GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 70 ISTO^T^ ^ozrfsL, 26. rLO-veirLlDzra 1898. _ Hinavski dokaz. Zamorsko vprašanje na jugu ni ■amo ie uere^uo, tHiuvrf st«.»j »i 1* ■ je v kaj nevarno obliko. Ta istinitost, ktera iz nova preti kaliti mir J južnih držav, služi našim ekspauzi-! jonistom v dokaz njihovega mnenja. Ekapanzijonisti namreč za- j htevajo da bi s*1 Zjed. države tebi nič, meni uič prisvojile Filipine, njihovi prebivalci naj bi plačevali ! davke in se tudi v drugam oziru pustili izžemati, sicer pa naj bi je-zik sa zobmi držali. Da bi morali s pridobljenim otočjem ravnati kakor s podjarmeno deželo, o drugih teht nih uzrok i h ui kar nič govoriti, tega seveda naši vrli domoljubi niti ne pomislijo. Vit-1 i moramo, kar le z&iuoremo dobiti in ako bi Špani ja tudi nadalje, glede mirovnih obravnav, kazala kako razposajenost, potem si Se par otokov v atlanti-čnem ali pacifičueaa oceanu izberemo in jih pogoltnemo. Ako bi prebivalci otokov, ne h>»teli o nas nič vedeti, teuiveč *- sami vladati želi, kakor slučajno sedaj Filipinci, imamo vendar zadosti vojnih ladij, topos in vojakov, r kt rimi jim lahko dokažemo, da ne morejo biti samostojni. In ako bi priklopljenci želeli saj jeden glas pri njihovi upravi, zavrnemo jih kratko, k a zaje na ua&e zamorce, češ že smo napravili napako, nižjem, za samovlado nesposobnem plemenu, podeliti glasovalno pravico, sedaj pa moramo prenašati slabe posledice. Ko bi jih bili p >preje vzgojili k prostosti in razumnosti naše ustanove in iim m ie ie potem podelili glasovalno 1 pravico, bilo bi dandanes vse drugače. Te napake nečemo več storiti. Filipinci, vi še niste dozorjeni za samovlada uje, zato morate.—kakor najbrže tuii kubanski zamorci in mečauci, — najprvo skusiti dobo čiato vojaškega oskrbovanja in amerikanske vzgoje k omiki. Potem — toda nedoločeno kdaj — še le se za-morete kot enakopravni meščani naAe slavneljudovlade udeležiti tudi blagoslova samovlade z volilnim listkom, pop reje pa ne. Sedaj nastane vprašanje kako vendar to prid", da belopoltni in umui Amerikanci v petintrideset-letni dobi, v kterej je narastel nov rod, niso bili t stanu zamorce tako vzgojiti, da bi bili danes zadosti ..zreli4* s-j kot omikani meščani vdeležiti »ovladan j* velikih Zjedi-njeuih držav? Ali mar niso nasprotno dandanes razmere na jugu mnogo neugodnejši nego kmalu po meAčanskej vojaki? Kaj niso napeljali belopoltni meščani na jugu, daje postala volilna pravica za zamorce večinoma iluzoričua, bodisi z dotičnimi zakoni, ali z še bolj izdatnimi dokazi namreč nabitimi vinčesterkami? Seveda ta vprašanja spadajo k istej vrsti, na ktere — po Henriku Heinu — le nort-c pričakuje odgovora. I u sicer iz prav priprostoga uzroka, ker po našem prepričanju, sploh ni res, da bi bili zamorci manj sposobni za izvrševanje volilne pravice, nego večina belopoltnega prebivalstva na jugu.Mi pravimo ,,manj sposobni", ker je sploh naše mnenje, da veČina amerikanskoga ljudstva ni vstauu volilno pravico na inteligenten način izvrševati. Seveda to ni nikak uzrok mu to pravico odtegniti, vsaj najboljša, da edina pot, k razumni vporabi volilne pravice, obstoji v prostem izvrševanju. Kako dru-I ge vrste vzgojo hočejo vendar dati, bodisi belemu, črnemu ali rujave-mu ljudstvu? Običaj, kako razni deli ljudstva svojo volilno pravico izvršujejo, izvira vendar raznim mnenjem, kterega gojijo ti deli o koristi, kakoršnega prinese, ta ali • ooi način vporabe. Ta mnenja so lahko tudi napačna, toda nič dru- že g a ga ne bode trpežno predruga-1 čilo, nego praktična izkušnja vspe-j ha ali nevspeha, glede zaželjenega namena. Z „vzgojo k prostosti" je sploh kaj kočljiva stvar in sicer zato. ker se pojem o prostosti razno umeva. Način na pr. kako se delavsko ljudstvo skuša k prostosti vzgojiti, smatra gotovo ves kapitalističen svet, kot čeloma napačen. Jedro te stvari pa je v kratkem ta, da be-lopoltuo pleme v Zjed. državah in še posebno na jugu splošno še ni zadosti k prostosti vzgojeno, da hi zamoglo mirnega srca prenašati mojstrova nje nižjega plemena. Poleg tega še kapitalistični interesi zadevajo v zamorcih ne samo pleme, ampak tudi delavce, ktere hočejo p ditično izobčiti. O zadevi pridržanja volilne pravice domačinom, i>o več ali manj poeiini osvojitvi Filipin, st< je kapitalistični interesi v prvi vrsti, ker po tamošnjih razmerah sploh ni omogočeno skupuo življenje domačinov in run«»gobrojnega belopoltnega prebivalstva, t^daj družbene ovire samoumevno odpadejo. Kapitalistični interesi so pa tudi \ tem slučaju fce važneji, nego interesi poiitikarjev, kt« rim seveda pri-padejo mastie služIte pri vladi novega teritorija. Kapitalistom in politikarjem naj bi služilo prebivalstvo na Filipinah, kakor čist oženialen predmet, in pri t-m nočejo, da bi jih ovirale take neumnosti, kakor „samovlada'4, „volilna pravica" in enake motil ne uredbe, lu ravno zato, morajo Filipince še le ,,k prostosti vzgojiti," ali bolje rečeno: dobro opleniti, ko ti nič več ne bodo imeli, jim pa p dele — zlato slobodo in glad! 0 položaju na Kuhi in na Filipinah. Ne gre gladko. S a n J u a n, nov. Tri španske uradnike pristanišča ko v nedeljo na povelje generala Brooksa zaprli. Izdali so velike svote za stavbe pristanišča, o kterih je bilo le malo videti, zato so naročili skrivnemu briču stvar preiskati. Ta se je vdinjai za delavca in kmalo našel, da je v plačilnem zapisniku mnogo imen delavcev, kterih nikjer bilo ni. UazLin tega so uradniki za gradivo več zaračunali, kakor v istini plačali. Geueral Brooke načelnikom pristaniškega oddelka ojstro očita, da so se take reči pripetile pod njegovo upravo. Blanco odstopil. Madrid, 23. nov. \ radni ča-sopiB je priol>čil dekret, vsled kterega je odstop geuerala Blaucota, kot glavni kapitan na Kubi sprejet. Dalje se naznanja, da postane njegov naslednik geueral Parrado, sedaj predsednik izseljeval ne komisije na Kubi. Razmere na Porto Itico. SanJuan de Porto Rico, 23. nov. Prizadevanje amerikanske vojne oblasti pobirati davke še iz ča-sev španskega gospodarstva, je zelo nepriljubljeno. Nasprotno pa je precejšno število zahtev še iz za predamerikanskih časov, ktere morajo biti poravnane. Zahteve rimsko katoliške cerkve, zahteve pokojninskega zaklada in civilnih Blužbenikov, ktere Španija že več mesecev ni plačala. Poleg tega pa je istina, da so velike svote denarja lastnino otoka v poslednjem času španskega gospodarstva prepeljali na Špansko, kakor zasebne vloge v španskem za- kladu. pokojninski zaklad učiteljev z 40 000 peset itd. Akoravno je uredba denarnih razmer za trgovino nujno potrebna, vendar tega ni upati v bližnji bodočnosti. zato se pa tudi trgovina ne more vzdramiti iz spanja, Amerikanski meščani so tirjali od vojnih oblasti razne predpravice, toda niti j' dne niso dovolili. Oblasti nočejo naložiti Zjed. državam zaveze, ktere bi se pozneje znale premeniti v dolžnosti. Portorikan-ški uradi se nadaljujejo uklanjati Zjed. državam in prisegati zvestobo. Konjiški p >lk št. 5 je raz3treseu po onem deln dežele, kjer bolje služi pri zatiranju nemirov, kakor p š i. Mestni sovet v San Juanu h (V redarstvo prevstrojiti, kar je zel važno ker slednje nemire ni vstanu zadušiti, posebno tistih ne. kteri se pripetijo tako pogosto med amerikauskimi mornarji in vojaki. O mnogih slučajih legarja se poroča iz Police in s podvojenim najt -roni delujejo nato, da se San .Tunn obvaruje nevarne bolezni. P o č a s n e obravnav e. Pari 7., 23. nov. Razmere o sklepanju miru se nočejo nič zboljšati. Sj. (ti-sk i komisar ji še vedno nadali j < >jo vlado spodbujati, da bi • •bravnav pretrgala. Ako bodo kaj dosegli, nihče ne more vedeti, v - ■ k t. K* pa pred pondeljkom ne bo-d t odgovorili. Med tem pa se vrše polur: Jna dopisovanja med ko-misijeina glede raznih t >čk ameri-' kanskega memoranduma. Zvijače ne pomagajo več. Pariz, 24. nov. Vprašanje '-» pretrgan j u mirovnih obranav še ni določeno in bode bržkone tudi tako -tal", dokler ne poteče od Araeri-itanoev stavljeni odlok za odgovor na ultimatum. Sploh pa je dopisu vanje med Montero R i oso m in in Davom, prvega prepričalo, da bi l ilo rezvspešno staviti nasprotne predh g ker so Amerikanci sklenili od v ponedeljek stavljenih predlogov nič odnehati. Španci si tolmačilo sedaj deloma sklenitev miru tako, da prepuste t ubo in Porto Rico, in da izjavijo . w moglost nasproti Amerikancem, iko ti vzamejo Filipine. S tem se hočejo iz »g .iti, da bise sovražnosti zopet pričele, po drugi strani pa bi se zavarovali proti očitanju, da so odstopili dežele, ktere so služile kot poroštvo posojila. Množiua amerikanskih delegatov je u verjemi, da bodo Spanci koieč-no pogoje Ie sprejeli. Za tako mnenje sic r nimajo vzroka, toda Spance nimajo za tako bedaste, da bi obravnave pretrgali, tudi ne verju-j"jo, da bi ponuđenih 20 milijonov d ilarjev kratkim potom odklonili. Zatezanje do puiiedeljeka je na vsak način mirovnem sporazum ljenju ugodno. V treh dneh se razdraže-nost že tudi poležts in nazadnje vendar doseže kako sporazumljenje. Kabinet se je bajezjedinil v principu pooblastiti Montero Riosa, da podpiše mirovno pogodijo, popreje pa naj se pouči, ostati pri tem, da se predlog od odbora odobri. Vojake izkrcali? Madrid, 24. nov. Kolonijal-nemu ministru se brzojavno poroča, da so Amerikanci 4000 vojakov izkrcali na Filipinskem otočju in da ste dve vojni ladiji odpljuli v Iloilo. Prpo ved igranja. S a n t i a g o, 23. nov. V poslednjih 6 tednih so se tukaj igralne bezuice tako pomnožile in so se take stvari golile, da je bil general \Vood primoran izdati- prepoved igranja hazardnih rger, ta prepoved bode jutri naznanjena. Ta prepoved bode gotovo naletela na hud upor, ker igranje smatrajo na Kubi neobhodno potrebno zabavo, med onimi, kteri se bavijo s takimi bez-nicami, je tudi več Amerikancev in ti ravno prete odločen upor, ali general Wood jim je zobe pokazal ter rekel, da bode zelo strogo postopal Kdor bode prelomil prepoved bode kaznovan z S1000 globe in 30 dni zapora, v ponavljaluih slučajih bode kazen še poojstrena. Kapitan E. H. Ord, sili umrlega generala in brat pri E1 Canev padlega poročnika, namerava McKin-levu predložiti načrt organizacije kubanskega pešpolka. General Gar-cia in drugi kubanski častniki odobrovanjo ta načrt. Rios je dobil navodila. London, 25. nov. Brzojav iz Madrida pravi, daje kabinet skle-nol sprejeti ameriške zahteve, in da bode Španija mirovno pogodbo z rezervo podpisali. Enako navodilo je dohii Montero Rios, predsednik španske mirovne komisije v Parizu. V obče pričakujejo, da bode v poued -ljek 2V\ nov. poslednja seja. Kakor hitro bode podpisana mirovna pogodba, bode baje Don Carlos izdal manifest-. Brzojav iz Pariza pravi, da so španski člani mirovne komisije hoteli odstopiti zaradi velikanske zahteve Zjed. držav, ali Sagasta jih je pogovoril, in rekel, da niso osobno odgovorni zato. Dopisi. Rridgepoi't, 0., 23. nov. Cenjeni mi list nas delavcev, l-lagovoli sprejeti nekaj vrstic v tvoje predale, da naznanim rojakom žalostno vest o smrti našega rojaka Janeza S t r a u s. Pokojnik je šel dne 14. nov. po opravkih v bližnje mesto \Vheeling in ko se je vračal domu je hodil po železniški progi in vsled mraku ni opazil železniškega vlaka preje, nego da je ta bil že prav blizo njega, ter je nesrečnika tako zadel, da je na mestu mrtev ostal. Pokojnik je bil star 50 let, domaje iz Cegelnice štev. 1 pri Žužemberku na Dolenjskem; bil je dober katoličan in priljubljen vsakomur kedor ga je poznal, povsem je bil dobra duša. V Ameriki je bival nad 10 let; tukaj seje drugič oženil in zapušča mlado vdovo se 4 malimi otroki, od prve žene pa je tudi zaostalo 4 otrok. Poslednji čas se je pripravljal, da pojde zopet v svojo domovino, ali božja roka je posegla vmes in prekiuola račun. Pokojuika smo dne 17. nov. pokopali na bližnje katoliško pokopališče z imenom Elem Grove. Žal, da pokojnik ni bil pri nobenem katoliškem društvu. Človek res ne ve ne dneva, ne ure, niti načina svoje smrti, zdrav in vesel je šel od doma, a nazaj ga ni bilo več. Pokojnika priporočam rojakom v blagi spomin in molitev. Rojaki, tukaj je zopet slučaj, kteri nas uči kako brezmiselno je, ko nekteri pravi: ,,Kaj bi v društvo vstopil, ko mislim kmalu domu iti", ali smrt nič ne čaka in se ne da ž njo nič zglihati. ako bode počakala, da domu pride, ona prereže uit življenja in opravila svoj posel. Zato-raj rojaki ne od'ašajtein pristopite k podpornim društvam, ne odlašajte ker dneva ne ure ne vemo, da ne bode prepozno! Z delom gre tukaj bolj po malem v premogokopu, v tovarnah se dela malo bolje in staluo, ali zaslužek je majhen, za 10 ur dela -S1.25, Zima se tudi že oglaša, pa saj je sv. Miklavž pred durmi. K sklepu srčen pozdrav rojakom po širnej Ameriki in vsem voširn vesele božične praznike dočakati; tebi vrli nam delavski list pa želim ljubi mir in obilo vspeha v tvojem podjetju. Z Bogom! Mihael Hočevar. Castle Gate, l tali. 19. nov. Gospod urednik, prosim Vas, da sprejmete moj dopis v nam priljubljeni slovenski list, ker želim rojakom nekoliko naznaniti kako se nam tukaj godi. Hvala Bogu, z delom gre vedno dobro, kolikor zamoremo napraviti koka in premoga, toliko nam ga sproti proč zvozijo. Vreme imamo tudi še prav lepo brez zime, ali vsejedno ne svetujem rojakom sem hoditi dela iskat, ker se sedaj ne dobi. \ jed-nem rovu je zelo trd premog. Tekom tega leta smo imeli dva misijona; prvi je bil za Slovence, kterega smo se lepo udeležili Kranjci ; drugi je bil pa za Italijane, al1 ti so se ga prav slabo udeležili, raz-ven nekaj Tirolcev, ni bilo nobenega Italijana. Naznaniti Vam moram tudi še, da ko je naš rojak prišel iz stare domovine čez Bremen in tam kupil od znanega nemškega agenta vožnji listek in še dal 40 dolarjev za ček. za kterega bi imel v Ne\v Torku dobiti denarje, ali bilje zadržan v Castle (Jarden cel teden, oni agent, kt'-ri bi mu imel splačati 40 dol. se ni nič za njega brigal. Ali kaj menite, kdo se ga je usmilil? Naš gospod urednik ..Glas Naroda'' zvedel za njega in šel po njega in ga k nam poslal ter še svoje denarje dal za vožnji listek. Ta fant je srečno k nam prišel, ali ker nemore tako hitro dela dobiti, bode naš rojak g. Martin Molek g. Sakserju novce povrnil, mi smo mu pa vsejedno hvaležni. Dragi rojaki, podpiraj mo ,,Glas Naroda" pri vsakej priliki, ali ni lepo, da imamo človeka v Ne\v Yorku, kteri S9 tako zanima za naš narod. Srčni pozdrav vsem rojakom, posebno pa \ am g. urednik, ter se zahvalim za trud, kterega ste že večkrat imeli za nas. John Molek. Razne vesti. Prav amerikansko. Tudi pri pretepanjus pestmi goljufajo. - Že osem dne sem je dohajalo v New York n tisočea pretepačev in ljubiteljev sporta iz vseh delov de-: žele, da bi vtorek večer bili navzoči " v Leuox Lvceum pri napovedanem pretepanju s pestmi mod ,,Jitn" Corbettom in „Tom" Sharkevem. prvi je bil bivši klerk v San Fran-ciscu, poslednji je pa irski pomorščak. Že pred 7. uro se je toliko ljudi dreujalo pred poslopjem Lvceuma, da je policija morala ljudi posamezne spuščati v prostore, ker drugače bi se še kaka nesreča pripetila. Vsi pretepači Zjed. držav so bili zbrani, to se pravi oni, kteri dajejo i novce, da vidijo, kako se pretepači j pretepajo ter stavijo na ,,najbolše-ga"1 moža, ker se pa tudi v tej za-' devi gode „krive" transakcije kakor pri konjskih dirkah, se tudi zgodi, da slabeji močnejšega pretepe in to na korist onih, kteri sprejemajo stave, ker ti gospodje igrajo vsi zelo dvomljive vloge. Ljudje že sedaj menijo, da so jih tudi vtorek tako speljali; dasi je Corbett v vseh zadevah mnogo bolj spreten in inteligenten nego njegov nasprotnik, je bil vtorek vsejedno premagan, dasi ga ni premagal njegov tekmec s pestjo, pač pa je uzrok njegovega poraza Corbettov sekundant in vežbalec „Jiui" Mc-Vey, kteri je izrekel, da je Corbett postopal proti pravili pretepanja s pestmi, nepristranski mož pa je proglasil Sharkeya zmagovalcem. Seveda so pri tej priliki vse stave proglasiti kot neveljavne, ker dru-I gače bi se v tako napolnjenem pro-. štoru za hudo stepli. Navidezno se Corbett tudi ni d> -volj pripravil za pretep, ni bil videti dovolj močai . Takoj pri prvem krogu je bilo opazit i, da ga j Shar-key nadkriljeval. in zato pravi mnogo gledalcev, da je McV v pretep prekinol, da ni bil Čorb tt sramotno poražen. Vsega skupa; sta napravila v pretepu devet krogov. Corl t je skazal mnogo bolj spK-t'i ga n -go njegov nasprotnik, v >kra; : i j udaril v obraz iti na prs<. ali ti udarci niso imeli prav. _a vr e' a. Štirikrat sta se poprij ia pr- t p:i i da bi se metala, ali vselej so :ea to zabranili sekundant je. t rb U je Sharkeva tudi udarit i • v t«• i s, kar je tudi proti pravilom. Koje McVev pri dev tem kr gu skočil med pretepalca i i. s /j:: da predolgo traja, nato je sk 1 policaj za njim, prijel ga za vrut in proč vlekel. M»'d tem - i r-bett in Sharkev . auor.-j pr le- pa la, na tisoče br-j-če ein-iv -pa tulilo kakor l»--ni. Nepristranski se - iz ivil. da ie Corbett poražen, k. r ~ > j nj-g v sekundant vmešal; < >r! u j nat skočil na sekundant i in . {< _ a pretepsti, toda polieijaje < biii u -nja, ako bi se Sharkevu po-. - ć- o C jrbetta le enkrat udariti n t obraz ali prsa, da bi Corbett „sijajno*' podlegel. Sharkev je u-bil >15.0i> > in je zagotavljal, da bi C >r • tta u'ot vo premagal, ako se ne bi McWy vmešal v pretep. Sedaj prav i. da s-; bode pretepal s Fitzsimonom. Ma-nager tega pretepanja so je izjavil, da je že pred tednom vedel,"da bode \ Corbet podlegel vsled prestepk:-, pretepalnega reda. Zimsko v mu e na zahvalni dan „Lepo vreme*' in severni veter so uradni vremenski preroki nape -vcdaii za zahvalni dan. Severni v -ter je tudi prišel, toda ž njim ne prerokovano lepo vr-m marveč dež in sneg. Vrel ne je bilo tak" n-/' ugodno, dajo st • in stotisue • lju/ii i ostalo doma, kteri so popreje name- j ravali izlete, vožnje, ali obiske. V j kljub grdemu \ remenu ni manjkalo običajnih zahvalnih obedov v raznih zasebnih in ja\niii zavodih. V New Vorku so po mestnih kaz silnicah dol »ili vjetniki na mizo purana, istotako so ljud e v dobn -delnih zavodih dobili praznično pečenko. Več družb je omislilo na stotine puranov za reveže v istočnem delu mesta. Tudi evrop- J ski naseljenci v „liarge OHiee" so J jedli ta dan pečenega purana. Te- I mu so se sicc-r nekoliko čudili, loti a 0 pojasnili so jim, daje v tej dež di 1 taka navada na zahvalni dan in več I Tisoče ljudi zagotavlja da ie SUPERtOR STO G K PIVO najboljše od vseli. To bodete tudi sami rekli, ako ga pok u s i te. Prodaja se povsodi. BoscH murn a, LAZE LINDEN, ^ d u tecoud clas matter at »V N«w Yobk. N. Y. Post oflfice Vtober 2. 1893 „GLAS NARODA". I-i»t slovenskih delavcev ▼ Ameriki. • t tsjauslj iu ureduik: Published by F. 8AKSKB. 1 « Gr«N»iiwich St. New York City. \a loto velja list za Ameriko $3.—, /a pol leta..............$1.50, Kvropo za vae leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta ....»» 3.50, „ č>trt leU . . . „ 1-75. *' Evropo pošiljamo liat skupno dve številki _ - ,.tila» N*ar«xia" izhaja vsako st^do in soboto. ..GLAS NARODA" („Voli K OK THE PEOPLE") \Vill l« isu^d «*very Wedueaday aiid Saturdav. 8ul»«cription yearly $3. Adv*Ttia»rtwnU on agroemont. /.a ogln«e do IO vrstic sh plaća > r«4)|oV. Dopisi brez podpisa in osobnosti u* natisi: Denar uaj se blagovoli poslati p" .Vtou*»y Ord«r. Pri spremembi kraja naročnikov i roaimo, da se nam tudi prejšnje ♦.ivaliftče naznaui, da hitreje najdejo naslovnika Dopisom in poćiljatvam naredite ta«lovom: „Glas Naroda', 109 Greeuwieh St. New York City jih je vpraftala kohkrat v letu je hvalui dan*1. Po auogu in viharju se je zjasnilo iu smo imeli v petek prav mr;..o, prvi l©d, to je ledene sveče ob strehah itd smo v Ne» Yorku imeli v petak. $<>00U je izginilo Kakor pravijo, poštni nadzorniki i Mejo zavitek z $6000, ktere je po druiua banka Kounce Bros. posla la v Ne* York, se zgubili na potti. Ko so blagrjuičarj« o izgubi denarja vprašali, se ;e izogibal od-govora ir» gospod KounUe je rek* 1 ■ da mu o pogrešanju $6000 na pošti W ni nič znanega. Tudi na pošti n<>- j čejo nič vedeti o tem, da bi se bil j i kak denar zgubil. Hladnokrvni umor. I Ly d a, Mass., 22. nov. Nek za-j uiorec je danes zjutraj udaril gosj^ j ■ Louiso Bukerick z opeko tako moč* ■ | no po glavi, da sedaj umira v bel ! k mšuici. Predno jo je zapustila A zavest izpovedala je še nekaj p H datkov o zločinstvu. Zamorec je H prišel k njej, ko je bila sama doma ■ in proail požirek vode. Ko se je W hi na obruila proti vodovodu, jo je j I morilec udaril z opeko po glavi 1 kričeč: „Že deset let pizim na pri-I liko te umoriti P4 Potem jo je vlekel f v sobo, kjer so jo pozneje sosed j u našli iu zbežal v bližnji gojzd, ka mor so ga videli sosedje hiteti. Pretrči nemiri delavcev. A Pittsburg, 23. nov. Dolan, ■prrdt>ednik „l uited Minera Unije", Hm je postavil po robu VV. P. Rendu, Hposestniku pensylvauških prem ' Hfokopov izChicage, ker je ta impor-Hiral sk»l>e v državo po izgledu Virdeua, 111. Prvi zamorci iz juga Bt došli ta t«deu iti še več jih pride ^m njimi. Zamorci bedo delali v B-iisaing pr«mogokopih. • I •»po 11 >i ^^j^emogarji so s« razkropili, da »o poiščejo kruha na drunh krajih. Ikilan pravi, da bi se morala pre mogareka unija odločno p »staviti iu governerja Hastiugsa opomniti, da posnema governerja Taunerja, ili da se tx»de kaj kmalu pričela splošna mobilizacija premogsrskih t delavcev. Denarna omara odprla. Utica, O., 23. nov. Koje blaga j niča rka VVilsou banke šla danes o poladne h kosilu je sic r zaprla m vhodna vrata, toda ona denarne L omare je posabila zapreti ti.* Med ^^njeoo odsotnostjo so zlezli ta tj« ■kozi okno v odzadju in okradli HtiO v gotovini in $5800 v vred- KM. nov. Kotel ^Lseveru vozeče« ga tovaruega vlaka, Cincinnati, Hamilton &: Dayton železuice se jerazletef včeraj ob 9. uri »večer pri vijaduktu blizu Jones Suitiou. Že-lezje je frčalo po zraku, razdjalo 23 železoičuih voz in hudo poškodovalo tir na 50 jardov. Kurjača je raztrgalo na kose, strojevodja je tako hudo poškodovan, da ne more ostati pri življeuju, zaviralca pa je vrglo ob neko drevo in ga smrtno poškodovalo. Vlaki morajo začasno voziti j k) drugi črti. Prodaja pšenice. S t. L o u i s, 24. nov. Kakor „R-public** pjroča, je bilo v petek 1,560.074 l ušljev pšenice v žitnicah. *>-50.(MX) bušljev so prodali in sicer od p- >šlj jo 300.000 bušljev pšenice |K> reki navzdol, ktero so že pričeli nakladati, 33.000 bušljev pa pošlje-jo po žel^iaici proti iztoku Žito pojde v inozemstvo, Kajti inozemci poku in j > v^e žito, ktero nima pre-vt'č vis<>ke cene. Aesreta na železnici. Chicago, 111., 24. nov. Koje osel-ni vlak it. 6 Burlington Cedar Rapida A: Northern železnice vozil z veliko hitrostjo, da bi poravnal n »'kaj zamuda, skočil je na neken oviuku iz tira in se jkj 50 čevljev visoki-aa nasipu zvalil navzdol. I siiirtena je lula gospa Katarina Daviš iz tolumbus Junctiona in velik«. število osob je bilo Več ali mauj hudo ranjenih. Vojno pravo v Paua. fc? [► r i i g f i e 1 d, lil., 22. nov. V Paiii so postile razmere tako napete, uzročil odbor 42 mestjanov, »tteri je zniitevai, da se prebivalstvu podeli bolje varstvo, neg i okr-g švigajoče kroglje za-mor^kih skabov. riemeoski boj v Arkansasu. T. i t 11 e Ročk, Ark., 23. nov. V Black R ck, Lawrei ce Co., je to.p» bt l -čtjjcev (\Vhite Caps) vje-la in straž la zamorcaHenry Whita, kteri je bil zat žen tatvine prašičev. V mi -o pr šii niegovi zamorski prijat»-!ji iu pričeli nu beločepce str Ijati. Iztr lili so kakih 100 s'r^'-'V. Jedeu beločepcev je bil asmrteu in dva ranjena. Zguba ua strani zamorcev ni znana. Tat je med to zm- šnjavo porabil in pob- ^nil. K-r ga je preiskaval-do s d:šf*e obdožilo umora, zasleduje g t lp;i li u^arjev. BeloČepci so nedavno v .okolici mnogo zamore v pretepli in radi tega nastal plemenski boj. Dviganje španskih vojnih ladij. \V s h i n g t o n, 25. nov. Hich-born, mornarski inženil je dobil (jisrjio iz Manile, v kterem se mu naznanja, da je De\\ y napravil po-g dbo z Hongkong & Thompson Dock Co. v Hongktuigu, da istej izplača S:26.6e so mnenja, da bodo vzdignjene in popravljene ladije dobro opravljale službo. Zamolči ne dube pomoči- VV a s h i n g t o n, 22. nov. Beguni v južnej Carolini so zgubili upanje, da bi zvezne oblasti, njim na k »rat posredovale, zato ekušajo sedaj na Bvojo roko z sosedi skleniti mir. Njihovi prijatelji, kteri so hoteli svoj vpliv na vlado, zamorcem v prid. porabiti so le z malo izjemo zopet odpotovali. V Ralei^h bode okrožno sodišče pri sodnijtikih obravnavah meseca decembra p »sadilo na zatožno klop tiste osobe, ktere so zveznega komisarja Bunninga pregnale iz Wii-mingtona. Isti je bil „Commis-sioner of Deeds" i u v izvrševanju 6vojih dolžnosti oviran. Šest žrtev je zahtevala razstrelba. A s h b u r n, Mo., 23. nov. V Herkules tovarni za smodnik se je danes pripetila strašna razstrelba, pri kterej je š^t delavcev na grozoviti načm žrtvovalo življenje. Zamorci s« bodo varovali. Maco n, Ga., 23. nov. Zamorski škof H. M. Turner je razpravljal pri današnjem zborovanju me-thodistovskihzamorskih duhovnov, grozovitosti, ktere so doprinesli belopoltni Amerikanci njihovim plemenskim tovarišem. Med drugim je djal: „Najboljše, kar bi za-mogli zamorci storiti bi bilo, sklicati veliko narodno skupščino, ktera bi zahtevala $100.000.000. Ta svota uaj bi ae porabila v podporo par-niške Črte v Afriko, da se omogoči vrnitev zamorcev v svojo prvotno domovino v Afriko." Vihar na jezern. D u 1 u t h, 24. nov. Grozen vihar je treščil parnika ,,Tampa" in „Arthur Orrik na skalovje Gorenje-ga jezera. Neka druga ladija je rešila moštvo parnika ,,Tampa", moštvo „Arthur Orra 1 pa je ostalo na svojih prostorih, ker parnik ni bil v nevarnosti. ,,Arthur Orr" je odjadral v torek iz Dulutha ualožen z moko in bakrom in bil namenjen v Buffalo. Tovor se zamore večinoma rešiti, ako vreme ne bode zelo slabo. Nasprotno pa je tovor parnika ,,Tampe", kteri je bil naložen s preme gom, najbrže zgubljen. ,,0rrk* je s tovorom vred vreden $150.000, „Tampa" pa $300.000. Obe ladiji so prištevali najboljšim na jezeru in ste bili s tovorom vred za vso vrednost zavarovani. Velik požar. San F r a a c i s c o, Cal. 23. nov. Včeraj ob 3. uri zjutraj je vzbruhnil ogenj v Baldvrin gledišču, kteri se je hitro razširil tuui po sosednjem Baldvvin hotelu. Hotel in gledišče z vsem vred je popolnoma razdjano. Divji trepet se je polastil gostov v hotelu. Mnogim se je posrečilo po stopnjicah skozi gost d.m dospeti na prosto. Drugim je bila ta pot že s .plamenom zaprta, v obupnosti poskakali so v globo-čino, ter na tlaku smrtno poškodovani obležali. Mnogi so bili na begu od plamena hudo opečeni. Nek mož, kteri se je nedavno z bogatimi zakladi yrnil iz Klondika, je skočil iz tretjega nadstrepja ir bil tako hudo poškodovan, da je kmalu potem o bolnišnici umrl. Bati seje, da nekaj hišinj, ktere bo v podstrešju spale, dosegel pla-mkn, predno so zamogle ubežati. V splošni zmešnjavi se število po-nearečnih in pogrešauih še ni dalo dočiti. Pravijo, da je v podstrešju osem služkinj dohitela mučna smrt. Kmalu po vzbruhu požara so zapali dve ženski postavi visoko gori pri oknu. Prostovoljno so hoteli ne-kteri tvegati življenje in poskusiti rešitev, toda policaji so jih zadržali. Pozneje so videli še dve ženski pri oknu gornjega nadstropja, toda tudi tema niso mogli pomoči. Nihče ne vč. kdo so bile nesrečne ženske, ktere so se kmalu na to pogreznile v plamenu. Materijelna škoda znaša nad milijon dolarjev. Indijanci 18 belih umorili. Port T o w n s e n d, Wash., 23. nov. Nek lovec in trgovec na Nu-uivak Island, po imenu Marsten, kteri ima ženo Indijanko, je pisal lastnikom parnika ,,Jesse((, kteri se je v minolem juniju ob izlivu Kuskukwin reke z osemnajstimi mornarji potopil kaj čudne reči. Indijanka je nedavno obiskala svoje ljudi in tam zvedela, da se tistih osemnajst mornarjev ni potopilo z ladijo vred, marveč, da so jih ludijanci rešili. Ko so bili belo-ličniki z mnogim blagom, kterega so iz poški>dovaue ladije iznosili, na kopnem, zahtevali so Indijanci v plačilo skoraj vse, kar so bledo-hčniki imeli. Ker so se ti samoumevno branili dati vse imetje rešiteljem, so jih Indijanci po noči, ko so mornarji spali, pomorili in njihova trupla v morje vrgli. Mnogo raznovrstnih reči, obleke, ure, puške itd. vzbudilo je sum Marste-nove žene in zvedela je polagoma vso skrivnost. Našli so tudi že posamezna trupla, ktere je voda pripravila na suho. Sploh pa je videti, kakbr bi hoteli Kuskukwin Indijanci zabranjevati bledoličnikom iskanje zlata v njihovi rezervaciji. Evropejske in druge vesti. Pariz, 22. nov. Smrt paročoi-! ka Gurkota, kteri je 16. novembra v ječi na tako skrivnosten način umrl, še nikakor ni pojasnena. Su-mij , da je bil zastrupljen, njegov brat ga je obiskal in kmalu potem je obolel. Mislijo, da mu je brat podal strup z ustmi, k^. ga je pri slovesu objel in obljubil. Dunaj, 23. nov. Cesar Viljem je z svojim spremstvom danes dospel na ladiji „Hohenzolleru" v Pulj. V luki navzoče vojne ladije so pozdravljale visokega došleca. Cesarska dvojica se je takoj odpeljala naprej in Bicer preko Monakovega v Berolin. Madrid. 23. nVr. V včerejšnji seji kabineta so se zjedinili in sklenili, da se prepoved o uvažanju srebra odstrani. Loudon, 23.nov. Na Angleškem so bili v raznih delili dežele hudi zameti. V Sheflieldu pravijo, da je bila jako huda snežna nevihta in v Manchester je promet poulične železnice oviran. Tudi belgiško obrežje je obiskal orkan in napravil veliko škode. V Ostende je vihar razdjal del velikega hotela. London, 23. nov. Nekega Amerikanca Mathewa po imenu so danes v Gradu \Viudsoru aretovali. Želel je namreč videti kraljico, kta-T5 uaj bi mu pripomogla vzdigniti jfco dedščino. Redarji so moža natančno preiskaii in ko niso pri njem uič sumljivega našli, poslali so ga v London. C a n e a, Kreta. 23. nov. Dva Turčina, ktera sta bila krivim spoznana udeležbe pri slednjem človeškem klacju v C'andiji sta bila danes ustreljena. Berlin, 23. nov. Iz Eibinga se brzojavno por< ^a, da so poskusili cara umoriti, ko se je vračal iz Kopenhagena. Ravno k.j je posebni vlak cara hotel križati most med Lagem in Bohmenhofenom, je zapazil baje nek paznik iz ogibališč-a da je most zadelan. Z nadčloveškim naporom je mož odvalil zadržke, da je za m ogel vlak s čarom voziti naprej. Preiskava se je nemudoma pričela. ' B a v o n n e, 24. nov.y Pri Turnu so zaplenili francosk^ mejni stražniki pošiljatev MauJferjevih pušk, 1 streljiva in cele za\^je karlističn:h listov namenjene za baskiške pokrajine. Te baskiške pokrajine ob zalivu Viscave ob francoski meji so bile že od nekdaj središče karli-stičnega gibanja in v minulih šestih mesecih so se agitacije posebno živahno razvijale. Zapleujeni listi v španskem in ba3kiškem jeziku, so severnim pokrajinam obljubovali polno avtonomijo in vpripoznanje posebnih pravic. Don Carios oblju-buje nadalje narodno blagostanje, ktero je pod gospodarstvom Bour-bonov skoro čisto propalo, zopet oživiti in pravično sestavo obdače-nja vpeljati. Madrid, 24. nov. Zdravniki kraljice pravijo, da trpi na utruje^ nih ži cih in da je za njo neobhodno potrebno potovati v inozemstvo, da se zopet okrepča. Christina se brani, češ, da pod nikakimi pogoji ne zapusti deželo, ker se boji, da bi Carlisti njeno odsotnost ne porabili in že dolgo zapreteno vstajo ne prouzročili. Po neki zelo razširjeni vesti so Carlisti 12.000 pušk vtihotapili v deželo. Budimpešta, 24. nov. Minister znotrajnlh zadev Perezel je bil danes ranjen v dvoboju s poslancem Hollojem. Dvoboj je bil posledica nekega Perezelovega govora v državni zbornici, vsled kterega ae je čutil Hollo razžaljenega. Amsterdam, 24. nov. Mi-nolo noč ste bili dve ženski pod sumljivimi okoliščinam umorjeni. Trupli ste bili na enak način razmesarjeni, kakor pred nekoliko leti v okrožju \Vhite Chapel v Londonu, žrtve skrivnostnega zločinca takozvanega „Jack the Ripper". V slednjem času so se že štirje enaki slučaji pripetili in bati ee je, ako je Jack prišel preko kanala, da ne bi tu nadaljeval svoje krvave čine. Carigrad, 25. nov. Razni ministri so sultanu izročili epomenico, v kterej ga opozarjajo, da razmere v deželi niso povoljne, in da je potreba dati gotovih reform. Sultan je zaradi tega zelo nejevoljen jn hoče več ministrov odsloviti, akoravno mu bode težavno na ona mesta dobiti druzih, ker vsi odlični možje so za reforme. Haag, 25. nov. Mlada kraljica Vilhelmina, ktera je meseca septembra zasedla prestol, je neveBta in sicer se zaročila s prmcem Viljemom; častnikom garde. London, 25. nov. Prihodnjo spomlad bodo ruske vujne čete na Kitajskem zdatno pomnožene, kar se je pozvedo od dobro poučene vojaške avtoritete. V Port Arthur bodo imeli Rusi 50.000 mož raznih pojkov. Ta-lien-\van delajo vojašnice za 15. mož. Pariz, 25. nov. Kabinet je Bklenol najeti posojilo 270 mili jenov frankov, da napravijo indo-kitajsko železnično omrežje, železnice bodo zvezane z nameravanimi kitajskimi železnicami. Pariz, 25. uov. Malo da ne bi se danes kmalu pripetila velika nesreča slična požar bazarja. Med božjo službo v cerkvi St. Germain-des-Pres, v kterej je bilo vnliko mladih deklic, je hkrati ugasnola cine-matograf razsvetljava in nastal je nepopisen strah. Duhovniki so pomirili deklice na divjem begu, ali vsejedno jih je bilo v gnječi kakih 40manj ali večpoškod »vanih. Lesnika. Crtica i/ domačega živ ljenja. Spisal J. Fajiliga. Cez prag odvetniški pisarne doktorja Strele v Lukavci videl si malokdaj stopiti kmetskonogo. Bodisi da Strela ni rad prevzemal poslov ,,z dežele", ker je bil jako „lin" gospod in se je pisarna njegova kar svetila od snažnosti in elegance; greh in škoda bi se mu bilo menda zdelo, ako bi se bil prilično prikazal na svetlem njegovem parketu kak prašen ali blaten škorenj na kveder. Bodisi pa da seje ogibal uaš doktor ,,kmetavsov", ker premalo in težko plačujejo; saj ^ bil itakzdelom mestnih svojih klijen-tov preobložen. S kratka v pisarni doktorja Strele bil je kmet v obe« skromno zastopan. čeravno pa je bil doktorju Streli kmet nekakov tra v očeh, vendar se mu včasih dozdeva, da ga potrebuje, a to iz drugega uzroka. Ravuokar si je otrl težek in debel znoj s čela, ki mu je porosil vsled mučečih mislij. Okrog njega leže namreč akti na široko in dolgo razmetani; vidijo se mu kot širno — belo polje, po kterem mrgole črne črke in številke v vročem boji za in zoper obstanek človeški. Čuti se, kakor da bi stal sredi belopešče-ne puščave, kjer ni nikakovega sledu o vegetaciji. Solncežge neusmiljeno na njegovo teme, a ni ga diha od nikoder, ni je vodice studene, da bi si ohladil razbeljeno čelo. Kake bi to okrepčalo njega, ki mora kakor pribit ticati v tem mučnem stanji. —A zdajci, kakor iz tal pri-kipela, razširi se okoli njega blagodejna sočuata oaza ; hladen vetrič je prišumljal, srebern potočič s svojimi rosicami priškropil je mimo njega in—a! vzdihne iz globokih prBij in z dobrovoljnim nasmehom na lici ide proti vratom, koder je vstopil Juri Tlaka, oaza v pisarni doktorja Strele. „Dober dan, gospod doktor, dcS ber dan!" S temi besedami hiti kmetič proti gospodu doktorju ter suče v malej zadregi, z lahuo rude-čico na lici, v enomer kocinasti svoj klobuk v rokah. „Dobrodošli, Juri Tlaka, dobrodošli, sedite vendar! Kaj zopet novega? Ali je pobila toča pri vas, ali je bilo kaj deža? Kaka letina?" S takimi sladčicami obBipuje Strela Tlako in ga sili na stol. Streli je odleglo, Tlaka sede. V precej obširnem govoru pa začenja nat6 razpravljati svojo zadevo do doktorja Strele učene previdnosti. Med govorom, kterega je znal priprosti kmetič spretno in naravno pomakati v medico svojih dovtipov in posipavati jih z izvrstnimi prilikami, muzal se je Strela in z ujim cela pisarna z vidnim zadovoljem. V svojej povesti prestavil je Tlaka gospoda doktorja in njegove pisače z mizami in stoli vred pod sinje nebo na zeleno trato sredi bližnje vasi, kjer razprostira nad njihovimi glavami svoje široke veje stara — lesnika, da bi mu pisali pravdo. Juri Tlaka je bil eden onih origi- nalnih slovenskih typov, kakoršnih hrani naša zala domovina v bogate j meri, onih typov, ki b svojo prikaznijo vzbuzajo občo veselost, ku niti ni bilo besede iz njihovih ust. Bil je Juri Tlaka jedva star sedemintrideset let, a že vdovec. Pred dvema letoma pripetilo se je, daje prestopila prag njegove prijazne hiše bela žena ter mu odpeljala kar v enej noči ljubeznivejšo zakonsko polovico in dvoje otročičev tja v ono deželo, od koder se nikdo ne povrne, njega pa je pustila čisto samega. Hudo mu je bilo in mnogokrat je požiral kiuh s solzami po onej nesreči, r.li rana se mu je zopet kmalu zacelila, ker ni imel časa, da bi žaloval. Dela je imel čez glavo, ako je hotel krasno posestvo, ktero je podedoval za očetom, ohrauiti v onem zdravem stanji, v kakoršnem mu ga je dal iz svojih onemoglih rok njegov oče. V pridnosti in razumnosti pa je bil Juri Tlaka res pravi uzor slovenskega kmfta. Vsako pedenj svoje zemlje znal je porabiti v svojo korist, in lepo je bilo gledati njegovo last. Zategadel pa so se tudi cedile sline po njegovoj domačiji Jožetu Prolazniku, ki je stegoval svoj debi li vrat na nje govo zemljišče istotako kakor gosenica, ki hoče prelezti iz ene bili na drugo. Ali želje se oderuhu, ki je sicer mnogo lepih kmetij že bil spravil v svojo „harmoniko", gle-dč Tlakinega imetka niso izpolnile, če je tudi de i al zato mnogo naporov. „On je zvit, a jaz sem še bolj," d 'jal je Tlaka večkrat in tlesknol zadovoljno s prsti, potem ko &e je oprostil skušnjav Prelaznikovih; kajti Tlaka jo imel poleg svoje pridnosti, razumnosti in varčnosti še četrto lepo čednost, ktero pa dandanes pri slovenskih posestnikih že skoro često pogrešamo. Tlaka ni — pil žganja, one strupene in pogub-ljive pijače, po kterej se suši od dne do dne blagostan našega kmeta. Zato pa je bil naš kmetič brez dolga, uiti smeti ni bilo nanjegovej zemijiščnej knjigi, in prav srečno ter zadovoljuo bi bil živel, ako bi njegovega zlatega miru in zadovolj-nosti ne bila motila druga neprilika. Imel je sosedo — Lizo Škodarje-vo. Ta ženščina mu je grenila življenj«. V mogočnem objemu njegovoga razširjenega zemljišča tiščala se je peščica njene zemlje na treh straneh njegove meje. A to objemanje ni bilo podobno složnej uzajemno-sti m jd sosedi, marveč plenaželjnej grabljivosti krvoločne živali, ki z roparskimi nameni steza ostre svoje kremplje okrog sebe. Mnogokrat je imel Tlaka priliko zapaziti po-željivost Lize Skodar jeve na njegovo posestvo že tedaj, ko je bil . oženjen. Nekega jutra v jeseni, ko je zoreče sadje padulo z njegovih dreves, videl je „babo" s polnim predpasnikom odhajati z njegovega vrta iu lezti skozi ograjo v svoje se-lišče. Drugikrat je zopet opazoval, kako steguje tatica svoje pregrešne prste po lepej zelenjadi rastočej na njegovem vrtu in jo nosi svojej lač-nej živini. Takih in enakih prizorov moral je večkrat gledati. Ali Tlaka se tedaj za take malenkosti ni zmenil ter je molčal. Niti svojej ženi ni hotel praviti tega, ker je bil premiroljuben iu se bal, da Be ne vname med ženskami kakov prepir, kar se le prerado pripeti. Skušal pa je iznebiti se kragulja na drug način. Prigovarjal je Lizi, uaj mu svoje selišče proda, Ali ti pokusi so bili vedno brez uspeha. Liza se ni hotela gauoti s svojega gnezda, marveč je dejala, da je ne spravi sam peklenščak <»d todi, zraven pa je zvito pogledala Jurja Tlako in se na ves glas zasmejala. To tedaj. Ali odkar je postal Tlaka vdovec, ra-stla je z njegovim samstvom od dne do dne predrznost sosede Lize Sko-darjeveterse konečno tako povzdig-nola, da je bil Tlaka prisiljen, iskati si obrambe zoper tokrivoželj-no ptico pri pravici. (Dalje prihodnjič.) KOLEDAR za leto 1399 grč z delom h koncu, izdali ga bodemo sredi decembra. Prav zanimiv bode in rojake opozorujemo na njega. f Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: j Predsednik : JotarAesič, Box 266; I Podpredsednik : Gkokg Kotck ; I L tajnik: Ivam Govi«, Box 106; F IL „ Štefak Basovec ; Blagaj.: Matija Agmč, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: Johh Habjam ; Josv PreAirn, Boe 286 ; Josip Mantei. ; vsi stanujoči v ELY, 8t. LouisCo., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". Drobnosti. Umrl je v Hrenovicah dne 7. t. m ondotn» župnik čast. g. Alojzij Puc. N. p. v m.l • . * N e m & k a olika. Ljubljanski knez in Akof sh je vozil v Rim ter med potoma izstopil pri celovškem kneza iu škofa.Nemški nacijonalni poba lini so to izvohali ter napadli Akof ovo palačo s kamenjem. • • • V a ž n a u stanova. Slovenski mecen, gospod Josifi Gorup, je polotil 10. t. m. na c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani 30 K, stanje vlog 1,087.592 K 97 vin,, denarni promet 135.413 K 37 vin. • » Krsnj vidno nnpreduje. Naj- [bolj so Kranjčaui ponosni na svojo gimnazijo, ki Ateje letos že Aest razredov z štirimi paralelkami, in ki js tako napolnjena, dasedauje sicer pro*U»ruo poslopje t>ode komaj ladostovalo, kedar se Ae sedmi in osmi razred otvori ta. Skrbno mestno županstvo se bavi zdaj z vodovodom ; ker pitne vode večkrat v mestu primanjkuje, namerava se vodo ta mesto in n*kstere vasi iz Kokre napeljati. — Mestna hranilnica dobro napreduje iu ima že čez 10.000 gld. rezerve. Ker pa le na premičuine posojuje, namerava se ustanoviti ž ujo v zvezi še kredituo društvo, katero bi personalni kredit gojilo. Iu res zel6 razvita trgovina v Kranji le Ae takega društva ael6 potrebuje. • s * H u m o r 1 a p o v a. V posledni Atevilki smo sporočili o begu treh kaanencev iz kaznilDice v Kopru. Jedeu it te trojice, Car lini iz Bol-oana, j« ie naslednjega dne pa I svojim preganjalcem v roke, dočim se ostali dve kazniluiAki rastlini, Capirlo in LegiAa, ki bolj poznata U kraje, Ae vedno veselita zlate svobode i u jede u njiju je celo dal le tnamenje življenja od sebe. Ob kanala so namreč naAli ovoj v ka-4 terem je bila jedua obleka, kakor-^ioo nosijo kaznenei in pa listek, podpisan od Cepirlo-a. Na tem listku prosi namreč lopov poštenega najditelja, naj ta ovoj izroči re-t darstveuemu ravnateljstvu. Tej proAnji se je seveda ustreglo nemu-doma! • * • Vrhniška železnica ime la bo tri kolodvore ter se bo slovesno otvorila meseca julija 1899 Dela naglo napredujejo. • • • ■ t a j e r s k e novice. Obesil H dne 7. t. m. pri treh križih pod Botefom pri Celju nek H. Halb-Hr, pisar pri okrožuem sodišču Hestni godec. LahkomiAljeno Hsuje pri „maatui" plači Liralo H v obup in smrt. Zapušča ženo Kri nedorasle otroke. Govori ■di o večjem poueverjeuju, ven-Be bolj verjetno, da j« obupal Isniiaaja plače kot maaikant; Bila se j« namreč zadnje dni Ha premem ba pri mestni godbi: H se j« mižala plača kar nakrat Ho gld., če prav aolaaeli dosedaj • t 60—70 gld. Slabi časi! — Dne 31. okt. zgorelo je v Hodošah pri Ptuju poseatnikn Boštjanu Brodujak gospodarsko poslopje/, vso vsebiuo.— Po ljutomerski okolici potepalo se je že nad mesec dni krd^lce kradljivih Ciganov, ne da bi jih bilo mogoče zaj >ti. Ko pa so pred par tedni izvršili pri posestniku Jos. Slana drsen ulom, napravila se je obča gonja nanje ter so res zasačili cigaoskih 12 oseb, med temi šest moških. Oddani so sodišču. Koročke novice. Vlada je državnemu zboru izročila predloge 23 novih železnic III. vrste. Med njimi je tudi nameravana proga Sinčavas-Zelezua Kapla. Ždezuica bode 18 km. dolga. — „Narodna šola" v Velikovcu šteje letos 150 otrok. Lani jih je bilo 120. Število učencev raste od leta do leta. — Dnč 25. okt. je pogorela Nogradni-kova bajta na Viznoški gori pri Rudi. — Dnč 26. okt. je pogorel Ma-tevžnjakov hlev in skedenj v Kot-marivasi. Živino so rešili, krma pa je vsa zgorela. — Celovški m«etni zbor bode na dan cesarjeve petdesetletnice dne 2.dec. pogostil mestne uboge. — V Celovcu in celovški okolici med otroci še vedno razdajajo nalezljive bolezni. Zato je šolski obisk zelo uer«?deu, nekaj šol je zaprtih. — Kmetijsko zadrugo so ustanovili v Ukvah. — Cesar je daroval požarni brambi v Ločah 80 gld. * * * O u s m r t e n j u Matije R e-žeka ima ,,Slov. Narod" od 4. nov. nastopni dopia : Po današnji justitikaciji Matije Režka je bila mej ljudstvo razdelj« n i *odba, s ka- j tero ie bil justificirauec obsojen na smrt. Sodba se glasi: V imenu Njegovega Veličenstva cesarja! C. j kr. p trotna sodnija v Rudolfovem , je na obtožnico c. kr. državnega pravdmštva v Rudolfovem z dne 4 avgusta 1S98, dvignjeno proti Ma- i tiju Režeku zavoljo hudodelstva ; umora dne 27. avguBta 189S dognani glavni razpravi potem, ko so porotniki stavljenemu jim glavnemu vprašanju soglasno potrdili, spoznala za pravo * Matija Režek, tudi Lah in j>o domače Trebanjec imenovan, dne 21. fubruvarja 1876 na Griču pri Trebnjem rojen, samski duiuar, je kriv hudodelstva dognanoga zavratneg«* in razboj nega umora v smislu 134 in 135. odst. 1. in 2. kaz. zak. storjenega a tem, da je dne 24. julija na Gorjancih Martina Kostrevca z nakano, ga uamrtiti iu v svrho. da bi se polastil njegovih stvari j, zasedno s kamenom po č^iu vdaril, mu z ostrino kose več krvnih žil na vratu prerezal, vsled česar je ta na izkrvavenji umrl, — in muobjed-nem vso gotovino, nekaj špeha in hrušek in pipecvzel, in si prisvojil, — da je torej zoper človeka z namenom, ga usmrtiti iu iu se tujega blagi po siH zoper osebo polastiti, — zasedjlivo tako ravnal, da je vsled tega umrl, — ter se obsodi po § 136. I. odat. kaz. zak. na smrt na vešalih. Dejansko sta uje. Obsojeni Mat>ja Režek je zanikern, pijančevanju in tatviui udan, potuhnjen in silovit človek. Zaradi tatvine je bil že dvakrat sodno kaznovan. — Leta 1897. je s svojo lastil j materjo iz povoda, ker mu je očitala zanikerno življenje ter ga svarila, — hudo ravnal, iu nji kakor tudi osebam, ki sojo branili pred njim, silo delal in z nožem v roki nevarno žugal—- Zaradi teh silovitih dejanj z razsodbo c. kr. okrožne Bodnije v Rudolfovem z dne 24. marca 1897 zaradi hudodelstva javne posilnosti po $§ »3., 98. črka a iu b iu 99. kaz. zak. in preatopka hudobne po-Akodlje tuje lastnine po § 4tH kaz. zak. dosojeuo mu kazen lomesečne težke poostrene ječe je prestal v kaznilnici v Gradiški dne 22. maja 1898. Njegovo vedenje v kaznilnici ni kazalo, da ima namen, poboljšati se. — Vodstvo kaznilnice izročilo mu je po prestani kazni na prebitku 10 gld. 17 kr. Pri tej priliki dani mu opomin, naj zana-prej hodi prava pota, poslušal je mlačno in brezčutno, — kmalu pa tadi dejausko pokazal, da si opomina ni vzel k srcu. Komaj dva meseca je užival prostost, — že je storil groiodejatvo, radi katerega je sedaj obsojen. — V nedeljo dne 24. julija 1898 dopoladne Be je našlo na Gorjancih pod Sv. Jero kake tri ftetrt ure hodi od lesne tovarne proti Gaberju vjednem jarku deset korakov od pešpoti vstran zdračjem pokrito, na glavi in vratu grozovito razmesarjeno truplo vdovljeuega posetnika in očeta štirih uedoletnih otrok, Martina Kostrevca iz Ga-berja. S »dno zdravniška preiskava je ustanovila, da je Martin Kostrevc umri silovite smrti po tuji roki. — Mimo več drugih težkih poškodeb bile ste na čelu dve, prizadeti s trdim, topim orodjem, vsled katere so bile leva do vodnica, leva zu-najna, odvodnica in vreteneka odvodnica vratu prerezane, — ter je vsled izkrvavenja morala neizogibno nastopiti smrt. — Zdravniška zve-denca sta se določno izjavila, da je bil Martin Kostrevc najprej z udarcem na čelu omoten, — in da so mu šele potem bile prizadete druge poškodl>e. — Martin Kostrevc je bil odšel nekaj dni poprej od doma na delo na Hrvatsko, ter se s pri-služkom nekaj goldinarjev navedeno nedel jo zjutraj v družbi Matije R -žeka vračal domu. Mej potjo sta zajutrkovala v kantini lesne tovarne. — in od tod po pešpoti odšla proti Gaberji. Pri odhodu je imel | Marija Reže k nasajeno koso.— Pri! mrtvecu »e ni našlo nič denarja. — j Pod težo mnogih in od važnih osum-Ijajev pripoznal je Matija Režek v soglavji z navedenimi in drugimi ustanovitvami sodne preiskave, da je Martina Kostrevca umoril iu sicer v svrho, da seje polastil nje-g> >vegaduinarskega prislužka. Sklep svojega popotnega tovariša umoriti, storil je ž" v kantini lesne tovarne, | koje bil pri plačilu zapitka opazil, d:i ima Martin Kostrevc nekaj goldinarjev Da si pripravi za izvrši-1 t e v svojega sklepa pripravno orodje, sname mej potjo koso iz kosišča in p bere na skrivaj jedeu kamen; razgovarja se z Martinom Kostrev-c< ui prijateljsko o raznih stvareh, t-ko d:i ta še slutiti ue more, da mu preki kaka pogibelj. Kar nenadoma udar: Martina Kostrevca s kamnom s tako silo po čelu, da se ta zgrudi na tla. udari ga na tleh še jedenkrat s kamnom po čelu, zavlečeomotenega iz pešpoti vstran v je len jarek, ter ga jame tu b koso neusmiljeno nabijati iu ga rezati v vrat, da se do kraja prepriča, dai mrtev; vzame mrliču pipec, je-d"ii kos špeha, perišče hrušk iuvso gotovino, nekaj čez 6 gld.,odide naprej v s; >jzd mej potjo hladnokrvno povži je [>riropani špeh iu hruške, j Ker je Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo s klepom z dne 26. oktobra 1898 prepustilo svojemu na j višjemu sodueinu dvoru, naj vrši svoje najvišje sodstvo nad Matijem Režekom po zakouu, se je vsled naredbe cea. kr. najvišjega in ka-! s icijskega sodnega dvora na Dunaju z dne 29. oktobra 1898, št. 15 005 v začetku navedena smrtna sodba danes ob 7. uri zjutraj izvršila. * * * P e s požrl 10.000 mark. Nedavno je šef neke berolinske banke, gospod S., revidiral svojo blagajno. Odstranil seje za trenotek : ko se i je vrnil, grizel je njegov pes bankovce po sto mark, kat ^re je naš*l na pisalni mizi. Požrl jih je bil že sedem, torej 7000 mark, tri pa mu j je šef Že v. ^e raztrgane še potegnil iz gobca. * * * Premeten slepar. Nekemu pariškemu trgovcu dragih kamuov je prinesel nedavno priprosto oblečen gospod zavojček svetlih, plavih kamenjev. Juvelir je kamenje pro-1 gledal ter izjavil, da so pristni sa-lirji. „Take safirje delam kemično s.im", je dejal nezuanec strmečene-mu jnvelirju. „Ako se z menoj združite napravim vam takih kamenčkov kolikor hočete po 5 frankov komad, katere morete prodajati vsaj po 60 frankov. Trgovec je še eksperimentiral, potem pa, ko mu | je prinesel res še nekaj lepih safir-jev, sklenil s tujcem pogodbo. Trgovec seje zarezal plačati A milijona frankov za to, da mu tujec delal safirje. Trgovec mu je dal 200.000 fraukov, no, tujca ni bilo več na pregled. Tisti safirji so bili pristni, kajti tujec kupil jih je bil za par tisoč frankov pri drugem juvelirju ter osle paril trgovca za 200.000 frankov. •===——=—=========■■==—= Število prebivalcev vsega sveta po veri. Po najno-vejih izkazih vseučiliščnega profesorja dra. Jurašeka deli se človeštvo po svetu po veroizpoved a nju kakor sledi: Rimo-katoličanov 225 milijonov, grško-iztočnih 106 milijonov, protestantov 166 milijonov, ostalih kristijanov 8 milijonov, Zidov 11 milijonov, mohamedancev 175 milijonov, brahmanov 215 mi-lijono, buhistov 121 milijonov, kon-futsijoncev 301 milijonov, schinto-nistov 14 milijonov, paganov 173 milijonov. Kako lepo je biti kraljem! Ta poskus je napravil nekdo v Stuttgartu. Tamošnji kralj je pred kratkim odšel na potovanje. To je vedel tudi neki Stuttgartovec in je necega večera splezal skozi odprtno okno v prizemsko stanovanje kraljevo v njegovi palači, da poskusi, kako je biti kraljem. V jedne j spalnih dvoran se je nastavil prav prijetno, je pisal liste na papir s kraljevim grbom, si uažgal smotko, kakoršno kadi kralj, a nazadnje je legel spat v kraljevo postelj. V sega tega ni opazil nikdo, ker, kakor se govori, spi tamošnji kralj dobro in noče, da bi kdo mnogo pazil nanj. Preden je namišljeni kralj legnl v postelj, je še del svoje čevlje pred vrata, da Be mu osnažijo. Ko je vstal, je šel v Rpalni halji ua hodnik in je klical lakaje, naj mu poBtre-Žejo, seveda so ga mesto tega izro-|čili policiji. Tam se je skraja vedel kakor da je blazen, toda ko-j nečno, ko niso opazili na njem ničesar, kar bi potrjalo to domnevanje, je priznal, da je hotel samo za malo časa poskusiti, kako bi se počutil, ako bi bil kralj in kako se | spi v kraljevi dvorani. No, pa ka-j ko si spal? — vprašal ga je nekdo. Oh, kraljevski — je odgovoril on. ROJAKE v Cal umetu, Red Jacke-I tu in okolici opozornjemo na našega slovenskega fotografa I. Tanciga, kteri dela jako krasne slike iu po ceni. Za naš koledar za 1. 1899 je tudi napravil slike prav ! lepo. Le lepo svoji k svojim. G. Tancig podpira tudi društva in je vnet za napredek Slovencev. SLOVENCE oporozujemo na objavo novomeške hrauilnice, ktera posluje pet let, je sigurna in imela lani 700.230 gld. prometa. Nje rezervni zaklad znaša 6485 gld. Obe-sti so čistih 4 od sto. Fr. Sakser et Co. posreduje pošiljatve in vsa-kom potem pošlje hranilno knjigo. Listnica uredništva - Rojakom odpošljemo sedaj za 840.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. KJE JE? | PAVL ERŽEN, doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov v6 za njegov naslov I naj ga blagovoli naznaniti: Frank Jurjevčič, Box 113, Blocton, Ala. SLOVENSKO PRATIKO za leto imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jih dobe 100 za 86. Pošljite nam lahko znamke za „Pra-tiko." „GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. Ne\v York. - Francoska parobrodna družba Compapie Generale TMsatiaipe. Direktna črta do HAVRE - PARIŠ ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristauišča štv. 42 North River, ob Mor ton Street: La Bretague „ 26. La Touraine „ 3. dec. La Gascogne ,,10. ,, I La Champague „ 17. ,, La Bretagne ,, 24. ,, La Normandie „ 31. ,, Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BO WLIN G GREEN, NEW YORK. KNJIGE* ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako Be nam znesek naprej^ pošlje: Molitven i ki: Vrtec nebeški, z slonovo kostjo iD zlato obrezo, elegantno delo S1.5C Jezus govori, ravno taka vez $2.40 Hvalite Boga S 1.40 Dušni vodnik 81.50 Golgota in Getzemani 81.50 Kruh angeljski 60 ct. Duhovni studenec 55 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Duševni venček 60 ct. Vrtec nel>eški 60 ct. Spomin na Jezusa 30ct. Druge slov. knjige: Veliki katekizem lt> ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga 18 ct. A ve Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Sveta Genovefa, stara izdaja 20 ct. ,, nova ,, 16 ct. Baraga 40 ct. Perpetua 40 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in III. zvezek po 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. n „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Knjižica za mladino 18 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjfka 30 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct Stan lev v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Voj sk a J n aJTurškem 36 ct. Šaljivi Sloyenec 80 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Maršal grof Radeckv 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. Najdenček 20 ct. Cesar Maksimilijan 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. Črni bratje 20 ct. 100 pripovedek za mladino 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri računar 40 ct. Angleško-slovenpka slovnica (.Te-ram) SI. VELIKA PRATIKA za 1. t • 189*. 8 centov. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in oovestuib slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine p r o s t ■ , kt* - ■ vrste kdo želi. G led-; k j i ktere vrste jih tido želi naj uii pi.še p . cenik, pošljem ga vsakemu po-tt naprosto. Molitvenike iinam d 30 cent. do 82.25; posvetu« knjižic pa od 10 centov naprej; im.iai r i/.-lične podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mieh. Za BOŽIČ iu NOVO I.KT ) kaj marljivo rojaki pošilja . ve -sv -jim dragim v staro doni« vi ■ i'R SAKSER ET CO. 1 ftl i--h St. Ne\v Vork tudi v tem > -trež Slovencem: za 10<> izdelovanje VSAKOVRSTNIH SI.IK, za male iu velik-: za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsa koga. Izdeluj-m tuli raznovrstne IGLE ali broehea za ženske, ravno tak- hl:.K a možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam Blavnem občinstvu v Calumetu m 1 Konici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za -like 1 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Ya- >, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj deiimi! i n«' - iko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MI<:iIIOA>.V Mestna hranilnica v Novem Mesta obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4°|0 ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika ^t«'-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Sli.vene -. SCHNELLER Se PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okoliei, da odpreta z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO na 510PIN E ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem SCHNELLER & PLAUTZ, 519 Pine Street, Calumet, Mi< lu Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu ii okolici svoj lepo, na novo urejeni —^ SALOOA7 - na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Joiliet, lii.^ Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCiiillNGOVO ii l| PORTERJEVO PIVO, FINA VINA iu DOBRE PIJAČE kako. \VHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče ij to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novi S došli iz stare domoviue, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat ) SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Sč spoštovanjem Martin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTANVA & JACKSON STE., J0LL1ET, ILL. gJ* Slovenci! Ako pošljete de- ] nar v staro domovino, želite koga fcem dohiti, ali potujete doma, obrnite te na F. Sakaer Co. Vnem rojakom priporočam moj SALOON 1336 M A l\ STR., LA SALLE, ILL. v k tereni bodem t.»čil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za ziihavo j* ui razpolaganje rojakom tudi kegljišče, S pozdravom in odličuim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1-135 Main Str., I.* Salle, 111. Vsem Slovencem v AUeghenv, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STRUGO SOLIDNA ^ /i A J\ K A - CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je s -lidna v iz.Jačanju škode; ima svojega NOTARV PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,'kujme pogodbe, pr* skrbu-je dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilia DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodue črte. * GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER & CO. „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York, Pošilja točno in vestno DENAR V STARO DOMOVINO e • .. in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad pol tretji milijon goldinar, avstr. veljave. Pri v. ejih svotah in menjavi priporočamo meuj Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do « ige :,ii lini: i> t, m pa spremene ž, . znico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. v i" t ,rk ' r 1 ' ' P-onsvlvanije, t;rand Central, Lehig Vallev, Baltimor Ohio, Erie, Delava- r • Laka« :uia. \\ st Sh- re, U stern Ontario itd. X- poslušajte krivonosih agentov ; nesprejmite transfere iv. 1 t t \ pr da .ajo v dia^e, i nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do S3 /,,li' 11,1 -tl: Pn napravite kar sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno ali pi-ui^no naznanite, prihranite lej* ume. N« verujt.- nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali ka. druga.- . Pri na, g v ri vS£k<1< . t raj i- «an.o eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na števil k«» 10!» breeiiunJi Str na kom u (arlisie Street! v • ~ ll ••m ča-m lovi naše rojak- z našimi kove r tam i ljudilovci, kteri govore poljski, slovaški, hrvat -ki i t u. I ;d<> z-. ■ slabo kaj »v.-n^ki. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedeio m «»drejt., kar je že marsikdo okusil. J Ako - k »k f)Jtnik pripelje eez vodo t . j.- Iludson, kjer bo skoraj vse železniške postaje, naj se v--de na konjh.o zeleznico in k- ndukbriu r če, da vstavi na C ari i sle Str., potem ima le dva mala • *u d«, ii.ik n Kakor hitro na Greenuich Street stopi iz Carlisle Str set, kjer to pri našej offioe jenja vidi »»:»-'< višnjevo ta i" z napisom „Glas Naroda". _ -r—- ^ Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika ISO Greenicich Street, Neit York (f bližini tiskarne ,.tilr»* Nareda ). V naš"m hotelu ostanejo navadno SI« venci dohajajoči iz A vatri ie. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodue in železniške listke pe najnižjih eeuafa. KNflUTH, NACHGS & KOEHNE No. il VVilli&n Street. Hrodaja in pe>i?ja na vse del« *v*ta denarne nakaznice, nirnjice, ia dolžna pisna. I spo« I nje in isterjnje zapuščine in dolg* ve. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiakat moj ^^ SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v ktere m točim izvrstno ANHAKUŠER & BUSH PlVOali ST T OTim PIVO, dalj. FHI8TNO VIKo, FI.V VVBlSKEv" „„ijKE r imam na tazpolago dobre SMODKE. Rojaki, pose ti te me parkrat in prepričali se bodete o dobrei niiači tu postrežbi. J F J S poštovanjem M ike Krawl. 1206 Scott Street, Joliet,Ill. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od #45 do $100. Pri naročilih od 850 do $100 j - treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. DeJo 'garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridg« Street, JOLIET, I1J. THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do (»000 tvai ter vozijo iz JSTg-^jt- ^3To=c\Gezxo^ro ±zm_ ISToarpol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince". „Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. €ene: v Trst $2450. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlove« $28.50, Inšpiuk $20.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, -- NFW YORK. Denar pošiljamo'v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje groeerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke. Poseatuik je avstrijski Nemec, ! rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBEIl PIVO. Dobro prenočišče za potnike. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, Mich., je odprl TELIM® in prodaja na DEBELO (wholeeale) raznovrstna C A LIF O R NIŠ K A in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst. SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dol rim, E 1 g i n kolesovjem na 7 kamnov samo. . tf)i3.50 in na 15 kamnov samo i Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, 89. E. MADIS0N STREET. CUICAGO, ILL. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smod ke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo 3s:eglgisce. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker Btoril bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! BSe spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARMOLIA CIGAR FACT0RY, F. A. Dusohek lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. r Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Priče list). Naročila se veBtno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezpresu prosto in se pri sprejemu nič n plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. N -vci s<' tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda '. Moj nasloA je: F. A. DTJSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim I Spretni ajjentje s« sprejmo proti urinim pog-ojpm. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik BpMivMpmm, sedaj nastanjeni zdravnik na V So. East corner 10. Walnut Str, EAN8AS CITY5 MO. J kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik® zdravniškega društva in jeden najpriljuMjenejši zdravnik zaradi svojih ^H zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor todi vnanjili bolezmi. Glasoviti in pro- postal je predsed slavljeni zdrav- nik dveh večjih uik, ki se je iz- medicinskih za- učil in prejel d i- vodov in dobil je plomo na slove- glas svetovnega čih zdravniških zdravnika. Radi vseučiliščih vBe- tega naj se vsa- ču, Monakovem, kdo, ki boleha New Yorku,Phi- vsied onemoglo- ladelfiji itd. itd. sti, ali na prsih, je bil rojen v Sa- ušesih, očeh, ali moboru na Hr- srcu, želodcu,vo- vatskem, ima 25 denici, mrzlici, letno zdravniško glavobolu, nadu- skušnjo, zdravi hi, kataru, pluč- najtežje in naj- niči, oslabelosti, opasnejše člove- vsakovrstnihžeu ške bolezni. Pri- skih bolez ih šel je mlad v to itd. — naj obišče deželo, z žulji in ali se pismeno v bogatim znan- Dr. G. IVAN POIIEK, materinem jezi- jemin skušnjami ku obrne na svojega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. Ou je na s±;oi3i m o ±io_ stotine * nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod! ^ Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blazina, Canion Ferry, Mont. * m ~ •_*'■- Dr. G. IVAJS POHBJm seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok fl v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo lfl zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, lfl se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to ]fl| dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krV zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, M So. East 10. \Valnut Str., KANSAS CITY, I Missoun