Liist 24.
X peiik Sušca
4849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Odperto pismice na Dolence.
Preljubi bratje Dolenci, verli sinovi svetiga Ruma !
Ko smo po časopisih zvedli žalostno novico , de nas naše ministerstvo hoče po novih volitvah Nemcam vsiliti, smo se precej Vas spomnili, in se enmalo bali, de bi Vas kaki nemškutar k volitvi ne pregovoril. Znano nam je namreč, de ste Vi bolj mehkiga ino krotkiga serca kot mi. Toraj lahko verjamete, de je nas Gorence neizrečeno veselje prešinilo , ko smo zadnjič v mili Slovenii brali, kako možko de ste se tudi Vi na Mirni volitvi za Frankobrod vstavili. Slava verlim si-novam svetiga Kuma, ki so z pisano besedo krepko povedali, kakor se svobodnimu ljudstvu spodobi, de se nočejo s Frankobrodam kar nič nič pečati. Prav imate, bratje, cesar z austrijanskim deržavnim in Krajnskitn deželnim zboram vred je naš gospodar, druziga pod soncam pa mi nikdar ne bomo spoznali. Ce je Nemcam treba kakiga cesarja, Bog jim ga žegnaj, nam je pa eden že zadost.
Preljubi sosedje svetiga Kuma in obdelo-vavci lepih dolenskih goric! le tako enodušno se vedimo tudi prihodnjič, kakor smo se pri volitvi za Frankobrod. Če še kdaj pride kaki Grintovc med nas, in nas vabi v Frankobrod, v našo gotovo nesrečo; ga spodrepimo iz svoje poštene tovaršije, kakor zasluži. Saj taki ni vreden, de bi jedel kruh naših žuljev, ino bi pil prijetno kapljico dolenskih goric. Vemo, de ste že slisali, de se so naši Teržičani pri tej priložnosti prav in moško obnašali, in de ni nihče v Kamnik volit šel. To jim je čast. I)e je pa 16 Kamniških očakov volilo, je novo znamnje, de res „. . . in Kamniku gliha nič ni."
Pač čudno se mora pa Vam in nam zdeti, de jih je v Postojni clo 50 volilo. Bog sam ve, ali jih ni nihče podučil, kaj de ta volitev pomeni? Ali jim ni nobeden povedal, de bojo za poslanci v Frankobrod sčasama mogli tudi svoje zale fante in svitle denarce pošiljati? Ali jih ni nobeden opomnil, de so bili Nemci od nekdaj naši nasprotniki, de smo mi Slovenci več kot 1000 let težki nemški jarm nosili, in jim tlako delali, oni so pa čast vži-vali, de so oni pod Karlnam velkim nesrečno tlako in še marsikteriga druziga spačka v naše svobodne kraje zavlekli. Oj Postojna, Postojna! varuj, varuj se, de se ne boš za ušmi praskala, pa bo prepozno!
Poznamo scer dobro gospoda Jerasa, de je mož zato, de mende ne pojde svoje preljube domovine Nemcam izdajat, pa vender se enmalo bojimo, de bi ga kaj ne zmotilo. De v Kamniku in v beli Ljubljani od peši-čice volivcov izvoljena gospoda nikamor ne pojdeta, si vsi pošteni Krajnci mislijo. Saj imata mende vender toliko možganov v glavi ino poštenja v sebi, de bosta očitno voljo večiga dela teh volitnih okolic in cele dežele spoštovala. —
Preljubi dolenski bratici! to so naše vesele in žalostne novice od kterih smo se hotli z Vami po bratovsko pomeniti. Naša misel je ta, dc morajo prihodnjič sinovi svetiga Kuma ino kraljeviga Triglava v vsih rečeh ene misli in ene volje biti, kakor smo bili v vo-
litvi za tisti nesrečni Frankobrod. Saj nas bratita rod in Sava, saj nas vse tare ravno tista britkost in težava.
Spomnite se nas, preljubi dolenski bratje , kadar boste prosti strašne čezovsne tlake vesele pesmice po Malkovških in Dre-novških goricah prepevali; spomnite se nas, ko se boste v pobožni namen na tavžente ino tavžente na svetimu Kumu sošli. Saj tudi mi Vas pri materi božji na Jezeru pozabili ne bomo. Vsigamogočni Bog varuj vsiga hu-diga Vas in Vaše
odkritoserčne brale Gorence.
Postava zastran odpravljenja
podložnosti od 4. Sušca.
„Vez podložnosti in tlaka ste odpravljeni za primerno odškodovanje." Tako veleva postava, ktero je pervi austrijanski deržavni zbor sklenil, ktero je cesar Ferdinand 7. Kimovca 1848 priterdil in razglasiti dal. —
Z velikim veseljem je bil ta sklep deržavniga zbora prijet, zakaj vsak se je svo-bodniga čutil, ker je bil otet hlapčevskih verig feudalisma, oprosten ponižajočiga dela, ktero je vsako napredovanje v kmetijstvu vdu-šiti moglo, ker se je le prisileno, zatorej moči neprimerno delalo. De bi se pa opravičeni mu (berechtigten) narpotrebniši poinočki k daljšim obdelovanju njegoviga zemljiša ne odvzeli, je deržavni zbor primerno odškodovanje od deržave izgovoril. Za raz-jasnenje in dognanje te reči je bil izbran odbor za odškodvanje, kteri je do zadnje dobe delal in en predlog že dokončal bil (kteriga bi bil vsak dobromisleči rad prijel) in ki se je v deržavnim zboru v presojo in odločbo izročiti imel.
Bazpušenje deržavniga zbora je tudi krivo, de se ta predlog za odkupljenje tlake ni storil, in vlada nas je obdarovala z postavo, ktera ima izpolniti odpravljenje podložniške vezi, kakor je v postavi 7. Kim. 1848 izrečeno, ktera ima vpeljati zagotovljeno enakost vseh zemljiš, kakor tudi ustanovljenje in iz-plačanje povračila.
Tode obsežik tega razglasa (patenta) je tako temen, de teh 37 posebno premišljevanje in tuhtanje potrebuje, de se najde, kar je v njemu gotoviga in terdniga. Prepričani smo, de bodo uradi nekoliko zvezkov razsvet-livk in poznejih razlag (novic) čakali, če bodo po mislih postavodajavca delati hotli. Sosebno bo pa to kmetu neprijetno, če prime razglas zastran odkupljenja tlake v roke, v kterim izpolnenje svojih želja iše, pa le nerazumljive besede ali pa svojim željam nasprotne odločbe najde. —
Hočemo poskusiti, nar imenitniši reči izpisati in razložiti.
I. Tlaka in tlačanske odrajtvila oseben-jakov (poddrugov, gostačev) in na podložnih zemljiših naseljenih bajtarjev (želarjev) so odpravljene. Z to odločbo je hotla vlada revnim siromakam (proletariatu) po vaseh pomagati , pa tega ni v polni meri storila, zakaj veliki del osebnjakov in bajtarjev obstoji iz emfitevtov (milnih) in §. 5. ustanovi, de se dolžnosti, ki iz emfitevtskih in drugih pogo-deb zastran delen ja lasti izvirajo, tako dolgo opravljati morajo, dokler se ne odkupijo.
Čisto naturalne dela (službe) tudi iz tacih ravno imenovanih pogodeb se imajo že zdaj za letni dnar odpraviti.
Ta naredba bi bila zlo lepa, ako bi sploh bajtarji, ki se že tako komej z delanjem pre-žive, zamogli kakoršnokoli plačevanje na se vzeti. Z letnim povračilam v dnarjih se mu naloži dolg, ki ga bolj teži, kakor opravljanje peške tlake, ktero je večidel z otroki oskerboval. Vidi se tedej, de se tudi deržavljanu, ki je obžalovanja narvredniši, pomoč dala ni, kakoršna se je pričakovala, ako se noče, de bi reva in potreba med prebi-vavci po deželi narvikši stopnjo dosegla. Tlaka kmetov pa, kakor tudi vsaka služba, davki v pridelkih in v dnarjih, ktere je lastnik zemlje (grunta) kot taki grajšaku, lastniku , desetinaku ali opravniku dajati imel, s o odpravlj eni za odškodvanje.
Desetina stanovitno na zemljišu ležeča, naj že iz podložnosti izhaja, ali pa naj bodo tudi nepremenljive odrajtvila, ki so se cerkvam , šolam in faram ali za druge občinske namene dajale, je sicer odpravljena, ali se mora tudi odkupiti.
Pravica drevarenja in pašnje, in pravica služnosti (Servituten) med gosposkam in njih dozdajnimi podložniki, ki se imajo za povračilo odpraviti, ostanejo v svoji moči do tistih mal, dokter se z odškodvanjem ne odpravijo.
Dolžnosti iz emfiteutskih (mitnih) in drugih pogodeb zastran razdelitve lasti (Eigen-thum) se morajo za naprej izpolnovati; samo se dela in službe v natori v dnar spreober-niti morajo.
Časne zemljiške in štantne (najemne) pogodbe ostanejo v svoji veljavnosti. To vse povzeto se tako le glasi: „Ako nočeš zana-prej tlake delati, pa plačaj." Ali se mora pa veliko plačati?
Cena (kup) odškodovanja se najde tako le: Dolžnosti v pridelkih zemlje (t.j. desetina) se zrajtajo po takih cenah v dnarjih, ktere so za izpeljavo stanovitniga katastra semljiškiga davka ustanovljene bile. Cena drugih odrajtvil v natori iz kmetijskih pridelkov se ustanovi po katastralnih cenah. Dolžnosti v delu, to je tlaka (rabota) se izmeni po primeri, ktera je med vrednostjo prisilje-niga in svobodniga dela.
Nje cena pa ne more veči biti od tega, kar tretinka svobodniga dela znese; p. dan dela na polji z vozam stoji en goldinar, zatorej mora cena za en dan tlake z vozam 30 kr. znesli.
Kjer so pa že zdaj povračila na leto ali odkupne cene, tam mora ta manjši odkup za podlago pri odkupljenju vzet biti. Cena odločene ali merjene tlake t. j. za gotove, zaznamvane dela se najde z cenitvijo, torej se ne sme le tretina jemati. Nepremenljive odrajtvila v dnarjih (kakor za tlako in desetino) se morajo prerajtali po stanovitni meri ali izmeni.
II. Od te ustanovljene cene se odvzame cena vzajemne dolžnosti, ktero ima opravičeni (prijemnik) dolžnimu pri opravljanju dolžnosti izpolniti.
Kadar je tako cena dolžnosti prerajtana, se razverže na tri dele.
Pervi del se na čez odvzame za davke, ktere je opravičeni iz teh dohodkov deržavi
dajal, za pridavke k taistim, za stroške pri nabiranju in za vse druge stroške.
Drugi del (tretinko) mora vsak dolžnik (zavezanec) opraviti.
Tretji del plača dežela, v kteri je dolž nik, iz deželnih dohodkov.
To se pravi: Pervo tretinko je plačeva grajšinak kot davek deržavi za te dolžnosti Ta davek zdaj odpade, mora pa neogibljivo nadomestvan biti, ker naša deržava le preveč dnarjev potrebuje in brez njih obstati ne more. Za to morajo za to tretino vsi deržavljani plačati.
Drugo tretino plača kmet sam.
Poslednja tretjina se plača sicer iz deželne denarnice, ali ta se tudi sama ne napolni, am pak zopet iz prineskov.
Z kratkimi besedami rečeno se glasi tako le: Pervi del plača kmet in obertnik, drugi del kmet sam, in tretji del zopet kmet in obertnik.
Vtegnilo bi se to tako razlagati, kakor de bi tista tretina, ktero kmet, in tista, ktero deželna denarnica plača, bila enojna cena tlake za eno leto.
Ali to ni tako; ampak sploh se mora za pravilo vzeti, de se letni odkupni davek, kteri je bil dolžnimu znajden za dolg; dvajseterno vzeti in na istingo (kapital) povzdigniti in ž njim tako ravnati ima, kakor z dolgam na zemljiše vpisanim z postavno prednostjo pred vsemi drugimi zastavami, in tudi z prednostjo cesarskih davkov v vseh rečeh.
Kdor hoče celi kapital berž položiti, zamore le to storiti, kdor neče, mu druziga ne ostane, kakor de mora znajdeni znesik kot obrest (pet od sto od kapitala) na leto odraj tovati, ali pa si za izplačanje kapitala druge dobe pogoditi. Ostanki za tlako in tlačanske odrajtvila, kolikor zadevajo vžitek leto 1848 kakor tudi pravne takse in odrajtvila za vpi-sanje v zemljiške Cgruntne) bukve morajo kmetje plačati.
V vsaki deželi in v vsaki kresii se bodo posebne komisije napravile, pri kterih se bo za prid grajšakov in podložnikov primerno gledalo, de sedajno poslavo izveršijo.
(Nov. Lip. Slov.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska debela.
*	29. t. m. bo v Ljubljani perva očitna (javna) pravda v tiskarnih rečeh v tukajšni reduti. (Bernbaher proti Jesenku.)
*	Pripoveduje se, de vtegnejo Ljubljanski grad v malo terdnjavo spreoberniti.
*	Ker se je vojska z Sardinio zopet pričela, je v Terstu in Istrii zopet postava vojske razglašena.
*	Svobodomiselne novine „Allg. Oestr. Zeitung" na Dunaju so prepovedane; od nasprotne stranke zdaj samo en časopis (Ost-Deutsche Post) še na Dunaju vegetira (životari). — Dunajske novine 20. t. m. prineso novo občinsko postavo (Gemeindegesetz.)
Iz Istrije (Jelšane 14. t. m.) pise g.
—	ič, (kteriga tu prosimo, de bi tudi zana-prej stan ondotnih reči nam razodevati hotel),
—	kako si je zlo prizadjal, de bi se Novi-gradski okraj, ki je popred Krajnski deželi prištet bil, zopet Krajncam pridružil, kamor ga lega, jezik in šege napeljujejo, ali de bi se saj od namenjene „laške dežele" ločil. To željo sta izrekla tudi dva izbrana pooblastenca iz Jelšan v dolgi prošnji na Nj. Vel. presvit-liga cesarja že v pervi polovici lajnskiga leta, ki je pa na naše poglavarstvo zur Amtshand-lung nazaj prišla in tam lepo zaspala. Ali je bil nekdo — po rodu Krajnc — kije ljudem škodljivost take prošnje prigovoriti znal; in tako so občine v zapisnik postavile, de una dva pooblastenca nista po njih mislih ravnala. Komej je pa bil ta zapisnik odpravljen, se je zvedilo iz Kromeriža, de hočejo istrijanski poslanci nas Slovence pogoltniti, in iz nas
Lahe storiti vkljub Božji naredbi v babilonski zmešnjavi. Bil je drug mož, ki je na to ljudem razložil, kaj bi iz takiga zedinjenja z Lahi prišlo, in tako se je zgodilo, de je rav no tisti mož, ki je kmete k pervimu zapisniku nagovoril bil, čisto nasprotno prošnjo na deržavni zbor v imenu teh občin zložil. Ravno od te prošnje govori neki izmed zadnjih listov deržavniga zbora, in ta prošnja je bila pod pisana od 69 občin tega okraja (becirka). De se zdaj po razpušenju zbora ta prošnja ne pozgubi, in de ta polovični istrijanski svet, (kar narodnost zadene), želje svojiga ljudstva zve, jo tukej celo postavim:
Visoki austrijanski deržavni zbor!
Od nas nadomestvane občine so nam na ročile, Nj. V. presvitlimu in preljubljenimu ustavnimu cesarju in visokimu deržavnimu zboru za odpravljenje podložnosti in oprostenje zem Ijiš zahvalno pismo poslati in ob enim njih ne-ganljivo vdanost do dedne vladarske rodovine in celotne deržave izustiti.
Izpolnivši to častno naročbo z toliko ve-čim veseljem, ker se te odkritoserčne čutila hvaležnosti in zvestobe tudi z našimi ujemajo, prosimo vsigamočniga, naj tudi zanaprej voditelje naših javnih reči z duham resnice razsvetli in navda, de se osrečivniga sadu usta ve velike, edine, močne Austrije vse narodnosti enakomerno vdeležijo. Kar našo narod nost vtiče, mislimo, de ne bo od več, ako tu nekaj besed izrečemo, ker imamo samo eniga poslanca našiga rodu v zboru, scer pa same rojene Lahe.
Ko mirni stanovavci se ne vpletamo v reči drugih istrijanskih občin, temuč jim prepustimo, se tega ali uniga jezika, kakor jim drago, poslužiti. Prijatli so nam, ako dobro z Austrijo menijo. Kar pa nas in naše poob-lastnike zadene, jo tu svečano povemo, de se v vseh naših občinah, ki skupej 19,000 ljudi po priliki obsežejo, nobeden laškiga rodu ne znajde, in de komej 20 izmed njih laški jezik le znajo.
Mi smo Slavjani in govorimo slovenski (krajnski) jezik in v dveh ali treh občinah udi vrodni in komej v naglasu različni ilirski ezik, se ve de tudi v tem izobraženi in pod-učeni nismo, ker imamo v celim Novigradskim (Castelnuovo) okraju — 9y4 štirj. mil — le 3 deželne učilnice, ktere nam je bivši poglavar, sedajni minister znotrajnih reči grof Stadion oskerbel.
Ker se tedej bojimo, de bi se pri sedanjim razdeljenju vstavne Austrije po narodnostih od Lahov nadomestvana Istrija vtegnila za laško deželo vstavne deržave austrijanske izreči, se mi in naše občine zoper tako uredbo svečano vpremo in jo povemo odkrito, de ako d Istrija le Laham izročena biti imela, mi oceni in Krajnski ali Hervaški deželi pridjani )iti hočemo.
Res je, de smo ne davno na povabilo naše gosposke željo izrekli, tudi zanaprej pod Teržaškim poglavarstvam ostati. Ali to smo le storili, zanašaje se, de se nam bo žito tudi zanaprej iz Tersta brez cola dovažovalo, in <ar pomislili nismo, de bi nam naša slavjanska narodnost, ker so si Slavjani letaš toliko zaslug za visoki prestol zadobili, v nevarnost priti vtegnila.
Če pa zavoljo lega, de se svojim bratam eniga jezika pridružimo, še zmiraj otroci eniga očeta in udje ene deržave ostanemo, nam ne kaže zavolja materialne koristi na dušnim blagu, na narodnosti škodo terpeti, sosebno, cer nam zedinjenje z Slovenci nasproti tudi joboljšanje naše materialne blagovitosti obeča.
Prosimo tedej , de se na našo narodnost )red vsem drugim gleda.
Novigrad 8. Grudna 1848.
(Sledijo podpisi 69 občin.) V Celi 8. t. m. smo novo od cesarja dano ustavo pervokrat slišali. Rilo je narodni straži napovedano, ob dveh popoldan se pred magi-
stražniki ino so se v rednih verstah vstopili; njim nasproti je gospod krožni poglavar iz odra, obdan z oficirjam c. k. armade ino srejn-skim možami, ustavo na glas bral. Tudi drugih poslušavcov se je precej znajdlo, kterih so neki z odpertim ustam poslušali, kaj da je to? Kar je umniga ljudstva je zadovoljno, da saj ve , pri čimur je.
Zvečer je v gledišu narodna pesem bila peta, in mesto je bilo razsvetlcno, pa mesene je tako lepo svetil, de je skoraj naše luči venakil.
12. t. m. je po višim povelji v farni cerkvi bilo zahvaleno sveto opravilo; gospod apat z mnogim duhovnim postrežnikam ga so obhajali in zahvaleno pesmo sklenili. Vsi krožni uradniki, narodni stražniki, učeniki gimnazi-alni, in spodnih šol z svojim učencam itd. so se v cerkvi per sv. opravilu znajdli. — Tako smo scer z majnšiin veseljam novo ustavo sprejeli, kakor lansko, pa upamo, da bo tol-ko dalje veljala, ino nas nas osrečila.
(Slov. Nov.)
Hervaška in slavonska dežela.
V Zagrebu je obhajal 15. t. m. fml. Dahlen z vojašnjo podeljenje ustave. Ker ni nihče „živio" vpil, so nadomestili z pokanjem štukov in pušk. Mala pešica ljudi je bilo pa vendar pri ti slavnosti in Nov. h. si. d. obljubijo, de bodo imena teh „reichsbiirgerjev" na znanje dale.
Deržavni arhivar g. Ivan Kukuljevič, ki je bil 2 mesca v Pešti, de hervaške pisma iz Pešte domu spravi, je svoje delo slavno dokončal. Veliko teh starih pisem je tudi za literaturo sploh važno.
v	v
Ceska dežela.
Pražki študenti so 14. t. m. napravili svečano bakljado bivšim poslancam Rigru, Ho-rošu in Palackimu. Vsi trije možje so pri zahvali svoje prepričanje na znanje dali, de bodo Praga in zlasti študenti svoje občutke potolažili, in svetu pokazali, de znajo Čehi dane postave spoštovati in na postavni poti jotrebne poprave pričakovati.
Minister Stadion je poklical več čeških poslancov na Dunaj, kakor Palackiga, Stro-baha, Trojana, Pinkasa, de bi svetvali zastran deželne uravnave in sostave deželnih zborov; ali ti možje so stanovitno odrekli, ker nimajo za to oblasti od naroda. Strobaha, Trojana in Palackiga je ministerstvo že vdru-gič iz Prage na Dunaj vabilo. —
Deržavni podtajnik Dr. Helfert se je v Austrijanskim Korrespondentu sam oglasil bil, de ni res, kar se okoli pripoveda, de bi bil v imenitni noči 6. Sušca v Kromerižu nekimu Čehu rekel besede: „Wenn die Rohmen nicht pariren, so \verden sie deutsch gemacht"; zdaj )a stopi Dr. Pinkas zoper njega, in mu očitno v Nar. Nov. pove, de sicer ni une, ampak te besede rekel: „Hricht in Rohmen ein Riirger-erieg aus, so werden die Čechen deutsch gemacht (Če deželna vojska ustane, naredimo iz Čehov Nemce)."
#	Nar. Nov. pišejo: Za gotovo slišimo, de je cesar Ferdinand tu v Pragi novico od razpušenja zbora in od podeljene ustave z veliko nepovoljnostjo prijel. —
*	Več bivših čeških in drugih poslancov (Rieger, Deym, Pinkas, Palacky, Strobah, Čer-ne, Pillersdorf) je izdalo razjasnenje zastran razpušenja deržavniga zbora.
Omenijo v tem izrečenju, de se je berž jri poklicanju zbora le v njemu edina pod-stava za vravnanje omajaniga stanu deržave gledalo, spričajo napredovanje deržavniga zbora v nenavadnih okoljšinah domačih bojev in puntov, pokažejo, de so že z odpravljenjem podložnosti velik korak k osvobodenju narodov storili, in de bi bila ravno zdaj z hitrim posvetovanjem ustava srečno dognana; tu pa de
stratnoj hišoj znajdti; prišli so tudi obilno|je razpušen zbor, in s tem se je tudi njego-
va naloga končala. Derže pa za svojo dolžnost, pokazati ljudstvu, de je le na vladi bilo, de bi se ustava cesarju v poterjenje predlo žila bila. Nasproti pa de izpeljavna oblast (ministerstvo) se kar nič vdeležila ni posvet-vanja čez ustavo. Pritožijo se, de jim v programu ministerskim obljubljeni predlogi postav niso bili dani. Oddaljen od vsiga dušniga gi banja je mogel zbor le iz svoje moči zajemati.
Odbivajo vzrok razpušenja, de je nam reč vlada hotla celo cesarstvo v eno celotino združiti, ker bi bil zbor sam tak namen vlade z velikim veseljem sprejel.
Na zadnje pravijo, de ne bodo nehali ro-jakam svojim priporočati mir in postavnost, in „de bodo tako v djanju skazali, de ima velikodušno vladarstvo druge sredstva, de mu ni treba bilo postavno misleče može z madežem hudosumnosti oskruniti, in vojaške sile se po-služiti, de bi sklepam cesarja veljavnost za-dobilo. Bog daj, de bi ta pot, ktero je ministerstvo nastopilo, k sreči domovine peljala."
— Ker se je po Pragi čedalje bolj govo-vorilo, de je Slovanska Lipa razpušena, je sklenil njeni odbor posebno poslanstvo do g. namestnika Mečery-ga odpraviti, de ga po-praša za to. Odgovoril jim je, de on ni no-beniga takiga povelja od ministrov dobil, in de kar nič od razpušenja ne ve. —
Vrednik čeških Narodnih novin je zavoljo sostavka, v kterim ustavo od 4. Sušca pre-sojuje, po §. 12. dozdajne tiskarne postave tožen. —
Tudi nemške Pražke novine, ki vedno vladarstvo zagovarjajo, so bile odvzete in vstavljene od deržavniga zagovornika zavoljo dopisa iz Frankfurta, v kterim se očitno revolucija pridigova in od kteriga ni zapopasti, kako je v vladne novine zašel. •—
Moravia in Silezia.
Austrij. korresp. piše: Holomuc 18. Sušca. Včeraj je prišlo poslanstvo iz gornjih ogerskih županii, ktere so vse slovaške, predložit Njeg. Velič. želje Slovakov zastran narodne in opravniške samostojnosti. Znani za slovaški narod visoko zasluženi možje: Hurban, Štur, Zach, Kuzmany in drugi odbrani ljudstva so se poslanstva vdeležili. Želimo de bi pri dvoru vslišani bili, in dosegli, do česar ima zvest narod pravico. Po Tygodniku Cieš. prosijo tudi, de bi se Cesar imenovati blagovolil Vel-kiga vojvoda Slovakov.
Galieia 111 Vladimiria.
Iz Tešina. V nedeljo (11. t. m.) je bilo v našim mestu obhajano podeljenje ustave. Božja služba se je opravila v farni cerkvi. Narodna straža in vojašnja sta se vdeležile. Na tergu pred svetovavnico je bil cesarski razglas od ustave po nemško prebran. Fantič je zaupil; „To je le za Nemce, in za nas Polake nič." V večer je bilo mesto razsvet-leno. —
Cela Galicija in Vladimiria je v stanu obsede pod vojaško postavo, in če tudi kake novice izhajajo, odkrito in svobodno govoriti ne smejo, za to se soditi ne da iz njih, kako so tam podeljeno ustavo sprijeli. Poglavitni list Businov „Zorja Galicka", kakor se kaže ni kaj vesela; zakaj ona tako le oznani: Odbor ustavni v kromerižkim zboru je bil že švoj načert (očerk) austrijanske ustave dokončal. Ali kakor ze zdi, ta načert ni bil kaj pa godu vladarstva, zakaj komej je načert na svitlo prišel, je bil zbor razpušen. — Nar beržeje so Busini nejevoljni, de se v novi ustavi od delenja Galicije v poljski in ruski del nič ne bere.
Grof Stadion je svojim volivcam v Ravi zahvalno pismo v ruskim jeziku poslal.
V Krakovi so bile mali prepiri med meščani in vojašnjo; ali punta ni bilo nikakoršniga.
Ogerska dežela.
Na Ogerskim je armada tako razdeljena Tokaj je od brigade Gotzove, Miskolč od Jablonovskiga obseden; Šlik stoji z svojimi v Jagru, od tod proti Solnoku je poglavitna armada skupej postavljena, banje v Čegledu, Vindišgrec v Budimu (Ofen).
Ban Jelačič, kije žeKetskemet dobil, se je zopet k posvetvanju v Budapešto vernik
29. razglas armade bolj natanjko boje na Erdeljskim popiše in od hrabriga obnašanja Obrista Urbana v Bukovini pove. Puntarji de bi radi iz Erdelja prederli v Galicijo pri Vis-nici in Putti, to de vojakov je ondod dosti in ljudstvo je na nogah.
Iz Vojvodine, kjer se sicer Serbi z ge> neralam ltukavina prepirajo, in kakor se pri poveduje, clo tudi bojujejo, se je general To-dorovič proti Segedinu podal. Njegova in ba-nova armada se boste koj združile.
Ptuje dežele.
Laška. Dunajske novice pišejo: Današne novice iz Milana 15. t. m. dajo na znanje: hrabri maršal Badecki je včeri zopet piemon-teskiga generala sprijel, ki se je priderznil, nasvetvati mu, de bi za zdaj z armado za reko Oglio se vmaknil. Odgovor je bil, de bo Austrija mir v Turinu vkazovala, na to so generali pričijoči z velikim veseljem na glas svojo pohvalo razodeli. Torek je prišel razglas maršala na armado, ki z klicam „v Tu-rin, v Turin" konča. Nepopisljivo je ganila vojšake vsake narodnosti.
Novo vravnani laški regiment nadv. Al-brechta in laški grenadirji Haugvic in Gep-pert, sami Lombardi, so želeli v pervo versto postavljeni biti, kar jim je maršal dovolil. V četertik je večidel armade iz Milane odšel, in vse je ukalo. Maršal gre za njimi v saboto z celini glavnim stanani proti mestu Lodi. V Milanu je ostalo 8000 mož na gradu z 160 štuki. Mestna gosposka in občina ste prosile maršala, naj za brambo lastnine v vsaki hiši le eno puško pripusti, maršal je privolil, in priložil, de bo stražo okolice za brambo dobro-mislečih sem položil, zraven pa jih je opomnil, de naj Milančani za svojo lastno srečo mir in postavnost ohraniti skušajo. Z Brešcie in Vicence so vojaki tudi že odšli. Gradovi (terdnjave) so obležene od vojšakov, in mesta so cesarske bandera razvile. Lombardsko deželno poglavarstvo se je v Kremo prestavilo. Od piemontežke meje se zve, de je Karel Alberto v velikih zadergah. Do 12. t. m. so ga čuvali v Turinu v njegovim gradu in podpisati mora, kar mu revolucijna stranka predloži.
V Milani je popolni mir in ljudje se prav obnašajo, kakor je želeti bilo. Bazglasenje ustave z posebno uredbo zo Lambardio je tam ljudstvo močno vpokojilo.
Armada na Laškim je novo ustavo, kakor Dunajske novice povedo, z nepopisljivim veseljem in ukanjem sprijela.
Od ravno te vojske pišejo Nar. Nov. tako le: Dolgo seje vpiral Karel Albert, vnovič začeti vojsko, in njegov minister Gioberti se je poganjal z vso močjo, vstaviti reko revolucije in vpeljati jo v postavno korito.
Gioberti je mnogokrat rekel; dc hoče tudi on vojsko proti Austrii, de se mu pa še primerna doba za to ne zdi. Gioberti se je tudi zoper-stavil laškim republikanskim unitaristam (ki le eno Laško deržavo hočejo), ki so v Bimu zmagali, in v Toskani, in ki so tudi v Genovi zmagati mislili. Vendar na tem ni bilo dosti, Gioberti je hotel tudi z vojašnjo proti svojim nasprotnikam se vzdigniti. Večina pi-emontezkiga zbora, vsi drugi ministri in zlasti Genova so se zoper to oglasili, kar je Gioberti mislil, in zviti Karel Albert, ki se ni upal očitno zoper revolucijo oglasiti, je dopustil, de je Gioberti padel. Za njim je pri-
šel kot minister zvunajnih zadev Colli. Od pomoči v Bimu ni bilo več govorjenja, vendar seje tudi Colli branil, Austrii vojsko napovedati. — Ali zdaj je premagala bojaželjna stranka, zakaj Genova je stanovitno kričala: vojsko, vojsko, in če ne vojsko, razglasimo republiko. Zbor v svojim odpisu do kralja tirja očitno, de bi se vojska začela, de bi se Sar-dinia z Rimam in Toskano združila, in de bi združenimi močmi zadobili neodvisnost in samostalnost Italie. Tudi „Konsulta Lombard-ska" (Lombardski nespokojneži) ktera je spremila kralja v Turin, ko je opustil Milan, je podala kralju pismo, de bi „narodno vojsko" začel. Kralj se je še zmiraj vmikval, on se je odpovedal lombardskiga kraljestva, je raz-spustil lombardske regimente. Karel Albert ni hotel napovedati vojsko, nekaj za to, ker je mislil, de bo evropejska diplomacija v Bimu in Toskani za to skerbela, de se preku-cije potlačijo in vduše; Karel Albert je vidil, kako z dobrim izidam se je neapolitanski kralj proti željam naroda ustavljati vedil in kako terdno de še pri vsem tem na nogah stoji. Karel Albert je hotel ta izgled posnemati. — Ali diplomatiško ravnanje ni od rok šlo; Angleži in Francozi skušajo, kakor se kaže zvunajno pomoč na Laškim zaderžavati, ali saj odložiti. Neapolitanski kralj mora Sicilii veliko odstopiti in popustiti, in v Neapoli so tla spodkopane; Muratovci so se združili z svobodomiselno stranko. To je vidil Karel Albert dobro, in si je mislil, de ni dobro vstavljati se narodovi volji, de se mu neki dan na enkrat v Turinu in Genovi republika ne razglasi. In zato je mogel Colli odstopiti, in na njega mesto je nastopil Deferrari. Druga reč, ki je gotovo Karla Alberta k napovedi vojske napravila, so okoljšine v Austrii; iz dane ustave pričakovana nezadovoljnost austrijanskih narodov, Slavjanov in sosebno Hervatov in graničarjev; vojska na Ogerskim. Od pomoči austrijanske na Bim-skini se zdaj kar govoriti ne more. To je Karel Albert premislil in vojsko napovedal. —-B°g daj , de bi Austrijo navadna sreča spremila! —
Nemška. Kakor se iz austrijanskiga dopisa 9. Sušca vidi, in kakor so nemški poob-lastenci (Heckšer, Sommaruga) povedali, misli naše ministerstvo tako le: Cela nemška (!) dežela od Holsteina do Valahije (že blizo Černiga morja) se razdeli v okrožja, cela Austrija stori eno okrožje, Prusia drugo, Ba-varia tretje, in druge nemške deržave pa zopet vse skupej 4 okrožja. Centralna oblast obstoji iz vodstva od 7 udov, v kterim imata Austrija in Prusija vsaka po dva glasa, in Austrija tudi predsednika. Teh 7 okrogov nadomestuje deržavski zbor (Staatenhaus), ne pa narodov zbor (Volkshaus); ta deržavski zbor bi bil sostavljen iz poslancov posameznih okrogov, število njih bi bilo 70, od kterih bi na Austrijo 38, na vse druge pa le 33 prišlo. Posamezne deržave bi pa vendar proti zvunajnim deržavain lastno diplomatiško na-domestvanje imele. — Zdaj so Nemci (kar jih z Prusam ne derži), v veliki zadergi; če z Austrijo potegnejo, se za svobodo boje, nasproti pa bi vendar tako lepo men nič tebi nič blizo blizo do Černiga morja (z nemškim bildunkam) prišli in velike ravnine na Ogerskim bi se za naselovanje Nemcov kaj prilegle.
Med tem pa je bil Velkerjev predlog tudi v odboru za ustavo (Verfassungsausschuss) poterj en, in v kratkim znamo zvediti, de je Frankobrodski zbor nemško krono Pruskimu kralju izročil. Na ta primerlej se austrijanski poslanci mende že na odhod pripravljajo.
Ruski cesar je Nemcam napovedal, de bo Danskimu kralju pomagal, če ne odstopijo od Šlezvig-Holsteina, in tudi Angleži so se podali na stran Dancov.
Angleika časopisa Times in Chronicle zlo hvalita našo ustavo od 4. Sušca.
I e p o 1 i t i s k i del.
IJudinila. *)
(Konec.)
Memgredeča tam gospoda Vidi v žalosti deklica , Se mu bliža in — o čudo! — Ga popraša: „Kaj deklina Tak zdihuješ in se jokaš, Kaj si vender tako britka? Morebiti je zasula Starše groba ti gomila?"
„Oj ni staršev še zasula Groba tiha mi gomila; Bog pozna njih serce blago In jih meni se perkriva." „Alj ti brata je junaka Morebiti vzela bitva?"
„Ni mi bratica junaka Vzela kervotočna bitva; Vselej, kadar boj se vname, Boga prosi, se pokriža, Bog ga varje hude smerti."
„ Alj te družba zapustila Je prijatlic serčnodragih, Žalost ti serce zaliva, I)e tvoj dragi drugo ljubi?"
„Ni me družba zapustila, Ne prijatlice, ne dragi; Moja družba ni goljfiva Mene samo dragi ljubi."
„Alj zato si tako britka , De ti nisi porojena Bla mogofna gospodična De kmetica si nežlahtna. Oj zato jaz nisim brilka Ce tudi ravno porojena Nisim žlahtna gospodična: Kar gospodo žlahtnit' more, Meni tudi vest je čista;
V	meni tudi, ko v gospodi Nevmerjoči duh prebiva." 1—
„V tem, kjer mislite vi žalost, Serce moje radost ima, Solze britke ne tečejo. Alj pretresa se mi žila Serca vsaka od britkosti, Kadar vidim hčerko, sina,
Ivi ni vreden Slave roda,
Ki čez mater se povikša, Vidim zdaj še, ko je prosta Spomlad z neba zagorila, De je vrednih malo sinov, Kviško de ne more lipa, Hrast ko k tlam jo silno tlači. To je moja žalost britka,
V	tem se jokam, v tem zdihujem!"
Tak je rekla — zapustila Jo je koj derhal zadeta; Bog ve, alj jo je ganila, Alj korači terdoserčno, Tje napre, po ptuje kriča.
Pod drevcsam javorjevim Samka tam sedi Ljudmila ; Milo poje, žaljno guče, Kakor zapušena tica.
Lovre Toman.
Podzemeljska jama v Hoeevju.
Veliko in raznih pripovest sc sim ter tje po deželi sliši, ktere, de so ravno toliko, kot nemogoče, vender priprosti ljudje za gotovo resnico imajo. Tukaj se pripoveduje od kaci gapovodniga moža; tam strašijo burkasti ljudje strašljivce s kakšno belo ženo, de se je temu alj unimu prikazala; še drugi pripovedujejo, de ta in ta oseba, ki ježe davno vmerla, nazaj hodi, in straši. Tako tudi pravijo, de se škratel **) pri tej in tej luknji dostikrat prikaže, in svoje norčije vganja. Vem, de je že marskter od rabeljnove (frajmanove) jame,
*) Tudi to pesem smo vzeli iz „Domorodnih glasov" po dovoljenju pesnika. Iz teh dveh pesem se že velika pesniška cena in domorodno nadahnutj kaže, in če opomnimo, de enaki duh celo zbirke ki lepi venec obsega, prešini in oživlja, dalj siga priporočanja pri žlahtnih, za lepoto in slo vensko pisuienstvo vnetih rodoljubih, ni treba.
#*) Waldmannchen, AValdteufel.
alj od kralja Matjaža, in druzih tacih podzemeljskih jam govoriti slišal.
Tako pripovest sim tudi v skrivnoslovju #) učeniga g. Gorreza bral, kjer od enake jame jod knezo-turjaškim gradam v Kočevju govori, vakor tukaj oznanim: „Take vrata" (podzemljo) piše G., „so se tudi v Kočevskim gradu „na Krajnskim odperle. Nekiga lovca, kteri „je pred veliko veliko Ietami tam stanoval, je „star mož, s sivo brado, v kito spletenim la-„semi in usnjato kapico na glavi v rečeno jamo „peljal. Ko k vratam prideta, in se skala „odvali, njima ena lučica iz globočine zabliši. „Strašna kača v sred steze leži, in svoj og-„njen pogled na ptujca oberne, pa starček jo „zpodi in ona gresta, ko zmiraj svitlejši pri-„haja, mirno naprej. Zdaj prideta v prostor-„no stanico,kjer sedim starih, plešastih, terdno zamišljenih možev okoli mize sedi. Potem „poterka starček na druge pa železne vrata, „in ena tenka dekelca s zagrinalam na obrazu „jili njima odpre. Tukaj stoji majhina tružica, „okoli nje pa štir luči gorijo, naprej je osim „in dvajset merličev možkiga in ženskiga spola „nad kterim je velika svetilnica malo berlela. „En lep mladenč s zelenim vencem okinčan „njima novo hodiše odpre, po kterim v veliko ^stanovanje prideta; tam najdeta osim in tri— ,,deset oseb (med njim štir ženske) shranili, „blediga obličja, s gorečim baklami v rokah, „brez, de bi bile besedco pregovorile. Med „lo verstjo tedej pelje vodja popotnika, ter ga, „pervo in zadnjo teh oseb serčno poljubivši, „gredoč pogleda, kot de bi ga vprašati hotel, „ako ni dve teh oseb že v podobi vidil. — Pri „li priliki si tudi lovec serčnost vzame in reče „svojimu vodju: „„Zarotini te pri Bogu, ko si „„me pod zemljo spravil, de mi tudi poveš, „„kdo so vsi ti, kterih podobe si meni poka-„„zal, in ako njim je pomagat mogoče?"" „Na to mu sivček odgovori: „„Tukej si vse „„prebivavce, kteri so od začetka v tem gra-„„du stanovali, vidil. Kaj pa de se s nami „„godi — ti zdaj ne morem povedati, to boš pot-„„lej sam zvedil; pojdi pri teh vratih vun in „„pomni na moje besede."" To pregovorivši „odpre majhine vratca, ktere pa prec za njim „zapre. — Lovec zdaj po veliki tmini med mo-„krim stenami naprej tumari, in pride po viso-„kih stopnjah iz neizrečene globine. Na verhu „stopinj zagleda zkoz majhino luknjico zvezde „na vedrim nebu zopet mergoleti, in kmalo „potem se zavidi, de je v dnu kapnice alj „sterne, ktera se še dan današnji za gradam „najde. — Njegovo obličje je med tem drugači „postalo, lica blede kot merliča, njegovi černi „lasje so ratali beli kot sneg; tako se je bil „spremenil, de ga je komaj žena zpoznala, „ko domu pride. Pa glej čuda! doma zagleda »svojiga otroka v ravno tisti tružici mertviga
„ležati, ktero je pod zemljo vidil!--Ko je
„potlej svojimu gospodu Turjavškimu knezu to „reč razodel, mu čez čas v Cernomlji podobe „svojih prededov pokaže, med kterim je resnično več oseb zpoznal, de jih je v jami vidil."
Tako piše G*, v svojim skrivnoslovju #*), ko od mnogih pravlic govori. Koliko pa de je pri tej in enakih pravlicah resnice — bo vsaki lahko presodil.
Popijač.
Knjiga splošnih deržavljanskili postav.
§. 158.
Ako mož terdi, de otrok od njegove žene med postavnim časam rojen njegov ni, mora zakonsko rojstvo otroka nar dalj med tremi mesci po zadobljenim znanju odbiti, in oskerb-niku nasproti, ki se ima za brambo zakonski-ga rojstva postaviti, nemogočnost izkazati, de bi zarod od njega prišel. Ne od matere do-pernešeno prešestvo, ne njeno terdenje, de otrok nje zakonsk ni, mu ne zamoreta sama za sc pravice zakonskiga rojstva odvzeti.
159.
Ako mož pred časam umerje, ki mu je za odbijanje zakonskiga rojstva odločen, zamorejo tudi dediči, katerim bi se njih pravice kratiti vtegnile, med tremi mesci po smerti moža zavolj rečeniga uzroka zakonsko rojstvo taciga otroka odbijati.
§. 160.
Otroci, ki so sicer v neveljavnim, pa ne takim zakonu rojeni bili, kterimu so nasproti
#) Mystik.
lil. D. Str. 79—81.
§§. 62—64 povedani zaderžki, se imajo za zakonske deržati, če je zakonski zaderžek pozneje odpravljen bil, ali, če saj eniga njih staršev nezadolžena nevednost zakonskiga za-deržka zagovarja; vender so v zadnjim pri-merleju taki otroci od zadoblenja taistiga premoženja izločeni, ki je po naredbah rodovine zakonskimu zarodu posebno prihranjeno. §. 161.
Otroci, rojeni zvunaj zakona, ki so po naslednjim zakonu svojih staršev v rodovino stopili, se štejejo, kakor njih mlajši med zakonsko zarojene; samo ne zamorejo otrokam zakonsko zarojenim v zakonu, ki je med tim časam obstal, odbivati lastnosti pervorojenstva in drugih že zadobljenih pravic.
§. 162.
Nezakonsko rojstvo ne more otroku v njegovi deržavljanski časti ino njegovi sreči v škodo biti. K temu koncu ni treba nobene posebne blagovoljnosti deržavniga glavarja, po katerim se otrok za zakonskiga spozna. Samo starši zamorejo za taisto prositi, ako hočejo otroka zakonskimu enako prednost stanu ali pravice do prosto dedišniga premoženja vde-ležiti. Glede drugih udov rodovine nima ta blagovoljnost nobene moči.
163.
Proti komur se na način v sodniškim redu predpisan skaže, de se je z materjo otroka v času telesno združil, od katerigado nje poroda ni manj kot sedem (šest) ne več kot deset meseov preteklo, ali kdor to tudi le zvunaj sodbe obstoji, od tega se predumi, de je otroka zarodi!.
§. 164.
Zapis očetoviga imena v kerstne ali rojstne bukve po napovedi matere stori le takrat popolni dokaz, če se je zapis po postavni zapovedi z dovoljenjem očeta zgodil, in če je to dovoljenje po spričbi dušniga pastirja in kuma z pristavkam poterjeno bilo, de jim je taisti po osebi znan.
§. 165.
Nezakonski otroci so sploh od pravic rodovine in žlahte izločeni; oni nemajo pravice ne do rodovinskiga očetoviga imena, ne na plemenstvo, gerb in druge prednosti staršev; oni imajo materno rodovinsko ime.
§. 166.
Vender ima tudi nezakonsk otrok pravico, od svojih staršev terjati njih premoženju primemo preživljenje, izrejo in preskerbljenje,
in pravice staršev čez taistiga tako deleč sežejo, kolikor to namen izreje terja. Sicer pa nezakonski otrok ni pod pravo očetovsko oblastjo svojiga zarodnika, ampak se po varhu namestva.
§. 167.
K preživljenju je sosebno oče zavezan; če pa ta otroka preživeti ne zamore, preide ta zaveza na mater.
§. 168.
Dokler mati sama svojiga nezakonskiga otroka, prihodnimu namenu primerno, izrejati hoče in zamore, ga ji oča odtegniti ne sme; on mora pa vender stroške preživljenja opravljati.
§. 169.
Ako je pa blagor otroka pri maternim iz-rejenju v nevarnosti, je oče zavezan, otroka od matere ločiti, in taistiga k sebi vzeti, ali kje drugej varno in spodobno ga nastaniti.
170.
Staršem je prosto se med sabo pogoditi zastran živeža, izreje in preskerbljenja nezakonskiga otroka; taka pogodba pa pravice otroka nikakor kratiti ne more.
171.
Zaveza nezakonske otroke živiti in pre-skerbeti preide, kakor drug dolg, na dediče staršev.
172.
Očetovska oblast neha koj s polnoletnostjo otroka, ako ni na prošnjo očeta sodnica iz pravičniga vzroka v nje podaljšanje privoljila in to javno oznanila.
§. 173.
Pravični vzroki podaljšanja očetovske oblasti pri sodnici prositi, so: ako otrok, čeravno polnoleten , zastran slabosti telesa ali duha, ne zamore sam sebe preživeti, ali svojih opravil oskerbovati; ali če se je v maloletnosti v znamenite dolge zapletel, ali tacih pregreškov kriviga storil, zavolja katerih še naprej pod natanjčnim čuvanjem očeta biti mora.