Posame: aa številka 10 vinarjev. slev.ia V LiUDiiani. v torek. i iiiiiin 1017 [ptn KI V m Vali« po pošti t es oalo lato naprej.. k 26'— ta en mesea „ .. „ 2-20 ■a Nemčijo celoletno. „ 28-— sa ostalo Inozemstvo. „ 35'— V Llabllanl na domi Sa aalo lato naprej.. K ži- va ao moaeo 2--T80 I oprati irtltoam mesečno „ & Sobotna izdaja; = Sa oalo leto.....K 7-— sa Nemčijo oalolatno. „ 9-— sa ostalo inonmstvo. „ 12 — Enostolpna petltvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjlb naročilih primeren popast po dogovora. = Poslano:-- Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje in praznike ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red, jMT Oredntttro j« t Kopitarjevi nllot Stev, 6/111. Bokoplal se na miljo; nefranklrana ptsmc se ne mm sprejemalo. — Uredniškega telefona žtev. 74, = Političen list za slovenski mM.. Opravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. - Račan poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Dpravniškega telefona št. 188. AmnesiIId za politične delte. Dunaj, 2. julija 1917, Justični odsek je razpravljal zopet danes popoldne o vojaškem sodstvu, o odpravi porote in o dotičnih vladnih naredbah po § 14. Na jutrajšnji seji bo na vrsti že odsekov predlog, naj se naredba z dne 25. julija m 4. nov. 1914, ki podreja civilne osebe vojaškemu sodstvu, ne odobri. Danes ob 5. uri popoldne je prišel ministrski predsednik Seidler v justični odsek ter naznanil sledeče: Cesar je o priliki godu cesarjeviča Otona izdal splošno amnestijo za vse, ki so bili zaradi političnih deliktov obsojeni. Amnestija obsega tudi nasledke obsodbe. Obenem je urejeno, da se ustavijo vse preiskave radi političnih deliktov. Cesarjevo pismo ministrskemu predsedniku. Ljubi vitez pl. Seidler! Moja neomajljiva volja je, da izvajam pravice in dolžnosti, ki mi jih je zaupala božja Previdnost tako, da ustvarim temelje uspešnemu in blagodejnemu razvoju vsem mojim narodom. Politiko sovraštva in maščevanja, ki je pospeševana po nejasnih razmerah, po/zročila svetovna vojska, mora. ko se bo kančala, v vseh okolnostih in povsod nadomestiti politika spravljivo-sti. Ta duh mora nadvladati tudi v notranji državi. Gre za to, da se srčno in modro in z obojestransko prijaznostjo zadovolje želje narodov. / V tem znaiifenju spravljivosti hočem z božjo mogočne pomočjo izvajati mojo vladarsko dolžnos; in hočem, ko prvi stopim na pot milega odpuščanja, da vse tiste obžalovanja vredtt politične blodnje, ki so se zgodile pred irmed vojsko in ki so do-vedle do kazenskega zasledovanja, zagrnem z zagrinjaloir pozabljivosti. Odpuščam osebam, ki jih je obsodilo kako civilno ali vojaško sodišče radi sledečih v civilu izvedenih sledečih kaznivih dejanj, prisojeno iim kazen: veleizdajstva (§§ 58—62 k. z.), razžaljenje veličanstva (§ 65), razžaljenjt članov cesarske hiše (§ 64), motenje jaraega miru (§ 65), vstaja (§§ 68—72), punt (§§ 73—75), nasilno postopanje proti zboru, ki ga je sklenila vlada, razpravlja o javnih zadevah, proti kakemu sodišču ali proti kaki drugi javni oblasti (§§ 76, 77, 75), dalje kaznjiva dejanja po členih I„ II. in IX. postave s 17. decembra 1862, drž. zak št. 8 iz leta 1863 glede na pospeševanje kakega navedenih zločinov. Če se ni izrekla obsodba le radi enega označenih kaznjivih dejanj, hočem pregledati kazen, ako so ostala kazniva dejanja bodisi primeroma malenkostna ali so pa predvsem političnega značaja. Če kazen- sko postopanje še ni pravomočno končano, zapovedujem, naj se postopanje ustavi, če se je uvedlo le radi uvodoma označenih kaznivih dejanj. Od te milosti so pa izvzete vse tiste osebe, ki so se zasledovanju odtegnile z begom v inozemstvo, ki so prestopile k sovražniku in ki se niso vrnile v monarhijo, ko je izbruhnila vojska. Istočasno s kaznijo pregledam