, ima nastavljenih 100 delavcev.
Družba beton-jeklo si je zastavila za cilj, da bo odslej podprla Drsalno društvo Vrbsko jezero, zlasti idealiste-drsalce na dolge proge in umetnostnega drsanja, ki morda ne najdejo takega odziva kot npr. nogometaši ali igralci hokeja na ledu. S tem podpornikom Družbe beton-jeklo si želi Drsalno društvo krepkega razmaha, da bi se drsalni šport na Koroškem ukoreninil med
najširše plasti našega prebivalstva. To pa si vodstvo društva želi tudi z raznimi prireditvami. Tako bi bila taka prireditev 1. drsalni športni praznik združen z avtomobilsko tombolo v nedeljo, 24. novembra, v mestni hali v Celovcu, s pričetkom ob 17. uri. Na tem športnem prazniku bodo nastopili drsalni plesni par, drsalci na dolge proge in igra hokej na ledu. Častno pokroviteljstvo je prevzel koroški deželni glavar, Leopold VVagner, ki ga na prireditvi ne bo, zastopal ga bo Ervvin Fruhbauer, ker bo prav tedaj na službenem potovanju v Egiptu.
Dobitki na tomboli so: 1 avtomobil Ford Escort Strada, 1 moped Puch Maxi, 1 kolo s petimi prestavami, 1 kemping-kolo, 1 pralni stroj, 1 hladilnik in še veliko drugih vrednostnih predmetov.
Vstopnice za odrasle stanejo 50.— šil., vključno srečka, za mladino do 12. leta stane vstopnica 25.— šilingov. Dodatne srečke, cena 20.— šil., lahko kupite med predstavo v hali. Vstopnice dobite v predprodaji v Deželnem potovalnem uradu v Celovcu, Beljaku in v Št. Vidu ob Glini.
Igral bo zabavni orkester Herzog-Combo, ki bo začel predstavo z novo koračnico (komponiral dipl. inž. prof. Honka) in fanfarami, ki jih je skomponiral kapelnik celovškega Mestnega gledališča Anton Marek.	B. L.
FPD: porazi...
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ker je v Avstriji skoraj nemogoče, da bi neuspeli politik doživel comeback (povratek), pričakujejo opazovalci avstrijskega političnega terena comeback velike koalicije: ne zato, ker bi uvidela SPO in OVP potrebo združitve sil, ampak ker bo očitno partner za majhno koalicijo FPO postala tako nepomembna, da ne bo več mogla nositi tega političnega bremena.
Celotnoavstrijska FPO je vsaj v javnosti zbrisala image nemškonacionalne stranke, je zloglasni predstavnik NDP dr. Norbert Burger poskrbel za drugačen vtis. Pred (nazadnje prepovedanim) zborovanjem NDP se je hvalil, da je eden od članov predsedstva FPO tajno član NDP: „Ne mine ura, da ne bi zvedel, kaj se ravno godi v FPO“, je izjavil Burger. — Na vprašanje, ali je tisti tajni član koroški poslanec in teoretik o po-dedovanju primarij dr. Otto Scrinzi, Burger ni hotel konkretno odgovoriti. „To je bilo zelo nefair od Burgerja", je nato prizadeto izjavil Scrinzi.
Zborovanje NDP v Kremsu, ki je bilo
predvideno za soboto, 9. novembra, je morala oblast prepovedati. Sicer so se tako občina kot tudi varnostna direkcija dolgo branili, ali pritisk demokratičnih sil, ki so dejansko vsak dan napadle v letakih NDP ter prikazale njeno dejansko neofašistično in nedemokratično lice najširšim krogom dežele, je bil končno tako velik, da so morale oblasti kloniti. Javno mnenje o NDP je bilo v zadnji fazi tako negativno, da se zagovorniki zborovanja sploh niso več mogli prikazati v gostilni, prav tako so občinske mandatarje vedno znova povpraševali, kdaj končno bo prepovedano zborovanje — na večnost se vendar le-ti niso mogli izgovarjati. Za Korošca se ob koncu zastavi vprašanje: kaj bi bilo, če naj bi se vršilo to zborovanje na Koroškem? Odgovor nazadnje ni težak: Sprva bi se oblasti prav tako proti-vile, ali nazadnje bi prepovedale zborovanje, češ storili smo nekaj proti neonacizmu. Heimatdienst pa bi ostal neprizadet. . .
Ne glede na to pa sedaj grozi disciplinarni postopek tistim v FPO, ki jih sumijo, da so izdali časopisom največjo tajnost stranke, da je namreč Peter hotel oddati vodstvo stranke.
RUTAR-CEMTER
@ ugodno dobavi © in hitro na dom dostavi
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
Varilnik s transformatorjem Delovni trak Jeklene police Ravnilne plošče Računalni stroji in drugo orodje v prodaji po nizkih cenah
SCHERZERWERK
Bahnvveg 27
Klagenfurt — Celovec
telefon 85 2 71
oooccoooeeoooooeocoooooeccceeeeee
Oglašujte v našem listu!
aoooooooooooooooocoooooooooooaoa«
PONUDBA
Oddam v najem prostor za trgovino ob Zablatniškem jezeru (Turnersee). Interesenti naj se javijo pri upravi lista ali po telefonu 0 42 39-314.
»Fruhzeitige VVeihnachtseinkaufe sichern groBte Ausvvahl, beste Beratung und angenehme Atmosphare"
___Nase prireditve __
VABILO
na predavanje inžinerja Blaža SINGERJA
»Gospodarsko socialni problemi koroških Slovencev iz vidika domačih razmer"
•	v petek, dne 22. novembra 1974, ob 20.00
pri ŠOŠTARJU v Globasnici.
•	v petek 29. novembra, ob 20.00 v far-
ni dvorani v Selah.
»SKUPNA KOROŠKA"
Katoliška mladina vabi na diskusijske večere Referenta:
dr. Valentin Inzko dr. Ernst Waldstein
V	sredo, 27. novembra, ob 19.30 v Pliberku v farni dvorani;
V	torek, 3. decembra, ob 19.30, v farni dvorani v Borovljah.
PROSLAVA KRISTUSA KRALJA
Dekaniji R02EK in BOROVLJE vabita na
„mini-mladinski dan"
Kraj:
Št. Jakob v Rožu, v farni dvorani V nedeljo, 24. novembra 1974, ob 14.30
Proslava bo dvojezična.
Vabi mladinski team dekanij Rožek in Borovlje.
Vabilo na
veselico lovcev
v soboto, dne 23. novembra, v gostilni KOVAČ na Obirskem.
Igrajo »Fantje izpod Obirja". — Vsi prisrčno vabljeni!
\ DOM V TINJAH PRIREJA
| kuharski tečaj
#	kombiniran za razne menije, jedi na
f žaru in mrzle jedi. i	Teoretični in praktični pouk!
#	Od ponedeljka, 25. novembra,
f	od 9. ure, do srede, 27. novem-
i	bra 1974, do 17. ure.
f Vodja in učitelj:
$ znani WIFI-kuhar Hans Kleber ) iz Celovca.
i Prispevek: za tečaj: šil. 360.—; za pre-> nočišče in zajtrk: na dan šil. 60."
Imaš že NAŠO PESEM?
Če še ne, jo dobiš
v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, pri krajevnih prosvetnih društvih in pri voditeljih farne mladine ter pri Katoliški mladini v Celovcu.
DOM V TINJAH vabi na
POTOVANJE V EGIPT
z letalom
od 8. do 16. februarja 1975 v semestralnih počitnicah Cena: približno šil.: 6.900,—
Interesentom dopošljemo po želji točnejši program z opisom kulturno-zgodovinskih krajev in spomenikov.
Prijave sprejema: Dom v Tinjah do 20. decembra t. I.
POTOVANJE V SVETO DEŽELO
z letalom
od 4. do 11. marca 1975 Cena: približno šil.: 6.900,—
Prijave sprejema: Dom v Tinjah do 31. 12 t. !•
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIK^