DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 48
Trst-Gorica, 1. decembra 1957
„NIČESAR m, KAR BI BILO BOLJ ŠKODLJIVO KOT SO FRAZE. O MIROLJUBNOSTI NARODOV. VSE TO JE SAMO SLADKO SANJARJENJE '«
V. I. LENIN, 191»
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Človeštvu V vednost in optoin Se nekaj pripomb
Dva moskovska proglasa, za komuniste zaobljubi, za druge grožnji
Ko je Hitler objavil »Meta Kanvpf«, so mnogi smatrali, to knjigo za golo propagandno čtivo, ki vsebuje, prazne obljube in .pozive. Menili so, da je pač napisano zato, da elektrizira množice, ne pa z namenom, da (bi njegov avtor to kdaj poskusil uresničiti. Usoda je hotela druga>-( če. Hitler je točko za. točko uresničeval svoj program, toliko lažje, ker so celo odgovorni državniki -bili prepričani, da kot politik ne bo hodil po poti, ki jo je teko odkrito vnaprej naznačil. Samo s »krajnim naporom vseh svojih sil in s potoki (krvi je svobodni svet preprečil, da hi nacistični Fuehrer izpeljal svoje načrte do kraja.
Danes pa svet ni več tako naiven.. In1 nevarno bi telo, ko bi bili To nam dokazuj« na eni strani odmev, na drugi pa vsebina dveh prav gotovo zgodovinskih proglasov, ki so jtih izdali komunisti kot rezultat svojega srečanje in posvetovanja v Moskvi, kjer so se zbrali ina proslavo štiridesetletnice revolucije, ki jih je prva pripeljala na oblast.
(Delegacije 'komunističnih partij, ki so bile v Moskvi, so namreč izkoristile svoj obisk 'za obravnavanje vprašanj, 'ki jih zanimajo. In kot rezultat teh vprašanj so ob koncu preteklega tedna objavili Manifest miru in Deklaracijo partij dvanajstih dežel. Manifest so podpisale delegacije vseh .komunističnih strank iz raznih delov sveta, ki so se udeležile moskovskega romanja, tudi Jugoslavija. Deklaracijo pa je podpisalo samo dvanajst komunističnih .strank, ki so v svojih državah na oblasti, vendar brez Jugoslavije, s.-.katero bi jih sicer bilo trinajst. Manifest podaja skupno 'komunistično gleda-oje na najvažnejše mednarodne probleme, medtem ko je Deklaraciji namenjeno, da postane novo sveto pismo komunistične taktike in politike .prihodnjih let. Jugoslavija naj bi deklaracije, baijč ne hotela podpisati, ker so v njej obsodili revizionizem.
Manifest miru
Da .Jugoslavije pri odklonitvi podpisa . n& Deklaracijo gotovo niso vodili obziri do Združenih držav, dokazuje že sam Manifest miru, ki izredno- ostro obtožuje A-meriko. Komunisti z Manifestom pogrevajo svojo mirovno ofenzivo, ker se zavedajo, kako ljuba so ljudem takšna* stremljenja. Pri tem seveda ugotavljajo, da Sovjetska zveza., Kitajska ali katerakoli socialistična dežela sploh ne morejo ogražati miru, ker so tam »na oblasti delavci in kmetje, ki so v vseh vojnah prispevali nejvečje žrtve«. Zagotavljajo, da socialistične dežele nočejo nikomur vsiliti svojega družbenega reda. Ko nato še krepko pohvalijo moč in vlogo Sovjetske zveze in Ljudske Kitajske, pa prehajajo v Manifestu miru na. oster napad proti Združenem državam in sploh zahodnemu svetu. Pravijo, da so »na vojni interesi-,rani, da o vojni sanjarijo kapitalistični monopoli... Pod pritiskom teh kapitalističnih monopolov, zlasti ameriških, vladajoči krogi nekih kapitalističnih držav odklanjajo predloge o razorožitvi... Na tisoče časnikov in radijskih postaj dan za dnem trdi narodom Združenih držav, Velike Britanije, (Francije, Italije in drugih kapitalističnih dežel, de ..svetovni komunizem” bajč ogroža njihovo svobodo, njihov način življenja in njihov mirni Obstoj.« Manifest konča « pozivom, naj narodi. zaupajo komunistom, ki ponujajo roko »vsem ljudem dobre volje«.
Kako se itQ In še mnogo podobnega bere v listini nad podpisom komunistične Jugoslavije, ki so " prav Združene držar ve in druge »kapitalistične dežele« v najtežjih trenutkih širokogrudno pomagale, ne da bi zato od trenutnih oblastnikov zahtevale najmanjšo spremembo njihovega komunističnega režima ali odstop od neblokovske zunanjepolitične linije, je posebno vprašanje. Ce se bo po tem, kar je Izšlo v. Moskvi, našel še kdo, ki bo trdil, da je Titovo, Kardeljevo ali Ramko-vlčevo srce bolj na strani Zahoda kot na strani Kremlja, potem takemu res samo Bog pomagai, kajti dokazal bo, da si sam me fltare.
Deklaracija partij
dvanajstih dežel
Kar se same komunistične miroljubnosti tiče, pa je Je 'bolj poučna 'Deklaracija partij dvanajstih dežel. Razdeljena je nekako na (Hiri dele.
V prvem napoveduje neizogibno zmago komunizma, ki je izpričal, »de. je mnogo 'boljši družbeni sistem kot kapitalizem«. Kako, nam dokazuje' beda živečih ljudi in reke beguncev, ki nikakor ne mara jo usahniti!
V drugem delt' obravnava Dekla/racija ohranitev miru ln seveda poziva na odpor proti Združenim državam, v katerih skušajo »nekatere agresivne skupine zbrati okoli sebe vse reakcionarne sile sveta«. Zahod naj bi bil 'kriv za. tekmo v oboroževanju. In to naj bi verjeli potem, ko smo doživeli državni udar Češkem, .n pad na Kore,ji, likvidacijo svobode in, neodvisnosti ;seh vzhodnoevropskih na-
rodov, ki so se znašli v sovjetskem vpliv-nostnem območju? Seveda, za gospodarje 'Kremlja je danes imperialist in tako rekoč vojni zločinec vsak, ki se količkaj pripravlja, da se v primeru potrebe u-pre sovjetskim načrtom.
V- tretjem delu ohravnava Deklaracija, odnose med komunističnimi deželami. Pri tem poudarja enotnost komunistične skupnosti, pravi pa, da morajo komunistične in delavske partije socialističnih dežel uporabljati splošne zakone, ki u-smerjajo socialistično revolucijo in socia-, listično izgradnjo v: skladu s konkretnimi pogoji teh dežel, pri čemer se morajo ena od druge Učiti in Izmenjavati izkušnje. S tem je posameznim komunističnim partijam in režimom priznana, avtonomija, ki je pa močno omejema z naslednjim odstavkom, v katerem je rečeno, da je za komuniste glavna nevarnost revizionizem. Revizionisti pa so zai komuniste vsi, ki so pripravljeni zavreči Leninova načela o partijski organizaciji, predvsem pa načelo partijskega centralizma, z drugimi besedami :in točneje partijske diktature. To so tisti, raki hočejo — kakor pravi Deklaracija — spremeniti komunistično partijo iz .borbene revolucionarne onganizacije v neke vrste debatno društvo«. S tem so komunistični veljaki obsodili vse Djilase, razne naivneže, ki verujejo v možnost demokratizacije komunizma, pa tudi Gomulko, ki je šel v svo-f jem »revizionizmu«, vsaj pred letom dni, veliko delj' kot Tito, ki te deklaracije ni podpisal.
V	četrtem delu poziva Deklaracija socialiste, naj sodelujejo * komunisti, napoveduje. še enkrat .zmago komunizma, do katere pa lahko pride na »miren« in na »nemiroljuben« način. Značilni sta ti dve •besedi,, p katerima se komunistična, miroljubnost končno popolnoma razkrije!
Deklaracija ugotavlja., da ima delavski razred v nekaterih deželah vse možnosti, da doseže večino v parlamentu in s tem pretvori to .ustanovo iz »orodja ■izkoriščevalcev« v orodje, ki naj koristi delovnemu ljudstvu. »Toda v razmerah, ko se vladajoči razredi zatekajo 'k nasilju nad ljudstvom -k pravi .Deklaracija —, je; nujco potrebno imeti pred očmi tudi drugo možnost — nemiroljubni prehod v socializem. Leninizem uči, zgodovinska, ■izkušnja pa potrjuje, da se vladajoči razredi ne odrekajo prostovoljno oblasti. Stopnja surovosti in oblike ' razrednega 'boja v teh razmerah ne bodo toliko odvisne od proletariata, kolikor od odpora reakcionarnih, krogov proti volji pretežne večine ljudstva, odvisna .bo od uporabe nasilja teh krogov v tej ali oni etapi borbe za socializem.«
Govorica Deklaracije is več kot odkrita: komunisti napovedujejo, da morajo zmagati, da morajo povsod zmagati. Ce se kdo temu upira, naj si sam pripis«, po-
sledice, kajti če ne bo slo zlepa, 'bodo komunisti prigrabili oblast zgrda, ne izbirajoč sredstvi. Komunizem mora prevladati, pa naj bo na .»miroljuben« ali »nemiroljuben« način- Moskovski Manifest miru in Deklaracij .partij dvanajstih dežel tareij nista proglas« miru in koeksistence, Aemveč pravo vojna napoved vsemu nekomunističnemu svetu, ki v tem položaju ne sme in ne more storiti dru-( gega,_ kot da strne svoje vrsta v povečani skrbi za svojo varnost. To je edino realno tolmačenje in neizogibni zaključek, ki ga narekujeta abe moskovski poslanici.
Eisenhower bolan
V	Waehingtonu je Bela hita pretekli torek objavila, da je pi-edsednik Ei-semhowerr obolel na zaprtju majhne možganske arterije, zaradi česar ni mogel govoriti. Težava pa se je te V prvih 24 urah precej zmanjšala. Obolelost, ki je lažjega in prehodnega Značaja, pripisujejo posledicam prejšnjih srčnih napadov, ki jih je predsednik Eisenhauter u-frripel.	>
Vprašanje razorožitve
Važno vprršanje razorožitve se še vedno ni premaknilo z mrtve točke, čeprav je Glavna skupščina Združenih narodov z veliko večino potrdila predlog za ustanovitev razorožitvenega odbora 25 članic, v katerem bi bili zastopam tudi Jugoslavija in Italija.
Štirinajst dni je minilo od beot grajskega zasedanja Mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta za narodne manjšine na Tržaškem ozemlju. To je dovolj dolg čas, da bi lahko že razpolat g ali vsaj s približnimi podatki o sklepih, uspehih ali neuspehih tega jugoslovansko*italijanskega sestanka. Vkljub temu pa vlada o vsem še popolna neizvesfnost in zato si moramo pač pomagati s tem, kar je bilo rečeno in kar se govori.	>
Uradno poročilo o zasedanju, ki je trajalo od 6. do 16. novem? bra, je vedelo povedati samo, da so razpravljali »o vprašanjih, ki sta jih predložili obe vladi v zvet zi z organizacijo šolstva in upot rabe jezika jugoslovanske in it a: lijanske narodnostne skupine na področju pod upravo Italije, os ziroma Jugoslavije. Proučevane so bile tudi nekatere pritožbe posameznikov in organizacij.« Ob zaključku pa sledi splošna ut gotovitev, da je »celotno zaset danje potekalo v ozračju medset bojnega razumevanja ter pozU tivnega in prisrčnega sodelovat nja«. Če odštejemo torej lepe in
-v:-;".
K ni** H j:*
■s fttongat&k« yua< republ.k*
UPimK
3 čt h tlim
' M
Pl o m unij
Koreja
TKva
iHcarpaUjkn H
Bukovina
Bili
Področja ped (evjeisltim r)8dxor*t*om Področja, ki so si jih So*j*«> prilastiti Pntiro&j« XDA » prlrtiurjslnortt marilu ‘
POZOR! Rusi, PoljOki, Bolgari, Cehi, Slovaki in drugi številni podjairmljenci, NE POZABITE: »Ce nekateri pripovedujejo, da nekateri narodi še niso zreli za samostojnost, se tim lahko samo posmehnem.*	HRUSCEV 21. V. 1966.
Dogodki
po svetu
J
PREOSNOVE AVSTRIJSKIH SOCIALISTOV. V Solnogmdu so na kongresu zborovali avstrijski socialisti. Posebna komisija je izdelala načrt za popolno pre-o s nav o strankinega■ programa. Avstrijski socialisti, tako pravi osnutek novega pror grurrui, niso danes več razredna stranka marksističnega obdobja v. preteklosti, pač pa ljudska stranka vseh delovnih ljudi. Svojo preosnovo utemeljujejo avstrijski socialisti z dejstvom, da se je moderna družba popolnoma drugače razvijilla, kakor pa je to napovedoval Karel Marx v svojem komunističnem manifestu. Marksizma pa avstrijski socialisti s tem niso povsem zavrgli, pač pa so se od njega močno oddaljili. Strankin ideolog Ka-ut-sky je na neki tiskovni konferenci izjavil, da današnji socializem ne more več uspešno delovati s starimi marksističnimi pojmovanji in predstavami. Demokratični marksizem je po zgodovinskih vidikih nezdružljiv s komunizmom, zato pa je tudi najučinkoviteje« tila proti komunizmu. Demokratični socializem je v nasprotju s starim avstrijskim marksizmom pripravljen sodelovati z usemi verskimi in svetovnonazorskimi gibanji. Po novih socialističnih načelih morajo biti sindikalne organizacije nepolitične ‘ustanove, pristop pa prostovoljen.