tudi vsled postavnih predpisov nastale posledice obsodbe glede na nesposobnost izpolnjevati gotove pravice mest in opravil, kakor tudi izgubo volilne pravice in izvolitev v javne zastope. Zanesljivo pričakujem, da bodo vsi moji narodi sledili izgledu, ki so ga posebno Nemci in njih zastopniki v mojo živahno zadovoljnost s svojim zmernim, državne koristi pospešavajočim stališčem, in da se bodo našli pri skupnem delu, da rešijo vse tiste velike naloge, da zacelimo po vojski zadane rane in da iznova vredimo naše reči na pragu nove dobe. Za ne-->&iajljivo stališče mojih hrabrih, jtinaških vojakov, ki so srečno odbili zadnjo ofenzivo na jugozapadni bojni črti moje vojske, mislim, da ne morem boljše svo-ga dolga vsedobri Previdnosti in mrnm narodom povrniti kakor s tem dejanjem milosti. Izbral sem si za to današnji dan, ko praznuje moj najprisrčnejše ljubljeni najstarejši sin, ki mi ga je podarila božja milost, praznik svojega svetega zaščitnika. Tako vodi roka otroka, ki je poklican, da bo svojčas vodil usodo mojih narodov, zmotence nazaj v domovino. Laksenburg, dne 2. julija 1917. Karel, 1. r. Seidler 1. r. XXX Dunaj, 2. julija. Cesarjeva pomilostitev je izvala v parlamentarnih krogih največjo pozornost. Odlok ni napravil le najboljšega vtisa na slovanske poslance, tudi Nemci so pod vtisom pohvale. Od pomilostitve upajo, da bo najlepše vplivala na nadaljne zasedanje. Pomilostitev liče ie navadne politične delikle, med tem, ko si, kar tiče kaznjence drugih nenavedenih deliktov, pridržuje cesar pravico odločitve z izjavo, da hoče pregledati kazen za slučaj, če so ostala kazniva dejanja primeroma malenkostna ali predvsem političnega značaja. X X X Dunaj, 2. julija. Parlamentarci so posebno živahno razpravljali, v koliko tiče cesarjeva pomilostitev poslancev, ki so bili radi političnih deliktov obsojeni. Cesarjevo lastnoročno pismo obsega o teh podrobna določila: navaja posamezne delik- te, ki so pregledani, a cesarjevo lastnoročno pismo še posebno naglasa, da je potreben poseben čin cesarjeve milosti, če se nahaja dotična oseba v preiskavi ali je bila obsojena radi kakega nepolitičnega de-likta. Med poslanci so bili po odredbah, izdanih temeljem § 14 o pristojnosti vojaških sodišč obsojeni češki poslanci dr. Kramar in dr. Rašin zaradi veleizdajalstva in hudodelstva proti vojni moči države, poslanci Choc, Bufival, Nclolicky in Vojna radi sokrivde pri veleizdaji, rusofilska poslanca Markow in Kurylowicz radi hudodelstva veleizdajc in radi hudodelstva proti vojni moči države in radi vohunstva, slovenski koroški poslanec Grafenauer radi motenja javnega miru. Posledice cesarjeve milosti so ustvarile sledeči položaj: Poslanci Kramar, Rašin, Markow in Kurylowicz so bili poleg veletzdaje obsojeni tudi radi hudelstva proti vojni sili države, proti Klofaču se je dvignila obtožba poleg veleizdajc tudi radi vohunstva. Vsled cesarjeve pomilostitve je potreben še poseben akt cesarjeve milosti, da se pomilostitev uvede. Pri poslancu Chocu, Vojni, Netolickemu in Grafenaucr-ju ni potreben čin posebne milosti, ker so odpravljene posledice obsodbe. Ker je premoženje poslancev Kramafa in Rašina sekvestrirano, je tudi zaplemba premoženja odpravljena. Izvzemši poslanca Klofa-ča so vsi navedeni poslanci izgubili svoje državnozborske mandate, ker se je pravo-krepna obsodba že pravoveljavno naznanila predsedniku zbornice. Ker so pa ohranili poslanci vsled pomilostitve volilno pravico, morejo v državni zbor zopet kandidirati. Za Klofača je tudi potreben poseben čin milosti; kadar bo ta izveden, lahko izvaja svoj državnozborski mandat. V inozemstvu se nahajata češka poslanca Masaryk in Diirich, ki sta zasledovana vsled veleizdajc; nista pomiloščena. lotrasla poiiia. Fflorma vojaškega kazenskega zakonika v jusUčnem odseku. Dunaj, 2. julija. Obvestilo o cesarski amnestiji ic vplivalo v justičnem odseku naravnost senzacijonelno. Pred otvoritvijo seje je prosil ministrski predsednik dr. pl. Seidler predsednika odseka dr. Waldnerja, naj počaka nekoliko s prehodom na dnevni red, ker ima sporočiti odseku zelo važno vest. Med splošno tišino in pozornostjo je prečital ministrski predsednik cesarjevo lastnoročno pismo in ko je končal, se je dvignil posebno v vrstah slovanskih in socialnodemokratičnih poslancev vihar odobravanja in ploskanja. Predsednik odseka je izrazil v imenu- članov odseka najsrčnejšo zahvalo za ta velikodušni čin vla- darjev. Dr. pl. Seidler je hitel k telefonu in jc sporočil monarhu najudanejšo zahvalo za amnestijo. V teku pol ure se je cesar te-lefonično zahvalil članom odseka za njihove ovacije. Ministrski predsednik je sporočil odseku cesarjevo zahvalo. Vsa razprava v justičnem odseku se je vršila pod vtisom te cesarske pomilostitve. Slovanski poslanci so izjavili, da bodo glasovali sedaj v zadevi omejitve vojaških sodišč za vladno predlogo. Posl. dr. Ribar (Jugoslovanski klub) je izjavil, da bi dogodki zadnjih dni šli čisto drugo pot, če bi amnestija bila že preje objavljena. Seveda so izjavili slovanski poslanci, da glasujejo le za svojo osebo za vladno predlogo, v ostalem pa so odvisni od tozadevnih sklepov njihovih klubov. Odsek se bo sestal jutri pred zasedanjem zbornice k posvetovanju, da izvede končno redakcijovladne predloge. — O vladni predlogi glede reforme seznama porotnikov se bo vršila jutri razprava. Poslanec dr. Stolzel (nemško nacionalna zveza) je stavil v odseku sledeč predlog: 1. Določbe vojaškega kazenskega zakonika v zadevi višine zneskov, ki kvalificirajo gotova kazenska dejanja kot zločin, sc morajo spraviti v skladje s tozadevnimi določbami splošnega (civilnega) kazenskega zakonika. Justični odsek naj izdela tozadevni zakonski načrt in naj ga predloži zbornici. 2. Vlada se pozivlje, naj stopi prej ko mogoče v dogovor z ogrsko vlado v zadevi splošne olajšave določb vojaškega kazenskega zakonika in naj predloži čim prej zbornici tozadevni zakonski načrt in sicer tudi v zadevi sestave novega vo;aškega kazenskega zakonika. Vodja ministrstva za deželno brambo pl. Czapp pozdravlja najradostnejše dr. Stolzlov predlog in ga bo podoiral. Wolff in nemški radikalci sc potegujejo za parlament. God jo se čudeži. Wolff in nemški radikalci, ki so bili vedno najhujši nasprotniki ustavnega življenja v Avstriji, hočejo danes parlament. Ali smo res prišli v do< bo političnih konverzij? Z Dunaja prihaja vest, da sc jc vršilo včeraj, v ponedeljek dne 2. julija, pod predsedstvom poslanca Wolffa posvetovanje nemških radikalnih poslancev. Na fem zborovanju sc je sklenilo staviti zahtevo, naj zboruje poslanska zbornica dalje tudi v poletnih mesecih. Tozadevni predlog bo združenje nemških radikalnih poslancev stav:lo predsedstvu nemške nacionalne /veze. Nemški radikalci stoje na stališču, da mora pasli odločitev v najkrajšem času v vseh naredbah po § 14. Tcda tudi druge važne zadeve čakajo rešitve. Nemško radikalno združenje bo zahtevalo od pred- Zvezile. Lunin mrk dne 4. in 5. julija. Lunini mrki niso posebno redke prikazni, pa vendar marsikdo ni še nobenega videl. Če bo vreme za to ugodno, nam bo v sredo, 4. julija, pred polnočjo in v četrtek, 5. julija, po polnoči dana prilika, opazovati popoln lunin mrk. Dne 4. julija je ob 11. uri 40 minut zvečer polna luna. Zemlja pride med solnce in mesec, ki se nahaja skoro ravno v ekliptiki in mora zato iti skozi Zemljino senco. Dne 4. julija vzhaja mesec za Ljubljano ob 9.' uri 45 minut zvečer. Ob 9. uri 52 minut zadene ob zenljino senco na svoji levi strani in se začne temniti. Ob 10. uri 51 minut se potopi ves v temo. Ob 12. uri 27 