NOVI NAČRTI ZA SKJUPNO EVROPSKO AiRMADO. Za 16. december je sklicana v Parizu konferenca vladnih poglavarjev vseh članic organizacije NATO. Francoski zastopniki so izdelali osnutek Za vzporeditev meh vojaških sil in virov. Nemški zunanji minister vonv Brentano je o tej zadevi razpravljal v WashingtcMu z zunanjim ministrom Dullesom. Novi načrt zasleduje naslednje cilje: 1) Cim večjo integracijo, posebno vojaških sil in odgovarjajočih pomožnih sredstev za vzpostavitev »Evropske armade«. 2) Kljub temu bi posamezne države ohrmjle v omejenem obsegu pravico samoodločanja. 3) Koordinacija političnih in vojaških sil, ki
pa je ne bi smele zavirati birokratične ustanove.
NEMIR NA BLK5NJEM VZHODU. Egiptovski diktator Naser udarja z divja silo po propagandnem bobnu proti mali Jordaniji, ki se je pred poldrugim letom po Zaslugi mladega in energičnega kralja Huseina ubranila egiptovskega varuštva. Pis,uni in kričači v Kairu obkladajo sedaj Huseina in njegovo družino z najnesram-nejštmi psovkami. Javno hujskajo državljane k umoru kraljevske družine. Naser uspešno izkorišča nezadovoljstvo palestinskih beguncev, t. j. dve tretjini jordanskega prebivalstva, da bi prekucnil ne preveč trden jordanski prestol. Tu ne gre samo za jordanski prestol, pač pa za zahodni položaj v predsobi petrolejskih vrelcev. V Moskvi se še vedno pogaja e-giptovski vojni minister Amer z boljše-viškimi poglavarji. Medtem pa Naser pridno lovi in zapira komuniste po vsem egiptovskem ozemlju. Pesek v oči Američanom, saj se ameriški ravnatelj Svetovne banke, mr. Black, pogaja v Kairu za dolarska posojila egiptovskemu diktatorju.
'TUDI SOVJETSKI TOPOLI NE RASTEJO V NEBO. Prvi vsemirski potnik, sibirska psica hajka, je v sputniku it. 2 poginila »zaradi pomanjkanja kisiku«. Pred tem so sovjetski in tudi naši komunisti na dolgo in široko kričali, da bodo psico katapultirali na zemljo. S tem seveda ne M smeli podcenjevati ruskih raziskovalcev in učenjakov. Le komunistični propagandisti so ponbvno potrdili svojo resnicoljubno veljavo, in to zadostuje. ZAMENJAVA CBSK. PREDSEDSTVA. Po smrti Antonima Zapotockega so našli drugega, kair pa ni prav nič važno za svetovno politiko. Satelit ostaja satelit, ki poslušno izvaja sovjetska povelja. Vendar je češkoslovaška retmblika edina sovjetska kolonija, ki še ne pozna kolektivnega državnega vodstva. Tam imajo še vedno predsednika in ne .kolektivnega prezidija.
TiTOVA BOLEZEN je sprožila govorice p skoraišnjih izpremembah v vrhovih jugoslovanske politike. Tito nai bi v bodoče obdržal samo predsedništva republike, medtem ko bi predsedstvo vlade prevzel
Kardelj, generalno tajništvo partije pa Rankovič. Da bi Titu vkljub temu ohranili visok položaj v partiji, naj bi ustanovili funkcijo partijskega predsednika. Tako bi bil Tito predsednik partije in vrhovni predstavnik države, vse dejanskq delovne in naporne funkcije pa bi prevzeli njegovi najožyi sodelavci. Zaenkrat so pa zdravniki predpisali Titu milejše podnebje in jugoslovanski diktator se bo umaknil iz Beograda na Brione. Prvotno se je sicer govorilo da bo odšel v tujino, na kakšno novo potovanje v tropske de-žele. Jugoslovanski predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je zanikal te govorice.
SEVERNA AFRIKA IN FRANCUA naj bi uredile svoje razmerje z novimi poganjanji. Tako predlagata predsednik Tuniške republike, Habib Burgiba, in maroški sultan Mohamed V., ki sta ponudila Franciji svoje posredovanje za ureditev alžirskega spora. Pogoj za dosedo sporazuma je seveda pripaznanje pravice alžirskega naroda mu neodvisnost. To pa Francija odklanja, čeprav so ji ponudili, da bi to pripoznala šele po pogajdnfih in ne pred njimi, kakor je doslej zahtevala Alžirska osvobodilna fronta.
JUŽNA TIROLSKA je zadnje tedne zopet skalila- vode med Italijo in Avstrijo, Spor se še vedno suče okoli vprašanja priseljevanja italijanskih delavcev ta Južno Tirolsko. V zvezi s tem in še nekaterimi drugimi manjšinskimi zahtevami so jui natirolski Nemci sklicali predzadnjo nedeljo protestno zborovanje v Boemu. Organi javne varnosti so demonstrantom preprečili dostop v mesto. V torek je po bocenskih ulicah demomstrirala italijanska mladina, seveda z drugačnimi gesli. Ozračje je postalo napeto. V njem je prišlo do vsega obžalovanja vrednega atentata na grob pokojnega italijanskega senatorja, ki je med drugim bil avtor italijanskega poimenovanja krajev in gard Jušne Tirolske. Italijanske stranke in organizacije so seveda takoj sklicale nove demonstracije. Na nnh so postavili nove zahteve za omejitev delovanja, južnatirol-ske Ljudske stranke (Volkspartei), kateri pripisujejo vso krivdo, čeprav jo ta odklanja.
vljudnostne fraze, otipljivega ni nič. Razlaga je bila pri roki: skle* pi odbora, ki je le posvetovalni organ obeh vlad, so pač tajni, razkrili jih bodo šele ukrepi ot beh vlad, ki bodo seveda javni.
Vse to bi seveda držalo in bi ne rušilo upov, ko bi ne sledile razne izjave in vesti. Tako je jtis goslovanski generalni konzul v Trstu, ki je na tem sestanku vo* dil jugoslovansko delegacijo, Še v Beogradu dejal, da sicer »ne more govoriti o konkretnih u» spehih tega zasedanja«, želel pa je istočasno poudariti »svoje najgloblje prepričanje, da se je zasedanje končalo z uspehom.«
Priznati je pač treba, da gre to dvoje malo slabo skupaj, saj gre za diplomatski frazi, od kat terih ena podira to, kar postavt Ija druga.
Bolj nedvoumen je bil tržaški radio. Ta je prav tako povedal, da so priporočila odbora tajna in da jih morata odobriti prU stojni vladi. Dodal pa je, da je italijansko poslanstvo na beos grajskem zasedanju zahtevalo jamstva za ohranitev italijanske šole na področju »B« ter svobod* ni razvoj italijanske kulturne de» javnosti v Istri. Jugoslovansko odposlanstvo pa je vztrajalo pri uvedbi dvojezičnosti na italijant skem delu Tržaškega ozemlja. V obeh teh vprašanjih pa ni — po vesti tržaškega radia — Mešani odbor prišel do nobenega za* ključka.
Ko vemo, da sta to bila prav? zaprav glavna predmeta beograji skega zasedanja Mešanega odt bora, ni ravno razveseljivo, da o‘ njih ni prišlo do soglasnih zat ključkov in priporočil.
In da bo mera negativnih zat ključkov polna, smo preteklo sot boto v tržaškem radiu poslušali še izredno pametno komentira* nje njegovega dopisnika, ki se je povzpel do trditve, da ratifikat cija londonskih sporazumov po italijanskem parlamentu sploh ni potrebna, ker je veliko med* narodnih sporazumov, za katere se ne zahteva, da bi jih parlat meni posebej odobril. Seveda se ta pametnjakovič ni vprašal, za* kaj potem italijanska sodišča določil londonskih sporazumov sploh ne marajo upoštevati, zat kaj so takega mnenja tudi razni univerzitetni profesorji javnega in ustavnega prava, in zakaj je nekdanji italijanski politični svetovalec pri bivši Zavezniški vojaški upravi, prof. Diego De Castro, izjavil, da je pač skrajni čas, da bi londonske sporazume ratificirali in jim s tem dali za* konsko moč? Ali so vsi ti res sat mi nevedneži?
Potem, ko so na beograjskem sestanku nedvomno razpravljali tudi o tem vprašanju, je takšno stališče, kakor je prišlo do izrat za v komentarju politično strot go nadzorovanega tržaškega ra* dia, vse prej kot zadovoljivo.
Edini pozitivni znak za vsaj delen uspeh beograjskega zase* danja naj bi bila doslej okrožnit ca, s katero je generalni komisar Palamara razložil, da prepoved »tujih« imen ne velja za Slovane, ki živč na Tržaškem. S tem pa svojega dekreta št. 173 od 10. okt tobra 1957 ni razveljavil. Ta je še vedno pravomočen in vsaka okrožnica lahko zopet izbriše to, kar je ena okrožnica nekako prU krito in sramežljivo ukazala. Za dokaz, da bi krajevne državne oblasti že izpremenile svoje dot sedanje odklonilno satlišče do Memoranduma, je takšna okrožt nica premalo. In dokler /eca dot kaza ne dobe, so tržaški Slovens ci upravičeno zaskrbljeni. * * *
. v -	ESI	1	[ z G O R» 1 - - »" — < i j* \	. S 4C 1	E;.0 A !
Notranji položaj
jem-niškem zakonu in so se žei zedinili o
Delovanje političnih s-trank postaja v pripravljanju na državnozborske volitve vedno bolj živahno, ker si več ali manj vse .prizadevajo predstaviti se volivcem z zanimivim in ustreznim programom. Glavni del volilne propagande po razpisu volitev utegne hiti tokrat res zelo zanimiv zaradi njegove novosti, saj napovedujejo, da se bodo na primer liberalci poslužili ameriškega načina propagande, monarhist Lauro, ki je silno bogat in ne Štedi pri izdatkih, pa je baje naročil pri tvomicah FIAT posebne kolone najmodernejših pullmanov, urejenih v prave hotele s vsem komfortom, od spalnic s kopalnicami do jedilnic, sprejemnic in posvetovalnic.
S takimi kolonami pullmanov misli Lauro krožiti po vsej Italiji in vršiti propagando za svojo ljudsko monarhistično stranko. Demokristjani pa se mislijo po-služiti zadnjega nemškega Adena-uerjeve-ga sistema volilne propagande, ki je tudi temeljil na ameriškem sistemu in na psihološki izrabi trenutnega položaja med propagando. Tako mislijo oni priti zadnji dan z volilnim programom, da izrabijo vrzeli programov drugih strank.
Borba se predvideva na vsak način ze-
lo	živahna in ostra.
Neki Edi lip Rti s coni je objavil odprto pismo demokristjanskemu tajniku Fanfa-rnju v reviji »Gente« štev. 9 od 28. novembra, v katerem pravi med drugim, da je demokristjanska- stranka marjetica strank, od katerih niso nekatere prav nič krščanske. In tudi, če bi hoteli vse te skupine povezati v neko enotnost, bi vsekakor našli v glavnem še vedno dve stranki: krščansko socialistično in krščansko liberalno. Da se stranka ohrani pri svojem poslanstvu izaščitnice in pred-stavnice resnične demokracije, predlaga Rusconi Fanfanij-u, naj- pomete z vsemi tistimi, ki iščejo v stranki samo osebno korist, in naj izbere take kandidate za volitve, ki bi res uživali zaupanje volivcev in jim dali jamstvo bodočega resnega in pametnega- delovanja v parlamentu.
•Nenni je v nedeljo 24. novembra proslavil stoletnico rojstva velikega socialističnega ideologa in voditelja Filippa. T-u-ratija in med drugim odločno ohsodil •boljševiške zablode ter izjavil, da se borba ‘Socialistov ne more, vršiti kot samo v okviru demokracije in po demokratičnem načinu. To naj bi pomenilo, da se je Nen-nl zares postavil proti komunistom ‘zaradi njihove nedemokratičnosti in nasilnega sistema borbe za uspeh in dosego oblasti.
Tudi v senatu in poslanski zbornici, .so v torek 26. novembra proslavili stoletnico rojstva in petindvajsetletnico smrti Filippa Turatija. Govorniki so vsi podčrtali nedvomno vztrajnost T-uratija na liniji demokracije in svobode. Umrl je v Franciji, kamor se je zatekel pred fašističnim nasiljem in od -tam vodil borbo proti fašizmu.
V	nedeljo 24. novembra so se vršile volitve v nekaterih občinah in tudi v dveh okrožjih za izvolitev umrlih provincal--n-ih svetovalcev. Pokazal so, da so demokristjani napredovali na 38 odst. (od prejšnjih 33 odst.), komunisti rahlo napredovali in tak tudi socialisti in republikanci. ‘Nazadovali pa so desničarji, zlasti, misimovci. To naj bi bil prikaz bodoče usmerjenosti volivcev na državnozborskih volitvah. Toda ta dokaz ne potrjuje mnenja in želje nekaterih krogov, da bi demokristjani odnesli absolutno večino galsov.
V KLETI — Vino bomo čimprej pretočili, vsekakor pa do ‘božiča. Da se vino dobro sčisti, bomo ob lepem im mrzlem vremenu odprli okna kleti iza nekaj dni: mraz bo vino popolnoma sčistil. Nato vino pretočimo. 'Seveda moramo pretočiti v popolnoma zdrave in čiste sode. Ce smo dodali moštu btsulfita a-li kakega drugega podobnega sredstva za pospešanje vretja, moramo ob tem prvem pretakanju viha dobro prezračiti im pretočiti skozi bakreno posodo. Na itt način odvzamemo vinu duh po žveplu ali gnilobi. Sod, v katerega bomo pretočili vino, zažveplamo z enim azbestnim trakcem na približno 3 hi vsebine: žvepleni dim odvzame vinu duh po žveplu, ki- ga vinu pusti bisulfit. Is soda pretočimo samo čisto vino In vso ostalo goščo pospravimo v sod ter jo bomo sfiltrirall. iSodi, v katere smo pretočili vino, morajo biti vedno polni, ker bi se sicer vino pokvarilo.
V SADOVNJAKU - V zimskem času, zlasti če zapSde sneg, zajed radi glodajo mlada drevesca, posebno mlade breskve. Da drevesca obvarujemo pred tako okva-j no, ‘namažemo deblo do enega metra vi-
Uspeh peishega koncerta
Pevski koncert, ki ga je priredil zbor »Lojze Bratuž« Slov. kat. prosvetnega društva iz Gorice v soboto in v nedeljo, 23. in 24. novembra, je bil zadovoljivo obiskan im je tudi dobro uspel.
razlogih, ki naj hi dali lastniku pravico razveljaviti pogodbo, in najemovelcu * (kmetu) zemljo vzeti. Zdaj je na vrsti še vprašanje dobe veljavnosti kmetskih najemninskih pogodb. Ali časovna ali pa Lajna veljavnost? Levičarji vztrajajo na trajnosti, drugi pa na časovnosti. Zmagali bodo verjetno ti zadnji, ker razpolagajo iz večino glasov.
Seja obč sveta s Sovodnjak
PRORAČUN ZA L. 1958 PREDVIDEVA 7 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA
V	petek zvečer 22. novembra se je vršila v Sovodnjah seja občinskega, sveta, na kateri so .potrdili sklep odbora, da se naloži 5000 lir najemnine za leti 1956 in '1957 jsa. prehod živine po občinskem svetu pri, napajanju i Vipavi. Potrdili so tudi sklep o nagradi Cerkvenikom, i,n sicer po 50.000 lir vsem skupaj in- za- vsako leto,' 1956 in 1957. Zavrnili pa. so prošnjo gg. Zorze-tti in JDezors za dovoljenje, da bi -nakopavala pesek in gramoz v Boške-tu pri Soči. O zadevi vodnjakov v Rupi in ,na- -Peči, je svetovalec g. Karel Cernic predlagal, naj bi najeli izvedenca, da. u-gotovi, zakaj pravzaprav manjka vode v vodnjakih. Zupan je g. Černiču .zagotovil, -da je za to ugotovitev že naprošen inženir vodnega konzorcija CAiFO, ki bo izvršil' ogled y prihodnjih dneh. Preskrba prostorov za materinski ambulaioirij bo stala 309.000 lir, -ker pa boste prispevali tudi. prefektura in provinca, pade na obč'no le kakih 60.000 lir stroškov, in v tem oziru je Svet sklep potrdil.
Šolskemu patronatu so odobrili po 15 tisoč lir prispevka za vsako leto, 1956 in 1957. Nadalje je svet -imenoval občinski gradbeni odbor An potrdil delovno sredi-
Pretekle dni se je dogodil na Tito-lskem atentat -na grobu pokojnega senatorja To-lomai-a-, ki leži ob cesti doline Fiemme (Val Fiemme). Krivcev niso izsledili in domnevajo, da utegnejo biti nemškega rod-u, ker ie pokojni senator Tolomei bil zelo vnet italijanski, nacionalist, ki da je — pravijo Nemci — potvarjal resnico glade etniškega značaja- njihove pokra-, ji ne.
Zaradi tega atentata in pa še zaradi letaka-, ki so ga neznani elementi ši-ril.i- ob pr.i-liki nemškega sestanka v Cas-tel Fir-mianu, in ki je trdil, da so Italijani Južno Tirolsko -ukradli in italijao-sko nacijo sploh sramotil, so Italijani pretekli teden močno demonstrira 11. Njihovi parlamentarci pa so naslovili na vladne predstavnike posebna pisma, v katerih trdijo, da ,gre za določene agitatorje, ki jih je -treba prijeti in kaznovati, medtem ko da, je glavn-i del nemškega- ljudstva mirem in zadovoljen ter da ne stavlja nobenih zahtev.
V	-torek 26. t. m. pa se je v rimskem senatu- oglasil nemški -senator Raffeiner in obsodil itako oskrunitev grobišča -senatorja Tolomei-a, kakor žalitve italijanskega naroda z omenjenim letakom.
To pa je obsodil -le za svojo osebo in ne torej kot predstavnik in v imenu nemške manjšine. Njegovim izjavam se je pridružil še drugi, nemški senator Brai-tenberg. Podpredsednik -senata, Mole, je izavo z zadovoljstvom vzel na znanje.
■Na podvig Nemcev na Tirolskem, ki vztrajajo na očitku, da se čutijo og-rožene
soko -z gostim apnenim beležem. Namesto beležo -lahko debla zavarujemo s tem, da okoli njih -prevežemo nekoliko koruznih stebel. Ob lepem in mirnem vremenu poškropimo breskve -s 3-odsitotno -bordojsko brozgo, t. j. 3 kg modre- galice in 3 kg u-gašenega apna na 100 litrov vode. S tem škropljenjem obvarujemo enoletne poganjke pred rakom, ki napada zlasti starejše -breskve. -Poškropiti moramo -zlasti-ves enoletni -les, t. -j. poganjke, ki so zrasli v zadnjem letu. Ko zmrzuje ne smemo škropiti, -niti ko je drevje mokro .bodisi od rose ali pa od dežja-.
SETEV GRAHA -= V -toplih legah -bomo že lahko sejali -zgodnji grah. Pognojimo s hlevskih gnojem, ker s tem obvarujemo grah pred pozebo. Dodali pa bomo po 4-5 ug superfosfata na, 100 kvad-r. metrov -površine, da tako izboljšamo pridelek. Ne ibomo gnojili grahu ob setvi z dušičnatim gnojilom, -kot n. pr. žvepleno-kislim amoniakom, ker bi s tem podaljšali .raščo in dosledno temu tudi zorenje greha, Nasprotno pa z gnojenjem s super-fosfalom dosežemo, da grah hitreje dozori, dn dosežemo tako višjo ceno. Kakor rečeno, moramo sejati sedaj le zgodnje vrste graha, kakor n. pr. expres. Seme dobimo naprodaj v kmetijskih konzorcijih ol-i pa pri tvrdki »Vinoagraria« v Gorici. -Prav je tudi, da ne posejemo vse količine -naenkrat, -temveč v presledkih po tri do štiri tedne tja do -konca januarja.
V	februarju bomo že sejali grah v vsako leho.
šče št. 0.35668, za katero je vlad," nakazala 1,086.000 lir. Z-a- nadaljnjo 10-le-tno ohranitev družinskega groba pa bodo morali prizadeti plačevati po 2.000 lir na -leto. Z izkupičkom od prodanega zemljišča, v znesku 397.225 lir, bodo kupili državne obveznice, in za preskrbo prostorov za poštni urad so odobrili 100.000 lir st-ro-i škov. Odobrili pa so -tudi -t-roš ar insko lestvico za prihodnje leto. 1958.
Odbili so prošnjo K. C. za oprostitev bolniških stroškov in ugodili prošnji K. C. za odplačevanje teh stroškov v obrokih. Stroški ,za- ograjo' občinske hiša, ki so jih odobrili, znašajo 207.000 lir, a za kritje primanjkljaja, iz leta 1957 v znesku 945.000 lir bodo najeli posojilo.
Mesarja P. so oprostili od plačevanja dodatne trošarine. -Proti temu se je sicer oglasil svetovalec Peter Tomšič, toda 'župan je pojasnil, da tei dodatne trošarine prejšnji mesar ni plačeval, sedanji, P., pa ‘bo plačeval redno trošarino, kakor prejšnji. :
-Odobrili so še pogoje za dražbo občinskih drv in prodajo kosa zemljišča Francu -Petejanu pod pogojem, da bo na, njem gradil, in nato prešli k razpravi o proračunu za prihodnje leto.
-Proračun predvideva- 20 milijonov -lir izdatkov in komaj 13 milijonov dohodkov, kar pomeni 7 milijonov primanjkljaja, -so g-a- pa vendar odobrili.
Dnevni red je bil -zelo pester. Zdi se nam, da bi se seje lahko vršile -bolj pogo-stoma, da ne bi prišlo pred eno samo sejo -tolikd zadev!
Šolsko učno leto podaljšano?
Listi poročajo, da preučuje prosvetno ministrstvo možnost podaljšanja šolskega leta do konca -meseca junija 1958. Do -tega ukrepa misli ministrstvo priti, ker je začetek pouka oviral- -letos azijska influenca in -ker bodo ma-ja 1958 volitve, ki bodo zahtevale zasedbo šolskih poslopij.
Vsekakor se nam zdi, da bi bil ministrski ukrep res -na mestu.
in v nevarnosti ,za življenjski obstoj, ker da jih priseljevanje Italijanov na. Tirolsko, počasi, toda gotovo udušuje ter vidijo v tem kršitev pariškega sporazuma med -De Gasparijem in Gruberjem, po ka-iteire-m se je Italija obvezala ščititi in braniti (saivaguarda-re) etniš-ki značaj ter kulturni in gospodarski razvoj nemške jezikovne skupine -na Južnem Tirolskem, odgovarjajo italijanski -krogi, kakor smo gori povedali, da podvige vodijo le določeni elementi, medtem ko, da- je glavni del nemškega ljudstva miren in s položajem zadovoljen, in še, da je naseljevanje ‘Italijanov v te kraje dovoljeno po sami italijanski -ustavi -ter tudi, da so Nemci, ki so se vrnili na, J-u-žno Tirolsko zahtevajoč pjovrnitev italijanskega državljanstva, to ustavo in njena določila prostovoljno sprejeli.
Menimo, da so ti trije ugovori italijanskih krogov dokaj, klavrni in brez sleherne pravne podlage- An -logične 'resnosti.
Predvsem se p>ovsod -na svetu dogaja, da razumnejši in -bolj učeni krogi vodijo in -zagovarjajo svoj rod ob vsaki priložnosti in- pred- vsako nevarnostjo. To so naravni in -tudi izvoljeni voditelji narodov, večjih, manjših in tudi najmanjših. In -to se dogaja tudi med Italijani, saj sedijo v poslanski zbornici -in v se-na-tu po veliki večini, sami visoki dzobraže-nci. Pa ne samo v poslanski zbo-rnici in v senatu, ampak -tudi na stolih krajevnih oblasti. Zraven tega pa, je -treba pribiti, da je naseljevanje I-talijanov na Južno Tirolsko -bolj- umetno kot naravno, zato je povsem razumljivo, da vidijo -tamkajšnji nemški voditelji v -tem oziru nevarnost za obstoj sVojaga -rod-u pri življenju, nacionalnem -seveda, ne fizičnem:	-nevarnost	popolne
raznaroditve.
Kar pa se ustave tiče, je že res, da dovoljuje prosto kreitanje in naseljevanje-px> vseh krajih republike, -toda -ustava je poznejša od pariškega dogovora, ki tvori sestavni del mirovne pogodbe med Italijo in Avstrijo, zato -bi mogli reči, da že ustava sama krši -tisti dogovor. Skleniti dogovor, kot je oni -pariški, in ga kmalu zatem -kršiti, ni lepo -i-n niti človeško. Mednarodni dogovori so sveti in se morajo s-poštovati,, ali pa. jih -ni treba sklepati. Besedilo pariškega dogovora je jasno, ni dvoumno!
Tudi povrnitev 'italijanskega državljanstva tistim, -ki so se mu bili odrekli po Mussolinijevem- in Hitlerjevem dogovoru ter so se izselili iz Južne Tirolske, je zapisano v omenje-nem pariškem dogovoru tik pod določilom, ki zagotavlja obstoj in razvoj nemške jezikovne skupine. -Zato so se tega določila Nemci v znatnem številu poslužili in se povrni-li na -stari dom svojih očetov.
Pri ‘tem ]e treba priznati, da so se Nemci za časa fašizma odpovedali italijanskemu državljanstvu in se izselili samo -zato, ker jih je faši-zem raznarodoval, ko jim je vzel vse šole in prepovedal vsako javno občevanje v nemški materinščini.
Pa položaj Slovencev v Italiji ?
Ko beremo o podvigu in protestih nemške manjšine na Tirolskem, ki ima poseben -šolski in zaščitni zakon ter se pritožuje več ali manj samo zaradi naseljevanja Italijanov v -te k.raje, ker vidijo v tem postopno, dušenje s-vojega rodu kot
Marca 1947.
Zaupamo- v -bodočnost in človekovo dostojanstvo, ki naj se spet uveljavi in pre--kvasi našega človeka, da bo videl v rojaku rojaka,. Vez, ki bo utirala novo, do danes pri nas neizhojeno p>ot človeka do človeka, od rojaka do rojaka, p>a. maj -u-stvarjata pravičnost in ljubezen, ki naj postaneta duhovno gibalo narodove rasti. Zavedamo pa se, da morajo biti dani realni temelji za novo narodovo rast in o njih razmišljati, smatramo za dolžnost vsakogar, ki misli naprej.
1.	Naš položaj
med drugimi narodi
Naše načelno pojmovanje naroda in' države. Narod nam je najvažnejša življenjska skupnost in njegovi koristi podrejamo vse ,druge, javne in osebne koristi. Država obstaja .zavoljo naroda in ne obratno. ‘Zahtevamo a-vtonomn-o državo Slovenijo. Narodne države -se združujejo v večje politične in gospodarske enote, da si -zavarujejo boljše gospodarske- pogoje.
a) Slovensko narodno ozemlje: Kot enakopraven narod -zahtevamo Slovenci možnost avtonomnega narodnega življenja v slovenski narodni državi, ki naj obsega vso slovensko ozemlje, -ki jei ‘bilo odtrgano od slovenskega na-rodnega- telesa.
ib) Odnos Slovenije do Jugoslavije: -Slovenija se vključi v zvezno državo Jugoslavijo, ki naj bo zveza enakopravnih držav.
c)	Vključenje v višje državne edi-nice: Stremljenje px> Zvezi evropskih dr-
hraniti An ji dovoliti razvoj, ne moremo, da ne spregovorimo -tudi besedo o položaju Slovencev v Italiji. Tudi tem je vlada dolžna nuditi -zaščito jezikovnih pravic po 15. členu mirovne pogodbe in po 6. členu -ustave, pa -nimajo danes prav ‘nobenega njim primernega zaščitnega zakona n-iiti na šolskem niti -na splošnem jezikovnem področju.
Ne samo to. Medtem ko uživajo Nemci in Italijani na- Tirolskem obvezno dvojezičnost, -ne smejo slovenski izvoljeni-zastopniki y goriškem obči-nskem in -provincialnem sve-tu niti vljudnostnega pozdrava izraziti v svoji, materinščini. Pa -trdijo zastopniki italijanskih oblasti in tudi nekaterih strank, kot na primer de-mokrisijans-ke, da so Slovenci v Italiji že dovolj- -zaščiteni p>o 6. členu ustave. In -tudi v pogled-u Slovencev beremo pogostokrat, da je -slovensko ljudstvo mirno in zadovoljno, le določena p>eščica nemir-nežev d- ribari v kalnem in -se krivično pritožuje.
Kaj pa Francozi v Dolini Aosti ?
Nedavno od tega smo -brali v italijanskih listih poročilo o pisanju -nekega francoskega uglednega dnevnika glede -položaja francoske jezikovne manjšine v Italiji, v Dolini Aosti. Dnevnik ja namreč zaporedoma priobčeval nekaj dopisov dz omenjene doline-, ki so poročali o sistematičnem preziranju francoskega, jezika posebno od strani demokristjans-kih krogov in voditeljev. Pritožba Francozov je bistveno ista kot ona tirolskih Nemcev: pjoča&no in gotovo raznarodovanje !-
Položaj jezikovnih manjšin v Italiji -kaže, da s-ta namen in zadržanje določenih krogov eno samo: počasi in gotovo asimilirati jezikovne manjšine-, slovenski pa medtem ne nuditi nobenega ..zaščitnega -zakona, čeravno je v -ustavi zapisano, da jo vlada mora -zaščititi.
Nova doktorica
Na rimski univer-zi je v teh dneh promovirala -gospodična Marija Kacinova, hčerka ravnatelja slov. -učiteljišča- v Trstu. Nova doktorica poučuje na slov. srednji šol-i v Trstu. — Najiskrenejše čestitke!
Seja provincialnega sveta
-V soboto 23. novembra se. je vršila seja goriškega provincialnega sveta, katere se je prvič udeležil -tudi g. prof. Kacin, kot n-slednik dr. Sfiligoja, in se -bo sej -udeleževal, dokler se ne izglasuje proračun -za prihodnje leto 1958.
V	soboto 23. novembra -je svet potrdil dnine za vzdrževanje -bolnikov v umobolnici, in otrok v raznih provincialnih zavodih, dnine, ki so iste kot lansko leto. Pri zaprtih vratih pa je z večino glasov potrdil sklep odbore- za -upor proti utoku tajnika dr. Griona na državni sveit zaradi njegovih službenih- le-t in pravice do pokojnine px> določeni dobi.
Svet je načel tudi razpravo o proračunu za prihodnje leto, podrobno razpravljanje pa je zaradi pozne ure prenesel na sredo 27. novembra. Za danes naj o-menimo le -to, da izkazuje proračun znaten primanjkljaj, tako da -bo baje treba najeti posojilo kakih 350 milijonov -lir.
žav.
d) Slovansko skupnost smatramo le kot stremljenje kulturnega (in event.) gospodarskega sodelovanja svobodnih slovanskih narodov.
2.	Notranja ureditev
Zagotovitev možnosti,polnovrednega in svobodnega -razvoja v duhovnem ,in materialnem pogledu. Zalo morajo biti dani. ustrezajoči gospodarski, socialni in politični pogoj-i.; .
j a). Gospodarska načela: Gospodarska, načela naj temelje na načelu socialne-pra-vičnosti — onemogočanje izkoriščanja člo-jvfrka po človeku, slabejšega po. močnejšem, manjšega naroda po večje-m. Nihče ne sme graditi svoje osebne -blaginje na-račun -skupnosti. Vodilno načelo pri -urejanju gospodarstva: vse osnovne dobrine gospodarstva naj služijo ‘neposredno narodni skupnosti. Osnovna naloga gospodarske politike: ustvariti zdravo, sorazmerno razvito gospodarstvo, ki bo iz. lastnih sil ali pa s koristno zamenjavo nudilo dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh -gospodarskih in kulturnih potreb naroda ter možnost -zaposlitve. To je -namen narodnega gospx>darstva, ne p>a čim večji dobiček. Zasebna lastnina, se priznava, a se omejuje; -tudi ne sme biti temelj družbene in politične premoči. Država ima pravico in dolžnost določiti in urediti ohseg, način in pogoje pridobivanja An meje raz.px>le-ganja z zasebno lastnino. Proti zasebnemu -las-tniku, ki lastnine ne upravlja skladno z interesom skupnosti, mora. imeti država sankcije vseh stopenj. — -Potrebno je načrtno urejanje gospodarstva: postopno, narodnemu gospodarstvu -ustrezajoče podr-uža-b-ljenj-e veleindustrije An veleposesti; državna kontrola nad z-unanjo in notranjo trgovino; -ureditev kmečkega gospodarstva; podpiranje zadružnega urejevanja -lastnine v kmetijstvu, industriji in obrti; sprememba dednega prava. Omeji na-j se -brezdelno uživanje sadov tujega dela in naj -se določijo maksimalne možnosti dedovanja. — Podrobna praktična ureditev gospodarstva naj se prilagodi narodopisnim, prirodopisnim in ‘zemljepisnim okol-nosti-m.
-b) Socialna načela:	Razvoj prave
skupnosti ter možnost osebnostnega razvoja in življenjske, zavarovanosti vsakega posameznika. Temeljna socialna dolžnost An- pravica vsakega p>oedinca je delo. Ustvari naj se tako razmerje do dela, ki -ustreza človekovi socialni in individualni naravi. Vsak maj v-rši poklic po sposobnostih in v skladnosti s potrebama -skupnosti. Vsako delo., ki služi skupnosti, mora -biti dostojno plačano. Eksistenčni minimum naj omogoča t-udi najnižjemu -delavcu uživanje kulturnih in civilizacijskih do-brin. Za enako delo — enako plačilo! Odloča naj -zgolj sposobnost. Zaščititi je treba -družinski eksistenčni minimum. Človeku mora. -biti tudi zagotovljen obstanek v primeru -nezaposlenosti, onemoglosti, bole-zni i-n starosti. Vsak človek mora imeti vse možnosti zdravljenja, zato naj se zdravniška služba podržavi. Vse bolnice in okrevališča na-j- bodo vsem bolnikom -na raizpx>lago.
-c) Prosvetna politika: Namen: vzgojiti novega človeka, ki se ‘bo- zavedal dolžnosti in pravic v okviru svoje narodne države m -pravilno pojmoval naloge svlo-jega naroda v občestvu drugih narodov. Možnost vsakemu do najvišjega razmaha, duhovnega- in telesnega. Slabe gmot-.ne razmere ne smejo nikogar ovirati. Vse vzgojne ustanove morajo biti v sl-užbi skupnih narodnih ciljev. Mladina naj spoznava svoj- arod iz pravilno osvetljene zgodovinske preteklosti in neizmernih žrtev. Šolstvo mora biti življenjsko pio svojem -sistemu, Vzgoji in -znanstvenem delu.
d)	Politična .načela: Osnova: Resnična demokracija, politična in gospodarska, ki -temelji na etičnih- -načelih človečnosti, svobode vesti in prepričanja. Taka- demokracija ni -mogoča -ne v boljševiško u-re-jeni državi, a tudi ne v monarhiji, kjer je omogočena samovoljnost raznih dvorskih -klik. Vztra-jamo na republikanski' ureditvi države in- odločno odklanjamo prvilegije px>edincev. Državno in versko ‘življenje s-ta, dva avtonomna svetoVa, zato naj se -izvede ločitev Cerkve od države na tak način, da bo v korist versko-etičnemu življenju vernikov.
Gopišha federacija HF vobl titovce
Nedeljski »Primorski -dnevnik« objavlja sklep goriške federacije i-talijanske komunistične partije, da se namreč morajo smatmti iza neveljavne in. torej- preklicane vse izključitve iz p>artije in iz vodstva izaradi obsodbe Tita in -njegovih komunistov od strani Kominfdrma leta 1948. Za leto 1958, pravi gori omenjeni sklep, se -bodo torej sprejemali v stranko tudi-že izključeni komunistični elementi. O-čitno g-re pri stvari za vabilo litovcev, s -katerimi -je verjetno že sklenjen dogovor, ..naj se včlanijo v italijansko komunistično partijo tudi formalno, ko so Idejno in praktično ža na istem delu.
Komunistična pm-rtija preživlja na Go-i riškem precejšnjo ‘krizo in si skuša zaradi bližajočih se državnozborskih volitev na -kak način- op»omoči.
Poslanci razpravljajo o agrarnem na-
GOSPODARSTVO
Proti nemškim zahtevam na Tirolskem
nacionalne bitnos-ti, ki. jo pariški dogovor izrecno veleva zaščititi, ‘braniti in o-.
Dr. NAGODE - Dn FURLAN:
Programatične misli glede bodoče ureditve
Zdravljenje, ^krvnega ožilja
Operacije na srcu * Precepi jen ja živalskih in umetnih žil
Mnoga obolenja, pred katerimi se je-nekoč tres-lo človeštvo, ne povzročajo danes vež strahu. Številna moderna zdravilna sredstva, kot na primer solfonami-di ali penicilin, streptomicin ali razni serumi, cepiva proti otroški paralizi, difte-ri-ji, tetanusu, so nas že tako razvadila., da smo postali kar 'brezbrižni za vsa ta obolenja.
; Kužna obolenja in infekcije povzročajo danes v resnici le v redkih primerah smrt. Zato pa so v ospredju obolenja zaradi prevelike izrabe posameznih organov. To .so bolezni, ki jih prinaša starost in tudi naravna obraba organov.
Posebno težka so obolenja na krvnih -žilah. Obolenja krvnih žil učinkujejo namreč tudi - na popolnoma zdrave organe, posebno tokrat, če, ni mogoče s krvjo jzalaigati- teh organov, ker je krvni, obtok okrnjen.
V	resnici niti rak in druga obolenja niso danes več tako problematične naravni ve'kot obolenja krvnega ožilja. Naj bo.to že srčna kap, tromboze, poapnjenja žil . ali srčne napake — v vsakem primeru so Vzroki teh bolezni spremembe v stenah krvnih žil. Obolenja krvnih žil so na prvem mestu umrljivosti pri vseh kulturnih narodih.
Ze nekaj let vodijo znanstveniki v laboratorijih, in kirurgi po bolnišnicah trdovratno borbo proti obolenju krvnih žil. Ameriški profesor dr. C. S. Beck se že polnih 25 let ukvarja z nenavadnimi operacijami srčnega krvnega ožilja. Te operacije posnemaj« danes tudi ostali a-meriški kirurgi.
Te operacije vlivajo tisočem in tisočem bolnikov nova upanja, in to s polno pravico. Vse to, česar v desetletjih niso dosegli s tabletami in injekcijami ali pa dosegli le deloma in nepopolno, to danes opravlja kirurgov nož.
Pred kratkim je profesor Beck na nekem zdravniškem kongresu poročal o svojih izkušnjah. Kakšna je torej operacija prof. Becka proti obolenju srčnega -ožilja?
Preprosto povedano se dogaja tole: srčno površino in srčno malho na določenem mesti? razpraskajo. Nato potresejo na to umetno rano na srcu steriliziran azbestni prah. Da se prah ne premakne, položijo čez majhen obliž iz trebušne mrene jrciejjta.
Na operacijskem mestu nastane z az-bestovimi dražljaji majhno vnetje. To povzroča, da se na novo tvorijo najmanjše krvne žilice, tako imenovane krvne kapilare, in postavijo zvezo med obema venčnima žilama leve m desne srčne po-
lo.vice.
Ta nova zveza, ta umetno ustvarjeni kapilarni sistem prevzema tako v znatnem obsegu delo obolelih, zoženih ali po-apnjenjem okrnjenih srčnih žil. Strahotni srčni napadi, ki bolnikom stalno povzročajo smrtne strahove, prenehajo.
Od leta 1951 dalje sta profesor Beck in njegov sodelavec operirala dve: sto petindvajset bolnikov, obolelih na težki srčni astmi. Izidi so bili naravnost neverjetni: 90 odstotkov teh najtežjih bolnikov so proglasili po operaciji za delo sposobne ljudi. Mnogi- izmed bolnikov, ki so poležavali po posteljah, se 'zopet s pridom uveljavljajo v športu in svojih poklicih. Praktično živijo vsi operiranci brez bolečin in nadlog.
Operacijske metode so- se v zadnjih letih tako iizpopolnile, da .niso zaznamovali pri teh tako težkih zdravniških posegih
nobenega, smrtnega slučaja. Pri tem je preteklo komaj petnajst let, odkar zdravniška veda pozna tovrstne operacije.
Na žalost pa velja postopek dr. Becka samo za obolenja na srcu. :Ce se na glavnih krvnih žilah nog ali celo na aorti po-, javljajo zože.nja ali zalastitve,. krvnih žil, ne služi nekaj sto z operacijo ustvarjenih krvnih kapilar. Te namreč ne morejo dovajati	lik ih krvnih količin, kakršne se
pretakajo po velikih žilah,
Bolnik, pri katerem so se krvne žile na nogah zaradi poapnjenja zožile, čuti v začetku zgolj potrebo, da se ob dolgi hoji tu pa tam nekoliko .ustavi. Noga postaja težka in noče s človekom. Po kratkem odpočitku pa bolnik pot le nadaljuje. Proge nemotene hoje pa postajajo čedalje kra’še. Ponoči nastajajo skoraj nevzdržne bolečine v nogah, tako- da bolnik spt .lahko samo v. naslonjaču. Končno se pojavlja na prstih .na nogah modro rdeča barva, ki se kasneje spremeni v črno. Ta se počasi razširja po nogi navzgor dn nezmotljivo oznanja zdravniku, da so .važne, krvne žile popolnoma zaprte. Zadnji izhod je največkrat amputacija.
Preprostemu človeku se nehote vriva vprašanje, zakaj takim 'bolnikom ne izrežejo zoženih in neuporabnih žil ter jiih nadomestijo z umetnimi.?, V resnici so še pred prvo svetovno vojno takim pacientom všivali pasje, oz. ovčje arterije. U-spehi pa niso bili zadovoljivi. Nastajala so vnetje ali pa so se v presajenem oži-
lju .tvorila sesirjenja krvi, tromboze. Nihče ni (tvegal nadaljnjih takih operacij.
Sele v zadnjih letih so se pojavile nove metode konserviranja in sterilizacije krvnih žil. Danes je mogoče, uporabljati arterije pravkar umrlih ..ljudi in jih sterilizirati m učinkovitimi razkuževalnimi sredstvi ter jih .tudi konzervirati v posebnih posodah g suhim ledom. Se po preteku štirih mesecev so take žilne konser-ve uporabljali z največjim uspehom.
Zadeva pa ima eno neprijetnost, to je v teku nekaj mesecev »prebavi« .bolnikov organizem presajeno krvno' žil?. To se pravi, tuja žila izgine, se. razpusti in na njenem mestu ostaja cevka veznega tkiva. Celice zveznega tkiva, ki~ plavajo v krvi, se zbirajo na notranji steni tuje žile in jo polagoma prekrijejo. To zvezno tkivo, pa seveda nima prožnosti, .in trdnosti prave arterije,
.Seveda so se učenjaki ukvarjali tudi z mislijo, da ©i vcepili krvne- žile iz umetne plastike. .V resnici je danes v Ameriki že kakih 600 ljudi, ki hodijo po svetu z umetnimi arterijami > rteJe.su. V ta .namen so najprej uporabljali nayion. Opazili pa so, da človek v nekaj mesecih nayIon pre-bavi. - Orion -in teflon pa sta se obnesla. Seveda je tako všivanje umetnega o-žilja zelo -zamotana -operacija, ki zahteva dolgoletne kirurške izkušnje. Vendar te operacije, polagoma prodirajo -tudi v Evropo in .bodo v nekaj letih brez dvoma tudi pri -nas udomačene.
ODL o crsev
Mož je odločil, Sultana, psa, pokončati. »Se pač mora .zgoditi,« je dejal svoji ženi. Pomisli -samo na otroke! Režeš jim ,tanke kose -kruha in -mineštro zavališ z vodo. Pes jim še tisto malega- odjeda.«
V,se to je -povedal mož, žene pa pri tem ni niti -pogledal. Zena je molčala. Ni prvič, da sta se pogovarjala o usodi Sultar na. Oba sta v tem trenutku premišljevala, da je bil prav Sultan tisti, ki je malega Martina potegnil iz razburkanega morja.
-»Martin bo skoprnel od žalosti,« je spregovorila žena. — »V nekaj dneh bo vse to pozabil,« je -ugovarjal mož. — »In Pavel in Irenka?« — »Oba sta razumna.« —- »Prav. zato, ker sta- razumna,, -bo njihova žalost še posebno občutna.«
. »Ti misliš, da je to mogoče v-:časih, ko ljudje niti ne; umira jo več, pač pa padajo •na frontah,. v revolucijah, na cesti?« — ,»To je samo izgovor.« — »Končno gre vendar samo za smrt živali.« — »Ne gre za vprašanje živali, pač pe za spoštovanje pred življenjem.« — »In če otroci stradajo? Stiska narekuje -posebne zakone..« Zena je spet utihnila, To nabilo u-žaljeno, jezno molčanje. Vso dolgo -noč je trajalo to molčanje.
.Zjutraj je mož zgoda,j vstal. Potihoma in v temi se je prerinil na dvorišče. Zena je z žalostnim srcem poslušala, kako je pes veselo pozdravljal svojega gospodarja. Veriga ie zarožljala po tlakovanem dvorišču. Sivo jutro je pokukalo skozi okna.
Mož je stopil korak nazaj. Roki sta mu
Folishi pisatelji so iz drugačnega testa
Razu. m niški cvet poljskega naroda se ne prodaja diktaturi
Medtem ko se je Gomulka v Moskvi pogajal s kremeljskimi gospodarji o po-, goji-h tesnejše povezanosti poljskih komunistov s sovjetsko KP, so vodilni poljski pisatelji izstopili iz -Združene poljske delavske stranke. Ta demonstrativni izstop ljudi, ki so lansko leto znat-no pripomogli h Gomulkovi zmagi na Poljskem, nima seveda z moskovskimi pogajanji nobenih neposrednih stikov. Bil je to zgolj s-lučaj istočasnosti obeh dogodkov. Kljub -temu ni mogoče zanikati globlje povezanosti med Gom-ulkov-o skrivljeno hrbtenico v Moskvi vzbrstelo značaj-nostjo poljskih pisateljev. Odjuga, ki je po Stalinovi smrti zajela vso rusko zem-| ljo, je tudi na Poljskem povzročila popuščanje politične napetosti. To popuščanje je doseglo višek v lanskem oktobru. Hru-ščevova, -zmrzal, ki razsaja že nekaj mesecev, pa je tudi na Poljskem omejila svobodnjaško ventilacijo.
Jerzi Andrzejewski, Mieczyslaw Ja-strum, -Adam Wazyk in -trije drugi poljski pisa-te-lji so pokazali hrbet partiji. U-rad za tiskovno nadzorstvo pri Centralnem komiteju je namreč prepovedal izdajanje literarne revije »Evropa«, ki so jo pripravljali poljski pisatelji. Nova revija -naj bi vzpostavila stike s kulturnim življenjem Zahoda kar je že davno- bila. tiha želja poljskih razumnikov in tudi najširših ljudskih množic. V .novi reviji -bi izhajala zanimiva -dela zahodnih piše-, teljev v poljščini in s tem bi se polagoma ustvaril širok mednarodni kulturni forum.
'Neposredno pred izdajo prve številke pa so poklicali glavne* urednika, ki je Je-rzi Andrzejewiski, v Centralni komite partije, kjer so mu .sporočili, da revija ilz
političnih razlogov .ne sme zagledati luči sveta. Spomladi so prav v Centralnem komiteju sklenili ustanovitev revije »Evrope«,' sedaj -pa so Ui sklep enostavno prelomili.
Poljski pisatelji so se tej samolastni odločitvi energično uprli. To priča že njihov protest proti prepovedi izhajanja dijaškega lista ,»Po Proštu«. Resolucije, ki jo je Poljska zveza pisateljev -naslovila -na Centralni komite .partije, pa prav tako .ne bodo objavili, V>t -niso dovolili objave kritičnih člankov proti prepovedi dijaškega lista. V splošnem je cenzura na -Poljskem vedno ostrejša. Prispevke mnogih poljskih publicistov so v .zadnjem času 'tako strogo cenzurirali, da so mnoga imena povsem izginila iz stolpcev časnikov, in-, revi j. 	,	...	i
Na X. plenumu Centralnega komiteja, ob koncu prejšnjega meseca je Gomulka izjavil, da je v interesu konsolidacije partije potrebno poleg »dogmatikov, ki'trmasto vztrajajo pri starem«, t. j. stalinovce, pobijati tudi »revizioniste«. Ta ''rakcija v sami partija, ki ima svoje pristaše med razumniki in mladino, -hoče partijsko i-deologijo predrugačiti po meščanskih kri-, terijih — ta frakcija je najnevarnejši sovražnik. 'Razširjevanje vseh mnenj, ki jih označujejo .za »revizionistična«, pobija-partije, 'a vso .brezobzirnostjo. Sem spadajo vse kritike načelnega značaja, v.se globlje analize družbenega izživljanja in vse -ustvarjalne teorije, s kakršnimi se je poljsko duhovno življenje v zadnjih dveh letih obogatilo.
Kampanja za čiščenje -in konsolidacijo partije je sedaj - polnem teku. Na množičnih- sestankih obsojajo »karieriste«, »nečedne elemente« in »dogmatike«. Prav
posebno- pa še preganjajo »revizioniste«. -Partijski tisk stalno svari partijce, da. je treba vsako prosto izražanje mnenj in vsako kritiko smatrati za revizionizem in najstrožje obsoditi. Kljub temu kričijo v svet laž: »Svoboda ni okrnjena!«
Najširše ljudske množice in pisatelji, ki se še nočejo odvrniti od Gomulke, pa niso .tega. mnenja. -Bil je to Adam Wazyk, ki je pred dvema letoma objavil svoj sloviti ».Spev za odrasle«, ki ga. je tudi '»Demokracija« v prostem prevodu objavila, Adam Wa.zyk je predramil vest poljskega naroda. Pokazal je komunistom vsa na^ sprotja med življenjem, ki so ga -ljudstvu vsilili, in ideali, s katerimi so ga krmili.
Ti pisatelji so.se sedaj uprli, da -bi še enkrat prevzemali vso krivdo nad poljskim narodom. Trudili so se, da .bi na Poljskem prišlo do drugačnega razvoja, »Lastna pot«, ki jo je -lanskega oktobra Gomulka obLjubljal, naj -bi odpravila cenzuro revij in časnikov, odpravila zapostavljanje umetnosti in .znanosti. Na vse te obljube je Gomulka pozabil. Pisatelji pa so s svoje strani dokazali, da brezpogojno ne hlapčujejo partiji, uprli so se.
To je poučen nauk za levičarske pisatelje in razumnike -po vsem komunističnem svetu, koder so se mnogi razumniki iz notranjih pobud priključili boljševi-škim obljubam. -Bili -so taki, ki so spozna-
li,	kam je ljudstvo prignal »novi razred«, pa so za to druščino zapustili v eni ali drugi obliki. Mnogi pa so se »novemu razredu« prilagodili, omrtvičili svojo vest in so slepo, dobro plačano orodje poklicnih partijcev. Tudi -med Slovenci tega o-rodja ne primanjkuje. Morda pa se 'bo tudi med njimi prebudila vest, saj ponekod že rahlo kljuje.
stiskali zajeten hrastov kol. Roki sta se dvignili čez glavo. Pes je začudeno' sledil vsaki kretnji moža.
Tedaj je; dvoje pasjih oči magično pritegnilo možev pogled nase. Zdelo se je, da ta par oči -ne pripada živali, pač pa neznanemu človeku, ki je prav tako kot mož sam nosil na sebi raztrgan in zama-.zan vojaški .plašč. Samega sebe je mož videl stopati v jamo, ki jo je izkopala granata. Na dnu jame je čepel tuj vojak. S prestrašenimi, na široko odprtimi očmi je strmel v prišleka. Sam natrpan strahu in sovražnega nezaupanja je segel po lopati, da. bi z njo tujcu ugasnil življenje. Tedaj pa se je- srečal z njegovimi očmi. Kakor še nikoli prej v življenju, se mu- je ta pogled zagrizel v mozeg, občutil ga je vse do koncev prstov. Lopata se mu je izmuznila iz -rok. Prsti so kar sami otopeli. Ko je iz ust čepečega- v trdem tujem jeziku doumel prošnjo po vodi, mu je .potisnil roko pod glavo .in ga napojil. V sredi samega pekla granat, strojnic letalskih napadov in tuljenja tankov ga- je prevzelo čustvo zmagoslavja: rešil je človeka.
Tudi še, dolgo potem, ko so utihnile granate, strojnice, letalske -bombe in so tanke prodajali tovarnam za staro železo, ga -to čustvo zmagoslavja ni več zapustilo.
Vse to se mu je v tem trenutku zdelo, kot da se ni zgodilo že pred mnogimi leti, pač pa včeraj, ne, prav v tem trenutku. In spet ga je -nekaj 'zagrabilo okrog srca, kot v tistih davnih .inutah; nekaj, kar mu je tudi sedaj preprečilo, da bi postal krvnik. Kol je omahnil iz rok.
Hiitro je odvezal Sultana, ki je- poskočil, mu položi-l sprednji nogi. na prša, veselo lajal, ko,t da gospodarja ni videl že tedne, pri -tem pa mahal z repom, da se je listje kar dvigalo v zrak. Pot, ki, jo je pred i nekaj minutami prehodil mož s težkimi, omahljivimi koraki, je seda-j odmevala veselih, hitrih poskokov. To je -bila pot svetlobe, pot iz zmede pomanjkanja, pot usmiljenja.
Ko je žena .zagledala vračajočega se moža v spremstvu psa, mu je planila nasproti. Stisnila sta si roke in molče nekaj ■trenutkov zrla drug v drugega. Ko sta prispela v hišo, je žena dejala: »Sedaj pa. moram zbuditi otroke!«
OD TU IN TAM
Notorično pijančevanje je hudo težka bolezen in so jo doslej pripisovali psihičnim vzrokom. Znameniti ameriški biokemik in raziskovalec vitaminov, dr. Roger Williams, pa je izjavil, da je alkoholizem po njegovem težka motnja telesne preo-snove. Te motnje nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov. Zato je mogoče s primerno prehrano bolezen ozdraviti. A-meriškemu učenjaku se je posrečilo, do je vzgojil podgane za notorične pijanke s tem, da je Hvalicam odvzemal določene vitamine. Po teh svojih opazovamijih je pital z odvzetimi vitamini notorične pijance. V nekaterih primerih je alkoholizem enatno omilil, v drugih pa celo odpravil.
* * *
Pri lovu na jazbeca je mala psica »Tri-neli« strmoglavila v *azbini v 18 metrov globoko brezno. Njen lastnik je v družbi nekaterih lovcev s pomočjo svedra in nad sto razstrelitev izvrtal predor v brezno. Po osmih dneh in devetih nočeh se je z velikimi napori in plezanjem posrečilo rešiti psico.
imutiiaiimiumiunimifHaiiitHiiuiiuiiiutiumiiiiiiHiHiiuiiniiiiniuiiiiiiniuiniiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiuniHtiiiiimiiniiuiiiiiiHiiiuiKiuiuiurauiii
POD CBTO
SMRT STAREGA MOŽA
'Teta Spela je umrla leto dni za svojim možem. Stric Polde je poročil teto (Spelo, ko je bila še mlado dekle. Bila je menda zelo le.pa. Oboževal jo je in razvajal. 'Zjutraj je prvi vstajal, .zakuril štedilnik in ji -prinašal k".vo na posteljo. Kupoval ;e zelenjavo in meso, pogajal se je s perico, zabijal žeblje v stene in šival gumbe. Skratka, ibil je za vse. Teti Speli se je to v začetku dop^dlo, potem ji je bilo samo sebi umevno, nazadnje pa jo ■je dolgočasilo Otrok nista imela, ker jih teta hi'hotela, -in stric ,se je moral s tem (zadovoljiti. Taiko so odhajala leta v več-ffios-t in' končno sta .živela kot dva- tujca.
Teta Spela je cele dneve preležala -na postelji, prebirala rom-ne in se debelila. Stric je začel pijančevati in se je prav tako debelil. Nikoli se nista kregala. Nekoč sem strica Poldeta vprašala: »Zakaj, pa, se ne ločita?« Začudeno me je pogledal: »Ločiva? Zakaj pa’ Kdor je dejal A, mora izreči tudi B.« — »Moj Bog,« sem BPklicala, »saj se človek vendar ne more pokoriti dvajset let samo zato, ker je enkrat narobe iSbral.« 'Dobrosrčno me je potrepljal po ramenih ter dejal: »Kako da ne:, vse do konca je treba vzdržati.«
Zelo rada sem imela debelega starega moža z modro-rdečim nabreklim obrazom. V isti sapi sem -ga pomilovala in spoštovala. Spoštovanje pa je prevladovalo. To je morda čudno, saj je stric Polde večer za večerom prihajal domov pijan. Cez dan je lupil krompir in strgal korenje, pomival posodo in prenašal muhavosti tete Spele s potrpežljivostjo, ki je sličila že pravi- zaostalosti. Potrpežljiv vosrt in spoštljiva tiha tegoba, s kakršno je prenašal življenje, je imponirala.
Stricu Poldetu pa .ni bilo usojeno, da bi preživel še nekaj mirnih let brez težkega bremena. Kakšna pravičnost je to bila, da je teta Spela ostala dokončna zmagovalka?
Ko sem potrkala pri .teti Speli, mi je odprla. Zaupala sem ji, d" pričakujem prvega otroka. »O, ti moj lj.ubi Bog!« je zakričala, »sedaj še to.« Nato sem jo vprašala: »Kako je s stricem7«
.»E, temu ne gre dobro,« je odgovorila popolnoma odsotno in me ogledovala. »Umrl .bo,« je dodala. To je dejala ita-ko, kat da -bi pripovedovala, da je kosilo na-mizi. »Pljučnica,« je pristavila in nato odprla vrata v spalnico. »Tu leži,« je dejala, »kar oglej si ga, ne, bo več dolgo.«
Pobožala sem stričevo roko. Z odprti-, mi očmi je ležal in strmel v strop, zas-lu-tila pa sem, da me je spoznal, čeravno morda samo za trenutek.
»Kaj nič več ne govori?« sem tiho izrekla. Pri tem sem pozabila, da je teta Spela že precej gluha.
»Kaj praviš?« je .zakričala z dlanjo na uhlju.
»Pojdiva,« sem dejala.
»Zakaj? Nikjer drugje nisem zakurila. Pripravile ti .bom kavo.« Dodala pa je: »Za pod zob pa nimam ničesar doma, saj je vedno sam nakupoval, jaz pa se na to ne razumem.«
Peter, ki- me je spremljal, je odišel, da nakupi nekaj najpotrebnejšega. Teta Spela je skuhala kavo iti r glasno govorila: »To je že deveti dan. Križa. Zdravnik misli, da se bo izlizal, pa je norec. Prav lahko bi opazil, da nima nobene odporne sile več; vse preveč je popival v življenju. Sedaj je. končan.«
•Nalila je kavo v skodelice.
»Kaj je kaj spraševal po meni?« sem dejala.
»O, da, takoj prvi večer, ko se ga je lotila vročica.«
»Zakaj pe mi nisi takoj pisala?« Bila sem v resnici jezna.
Z rameni je skomignila: »Cemu pa naj bi to koristilo?«
»Moj Bog. Morda bi mu prineslo vsaj malo utehe.«
.»Misliš?« je spraševala. »Saj sem vendar jez tu.« Ugriznila sem se v jezik, da
ne ‘bi izgovorila tistega', kar mi je prihajalo na tim.
Končno je prišel Peter s kruhom in maslom. Teta Spela je hlastno jedla. »Ze dva dni nisem ničesar zaužila,« je dejala. »Po navadi je vedno prinašal domov zaloge iza osem dni, danes pe je: že deseti dan.«
.»Kje pa se je prehladil?« je spraševal Peter. Skomignila je: »Ni mu bilo tega treba,« je dejala, »pa je tako trmast. Dobil je, nahod, pa sem mu dejala .ostani pri tem vremenu doma.’ Pa je -hotel na vsak -način na trg in od tam se je vrnil z vročino domov.«
Peter se ni mogel zadrževati in je dejal: »Zakaj pa si ga pustila, če je bil prehlajeni? Kaj ne bi tudi sama lahko enkrat odšla na -trg?«
Grdo ga je jx>gledala. »Jaz?« je zakričala. »Zakaj naj bi šla jaz, ko je vendar on štirideset let dolgo pohajal.«
-Peter je vzdihnil. .»Vsekakor sta sedaj tu,« je dejala teta Spela, »in bosta ostala do pogrete, kaj ne?«
»Teta,« je jezno zakričal Peter, «sedaj pa je tega zadosti, ali naj si misliva, da že komaj čakaš, da bo pod zemljo?«
Čudno ga je pogledala. »Lahko si mislita, kar -hočeta,«. je zagodrnjala In odšla. Vrnila se je šele, ko se je pričelo no-, čLti. »Se diha?« je dejala Nihče ji ni odgovoril. Znočilo se je. »Pojdi spat!« je dejal Peter, »bom že. jaz čuval.« Vendar smo ostali vsi trije oblečeni pri mizi. ■Dolge ure. so minevale. Končno sta Peter in teta Spela zadremala. Usedla sem se na stričevo posteljo.
»Stric Poide,« sem mu zaklicala na u-ho. Odprl je oči in me pogledal. Njegov pogled je bil tako jasen, da sem se prestrašila. Poskušal se je smehljati s svojim starim turobno resigni-ranim smehljajem. Nenadoma so se mu oči zavrtele po sobi. Le z veliko .težavo je dejal: »Spela?«
.»Je tu, zaspala je.«
»Kar pusti jo.« je zašepetal. »In ne zapusti je!« Potihoma im nežno je še dodal:
  ......
»Je takšen otrok.«
In tedaj je. čudovito glasno in zapove-dovalno dejal: »Bodita dobra z njo!«
To so bile njegove zadnje .besede. Nekaj trenutkov kasneje, še predno sem u-tegnila poklicati teto Spelo, je umrl. Na obrazu mu je ostala prirojena tegoba. Poklicala sem Petra in teto Spelo.
»Mrtev?« je spraševala in nenadoma je vstala v njenih očeh -divja -groza. Pričela je jokati. Neprestano je jokala in se oklepala mene in Petra. Tedaj je izbruhnila: »Samo me je pustil, to je njegova zmaga; enostavno zbežal je; tudi če propadem, njemu rto ni mari. Odšel in zeme se ne zanima več.«
Opoldne je bilo vse urejeno. Stric Polde je ležal na mrtvaškem odru, teta Spela pa je sedela, v kuhinji in srepo zrla pred se. Nisva tvegala pustiti je same.
Teta Spela je bila vsa v črnini in ni več jokala. Neprestano je -buljila krsto.
'Ko smo prišli domov je odvrgla klobuk s tančico, z bliskajočimi očmi pogledala okoli se.be in dejala: »Tako, sedaj bom pustila sobo na novo prebeliti v modro, .tudi naslonjače bom prevlekla z modro tkanino.« Z hudobnim posmehom je še dodala: »Modre barve nikoli ni moge\ trpeti.« Potem je potegnila iz miznice vozni red. .»Pokažita mi, kako vozijo vlaki,« je zapovedala. »Odpotovala bom.« Peter ji je ves začuden pričel razlagati odhode vlakov. Nenadoma pa je zakričala: »Saj se z menoj vendar ne bo peljal.« In spet se je spustila v jok.
Ta jok je .trajal nepretrgoma -ure -in ure in imel nekaj skrivnostnega ne sebi.
Odpotovala sva naslednjega dne, ko se je .teta zdela pomirjena in celo podjetniška. Naročila je colo sobnega slikarja.
Cez nekaj dni -sva dobila sina to sva ga krstila iza Poldeta. Nekaj tednov Kasneje sva pisala teti Speli, ali ne bi prišla k nama. Pa ni prišla.
Pol leita po smrti strica Poldeta sva jo obiskala. Majhna in popolnoma shujšana je sedela v modnem naslanjaču ob oknu,
imHHiitiHiiimiuiiuiiiiiiiiiimiiiiniiiiuuiiiiuiuiiuuuHMuiuiii kljub poletni vročini zavita v debelo o-dejo. Vsa soba je bila zelene, kot kak a-kvarij.
»No,« je zaklical Peter, »sedaj si si, vendarle svoje življenje uredila po lastnem okusu.« Zanikala je z rokama.
»Ali si sedaj zadovoljna?« je Peter trmasto nadaljeval.
»Kaj pa se ti na to razumeš,« je trudno dejala.
»Ampak sedaj vendar lahko počneš, kar hočeš,« je dejal Peter.
■Ni mu odgovorila. Sunila sem Petra, naj že vendar molči, nato pa sem dejala: »Modra .barva tudi meni ugaja.«
.»Tako,« je dejala, »praviš, da ti ugaja.« Njen glas je bil glasen in oster. »Le oglejta si natančno to modro lepoto, ali sta jo videla?«
Zidovi so bili pomazani in barva je tudi že obledele.
»Razumita vendar,« je zakričala. »Modre barve nikoli ni mogel trpeti.« Nato naju je pogledala s svojimi motnimi očmi tako ostro, kakor ji je sploh bilo mogoče, in še glasneje zakričala: »Seveda mislita, da sem nora, pa sem prav tako pri pameti kot vidva, samo vidva tega ne razumeta.«
Skomignila je z rameni: »Zastran mene,« je godrnjala. Nato je potegnila iz -naslanjača steklenico črnine in jo dvignila proti luči: .»Prazna je,« je dejala. »Bila je zadnje. Vse sem že izpraznila, morda, bo sedaj mir. Vedno sem si želela, da bi posnemala Poldeta.«
iSe tesneje se je zavila- v odejo. Odšla je v svet, ki je bil nama zaprt. Zanj sva bila premlada.
Nekaj tednov kasneje je bila mrtva. Nekega večera se je kot po navadi ulegla in naslednje jutro so jo našli mrtvo.
»Smrt zaradi starostne ošibelosti,« je napisal zdravnik na mrtvaškem listu, jaz pa sem razumela, na čem je umrla. Spreletelo me je spoznanje, v kakšnih s-kriv-] nostnih oblikah se izraža ljubezen na tem svetu.	Lulza	R,
Razgibane predvolilne delavnosti
Resne negotovosti v vrstah D C - Razporejanja drugih strank
RIMSKO PISMO
Volilno razpoloženje v prestolnici in ■tudi po ostalih predelih države narašča iz dneva v, dam. Enkrat spomladi bodo v Italiji drža vnozborske volitve. Večinska stranka Democrazia Cr.istiana preživlja pasno krizo, krizo negotovosti. Čeprav ima vladna stranka trdno v rokah ročice državnega in javnega življenja,, je tajnik stranke, Fanfami, v zadregi, s kakšnimi iagledi naj postreže državnemu življenju v »bližnji prihodnosti. Zolijeva, vlada že v samem začetku svojega nastopa ni ka-izala posebnih pobud. V, zadnjih dveh me-isecih je srečno spravila pod streho državni proračun, ni pa uresničila tako rekoč nobene važnejše točke svojega mnogo obetajočega programa.
Zemljiške pogodbe, ki so že pet let v diskusiji, bodo take verjetno tudi ostale. Zatoni za izvedbo odločilnih ustavnih norm (iaton o avtonomnih deželah, najvišji svet sodstva) ležijo po predalih; Socialni zakoni (kolektivne pogodbe, pravna priznanja obratnih svetov, gospodinjsko delo) se sploh več ne omenjajo. Zakon o slovenskem šolstvu prav tako podiva. Vse to se dogaja zgolj iz obzirov ali morda celo zaradi dobrikanja skrajnim desničarjem. Pri tem je treba poudariti, d" izvirajo vse te norme to zakonski o-s.mutki v glavnem iz demokrščanskih vrst. Krščanska demokracija je sistematično sama sebe sabotirala, da bi vzdržala pri življenju 'Zolijevo vlado vse do spomladanskih volitev.
Se pred dobrim mesecem so mnogi smatrali te volitve kot splošno rešitev vs-eh težav. Fanfsni je tedaj zopet potegnil na dan krilatico 18. aprila. Tega dne 1. 1948 je. DC prejela na volitvah absolutno večino, ki pa je leta 1953 ni mogla več ohraniti. .Fanfanijeva prevelika vnema pa je mnogim volivcem zagrenila strankarsko privrženost DC. Ti volivci so si v svojem protikomunističnem občutju želeli močno katoliško stranko, vendair pa •ne take, kateri ni treba nikomur polagati računov.
Sedaj je Famfani uvidel, da je bil vse preglasen, izato je kopje preokrenil in iz-, javil, naj se nihče ne boji voliti <7.a DC, ki tako in tako ne bo dobila absolutne o~
,blasti. Vendar to .bojazen obstoja in jo je občutiti povsod, kjer se ralzpravlja o politiki. Zadnje občinske volitve so pokazale, da je DC svoje volivce ohranila (o-krog 40 odst.), da pa ne more računati, da bi se pri državnozborskih' volitvah to odstotek pomembno povečal. Kakšne so torej 'bodoče Famfanijeve kalkulacije?
'Obnovitev štirstrankarske demokratične koalicije, ki je razpadla preteklega maja? Ali odkrito povezavo % monarho-neofašisti, ki trenutno molčč sodelujejo pri parlamentarnih glasovanjih? Koalicije štirih strank tegleda dokončno pokopana, povezavo s skrajnimi desničarji pa bi katoličani, ki so prepričani, da je dežela 'zašla. v zadnjo vojno prav po zaslugi skrajnih desničarjev, smatrala tako povezavo kot izdajo idej in programa DC.
'Protislovja, ki se čedalje očitneje izražajo, silijo DC, da išče izhoda,, ki pa se nikjer noče odpreti. Tudi levo krilo italijanske politike me ve, kaj hoče. Levičarska šibkost pa- je, kakor to dokazujejo občinske volitve, .utvara. Komunisti izvajajo s sputniiško propagando strahoten pritisk na volilne množice. Neflnljevci so
zavrgli misel o »razgovorih s katoličani« in se spet ogrevajo, :za »socialistično alternativo«. Socialni demokrati so med seboj needtoi, oznanjajo pa da je treba deželo obvarovati pred klerikalizmom. Republikanci to liberalradikali, ki bodo na volitvah skupno nastopali, so svojo propagando zasnovali na »laicizmu«, to se pravi, da zahtevajo nefclerikaino državo v o-paziciji proti demokrščanom.
Vsai to' gibanja se distancirajo med seboj in vztrajajo na lastnih zamislih to na lastni »resnici«. To je njihova slabost, ki je DC v prilog. Ce vse te sile skupaj povežemo, postaja očitno, da se ideološki jarek med državo to cerkvijo stalno poglablja in razširja. Zato sl desnica čedalje bolj prizadeval, da bi v Italiji pralo do nekakega franco-š panike ga poizkusa, s katerim, bi .»rešili religijo«. Gorje, če bi se v resnici kdaj kaj takega uresničilo! Tek poizkus bi bilo edino upravičeno ko-muidštično upanje, da dobijo Italijo s koko »Ljudsko fronto« v svoje roke.
'Medtem pa se razrašča oa dnu italijanskega katolicizma novo samolastno gibanje, ki se poskuša uveljavljati izven kakršnegakoli političnega obrazca. Je to ACLI (A&sociazione Cattolica La.voratori Italiani), novo katoliško sindikalno gibanje, ki je zraslo v senci političnih nadlog to ki šteje nad1 en milijon članov. Na kongresu v -Florenci se je gibanje proglasilo za edino resnično socialno gibanje modernega katolicizma. Postavilo se je v o pozicijo proti CISL, katoliškim sindikatom, ki jih vodi Pastore to ki so tesno povezani a DC,
Voditelji ACLI so nadalje izjavili, da bodo vse svoje sile posvetili izključno
sindikalnim, nepolitičnim ciljem. -Novo gibanje, tako So proglasili, deluje samo po tovarnah In kmečkih domovih in v njih govori »Kristusov jezik«.
Fanta,ni je v nekem svojem govoru rotil pripadnike ACLI, naj se vrnejo v strankin tabor, vendar je bilo vabilo med članstvom sprejeto zelo hladno. To pa pomeni pri prihodnjih volitvah za DC nekaj' deset tisoč aktivistov manj, morda tudi nekaj sto tisoč glasov manj.
DC je zgubil aai svoji prožnosti. Njeni voditelji pogosto pozabljajo, da je stranka postala v državi večinska stranka ne samo zato, ker bi njene zamisli in programi prepričevalno zajeli večino italijanskega naroda, pač .pa so se številne množice volivcev zatekle pod okrilje DC ra obrambnih nujnosti proti komunizmu. Prav zato se v njenih vrstah pojavljajo gibanja za osamosvojitev. Ce naj se v daljši bodočnosti tudi v Italiji polagoma izkristalizira politično življenje dveh vodilnih Strank, potem je nujno potrebna širokosrčna in prožna politika vseh nekomunističnih gibanj, v prvi vrsti pa DC.
Koncertni neder
Komorni Duo 'Sancin (prof. 'Karlo Sancin violina to prof. Mircei San-cinova klavir) priredi v sredo, dne 18. decembra t.1. ob 20,30 koncertna večer z izbranim sporedom V dvorani Slovenske prosvetne Matice v ulici Machiavelli 22-11.
Vabljeni ljubitelji glasbene umetnosti.
Vstop prost.
MoshousHi povratnihi pripovedujejo...
Naši moskovski romarji, ki so se vrnili s kremeljske krokade, z vso hvaležnostjo oznanjajo — zaradi prejetih dobrot — vse podrobnosti o prelivanju medu in mleka po sovjetskem raju. Zahodni časnikar, ki je bil precej let gost sibirskih kazenskih taborišč, pred tedni pa gost jubileja štiridesetletnice revolucije, tudi pripoveduje. Zato ne bo napak niti za naše čitaitelje, niti za komuniste če slišijo še drugo plat zvona. Tudi za naše titovce, ki v teh dneh slavijo, bodo moskovski razgovori poučni. Ti razgovori so preprosti kot Ijiur dje, ki so jih izustili. Odkrivajo pa dušo naroda, ki je tudi Stalinova o-kmtmost In Hruščeva osladnost nista uničili. Človek je ostaj človek.
,Georgi) Aleksandrovič koraka oa čelu svojega polka. Na njegovem obrazu ni ponosa, nJti veiSelja..
Leta 1953 sem ga spoznal v sibirskem kazenskem taborišču. 'Skupno iz maršalom Zukovom je leta 1947 padel v nemiilost, Zato so ga .poslali v Sibirijo. Nekega, dne so ge nenadoma odtegnili od dela v pragozdu: 2 uto v je spet prišel v milost. Ko se je od nas poslovil, je imel na sebi polko v n iško uniformo, ki mu jo je prinesel žukovov zastopnik. Odletel je v Moskvo to prevzel važno mesto v vojnem ministrstvu.
'Sedaj spet koraka... Po navadi Sem z, njim spregovoril nekaj besed. Želel sem izvedeti, kaj misli o odstavitvi Zukova. »Žalosten sem.« je dejal, »zelo žalosten. Vsi vedo, da je Zukov dober komunist to odličen vojak. Armada ga spoštuje in tudi narod.« — »Zakaj pa molčite,« sem poizvedoval, »izakaj se ne' branite?« — »To bi bilo prezgodaj, tovariš, še prezgodaj.« Nekaj trenutkov '<* razmišljal, nato je de-
Branitelji depinsko-nabrezinske obale
Ze več kot leto dni je poteklo, odkar so titokomunisti s praznimi obljubami in običajnimi prisegami za obrambo naše slovenske obale pred raznarodovanjem sprejeli v roke nabrežtosko občinsko u-pravo, takoj nato pa so, kot navadno, na vsei svoje obljube pozabili.
Dejstvo je, da ni bilo v Nabrežini po drugi svetovni vojni še nobene občinske uprave, ki bi bila tako nebogljeno uslužna vsaki komandi od koderkoli to ki ne bi bila .zmožna upravljati drugih občinskih poslov, če izvzamemo nadvse važno funkcijo izdajanja osebnih izkaznic. Naj navedemo v dokaz samo nekaj očitnih primerov.
Večkrat smo 4e pisali o slovenskih krajevnih napisih v naši občini, da miti ne omenjamo bojev, ki jih je prejšnja občinska uprava vodila za te napise to ki so še v spominu širši slovenski javnosti .Pričakovati je bilo, da se bo ta boj .nadaljeval, to to ne. samo zaradi omenjenih obljub in priseg, ampak tudi zato, ker so danes v občinskem svetu večinoma domačini, ki bi morali čutiti to sveto dolžnost nasproti skupnosti lin samim sebi. Danes pa. se naši ljudje začudeno sprašujejo ob pogledu na italijanske napise .na naših cestnih križiščih, kaj počenja naša občinska uprava. Morebitni izgovor, da jih je postavila Provinca,, je jalov, ker stojijo omenjene table na občinskih tleh
to ker so v. provincialnem svetu samem komunisti £ slovenskimi glasovi krepko zastopani. In memorandum? Ali so morda, razni trgovinski dn zaslužkarski monopoli komunistične partije. Slovenije ključ za razlago .ter praktično izvajanje omenjenega to od komunistov samih svoječasno toliko opevanega memoranduma?
(Nadalje, že dmlgo leto se je v Nabrežini — srcu našega Krasa — odprla nadaljevalna obrtna šola za. vajence krajevne industrij« samo v 'italijanskem učnem jeziku, medtem to prihaja večina obiskovalcev te šole prav Iz industrijskega stro-, kovnega tečaja V-■Nabrežini. Morda bi to lahko trpeJf v RojaMfali v ulici sv. Frančiška, iza nas pa. je to pravi škaaidal, za katerega nosi današnja’komunistična občinska. uprava popolno odgovornost zaradi svoje že omenjene splošne brezbrižnosti to narodne mlačnosti. In občinski odbornik za šolstvo, profesor Janko Jež, ki je -tudi nastavljen, na slovenski šoli, kajl pravi k temu?
In jagod tega. rožnega vence, še ni konec. (Prav te dni smo k tržaškega časopisja zvedeli za drugo inteligentno potezo naših iznajdljivih občinSkih. očetov, im, sicer, da j« prefektura privolile v ustanovitev nove lekarne v Sesljanu. Da je .nova lekarna koristna Sesljančanom to 'Deivinčanom, to razumemo in bi stvar kot taka zaslužila le .ugodne komentarje. O-
Dogodki doma)
STAVKA KOVINARJEV. Splošni stavki kovinarjev so se prejšnji teden pridružile ludi ostale kategorije. Istočasno pa so s protestno stavko tudi mali trgovci in o-bntniki opozorili javnost in oblasti na nezadovoljstvo, ki vlada zaradi nameravanega povišanja davščin in drugih javnih dajatev. S tem pa veriga stavk ni končana. Verjetno se mezdni spor ne bo zaključil dokler bodo delodajalci vztrajali na razliki med prejemki tržaških delavcev z onimi v Genovi. Trmoglavost delodajalcev je vsekakor nerazumljiva.
MESTNA ČISTOČA. Na tržaški občini se resno ukvarjajo e mislijo, da bi čiščem.je ulic in sploh vsa dela, ki »padajo V delokrog Mestne čistoče, oddali v roke zasebni pobudi. Tržaški mestni svet se je z zadevo že večkrat ukvirrjal in o njej raz-prmljal. Sindikalne organizacije se tej pobudi upirajo iz čisto politično-ideolo-šlclh razlagov. Ze vnaprej namreč obdol-žujejo zasebnike, da M ti še boi) izkoriščali zaposleno delavstvo in jim kratili ■njihove pridobljene prpvke. Pogoji morebitne izročitve Janj n e čistoče v zasebne rake nam niso znani, mnenja pa smo, da bi bita prva dolžnost občine, da delavstvu zajamči vse njihove pridobljene pravice, prav tako pa, da tudi ne izroča zasebnikom svobodne pobude zvišanje pristojbin od meščanov. Vemo, da je Mestna čistoča drago podjetje, Zato bi morali predvsem razmišljati o tem, kako podjetje finančno sanirati.
ACEGAT. Vesti o ponovnem povišanju tramvajskih vozovnic, električne energije, plim m vode so upravičeno vznemirile meš&ine. Drogin a narašča iz dneva v d/m, zaslužki pa se v istem tempu nižajo. Accgat je izredno potratno podjetje, o čemer so v mestnem svetu tudi že večkrat razpravljali. Potrebna bi bila nujna komercializacija podjetja, in to je i> prvi vrsti korenito znižanje izdatkov. Mnogi so mnenja, da bi podjetje v zasebnih ro-
kah bolje uspevalo, ker bi zasebna pobuda prišla do vse večjega učinka. Kako poslujejo podjetja v rokah skupnosti, dokazujejo komunistične države. Tudi taki rešitvi se upirajo politično dirigirani sindikati. Vsekakor pa. smo mnenja, da takih ukrepov ne bi smel uvajati prejakturni komisar, pač pa, da to lahko stori samo suobodno izvoljena bodoča mestna u-prava.
PRVA NESOGLASJA V POKRAJINSKEM SVETU. V ponedeljek 25. novembra se je sestal pokrajinski svet. Ze ob samem začetku seje je komunistični svetovalec Tominez predložil protestno resolucijo zaradi številčnega omejevanja prireditve odporniškega gibanja, ki je bi-
lo	napovedano za 24. novembra. Resolucija je bila sestavljena v tipično komunističnem žairgomi. Predsednik pokrajinskega sveta, prof. Gregoretti, je izjavil, da resolucije me more sprejeti, ker to vprašanje ne zadeva pokrajinskega sveta. Devet komunističnih svetovalcev je iz protesta zapustilo sejno dvorano. To je prvi resnejši primer nesoglasja v pokrajinskem svetu. Po odhodu komunističnih svetovalcev je svet sprejel več sklepov upravnega značaja, med temi tudi sklep o štipendijah pokrajinske tuprave. Svet je odobril tudi 6,600.000 lir pokrajinski ustanovi za tujski promet.
BANKOVCI PO 1 IN 2 URI NEVELJAVNI. Papirnati bankovci po 1 in 2 liri so s 30. novembrom izgubili zakonito velja-
vo. Finančna ravnaiteljstva te bankovce sprejemajo še do 31. decembra 1957.
OKLBPNICA »G4ULIO CESAR E«, ki jo
je Italija morata izročiti Sovjetski zveni ha račun vofne odškodnine ter so jo Sovjet preimenovali V ' »Notvdrosljk«, se je 29 oktobra 1959 potopita. To se je Zgodilo V sovjetski črnomorski vojni luki Se-bastopol. Rešilo še je samo 21 mož posadke. Do nesreče, ki'so jo dve leti držali v največji tajnosti, je prišlo, ko je oklepni-ca zadela ria neko nemško mino.
SLOVENSKI TURISTI so n zadnjih dneh v Trstu izredn6 številni. Italijanskemu konzulatu v * Zagrebu /e bilo predloženih kar 3 tisoč prošenj za vizume. Dnevno prihaja v mesto po, šest in tudi več avtobusov iz Ljubljm^. Polga{ je pot iz Ljubljane v Trsti Nekateri avtobusi so odšli ob treh zyuUr prispeli pa, so ob 9. uri. Sest polnih ur .Z(t :JOO , km potil Pika in, Ficko ipiorala ogledati prizore v u-lici Ciaerone. Morda bi jima bistvo Tito-vine nekoliko- Zbistrilo vistoiusmerjene možgane. Morda bi jima tudi srce pospe-šeno zaivipotakh Pa naj so to le atuje« selittke: in ne, domači vrabci... tl* vendar, so ti avtobusir, bolje potniki v. njift, živ<} in poučna, »lika, Titovega, raja, ali bolje Titove raje, ta j med njimi ni vnovih razrednikov«. In vendar čivkajo po tržaških strehah vrabci, da so oni edini domoljubi. Našit rruinderjarji pa dobro vedo za vrabčje zasluge ob' setvi in letini. Pika.
Vsem sorodnikom, .prijateljem to izmancem sporočamo: lužno vest, da je 26. novembra 1957 po dolgi .bolezni izdihnil svojo plemenito dušo gosppd
Friderik Kerkoč
lesni trgovec.
Pogreb dragega pokojnika je bil 28. novembra ob 15. uri iz barkovljam-ske kapele na pokopališče v Barkovljah,
Užaloščena soproga FRANZI in sinova FMED1 in PETER
Trst - Dunaj - Treviso, 29. nov. 1957.	'
izadje, cilji in posledice te akcije so pa .nesprejemljivi v luči obrambe naše narodne manjšine ter njenih toristii na Tržaškem. Ni dvoma, da, ta tiha poteza tržaške prefekture spada, v okvir že starega načrta postopnega raznarodovanja, in likvidiraja slovenskih postojank ob naši obali. Izgleda pa., da se vsega tega naši občinski upravitelji niso zavedali, sicer se ne bi izrazili na predhodno predstav-ko prefekture za njihovo mnenje o novi lekarni v Sesljanu tako navdušeno, neprevidno to tako, kakor da bi sploh ne vedeli o postopku to zakonih, ki takšne koncesijei urejajo. In zdaj preidimo na posledice te njihove neprevidne in za narodno korist škodljive poteze.
■Da imamo Slovenci naravno pravico do dela ter do lastnega socialnega, življenja, rui dvoma, in to preko vsakega: laži-memoranduma, pač pa na. podlagi slovesnih členov republikanske ustave same. Do so v naši občini sami slovenski lekarnarji z JLsemi [zakonitimi, pogoji za izvrševanje poklica brez lekarne to tako brea kruha, je znana stvar. Komunistična občinska uprava, pa, je v lastnem socialnem izale.tiu šla preko vseh teh stvarnih pomislekov in tako slepo pristala brez upravičenih to konkretnih jamsteiv s strani, prefekture, ki je kratko in malo omenjeno lekarno podelilo, brez kakršnegakoli razpisa nedomačimi. In tako se naša hre.z7 poselna inteligenc« lahko ponovno zahva-
li	za to uslugo komunistični brihtnosti.
In tako, predragi čitatelji, smo vam omenili samo nekaj otipljivih primerov, kako je pod novo komunistično občinsko upravo in z njenimi samozvanimi branitelji naše slovenske obale.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
I.U-Kg.
V soboto 30.. t. m. ob 20.30 v 'Prosvetni dvorani »A. Sirk«
v SV. KRIŽU 'Josip Tavčar
PRIHDOH30 NEDEL30
V nedeljo 1. dec. 1957 ob 16.30 v Prosvetni dvorani-
. na OPČINAH Nicola' Mdmalri
N9ŠI LJUBI OTROCI
V torek 3. dec. 1957 ob 20.30 v Avditoriju v TRiSTiU
Eugene 0’NeUl
STRAST POD BRESTI
V četrtek 5 dec. ob 18. uri v dvorani na stadionu »Prvi ma.j«, Vrdelska. cesta 7
Ham Fatz
SREBRNA LILIJA
mladinska igra
Po predstavi bo sv. Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične, Bo-nija to Lipeta, obdaroval prisotne; Darila bo sprejemal Miklavžev pooblaščenec od 1. decembra dalje vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ, ulica Roma, 15-11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni pri Sv. Ivanu.
jal: »Mi smo prepričani socialisti; kot vojaki moramo braniti našo deželo in njene prdobitve na zunaj. Bor.ba za demokracijo in svobodo v notranjosti pa se nadaljuje. Ostajamo na. straži, tovariš...«
Ta sedi med častnimi gosti na tribuni. Na ustih mu poigrava komaj viden smehljaj.
Takoj sem ga spoznal. Prvič sem gik srečal 1. 1947 v Berlinu. Kremelj ga je, poslal v (Nemčijo, da bi si ogledal proizvajalne metode to se pozanimal iza raziskovalna. dela. Takrat so ga prištevali, med najvplivnejše ljudi sovjetske zasedbene oblasti.
Ko sem ga šest let kasneje spet srečal, sva bila sotrpine: .transportni vlak naju je skupno pripeljal v sibirsko kazensko taborišče. Vasilij Pavlovič je v Berlinu vse preveč ogledoval, poslušal to vsega preveč izvedel. Pri vsem tem je njegova vera v partijske dogme hudo trpela! Iz poslušnega tehnike se je preobrazil v samozavestnega znanstvenika.
Stalinova smrt ga, je rešila kazenskega (taborišča. V njegovi poletni hišici sva izmenjala nekaj spominov. »V resnici živim odlično,« mi. je pripovedoval. »Imam •udobno mestno stanovanje to lastno vozilo.« Vprašal sem ga, ali mu delo ugaja. »Izredno,« mi je odgovoril, »vsega, imamo, kar potrebujemo.: asistente, inštrumente, strokovno literaturo vseh dežel to sleherno finančno pomoč.« Spomnil sem ga, da tudi pred Stalinovo smrtjo ni bilo drugače. »In vendar. Odkar sem se vrilil iz Sibirije, sem se udeležil štirih mednarodnih 'kongresov v inozemstvi;. Tega prej ni bilo.« — oiKakšen je njegov odnos do partije,« sem še poizvedoval. — »Dober. Pantija nam dopušča, da delamo. Ideoloških smernic pri znanstvenem delu ne poznamo. Imamo proste roke. V .tem je tudi skrivnost naših velikih .uspehov v preteklih mesecih.« Navdušeno je pripovedoval o sputnikih to o misiji znanosti, ki v blagor človeštva, raziskuje vse-mirje. O vojni nevarnosti, raketah to .bombah pa ni hotel slišati ničesar. — *A-
li	o tem tako misli tudi partija?« sem spraševal. Molčal je. Pa sem vrtal dalje: »Z iboljševiiškim sistemom ste se torej povsem pobotali?« Vasilij, Pavlovič je ostal popolnom miren. »Vi ste nestrpni, tovariš. Prav zahodni svet bi nas moral bolje poznati. Verujte mi: marsikaj se je spremenilo, odkar sva se zadnjič srečala. In še mnoge druge stvari se bodo predrugačile. O tem ste lahko prepričani! SpUt-nik ni teadnje presenečenje za svet...«
Ta-stoji nekje ob robu velike parade med množico gledalcev. Zadovoljno ;uži--va blesk prazničnega dne in je' vesel, da mu tri dni ni treba delati.
Spoznal sem ga v kazenskem taborišču v Sibiriji koit svobodnega državljana. Zato mi ni bilo težko, da sem med parado načel z njim kratek razgovor. »Ne sprašuj me o politiki, tovariš!« se je otepal. »Nisem zato tu. Prišel sem na svet, da delam, da se poročim in imam otroke. Cim, več otrok, tovariš!« Potrpežljivo je občudoval vojaški pohod. .»Včasih se mora, človek oddahniti, tovariš, in praznovati. Na te stvari se pri nas razumemo!« ■Njegov obraz je žarel od dobrosrčnosti. »Življenje* je trdo, z vodko pa gai prenašaš. Kaj me zanima visoka politika. Ljubim matjuško Rusijo. Gotovo morajo biti tudi ljudje, ki nam vladajo. Včasih morajo biti strogi, kot sem jaiz z otroki.« Navdušena je zaploskal športnikom, ki so korakali mimo. »Morate me obiskati.
V	veliki sohi visii na steni ikona (sveta podoba, iz medi) in pred njo gori večna luč. Tudi danes še, tovariš! Le na sosedni steni se od čas do časa kaj spremeni,« se je ne.muzal. »T.u je visel nekoč — t§ga se še dobro spominjam -— baitjuška car. Potem ga je .zamenjal Lenin. Takrat smo iza nekaj trenutkov verjeli, da se je .uresničil raj na. zemlji. Pa je prišlo drugje. Kakor vidite pa sem še vedno živ. In potem je tu visela Stalinova slika, za njo pa kar trije očetje. Ničevo! Vse: sem spoštoval — kaj na,j bi tudi drugega .storil? Moje življeme teče dalje... Bog naj nam ohrani mir!«
t Friderik Kerkoč
Na svojem domu v Kotanji je- ^'torek, po dolgi bolezni, .umrl znani tržaSki"teSfli ■trgovec ,g. Friderik Kerkoč. !■
Po prvi svetovni vojni je živel po raznih krajih v Jugoslaviji to se javljal posebno v lesni stroki. Pokojhik je bil po rodu iz Vipave in mož,	uži-
val splošno spoštovanje).
Po drugi svetovni vojni se je naselil v. Trstu to tu nadaljeval rf:l^no'tf$<^too.
Preostalim svojcem naše sožalje.
■RC1.li;’'.:
PODPIRAJTE SP D |
DAROVI: V počastitev spomina pok. Andreja Sirce daruje iza SDD Josip Kari* to družina L 2.000. — Prav prisrčna . hvala!
Uredništvo In uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Pia.zzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30,— 'Naročnina : mesečno L 50.— — letno L 600,— Za inozemstvo: mesečno L 90,— — let.ro L 1000.-— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d. v Trstu