minut začne zapuščati senco in je ob 1. uri 25 minut po polnoči zopet ves razsvetljen od solnčnih žarkov. Popolni lunin mrk je krasna prikazen. Solnčni žarki, ki i>i sicer šli tik ob zemeljski senci, se v ozračju lomijo in zahajajo tako v zemeljsko senco. Zato se mesec ves čas svojega mrka vidi lepo plastično kot krogla. Ozračje, skozi katero gredo soln- čni žarki in se lomijo proti mesecu, ki jc v zemeljski senci, pa leži tik ob zemlji in je polno vodnih parov. In kako različne barve dobe solnčni žarki v teh zračnih plasteh, vidimo skozi vse leto ob solnčnem vzhodu in zahodu, ko je nebo tako lepo — ne vsak dan enako — pobarvano. Tako prihaja na mesec v zemski senci solnčna luč v različnih barvah. Opazovali so na mescu ob popolnem mrku rumeno, rudečo, rujavo in vijolično barvo, eno poleg druge, in vse te barve se zlijo polagoma v neko enotno barvo. Včasih se vidi mesec med popolnim mrkom nekako sivkast. Nahaja se pa mesec ob tem svojem popolnem mrku v ozvezdju Strelca in se vzdigne tako visoko nad obzorje, kakor solnce o Božiču. Solnce in zvezde v juliju 19? 7. (Poletni čas.) Solnce. Mislimo si, da bi sc zemlja 21. marca zvečer ravno ob solnčnem zahodu nehala sukati okoli svoje osi, svojo lego in svojo pot okoli solnca bi pa obdržala neizpremenjeno. Imeli bi pol leta dan. Solnce bi sc počasi premikalo od zahoda proti vzhodu; 21. junija bi imeli poldne, in solnce bi stalo tam, kjer stoji vsako teto opoldne okoli istega dne. Dne 23. septembra bi prišlo solnce tja, kjer vsako leto istega dne vzhaja, in začela bi se za nas pol leta dolga noč. Ko bi zemlja postala prozorna, bi videli solnce na drugi strani, kako se pomika vedno nižje, pride 21. decembra na najnižjo točko, se potem pomika naprej na levo in vzdigujc vedno višje, dokler nam ne zašije zopet 31. marca tam, kjer sicer ta dan vsako leto zahaja. Tako bi naredilo solnce v teku enega leta na nebu velik poševen krog, katerega polovica bi bila na južni strani neba nad obzorjem, druga polovica pa na severni strani pod obzorjem, in katerega najvišja točka bi bila ravno proti jugu za Ljubljano 67 stopinj 27 minut nad obzorjem, najnižja pa proti severu ravno toliko stopinj in minut pod obzorjem. Da tega kroga in te poti našega solnca ne moremo lahko opazovati, jc vzrok to, ker se zemlja vsak dan enkrat zavrli okoli svoje osi in se nam zdi. kakor da bi. solnce šlo od vzhoda do zahoda. Kdor sc je pa že nekoliko časa bavil z opazovanjem nebeških prikazni, vkljub temu lahko opazuje ono solnčno pot, ki smo jo J prej popisali. Ker se solnce — seveda samo j navidezno, ker v rcsnici se suče zemlja , okoli solnca — premika okoli zemlje v krogu in se krog deli v 360 delov, ki jim pravimo stopinje, se njegova pot meri po stopinjah. Vsak mesec prehodi približno 30 sirpinj. Dne 22, junija je bilo letos najvi- šje na nebu; od takrat gre njegova pol polagoma navzdol. Zalo se dan krajša: od začetka do konca julija se skrči njegova dolžina v Ljubljani za 50 minut. Vzhaja 1. julija ob 5. uri 14 minut in 31. juliia ob 5. uri 42 minut; zahaja 1. julija ob 8. uri 57 minut in 31. julija ob 8. uri 34 minut. Dne 3. julija je ob 9 zvečer v največji razdalji od zemlje (apogaeum), 3. januarja pa ji je bilo najbližje (perigaeum). Merkur je v začetku mesca še na desni strani solnca, nam pride na svojem potu okoli njega 12. julija za solnce in sc potem odmika na levo od solnca. Na koncu mesca zahaja tri četrt ure za solncem. Morda ga bo kdo našel v večerni zarji! Blizu njega je Večernica, ki zaide na koncu mesca en četrt ure za njim. Venera je Večernica in prehodi v juliju celega Raka in polovico Leva. 26. julija se zelo približa Regulii, najsvetlejši zvezdi v Levu. Zahaja 1. julija ob 10. uri zvečer, 31. pa en četrt pred 10. uro. M a r s jc v začetku mesca v Biku pri zvezdi Tau in pride do konca mesca do najbolj zahodne (desne) še s prostim očesom vidne zvezde v Dvojčkih. Vkljub svoji oddaljenosti sc že sveti kakor kaka zvezda 1. reda in sc lahko spozna po svoji rumen-kastorudeči barvi. Vzhaja 1. julija kmalu po 3'; zjutraj in 31. julija Hb 2;!.l. Stran 2. SLOVENEC, 'dne 3. (ullfa 1917. sedništva nemško nacionalne zveze, da pridejo ti predlogi na razgovor v seji načelnikov klubov ali pa če potrebno v poslanski zbornici sami. Preosnova predloge o socialnem zavarovanju. V socialno zavarovalnem odseku je izjavil notranji minister grof Toggenburg, da smatra vlada preureditev socialnega zavarovanja za eno najnujnejših nalog. Odsek je dovršil svoje delo 1. 1914. Toda dogodki zadnjega časa zahtevajo popolno preureditev načrta. Vlada se že peča o pre-osnovi in bo odseku kmalu poročala. Dr. Kramar in Klofač prideta v zbornico. »Grazer Tagblatt« je prejel z Dunaja naslednje poročilo: V parlamentarnih krogih se sodi, da prideta na podlagi splošne politične amnestije poslanca dr. Kramar in Klofač že na eni prihodnjih sej zbornice v parlament. Zaradi tega vlada v krogih nemških poslancev veliko razburjenje. Vladna predloga za odpravo vojaških sodišč. Vlada je predložila justičnemu odseku predlog za odpravo vojaških sodišč za civilne osebe. Utemeljevan je predlog s sledečim odstavkom: »Zelja vlade je, da se omejijo spremembe na polju sodstva in uprave, ki so potrebne vsled vojne, na to, kar je neobhodno potrebno. Vlada predlaga sama, naj se črtajo tozadevni paragrafi naredb po § 14 in naj se vzdržujejo vojaška sodišča samo tam, kjer ne morejo biti nadomešča-na od civilnih sodišč. Torej samo v nekaterih redkih krajih, ki so deloma zasedeni od sovražnika in ki se nahajajo v neposredni bližini bojišča. Vzdrževalne podpore. Dunaj, 2. julija. Pododsek za ureditev podpor po odpoklicanih je imel popoldne sejo. Izvolil je poslanca Glockla za predsednika. Sekcijski načelnik baron dr. Lehne je izjavil, da je izdala vlada v letu 1914. za podpore 601 milijonov kron, v letu 1915.—1916. 1416 milijonov in od 1. julija 1916 do 30. aprila 1917 1436 milijonov. Odsek je izdelal preosnovo tozadevnega zakona. Določi se za Dunaj podpora 2 K 40 vin. za osebo, za druge kraje v Avstriji 2 K. Minister za deželno brambo lahko polletno te zneske zviša. V podpornih komisijah bosta zastopana dva člana izmed ljudstva. — Proti odločbi okrajne komisije za podelitev podpor je mogoča pritožba na tozadevno deželno komisijo. Konference. Dunaj, 2. julija. Jutri dopoldne bo kon-feriral ministrski predsednik s predsednikom češkega Svaza Stanekom in članom Jugoslovanskega kluba dr. Ribafem. Parlament bo še v teku prihodnjega tedna odgoden. Dunaj, 2. julija. Sodi se, da bo parlament že v teku prihodnjega tedna nastopil poletne počitnice. Nekateri odseki bodo dalje zborovali. Nizozemska sodba o položaju v Avstriji. Amsterdam, 2. (K. u.) »Algemeen Handelsblad« piše o položaju v Avstriji: Jupiter je v Biku med Gostosevci in Bikovo glavo (Hijadami). Vzhaja 1. julija malo pred 3. uro zjutraj in 31. julija kmalu po 1, uri zjutraj. S a t u r e n je še vedno v zahodnem delu Bikovega ozvezdja. Vedno bolj se mu bliža solnce. Dne 1. julija zaide malo po 10. uri zvečer, 27. julija nam pa že stoji ravno za solncem in ga zato v 2. polovici julija ne bo mogoče videti. Dne 4. julija zvečer bo prav blizu njega Venera. Stalnice. Sredi julija se vidijo okoli 10. ure zvečer sledeča ozvezdja živalskega kroga: Ravno proti jugu ne visoko nad obzorjem je Škorpijon z veliko r u d e č o zvezdo, ki nosi ime Antares. Na desni od Antaresa so 3 svetle Škorpijonove zvezde v loku. Če zvežemo srednjo od njih z An-taresom in to razdaljo na desno dvakrat podaljšamo, pridemo do najsvetlejše zvezde v Tehtnici. Če to črto na desno še bolj podaljšamo, pridemo v ozvezdje Device. Najsvetlejša zvezda tega ozvezdja — Klas (Spica) — miglja pod črto. Na levi od Škorpijona je Strelec z mnogimi svetlimi zvezdami, najbolj južno ozvezdje v živalskem krogu. Na levo od strelca sta Kozel in Vodnar, ki imata v svojih mejah le bolj male zvezdice. V teh šestih ozvezdjih se nahaja jesenska in zimska solnčna pot. Le minister z jasnim, velikopoteznim načrtom more računati na sodelovanje vseh skupin in strank. Avstrija more le obstati, če se nudi v državi vsem skupinam narodov prilika, da sami odločajo o svoji usodi in o svojem obstoju in da sami urede svoj napredek. Novi red. Amsterdam, 2. julija. »Reuter: West-minster Gazette« je pisala 30. junija povodom govora Lloyda Georgeja v Glasgowu: V vseh deželah, celo v Avstriji, prevladuje prepričanje, da je stari svet mrtev in da je novi red, ki priznava pravice narodom, absolutno potreben, da bo civilizacija še mogoča. Novi boli no tirolskem bojišču. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. julija. Uradno: Izvzemši drznega podjetja avstrijskega črnovojniškega bataljona IV-2 zahodno Rive, kjer so naši ujeli 16 alpincev v sovražnem jarku, se ni nič važnega zgodilo. Načelnik generalnega štaba. » * » Stan novega armadnega poveljstva, 2* julija 1917. (Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana.) Italijanska postojanka na vzhodnem slemenu Monte Zebio je popolnoma mirna. V gozdu pri koti 1706, ki ga je ogenj francoskih min izpremenil v pravo krašovsko puščavo, ki je komaj 70 korakov od naših strelskih črt oddaljen, ne poči na strani vsled tridnevnih napadov utrujene italijanske pehote niti en strel iz pušk. Nekaj bataljonov bersaglerov, ki so bili popolnoma razbiti, so že zamenjali. Med posameznimi streli topov se čuje ropot italijanskih tovornih avtomobilov, ki vozijo nov material. Italijanski ogenj, ki pomenja višek napadalne bitke, s katerimi so mislili prebiti, ni bil drugi dan boja več tako silen, kakor ob prvem obstreljevanju. Prvi dan boja so našteli v eni minuti 25 do 92 strelov težkih min. V prostoru Kraut-waldovega graškega zbora je na nekaterih točkah napadlo več divizij. Ko so se izjalovili prvi italijanski prebijalni poizkusi (10. in 11. junija), so Italijani hitro privedli ojačenja s soške bojne črte, ki naj bi izpopolnila razstreljene divizije. Žilava obramba pobočja Zebio po strelskih polkih 26. in 3. in cesarskih lovcev s podporo topov je zabranila Italijanom vsak napredek. Monte Forno so tudi branili Štajerci. Graški domači pešpolk št. 27. je tu vzdržal naval in branil peščeno pusto kljub divjemu bobne-čemu ognju najtežjih topov in metalcev min, vsled česar je tudi tu žel sovražnik le neuspeh. Italijanske izgube so bile tu zelo težke. Kljub temu se pričakuje, da bodo Italijani zopet kmalu napadli. Napad na Eoccetto. Dunaj, 2. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Po večtedenski razpravi, ki je bila premišljena v najmanjših podrobnostih, je vodil 1. julija ob 4. uri 30 minut zjutraj stotnik Sturm, poveljnik pododseka Roccetta, podjetja proti italijanski predpo-stojanki na južnem slemenu Rocceto. Po kratki, krepki pripravi s topovi in s strojnimi puškami so naskočili pod vostvom poročnikov Angererja in Achatza vojaki črnovojniškega bataljona IV/2, z razstrelilnimi patroni pionirska st.otnija 1/3 tri italijanska opirališča. Iz dveh opirališč je sovražnik zbežal; posadko tretjega opirališča smo premagali in deloma pobili, Eneg~a narednika in 15 alpincev smo ujeli, material smo zaplenili. Ko smo razstrelili vse italijanske postojanke, smo sovražno postojanko zopet izpraznili. Lastne izgube: en mrtvec in šest ranjencev. Z italijanskega delavskega zborovanja, Lugano, 2. julija. (Kor. ur.) >Popo!o d Italia« poroča iz Turina: Ko je belgijski socialni patriot in potovalni govornik Al-fons Caspar na nekem delavskem zborovanju govori! o stališču oficielnih socialistov in izvajal, da so ti delali s posredovanjem AngelikeBalabanow v službi Nemčije, je prišlo do velikih nemirov, Od vseh strani so se culi glasovi; Živel Ljenin! Živel Grimm! Nemški bratje naj pridejo!« — Proti italijanski vojski so padle najhujše psovke. Caspar je moral bežati pred raz-Ijučeno množico. Italijanska zbornica. Curih, 2. julija. V sobotni seji je italijanska zbornica v poimenskem glasovanju sklenila preiti preko vladne izjave. Za je glasovalo 361 poslancev, proti pa 63. Bliska ofenzivo. Rotterdam, 2. julija, Rusko ofenzivo so sklenili te dni na nekem entenlinem vojnem svetu. Zastopniki začasne vlade v Petrogradu so na tem vojnem svetu izjavili, da nikakor ne jamčijo za zadržanje čet. Ofenzivo so morali pričeti na jugoza-padni fronti, kjer so najzanesljivejše čete in je rutnunska armada prevzela velik del napada. Potrjuje se, da so znatni japonski vojni oddelki na ruskem bojišču, kamor neprestano prihajajo tudi angleški, belgij- ski in francoski častniki. V ruski glavni stan, kjer je nek angleški general vrhovni poveljnik, so clošli zastopniki začasne vlade, delavskega in vojaškega sveta ter dume, ki skupno tvorijo takoimenovani vojni- svet, ki je najvišja vojaška oblast. Rusom se je obljubilo, da bodo prve ameriške čete poslali na Rusko. Po strategič-nem načrtu naj se ruski sunek izvede z največjo silo in kar najhitrejše, da doseže hiter uspeh. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. julija. Uradno: Sovražnik je vrgel včeraj med Nara-jovko in Strypo svoje nakopičene množice pehote na njemu lasten način v boj. Ne glede na težke izgube, ki ihu jih je zadal že naš topovski ogenj, se je s svojimi na-skakovalnimi valovi, ker je neprestano nastopal z močnimi rezervami, približal v boj v bližini. Polagoma je nastopilo vsaj 20 pehotnih divizij. Na celi, 50 km široki bojni črti je besnel najljutejši boj. Večinoma smo odbili sovražnika že pred našimi naj-prednejšimi jarki. Najmočnejše sunke množic je nameril sovražnik proti prostoru južno Brzezanov in pri Koniuchib, kjer smo jih odbili v zaporni postojanki. Vsi, tudi danes zjutraj vztrajno ponovljeni sovražni poizkusi, da bi v tem prostoru napredoval napad, so se zrušili z zelo velikimi izgubami. Zahodno Zborova in v ovinku Stohoda se ni v našem topniškem ognju razvil napad. Pričakujemo, da se bo bitka nadaljevala. — Na ostalih delih bojne črte je le začasno oživel ogenj s topovi in z minami. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. julija. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ruski napadi i. julija med Zgornjo Strypo m vzhodnim bregom Narajovke so izzvali težke boje. Basi so posebno pritiskali na odsek Komu chy in na višinske črte vzhodno m južno Brzezanov, Dva dnevna močna priprava s topovi je sspro-menila naše por'ojjanke v polje tuMin, ki so ga sovražni polki cd dan naskakovaii. Izgubili smo. vas Koniuchy. V pripravljeni zatvorjeni postojanki smo ujeli sunek ruskih množic; nove napade smo zrušili. Posebno je besnela borba na obeh straneh Brzezanov. Vedno novi valovi 16 ruskih dsv izii so sc vc* lili proti našfm črtam in jih naskakovali; držale so jih ali so jih pa s pretisunkom zopet vzele po borbi z me-njajočim se uspehom saške, porenske 111 osmanske divizije v najhrabrejši obrambi. Ruske izgub s presegajo vsako dozdai znano mero; posamezne čete so popolnoma uničene. — Ob Stohodu in ob Dnjestru so Rusi dalje živahno strelja«. — Severno železnice Kovel—Luck se je zrušil napad sovražnika pred bojno črio neke avstrijske divizije. Pri drugih armadah nobenih posebnih dogodkov. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 2. julija zvečer. Veliki glavni stan: Na vzhodu so se pri Koniuchib. zrušili ruski napadi, severno od tam so se uneii novi boji. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, Bitka pri Brzezanih. Soglasno povesta avstrijsko in nemško vojno poročilo, da je glavni pritisk Rusov v zopet začeti vzhodnogališki ofenzivi med gornjo Strypo in Narajovko naperjen proti 40 do 50 km širokemu frontnemu odseku, katerega središče je vzhodnogališko mesto Brzezany ob Zloti Lipi. Za razvaline tega kraja — več po strašnem bobne-čem sovražnem ognju pač ni ostalo od mesta — se vrši borba z enako silovitostjo, kakor v glavnem na desnem krilu te bitke, pri vasi Koniuchy, ki leži 20 km severovzhodno od Brzezanov ob nekem levem pritoku Zlote Lipe, Poročila vojnega tiskovnega stana poudarjajo ogromno arti-ljeristično opremo Rusov, ki je v strašnem dvadnevnem bobnečem ognju izpremenila postojanke naših hrabrih borilcev v razvaline. Čez to smrtno pustinjo je nič manj kot 16 ruskih divizij — po malem računano 180.000 do 200,000 mož — ponovno navalilo, Vas Koniuchy je sovražnik vzel, naprej pa ni mogel priti. Vsi začetni načrti ruske ofenzive 1917, ki naj svoj cilj Lvov komaj skriva, so se doslej temeljito izjalovili, Boji se nadaljujejo. Tretji dan bitke v Galiciji. Dunaj, 2. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na ruski fronti se pred tremi dnevi začeta bitka nadaljuje. Vidi se, da je v revolucionarni Rusiji, ki si je na svoje zastave zapisala svobodo in samodoločevalno pravico vseli narodov, način vojnega vodstva ostal prav isti, kot v caristični Rusiji. Kakor v karpatskih bojih, kakor v Brusi-lovi ofenzivi leta 1916. žrtvuje rusko vojno vodstvo, ki mora danes slediti ukazom de-ekratične vlade, tudi-v tej bitki hek^itom- da bi prodrla fronto zaveznikov. Na širini 50 km ni bile kot 20 divizij, ki so S(. 149, zastavljenih nič manj pa bile kljub premoči skoro povsod s te&imi izgubami vržene nazaj. Središče bojev s(a bila tudi včeraj Ko-njuhy in Brzezany. Teren je tu valovito gričevje, deloma močno poraščeno in z globoko vrezanimi dolinami, ki na eni strani omogoča napadalcu premikanje njegovih čet, na drugi strani pa nudi obramba zelo ugodna opirališča, Brzezany sami leže v kotlini, obdani od gozdnatih višin, skozi katere teče v mnogih ovinkih Zlota Lipa. Na teh višinah so se celi dqn vršili srditi boji. Vrstili so se vedno novi napadalni valovi. Mestoma se je Rusom posrečilo preplaviti naše najspb-ednejše postojanke, ali naši protisunki so nas večinoma privedli zopet v posest naših postojank. Pri tem smo ugrabili sovražniku tudi ujetnike in strojne puške. Tako se Rusom tudi tretji dan njih ofenzive ni posrečilo prebiti fronte zaveznikov. Vsled vztrajne odločnosti ruskih ofenziv pa moramo pričakovati, da bodo tem prvim ponesrečenim napadom sledili še nadaljni. Zavezniške čete pa pričakujejo teh napadov v najboljšem-razpoloženju in v polnem zaupanju. Titu Major« cu umrl, Bukarešt, 2. julija (K. u.) Titu Majo-rescu je včeraj v starosti 77 let umrl. Zadela ga je srčna kap. KrSta - nosa uasplnica. Venicelovci nastopili vlado. Genf, 2. julija. Venicclistični zastopniki v Londonu, Petrogradu in v Parizu so prevzeli funkcije prejšnjih zastopnikov kraljeve vlade. Vojni krediti na Grškem- RcUerdam, 1. julija, Daiiy Mail« poroča iz Aten: Kabinet Venizelos zahteva od sklicane zbornice 500 milijonov drahem krediti za mobilizacijske odredbe. Venizelov sprejem pri kralju. Bera, 1. julija.ž Iz Pariza se poroča: Kralj je sprejel Venizela skupno z ostalimi ministri. Sprejem je bi! korekten, pa hladen. Kralj je molče poslušal Venizela in je nato kratko izjavil, da je pripravljen prepustiti mu. moč. i-iEMšKO URADNO POROČILO, Berlin, 2. iulija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R11 p r e t!) B ?, v a r s k e g a. Topovski b: