Št. 24 (15.468) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%60Q GORICA - Drevored 24 moggio l'- Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSTNtiA PLAČANA V GOTOVM SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Poraz rojeva nov teror Vojko Coua Peklenski stroj, ki je včeraj moril in pohabljal ljudi v šrilanškem Kolombu, je po tragediji v nekdanji Jugoslaviji vsega vajeno Evropo spomnil, da se tudi drugje po svetu dogajajo grozodejstva, ki imajo vedno kot skupni imenovalec nestrpnost do drugačnih in drugače mislecih. Tamilrri so majhni, temnopolti, grobih in primitivnih obrisov, okroglega obraza, govorijo neki dra-vidski jezik in so hindujski Sivanisti. To je za ponosne budistične Singalce visoke rasti, podolgovatega obraza in bolj bele polti zadosten razlog, da kasnejšim »prišlekom« z indijskega juga odrekajo ne samo pravice do samoodločbe, temveC tudi pravico do ozemeljske in kulturne avtonomije. Nekdanji zavojevalci rajskega otoka so danes odvečna raja, ki se mora vto-piti v singalskem morju, ati pa naj odide odkoder je prišla. Navsezadnje ni po-mebno, da se je to zgodilo pred stoletji, pomembneje je, da so bili na otoku Sin-gald prvi. Seveda bi bilo nesprejemljivo poenostavljanje, če bi vso krivdo za sedanje nasilje zvalili na Singalce. Svoje grehe - in ne majhne - imajo tudi Tamild. Navsezadnje hindujd niso znani po svoji verski in drugačni strpnosti. Vendar pa poboj 13 singalskih vojakov, ki ga je zagrešila pestiča tamilskih marksističnih skrajnežev leta 1983, sproži pravi pogrom proti nedolžnemu tamilskemu prebivalstvu v glavnem mestu, meče Cm madež na tradi-donalno strpne budiste. Ta pogrom s 500 (ali, kot trdijo nekateri, 3.000) mrtvimi je bila tista iskra, ki je zanetila splošni požar tamilskega upora. Izobraženci in dobro stoječi, ki jih drhal ni pobila v tistih treh dneh etničnega čiščenja, so zbežali z otoka. Mladi in reveži so odšb v džunglo, tako da je nekdanja peštica gverilcev-idealistov kar preko noti dobila na vse pripravljene ljudi, ki so biti prepričani, da se borijo za preživetje, za goli obstanek. Ustanoviti so osvobojeno ozemlje in biti prepričani, da bo vlada v Kolombu prej ati slej klonila in jim dovolila odcepitev. Niso se več zadovoljiti z avtonomijo, ki so jo zaman zahtevali ob proglasitvi neodvisnosti leta 1948, hoteti so svojo etnično Cisto državo, postati so gluhi za vse nasvete, tako da so se sprti celo z indijskimi oblastmi, ki niso skrivale svojih simpatij in jim poskušale pomagati. Sedaj so izgubiti skoraj vse, tako da so segli po edinem sredstvu, ki še ostaja poražencem - terorizmu. ■ O čem bo odločal zbor I delničarjev Kmečke banke Kaj se je zgodilo z goriško Kmečko banko v obdobju komisarske uprave? Koliko premoženja je ostalo glede na poročila komisarjev? Koliko bo plačala Cassa di risparmio iz Bologne za 35-odstotni delež v goriškem slovenskem zavodu? Koliko bodo sploh vredne delnice te banke po dokapitalizaciji? Kakšen bo nov statut, ki ga oosta predlagala komisarja, oziroma posredno Banca d’Italia. Končno, kar še najbolj zanima sedanje elane Kmečke banke, v kolikšni meri se splača posamezniku sodelovati pri dvigu kapitala? Na vsa ta vprašanja si vsak elan lahko poišče odgovore na samem sedežu KmeCe banke, kjer ima na razpolago poročilo komisarjev, nekaj podatkov pa objavljamo tudi mi v današnji številki. Na 9. strani ■ Feniks naj vstane iz pepela, I da bi spet okusili njegov Car Znani slovenski skladatelj Pav- tudi spomine na mnoge dirigente, le Merku se je ob požaru, ki je raz- kritike in glasbene izvajalce, s ka-dejal gledališče La Penice, spom- terimi se je spoznal v času, ko je nil na čas izpred skoraj 40 let, ko bolj ali manj redno zahajal v La je doživel prvi stik z beneškim tea- Penice. »Gledališče La Penice je trom. Prvič je stopil vanj kot gla- živo prisotno v meni,« pravi sbeni kritik, kasneje pa je doživel Merku, »in Želim si, da feniks po-tudi krstno uprizoritev svojega de- novno vstane iz svojega pepela, da la v tej glasbeni hiši. Merku obuja bom Se okusil njegov Car.« Na 10. strani VLADNA KRIZA / VČERAJŠNJA PREDVIDEVANJA PO 3. KROGU POSVETOVANJ Stranke leve sredine in desnice bližje dogovoru, volitev ne bo RIM - Predčasnih volitev verjetno ne bo. Včeraj so se stališča levosredinskega in desničarskega bloka o reformi italijanskega ustavnega sistema nekoliko zbližala, s tem pa se je oddaljila možnost skorajšnjih političnih volitev. Oljka in Kartel svoboščin sta imela tudi včeraj vrsto bolj ali manj formalnih stikov, padli so novi predlogi, zvečer je za osnovo dogovora, ki naj bi odprl pot ustavni reformi, obveljal predlog o nekakšnem polpredsedniškem sistemu z volitvami v dveh krogih po francoskem zgledu. Fini je sicer izjavil, da se še vedno zavzema za popolni predsedniški sistem, dodal pa je, da je prišlo do zbližanja mnenj. Razvejana pa je paleta kandidatov za novega predsednika vlade. Progre-sisti še vedno podpirajo kandidaturo Dinija, Fini se zavzema za Scognamiglia ali Cossigo, na kandidatni listi pa sta Se nekdanja premiera Amato in Ciam-pi. Scalfaro naj bi danes poveril mandat za sestavo nove vlade. Na 2. strani SLOVENIJA / DRŽAVNI ZBOR Dragonja izvoljen za novega ministra LJUBLJANA - Na včerajšnji izred- Po informacijah iz Liberalne de- ni seji državnega zbora so poslanci s tajnim glasovanjem z 45 glasovi za in 25 glasovi proti na mesto novega ministra za gospodarske dejavnosti izvolili dosedanjega direktorja Leka Metoda Dragonjo. Na znanje pa so sprejeli obvestilo o odstopu treh ministrov. Ex - ministrica za delo, družčino in socialne zadeve Rina Klinar, ex - minister za kulturo Sergij Pelhan in ex - minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc bodo tekoče posle na tej funkciji opravljali vse dokler državni zbor ne imenuje njihovih namestnikov. V rednem delu zasedanja parlamenta, ki je bilo sicer neprestano na meji sklepčnosti, pa so poslanci sprejeli kar nekaj zakonov, med njimi tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi. Zakon naj bi stimuliral mlade pravnike za vstop v sodniško službo, dosedanjim sodnikom pa se bodo place povišale do 50 odstotkov. mokracije bi utegnil predsednik vlade Drnovšek že ta teden predlagati preostale tri kandidate za izpraznjena ministrska mesta. Kandidatka za novo kulturno ministrico naj bi bila novinarka v kulturnem uredništvu TV Slovenija Majda Sirca. V kandidaturo je po informacijah Radia Slovenija že privolila. Izvršilni odbor LDS je podprl predlog, naj premier Drnovšek na položaj ministra za delo, družino in socialne zadeve predlaga dr. Ivana Svetlika, ki je dekan FDV in predsednik Nacionalnega sveta za vsebinsko prenovo šolstva. Dr. Svetlik pa naj bi vodenje ministrskega resorja odklonil. V javnosti se je pojavilo tudi ime novega kandidata za ministra za znanost in tehnologijo. Prof. dr. Stane Pejovnik, direktor Kemijskega inštituta v Ljubljani, pa vsaj za zdaj uradno s ponudbo še ni bil seznanjen. Na 14. strani Cimoszevvicz bo novi poljski premier VARŠAVA - Teden dni po odstopu poljskega premiera 01eksyja se je vladna koalicija dogovorila o njegovem nasledniku: Demokratična zveza levice (SLD) in Kmečka stranka (PSL) sta se dogovorili, da bo 01eksyja nasledil dosedanji podpredsednik parlamenta in elan SLD, 46-let-ni VVlodzimierz Cimoszevvicz. Cimoszevvicz je po poklicu pravnik; od leta 1971 do razpusta leta 1990 je bil elan Poljske združene delavske stranke. Leta 1973 je bil v vladi VValdemara Pavvlaka minister za pravosodje in podpredsednik vlade. Do uradnega imenovanja Cimo-szevvicza naj bi prišlo že danes. Tržaška občina: nova odbornica TRST - Zupan Riccardo Illy je zamenjal odbornika za urbanistiko: po 13 mesecih je odstopil Giovanni Cervesi in ga bo nadomestila inž. Ondi-na Barduzzi. Do že nekaj Časa napovedane zamenjave je prišlo, ker se namerava Cervesi spet posvetiti gradbeništvu. Barduzzijeva, ki je sicer univerzitetna predavateljica urbanistike, bo nadaljevala po dosedanjih smernicah delo, ki ga je zastavil Cervesi. Illy je demantiral, da bi imenovanje Barduz-zijeve predstavljalo odpiranje desnici. Na 5. strani ŠRILANKA / TAMILSKO MAŠČEVANJE ZA DECEMBRSKI PORAZ Bombni atentat v Kolombu je terjal na desetine mrtvih V samomorilskem otentotu ranjenih več kot tisoč oseb KOLOMBO - Pred poslopjem centralne banke v šrilanškem glavnem mestu Kolombo so včeraj neznanci izvedli bombni napad, v katerem je umrlo najmanj 60 ljudi, veC kot tisoč pa je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, toda preiskovalci so prepričani, da so ga izvedli tamilski tigri iz maščevanja za poraz, ki so ga decembra v spopadu z vladnimi silami doživeli v Jaffni. Atentat bo negativno vplival na turizem, obenem bo izničil napore predsednice Kamaratunge, ki hoCe končno dati državi federalno ureditev. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Ugrabitev ni trajala niti eh dan Industrijec Marco Camozzi, ki so ga ugrabili predsi-noCnjim, je bil sinoči že doma. Za njegovo izpustitev so neznanci zahtevali 900 milijonov lir. Stran 3 Šolski odbor o »racionalizaciji« Enotni šolski odbor je na zadnji seji razpravljal o »racionalizaciji« šolske mreže. SLORI je pripravil o tem raziskavo. Stran 6 Tisočletnica Gorice in Slovenci Goriška občinska svetovalca Komel in Špacapan sta včeraj predlagala skupen nastop manjšine za ovrednotenje slovenske prisotnosti ob praznovanju tisočletnice mesta. Stran 8 Nemčija in ZDA pocenile denar Njunemu zgledu je sledila tudi Belgija, po mnenju Giovanhija Agnellija pa bi morala enako ukrepati še Italija. Stran 9 Magic Johnson navdušil 36-letni ameriški profesionalni košarkar Magic Johnson, ki je okužen z virusom aidsa, se je po 5 letih z »Lakersi« spet vrnil na igrišče. In to zelo uspešno. Stran 16 POLITIKA / VLADNA KRIZA MILAN / PODKUPNINE Možnost dogovora med poloma oddaljila volitve Predsednik Seal faro naj bi danes poveril mandat za sestavo vlade Nova zahteva po sojenju proti Berlusconiju Obtožujejo ga nezakonitega financiranja političnih strank RIM - Širok nasmeh, s katerim se je Silvio Berlusconi poslovil s Kviri-nala po posvetovalnem srečanju s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scal-farom, je sinoči dokaj pomenljivo nakazal, kam se nagiba italijanska vladna kriza. Po dneh velike negotovosti kaže, da bo med levosredinsko koalicijo in Kartelom svoboščin vendarle vzklil dogovor, s katerim naj bi se izognili predčasnim volitvam. Berlusconi sicer ni hotel odgovoriti na novinarska vprašanja, ker je zadeva Se vedno zelo delikatna, je dejal, novinarjem pa ni bilo težko pogruntati, da se je v odnosih med poloma nekaj vendarle premaknilo glede reforme italijanskega institucionalnega sistema. Kaj, to ni se jasno. Jabolko spora je bil seveda predsedniški volilni sistem, ki ga je Gianfranco Fini vsiljeval svojim desničarskim partnerjem in s tem dejansko izsiljeval Berlusconija. Kaže, da naj bi se sedaj (v grobem) nagibali k taki kompromisni rešitvi: nekakšen polpredsed-niski sistem z volitvami v dveh krogih po francoskem receptu. O tej varianti naj bi govoril Berlusconijev mož Vittorio Dotti. Malo potem, ko so jo objavile tiskovne agencije, je predstavnik progresistov Lui-gi Berlinguer izjavil, da so se možnosti za dosego sporazuma povečale. Malo zatem je Finijev somišljenik Maurizio Gasparri s svojo izjavo zvrnil vedro mrzle vode na prejšnjo evforično vzdušje. Dejal je, da se je dogovarjanje med Kartelom svoboščin in Oljko premaknilo z mrtve točne, ni pa se še pozitivno zaključilo. V bistvu je ponovil staro Finijevo pesem o predsedniškem sistemu, ki naj bo »fotokopija« francoskega sistema. Skratka, spet zelo trdo stališče najbolj desne frakcije Kartela svoboščin. Ob tej izjavi je vodja demokratične stranke levice Massimo D’Alema ugotovil, da ni še nič rešenega. Ge bo obveljala Dottijeva varianta, bo dogovor možen, v drugačnem primeru naj bi bila edina rešitev predčasne volitve. Poleg reforme institucionalnega sistema je bil včeraj govor tudi o pred- sedniku, ki naj bi vodil vlado v času, ko bi te reforme izvedli (seveda, če ne bo prišlo do volitev). Dosedanji predsednik Lamberto Dini, ki je bil takorekoč do včeraj glavni (če že ne edini) kandidat za stol v Palači Chigi, je dobil včeraj nekatere druge, vsega spoštovanja vredne tekmece. To naj bi bili nekdanja predsednika vlade Giuliano Amato in Carlo Azeglio Ciampi, predsednik senata Carlo Sco-gnamiglio in nekdanja predsednika ustavnega sodišča Baldassarre in Casavola. Med kandidati se je (a le za kratek čas) pojavil tudi najbolj ugledni italijanski politolog Giovanni Sartori. Njemu gre pripisati stavek: »Volitve so edini trenutek, ko se demokracija resnično izvaja...« MILAN - Milanska namestnika državnega pravdnika Francesco Greco in Gherardo Co-lombo sta zahtevala, da se v okviru preiskave o bančnih računih v tujini, kamor naj bi se stekala sredstva za protizakonito financiranje PSI in Betti-na Crajdja, mora pred sodiščem zagovarjati 21 oseb. Med njimi so tudi bivši predsednik Finin-vesta Silvio Berlusconi in bivši tajnik PSI Craxi, odgovorni za sestrske družbe Fininvesta v tujini Giorgio Vanoni ter bivša Crarijeva sodelavca Giorgio Tradati in Mauro Giallombardo. O zahtevah bo sedaj odločal sodnik za predhodne preiskave Maurizio Grigo. To je že četrta zahteva, ki so jo na milanskem pravdništvu vložili proti Berlusconiju. Prva se nanaša na podkupnine, ko so jih družbe grupe Fi-ninvest plačale finančnim stražnikom ob davčnih pregledih, zaradi česar bivšega predsednika Fininvesta dolžijo komp-cije. Z dragima dvema se še vedno ukvarja sodnik za predhodne preiskave in se nanašata na nakup Meduse Cinematografice (gre za hipotezo o poneverbi v bilanci) ter nakup terenov okrog vile Ma-cherio, kjer prebiva Berlusconi (hipoteza o davčni prevari). Arhivirali pa so preiskavo o domnevnem sporazumu med Rai in Fininvestom o porazdelitvi tržišča s propagando. _________FIRENCE / PROCES PROTI PACCIANIJU_________ Nova ekspertiza na naboju ni potrebna Po mnenju pravdništva ne bi doprinesla nič novega k temu, kar so že ugotovili FIRENCE - Nova ekspertiza na naboju kal. 22, ki so ga našli na vrtu Piera Paccianija, ne bi dodala nič novega k temu, kar je bilo doslej znano. Tega mnenja je državno pravdništvo iz Firenc pred tretjo obravnavo na prizivnem sodiSču, na katerem se mora zagovarjati kmetovalec iz kraja Mercatale Val di Pesa. Javni tožilec Paolo Canessa, ki se ukvarja s preiskavo o domnevnih osebah, ki naj bi sodelovale s Paccia-nijem, ni želel govoriti p podrobnostih, opozoril je le na to, kar je trdil med prvostopenjskim procesom. Po mnenju tožilstva je namreč naboj, ki so ga našli na Paccianijevem vrtu, neposredno povezan z beretto kal. 22, s katero je bilo umorjenih toliko žrtev. Ugotovili so namreč, da ima nekatere mikrozareze, ki so se skladale (čeprav niso bile povsem identične) z zarezami na tulcih, ki so jih odkrili na kraju umorov. Po drugi strani je po mnenju tožilstva povsem nemogoče znanstveno ugotoviti popolno identičnost, ker naboj iz Pac-cianijevega vrta ni bil izstreljen, medtem ko so bile mikrozareze na tulcih zbrisane ali deformirane zaradi termične ali mehanske energije: samo na 31 od 51 tulcev so namreč našli take sledove. Bolj kot sama tehnična plat pa je po mnenju pravdništva po-memno nekaj drugega. Nihče namreč ni vedel, da so bile tudi na tulcih, ki so jih hranili v uradu sodnika za predhodne prei- skave, mikrozareze, ki so se ujemale s tistimi na naboju. Tudi če bi kdo hotel Paccianija »zašiti«, kot so obtoženec in njegovi zagovorniki večkratnamignili, bi to naredil s kakšnim težjim dokazom, kot na primer s tulcem, ki bi ga izstrelil prav iz morilčevega samokresa. Ni nobenega dvoma torej, zaključuje pravdništvo, da je naboj pripadal Paccianiju, še posebno, ker so ga pred preiskavo leta 1992 večkrat videli v vrtu, kjer je kopal in nekaj iskal. Vzdušje na procesu je vsekakor napeto, ker je Pacciani poklical še tretjega zagovornika, Nina Mazzarito iz Rima, s katerim bo tudi tehnično-preiskoval-na ekipa, ki sodi v okvir revije »Detective e crime«. NOVICE Kdo je prisluškoval skupinici sodnikov? RIM - Okrog miniaturiziranega aparata za prisluškovanje, ki so ga šef rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renato Squillante, sodnica Augusta lannini, državni tožilec iz Grosseta Roberto Napotitano in odvetnik Berlusconijeve družine Vittorio Virga 21. januarja odkriti v pepelniku na mizici bara v Ul. Ferrari znotraj mestne četrti Prati, vse huje buri duhove. Včeraj so nekateri časniki poročali, da so aparat zamenjali z drugim podobnim, preiskovalci pa trdijo, da to ni res, in se vprašujejo, kdo in zakaj širi neresnične vesti. »Za čisto izmišljotino gre, za čudno igro,« zatrjujejo rekoč, da je tožilec De Cesare pravilno ravnal, ko je o zadevi sprožil dodatno preiskavo. Nekateri namreč, da nima v rokah prisluškovalne naprave, ki jo je našla četverica, temveč drugo in drugačno. Priziv zoper priziv v zvezi s Parcomitom GROSSETO - Odvetniki družbe Parcomit, ki je uradno lastnica vseh nepremičnin, s katerimi razpolaga tukajšnja Demokratična stranka levice, so napovedali, da bodo vložili na kasacijsko sodišče priziv proti sklepu, s katerim je krajevno razsodišče svobode zavrnilo njihov rekurz zoper opravljene hišne preiskave in zaplembe. Sodniki trdijo, da so med preiskavami našli zapis, iz katerega je mogoče sklepati, da je družba nezakonito finansirala politične stranke. Njen odvetnik Fabio Carmignani pa to najodločneje zanikuje, češ da je šlo za beležko s kraticami, ki je bila izrazito poslovnega značaja. Ne samo to, Carmignani izraža tudi prepričanje, da se sodniki udinjajo tožilčevim tezam. ZBORNICA / ODLOČITEV Bossi svojčas enačil Dalla Chieso z mafijo a mu ne bodo sodili, ker je parlamentarec ' i RIM - Poslanska zbornica včeraj ni izdala dovoljenja za sojenje proti Umbertu Bossiju. Ligaškega liderja je septembra 1993. leta prijavil sodišču Nando Dalla Chiesa, ker naj bi ga na volilnem zborovanju v Milanu grobo žalil (njegov priimek je potvoril v ime mafijskega prizvoka Dalla Cosa Nostra). Dalla Chiesa se je takrat z ligaškim predstavnikom Marcom Formentinijem potegoval za milanskega župana, a ni bil izvoljen. Milanski pretor je poslal sodno dokumentacijo poslanski zbornici. Za sojenje proti parlamentarcem mora v takih primerih izdati dovoljenje parlament. Odbor za uvedbo sodnih postopkov je svojčas izdal negativno mnenje o zahtevi po sojenju proti Bossiju, češ da je na tistem zborovanju izrekel le svoja mnenja, in to med opravljanjem funkcije parlamentarca. Zbornica je včeraj z večino potrdila to verzijo. Baudo in lepotici na tiskovni konferenci, na kateri je Pippo Baudo predstavil letošnji sanremski festival,. je znani konferansje predstavil tudi svoji pomočnichplavolaso Valerio Mazza in temnolaso Sabino Ferilli (Telefoto AR) BENETKE / PO ZAGOTOVILIH MINISTRA PAOLUCCIJA La Fenke bo kot mitološki ptič feniks vstal iz pepela Pri tem naj bi porabili od 50 do 70 milijard lir - Ker se bojijo birokratskih zapletov bodo imenovali posebnega komisarja kot pri obnovi Uffizijev BENETKE - Medtem ko je včeraj gasilcem na pogorišču beneškega opernega gledališča La Fenice uspelo pogasiti še zadnje žerjavice pod dvometrsko plastjo ruševin v notranjosti tega nekdaj enega najlepsih gledališč na svetu, postaja vedno bolj jasno, da bo La Fenice res kot mitološki ptic feniks vstala iz pepela. Minister za kulturne dobrine Antonio Paolucci, ki se je včeraj v spremstvu predsednika komisije za kulturo poslanske zbornice Vitto-ria Sgarbija ogledal pogorišče, je kasneje na vrhu z županom, krajevnimi upravitelji in beneškimi oblastmi zagotovil, da bodo v dveh, treh letih obnovili operno gledališče, »kjer je bilo in kot ________BRESCIA / ZANJ SO ZAHTEVALI 900 MILIJONOV LIR Ugrabili in že izpustili sina industrijca Attilia Camozzija Marca so napadli, ko se je z avtom peljal k zaročenki BRESCIA - Neznana tolpa je predsinocnjim ugrabila, včeraj popoldne pa že izpustila 25-letnega podjetnika Marca Camozzija, za Cigar osvoboditev je zahtevala 900 milijonov lir. Napadli so ga, ko se je iz Lumezzaneja, kjer prebiva, z avtomobilom bmvv peljal k zaročenki v Pol-penazze sul Garda. Policisti in karabinjerji so raztegnili preiskavo tudi na Kalabrijo in se posebej na Aspromonte, kjer je ’ndrangheta skrivala že več ugrabljencev, Čeprav protimafijski organizmi in sodstvo menijo, da bi bilo kazalo storilce rajši iskati v vrstah krajevnega podzemlja. Marcov oCe Attilio je znan industrijec, saj ima Številne mehanske obrate po vsej Lombardiji in v samem Lumezzaneju, kjer živi v razkošni vili z ženo Giuliano in še drugima dvema sinovoma, Lodovicom in Ettorejem. Več let je bil tudi osebni sponzor pokojnega avtomobilskega dirkača v formuli 1 Ayrtona Sen-ne. To, da utegne njegovo družino doleteti kakšna nevšečnost, je magnat zaslutil že lani poleti. Na gričku ob vili s teniškim igriščem in bazenom, ki jo obdaja park, je večkrat zapazil sumljive ljudi in to javil varnostnikom. Ti so v resnici našli na travi kopico praznih cigaretnih škatlic in ogorkov pa tudi pločevink, kar dokazuje, da je nekdo enonadstropno vilo stalno nadzoroval. Camozzijevi so zaradi tega prosili Zupana za dovoljenje, da dvignejo r SASSARI / NEPALEC OD SARDINIJE ZARADI PREMIKA 2ELEZNEGA TOVORA n Varnostniki iščejo ugrabitelje tudi s pomočjo prometnih zapor (AP) in utrdijo ograjo, okrepijo jakost električne napeljave, kar bi omogočilo boljšo razsvetljavo hišnega okoliša, in da namestijo še radar. Toda Attilio Camozzi še vedno ni bil zadovoljen in na vilo mu že tri mesece pazijo zaprisežene straže. Marco Camozzi je dve uri po ugrabitvi dvakrat telefoniral domov in povedal, koliko naj znaša odkupnina. Včeraj je znova poklical, veC pa se ne ve, kot tudi ni znano, ali je družina kaj plačala. Dejstvo, da je enkrat spregovoril tudi eden od ugrabiteljev, in to z južnjaškim naglasom, je navedlo preiskovalce k domnevi, da gre za ’ndrangheto; ker pa je veliko Kalabrijcev tudi okoli Brescie, prevladuje mnenje, da tokrat ne gre za »profesionalce«. je bilo«. Po njegovem bodo pri tem potrebovali od 50 do 70 milijard lir. Vlada je do sedaj nakazala 20 milijard lir, a po ministrovih besedah denar ne bi smel biti problematičen, tudi v primeru, Ce bi bili stroški višji. Ministra bolj skrbijo birokratski zapleti. Prav zato bodo podobno kot po atentatu na galerijo Uffizi v Firencah imenovali posebnega komisarja za obnovo, ki bo bržkone beneški prefekt Giovanni Troiani. S tem naj bi preprečili, da bi se ponovil primer gledališča Petruz-zelli v Bariju in Massima v Palermu. Denar kot kaže ne bo problem, saj bodo vsi segli v žep, denar obljubljajo tudi iz tujine, ker La Fenice ni last samo Benetk in Italijanov temveč kulturna dobrina vsega človeštva. Prav pri obnovi svojega opernega gledališča pa bi lahko Benetke dobile tisti zagon, tako da bi mesto ponovno zaživelo v vsem smislu. Medtem pa se s pospešenim ritmom nadaljuje preiskava. Sodnik Casson bi moral vsak trenutek imenovati izvedence, obenem pa skrbi, da ne bi prišlo do križanja med raznimi preiskavami. Casson je tudi vCeraj nadaljeval z zasliševanji ljudi, ki so bili zaposleni pri obnovitvenih delih opernega gledališča. Kot običajno dosledno molči o morebitnih krivdah za požar. Prav tako noCe dati izjav glede morebitnih zamud pri gašenju požara. Benečani seveda žalujejo za svojim biserom, bodrijo pa jih vesti o obnovi in spoznanje, da bo ansambel La Fenice nadaljeval s svojim delom. Upravne urade in predstavništvo za tisk gledališča La Fenice so vCeraj preselili v palačo fondacije Levi, kjer so tudi doslej hranili arhiv tega prestižnega opernega gledališča. NA SKUPŠČINI DELNIČARJEV n F. Pressocco spet predsednik družbe Friulia Potrdili somo štiri člane prejšnjega upravnega sveta TRST - Včeraj so na skupščini deželne finančne družbe Friulia potrdih za predsednika Flavia Pressacca, ki je že vodil upravni svet Friu-lie v prejšnji mandatni dobi. Število elanov upravnega sveta so zmanjšali od 15 na 11, kot predvideva novi statut, ki so ga odobrih septembra lani. Potrdili so samo 4 elane prejšnjega sveta in sicer Gabrieleja Verarda, Giorgia Sabadina, generalnega direktorja družbe Spi Ro-mualda Volpija in predstavnika banke Grup Giuseppeja Zuccata. Novi elani upravnega sveta Friulie pa so Gioigio De-marchi, ki naj bi postal tudi podpredsednik družbe, inž. Pietro Co-satti, funkcionar Tržaškega Lloyda Giovanni Usberghi, funkcionar tržaške Geofizikalne opazovalnice Lorenzo Papis, tržaški občinski funkcionar Gianfranco Orel in generalni direktor Bance popolare iz Čedada Luciane Coceancigh. Zelo kritični do novega upravnega sveta so furlanski industrijci, ker so izključili iz vodstva Friulije njihovega predstavnika. Predsednik Pressacco je v srečanju z novinarji zavrnil kritike, po katerih je upravni svet deželne finančne družbe strankarsko loti-ziran, in zagotovil, da bo Friuha prispevala v naj-veCji možni meri k gospodarskemu razvoju Fmlanije - Julijske kraji- NOVICE Karabinjerji izigrali božjastnega mladinca VARESE - Štiriindvajsetletnemu Sandru Silvestru iz Caronna Pertuselle, kjer biva z družico in hčerkico, so lani priznali stoodstotno invalidnost zaradi božjastnosti, ker pa invalidnine še ni zaCel prejemati, jo je skušal vCeraj izsihti. Vstopil je v Krajevno zdravstveno enoto v Saronnu, z lažno pištolo vzel za talki dve uradnici in zahteval takojšnjo sejo komisije, ki je zadolžena za priznavanje invalidnosti. Karabinjerji so si nadeli bele halje, poklicali predsednika komisije dr. Giuseppa Terranovo, z njim uprizorili sestanek, nanj povabili fanta, ki mu je medtem ena talka pobegnila, ga pregovorih, da jim je izročil pištolo, za katero niso vedeli, da ni prava, in odvedli v jetnišnico v Bustu Arsiziu. Zapora kemijskih obratov v Margheri BENETKE - Po nalogu sodišča bodo danes v Portu Margheri začasno zaprli dva kemijska obrata, ki sta sestavni del proizvodnega cikla družb Enichem in EVC. To je posledica ovadbe naravovarstvenikov iz vrst Greenpeacea, po kateri naj bi v obratih CV22 in CV23 zasledili strupeni dioksin. Glavni tožilec beneške preture Ennio Fortuna je naročil temeljito analizo vzorcev, ki so jih vzeli v Petrolchi-micu pred tremi dnevi, rezultati pa bodo znani šele Cez kakšnih deset dni. Sodni ukrep je še zaostril spor med osrednjimi tremi sindikati in Greenpea-ceom. Prvi trdijo, da znanstveno-tehnološki pol ne more obstajati brez proizvodnje in da krajevno gospodarstvo sloni na kemijski industriji, varstveniki pa obratno. V tukajšnji petrokemijski industriji je zaposlenih 6.000 ljudi. V brodolomu sirske tovorne ladje umrla dva člana posadke, enega pa pogrešajo Med deseterico rešenih tudi kapitan - Sodišče bo preverilo morebitne odgovornosti SASSARI - Osem rešenih, dva mrtva, eden pogrešan: to je obračun predsinoCnjega brodoloma kakšnih 50 morskih milj jugovzhodno od otoka Tavolara nedaleč od severne obale Sardinije. Gre za posadko sirske tovorne ladje »Anis Rose«, ki je bila po postanku v neki albanski luki namenjena v francosko pristanišče Sete v bližini Montpelliera, a se je zaradi nenadnega premika tovora v samih petnajstih minutah potopila. Prevažala je valjano in drugače obdelano železo, ki pa ni bilo dovolj trdno privezano, tako da je njegova teža nepovrnljivo nagnila ladjo. To je potrdil poveljnik luške kapitanije v Olbii Antonio Cam-boni rekoC, da je imela posadka na razpolago komaj slabe četrt ure za to, da se je vrgla v morje, vendar brez rešilnih Čolnov. Prvi in hkrati zadnji klic na pomoč je prestregla obalna radijska postaja v Portu Cervu, saj se je zveza brž zatem prekinila. Rešilna akcija je stekla nemudoma. Na kraj brodoloma so usmerili dva patruljna Čolna in dva helikopterja, od katerih eden pripada 15. eskadri vojaškega letalstva v Ciampinu, pa še veC drugih ladij, med njimi trajekte »Garibaldi«, ki je plul proti Civitavec-chii, »Golfo degli Ulivi«, ki je peljal v Piombino, in »Emilia«, ki je bil namenjen v Genovo. Posadko med valovi so zagledali malo po 23. uri. S helikopterjem so izvlekli iz morja dva mornarja, trajekt »Garibaldi« je rešil druge tri, na patruljni Čoln »Cp 802« pa so naložili nadaljnjih pet, med njimi kapitana Mustafaja Abdulrahmana Bayzi-da in dve trupli. Enajstega elana posadke, drugega strojnega oficirja Haythama Aknojavverja, še iščejo. Preživeli ležijo v olbijski bolnišnici, kjer so zdravniki zatrdili, da jim ni hudega, a da so pod šokom in da imajo nekateri znamenja podhladitve. Njihova imena: Abdulrahman Bayzid, Ahed Nabulsi, Khaled Dahha Mohammad Jendi, Khalil Bay-zid, Marvvan Hussin in Ali Alžir. Umrla sta Osamah Normi in Jihad Alhares. Tožilstvo v Tempiu Pausanii je uvedlo sodno preiskavo o morebitnih odgovornostih za brodolom, ki pa jih bo mogoče določiti šele po zaslišanju ladijskega poveljnika. RUBRIKE Ponedeljek, 23. septembra 1993 GLOSA Evropa, nujnost, n kateri težiti ■ g Jože Pirjevec »Ne glede na to, Ce ste za ali proti Evropi, je njena bodočnost vedno bolj predmet živahne debate. Sedaj, na pragu 21. stoletja, se zdi naSa usoda nejasna in gotovo Se nerazrešena«. Tako piše v uvodnem stavku natečaja, ki ga je belgijski Morris Institute objavil v Economi-stu, z vabilom naj tisti, ki imajo na to temo kaj povedati, sodelujejo s kratkim razmišljanjem. Pa dajmo. Sedaj, ko se je evforija nad padcem berlinskega zidu, nad koncem hladne vojne in izginotjem sovjetskega imperija nekoliko polegla, postaja vedno očitneje, da je Evropa (če z njo mislimo zahodno polovico našega kontinenta) izgubila tisti poglavitni razlog, zaradi katerega je v letih po drugi svetovni vojni pravzaprav znala premostiti svoje mednacionalne antipatije in sovražnosti ter našla pot h gospodarski in tudi bolj ali manj profilirani politični združitvi. Tako se zdi, kakor da bi Evropa brez zunanjega sovražnika - ki je bil v človeški zgodovini vedno nadvse prepričljiv katalizator med sprtimi frakcijami nekega občestva - izgubila tla pod nogami in tudi smisel za svojo bodočnost. Kaj storiti? Upati, da se pojavi nov sovražnik, v podobi, recimo, iz svojega pepela ponovno vstale Rusije? Se prepustiti malodušju ter se kot v odtujenem zakonu predati životarjenju, ki ga pogojuje samo navada in medsebojna gospodarska korist? Dejstvo je, da ne manjka razlogov in izzivov, ki nam svetujejo vztrajati na poti evropske integracije, samo jasno jih je treba določiti in v naši kolektivni zavesti oblikovati. V prvi vrsti ne gre spregledati dejstva, da znotraj zahodne Evrope Se niso povsem zamrle klice nacionalizma in medsebojnega nezaupanja, da je strah pred prevlado enega naroda (recimo nemškega) nad drugimi marsikje Se vedno živ. Te sume o hegemoničnih ambicijah ponovno združene Nemčije, ki nas lahko pahnejo nazaj v miselno vzdušje izpred prve svetovne vojne in so potencialno zelo nevarni, lahko prepreči samo čim krepkejša evropska integracija, v kateri bo nemški narod tako vpet v življenjsko tkivo kontinenta, da ga ne bo mogoče zaznati kot nevarni tujek. Toda to Se ni vse: na vrata zahodne Evrope trka srednja Evropa, ki se je pred kratkim resila izpod komunističnega jarma in hoče čimprej znova doseči tisto kulturno in ekonomsko identiteto, kateri se je morala za pol stoletja odpovedati. Ta srednja Evropa je sestavljena večinoma iz majhnih narodov, ki so bili v zgodovini skozi stoletja lahek plen svojih močnejših sosedov in nosijo zato v svojem zgodovinskem spominu Se nezaceljene brazgotine. Samo združena Evropa je zmožna preprečiti, da se ne zapro v sterilni geto svoje provincialnosti, temveč da s svojo drugačnostjo prispevajo k razvoju našega prostora, ki je prav iz svoje polifonične strukture znal črpati lastno ustvarjalno moč. Ovrednotenje nacionalnega momenta znotraj evropskih integracijskih procesov, ki ga narekuje soočanje s srednjo Evropo, pa zahteva tudi od zahodne Evrope, da znova prevrednoti svojo etnično in regionalno raznolikost, da se zamisli nad problematiko narodnih manjšin in v imenu kapilarno uveljavljene samouprave premosti jakobinski koncept velike države, njene centralizme in togosti. Skratka, tudi če odmislimo Se druga vprašanja, ki trkajo na vrata naSe bodočnosti (denimo vprašanje odnosov s »tretjim svetom«), se nam Evropa nakazuje kot nujnost h kateri težiti, da ustvarimo pogoje za utrditev naše demokracije, za poglobitev naSe materialne in spiritualne kulture, za uveljavtitev miru. PISMO UREDNIŠTVU Spoštovano uredništvo, oktobra 1994 je Demokratski forum Slovencev izdal tiskovno sporočilo, v katerem je v bistvu povedal, da se strinja z iskanjem novega načina zamejske organiziranosti (nadgradnja Enotnega zastopstva, parlament, Narodni svet, itd), zavrača pa teze tistih, ki želijo takoj pokopati sicer majavo in včasih neučinkovito Skupno zastopstvo. V utemeljitev takšnega razmišljanja smo povedali, da pot nove organiziranosti ne bo lahka in niti kratka ter da si zato zamejski Slovenci ne moremo privoščiti določene reprezentančne praznine, ker bi nas to razorožilo ravno v trenutku, ko je naša skupnost postavljena pred zahtevne preizkušnje in pritiske na kulturnem, šolskem in gospodarskem področju. Očitno je, da nas nekatere komponente v zamejstvu niso poslušale in šle svojo pot, ki se je danes izkazala za zgrešeno. Sklicalo se je omizje za sestavo narodnega sveta. V druščino se je povabilo tudi nekaj »novih« komponent (slovensko komisijo Ljudske stranke in Severne lige). Zraven pa so bili povabljeni tudi nekateri »posamezniki«, ki so na vseh srečanjih sejali razdore in se zelo malo zmenili za skupno predstavništvo, kar je v bistvu zminiralo vsak resen poskus, da bi omizje rodilo pozitivne sadove. Ne samo to. Po teh neuspešnih srečanjih, smo dejansko zapravili in izvo- tlili še tiste pozitivne elemente Skupnega predstavništva (ne pozabimo, da je med drugim pripravilo zakonski zaščitni predlog), v zameno pa smo ostali praznih rok V teh dneh je s strani Slovenske skupnosti slišati, da bo izvedla postni referendum, da bi izvedela od Slovencev, kdo je za in kdo proti Narodnemu svetu. To je storila samostojno (kar je v delovanju neke stranke lahko tudi povsem legitimno), ne da bi o teh za vso zamejstvo tako pomembnih zadevah poiskala konsenz in dogovor. Očitno gre za potezo samopromocije, ki lahko služi le strankinemu imidžu, vsekakor ne celotni naši stvarnosti. Osebno nisem zagovornik takšnih oblik »preverjanja«, v kolikor so daleč od realnih potreb. Po posti naj bi se zamejci izrekli, če želimo imeti učinkovito, uspešno, potrebno predstavništvo, ali pa želimo biti brez njega. Odgovor je na dlani in zanj ni treba uporabiti denarja za znamke. Obče znano je, da je velika večina zamejcev, če že ne vsi, za enotno zastopstvo in za konstruktiven dogovor znotraj zamejstva. To ni bistveno vprašanje. Bolj pomembno je, kako priti do skupnega predstavništva, kakšne naj bodo njegove značilnosti in kompetence in kdo naj ga imenuje oziroma voli. To so vprašanja, katerih odgovore zgoraj omenjnje- ga komponenta ne bo dobila po pošti. To so vprašanja, ki zahtevajo drugačen pristop. Za to se moramo zmeniti vsi skupaj in skupaj poiskati osnovna izhodišča, da lahko najdemo ustrezne rešitve. Komponenti, ki si je omislila poštni referendum, svetujem, naj se zamisli nad pobudo, ki nima nikakršne bodočnosti. Bolj pametno in potrebno bi bilo,'ko bi znova sedli za mizo (seveda za sestavo skupnega zastopstva) in si zadali določen termin in kriterije za sestavo skupnega zastopstva. Nadaljevali naj bi torej tam, kjer smo ostali pred poldrugim letom, preden se je začel pogrebni obred za staro, pa vendar edino Skupno zastopstvo, ki smo ga imeli. Z izdelanimi okvirnimi izhodišči pa bo potrebno široko preverjanje med našimi ljudmi in v različnih interesnih krogih (kulturniki, solniki, športniki, gospodarstveniki, mladinske skupine, javni upravitelji, svobodni poklici; skratka vsa naša organizirana družba). Ko (če) bomo znali uresničiti takšna izhodišča, bo lahko stekel postopek za volitve. S tem pa bomo le delno izboljšali našo skupno organiziranost, saj ne moremo mimo naše interne raznolikosti, ki bo tudi v bodočem vplivala in pogojevala naše izbire in naše poglede. Rudi Pavšič Predsednik DFS VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA fRSTA SMER URA /RSTA SMER 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) (6.04) 8.53 (E) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) 5.37 (D) (IR) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) 10.05 (E) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič 6.04 Tržič (6.27), Portogmaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (9.41) (8.15) 10.42 (IR) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz- (10.18) nikih 11.42 (IC) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) 13.42 (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) (IR) 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre 8.13. (IR) (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke 14.12 (D) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) 10.13 (IR) (10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) 15.42 (IR) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) 16.04 (IC) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogmaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogmaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogmaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) 0.42 (IR) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), 2e- 1.42 (IR) neva Tržič (1.18) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7:37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (827) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) / (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (1427) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) Vdem (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 18.33 (IR) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.56 .17.19 (R) (IR) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (1827) 19.20 19.44 (R) (D) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.38 17.51 (R) (D) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 21.15 (IR) (R) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (2227) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221 SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- 6.52 (E 240 VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (624) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264 KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC243 DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242 DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265 KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220 SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241 VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC- nterci iy E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br zovlak R Deželni vlak TRST / ZAMENJAVA V ILLVJEVEM ODBORU GLASBENA MATICA / UPRAVNI ODBOR Cervesi prepustil mesto Barduzzijevi Novo odbornico čaka tudi preureditev prometa Inž. Giovanni Cervesi, odbornik za urbanistiko v Illyjevem občinskem odboru, je odstopil, od danes ga nadomešča inž. Ondina Barduzzi. Z dosedanjim in z novim sodelavcem se je župan predstavil na včerajšnji tiskovni konferenci (Foto Kroma), na kateri so orisali dosežke v zadnjem letu, načrte za bodočnost, predvsem pa poudarili, da je Cervesi odstopil izključno zato, da se spet posveti svojemu poklicu po 13 mesecih, ki jih je v celoti posvetil občini, pa tudi da ne bo sprememb v političnih in upravnih smernicah odbora. Dvom je namreč lahko bil tudi upravičen: Barduzzijeva izhaja iz nekdanje liberalne stranke, zahajala pa naj bi tudi v kroge Berlusconijeve Forza Ita-lia, torej daleC od zavezništva, ki podpira Illyja. Slednjo informacijo je Barduzzijeva vCe-raj zanikala, glede nekdanje pripadnosti stranki PLI pa je pojasnila, da je to že oddaljeno v Času in da je danes v stiku s predstavniki najrazličnejšega političnega izvora. Pri tem je citirala prof. Giacoma Costo (-Dsl), s katerim sodeluje na univerzi. 42-letna Barduzzi je namreč univerzitetna predavateljica urbanistične tehnike na tržaški fakulteti za inže-njerijo, kjer je pred 16 leti diplomirala iz gradbeništva, s katerim se je sicer tudi praktično ukvarjala, vendar je doslej delovala predvsem na področju analize in preučevanj'a pojavov, s katerimi se mora od da- nes praktično spoprijemati. Dosedanjemu odborniku Cervesiju je Illy priznal velike zasluge: izpeljal je novi občinski regulacijski načrt, pripravil načrt za omejitev prometa, predvsem pa je uredil delovanje občinskih uradov, ki se ukvarjajo z urbanistiko in z gradbeništvom, saj so »od prejšnjih občinskih uprav podedovali pravo goro zaostalega dela, nerešenih prošenj, neurejenih problemov, ki jih danes ni več,« kot je dejal sam Cervesi. Tudi njegovo nasledico čaka nemalo dela: med drugimi perečimi problemi, ki jih je včeraj orisala, je začetek urejevanja propadajočega Starega mesta, dokončna odobritev regulacij- skega naCrta (občina je prejela skoraj tisoč ugovorov in predlogov za popravke), sodelovanje pri praktičnem izvajanju omejitev prometa, ki bo stopila v veljavo pred koncem meseca in ureditev splošnega plana o prometu v mestu. DUCHI D’AOSTA / POGAJANJA KELLER-BENVENUTI V hotelu kmalu spet živo? Včeraj dva pomembna sestanka s sindikalisti CGIL in CISL Hotelu Duchi d’Aosta in njegovemu osebju se obetajo boljši časi. Tako vsaj je mogoče razbrati iz ustnih sporočil o včerajšnjem dvojnem sestanku sindikalistov z zdajšnjim in bodočim lastnikom hotelske družbe. »Mislim, da obstajajo vsi pogoji za razmeroma hiter razplet zadeve,« nam je zatrdil včeraj pod večer pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech, potem ko se je v spremstvu kolega Ceppi-ja in predstavnika CISL Silvana Gher-baza sešel najprej z Gilbertom Benve-nutijem, potem pa še z Ivanom Fari jem in Maurom Stocco. Prvi je lastnik družbe Magesta, ki je pred štirimi leti za več kot 5 milijard lir kupila hotel Rivi-era-Maximilian’s pri Grijanu in namerava zdaj prevzeti še hotel v poslopju zavarovalnice Generali na Trgu Unita, druga dva pa sta stalna glasnika dunaj- skega finančnika Karla Kellerja, ki je na lanski aprilski dražbi za samih 2, 2 milijarde lir odkupil družbo Duchi d’Aosta. Transakcija med Benvenutijem in Kellerjem naj bi veljala po nepotrjenih vesteh približno 4 milijarde lir. Včerajšnja sestanka sta izzvenela v dvojno dobro znamenje. Zakaj? Prvič zaradi tega, ker naj bi Trstu uspelo ohraniti najprestižnejši hotel, drugič pa zato, ker vse kaže, da novi lastnik ne bo pustil njegovih dosedanjih 30 uslužbencev na cesti, ampak jih bo spet zaposlil. Pogojnik je seveda obvezen, kajti obljubam ne sledijo vselej dejstva. Značilen primer tega je škedenjska železarna, kjer novi lastnik Giuseppe Lucchini le deloma izpolnjuje sprejete obveznosti: obrat je resda spet pognal, sindikalnih dogovorov pa ne spoštuje do kraja, (dg) Finančna sredstva tudi letos problem Pregled delovanja šole v vseh treh pokrajinah in program koncertov Upravni odbor Glasbene matice, ki se je v ponedeljek 23. t.m. sestal na svoji prvi seji v letošnjem letu, je glavno pozornost namenil trenutnemu finančnemu stanju ustanove in pregledu dejavnosti glabene šole v zadnjem obdobju, kakor tudi za naprej. Predsednik Adrijan Semen je odboru poročal o sestanku predstavnikov GM s predstavniki obeh krovnih organizacij (SKGZ in SSO), v kateri je GM včlanjena. Na tem sestanku so predstavniki obeh organizacij dali zagotovila, da bosta iz sklada vračil prehodnega posojila nakazah Glasbeni matici zneske za kritje njenih mesečnih finančnih potreb v pričakovanju rednega letnega deželnega prispevka. Po nekaterih napovedih naj bi ta prispevek letos prišel prej kot doslej, kar bi GM zagotovilo reden zaključek šolskega leta. Iz prehodnega okvirnega poročila blagajnika o obračunu za leto 1995 in o proračunu za leto 1996, pa je vseeno razvidno, da s predvidenimi dohodki ne bo mogoče v celoti pokriti ne lanskega obračuna in ne predvidenega proračuna. Upravni odbor je zato sklenil, da bo temu vprašanju namenil posebno sejo za preučitev ustreznega ravnanja. V nadaljevanju je ravnatelj glasbene šole GM "Marij Kogoj”, prof. Bogdan Kralj, poročal o delovanju šole v zadnjem obdobju in o njenih programih do konca šolskega leta. Na Goriškem bo v okviru šole GM v februarju stekel tečaj predšolske glasbene vzgoje v vrtcih v Doberdobu, Ro-mjanu in v Rupi, v goriškem Dijaškem domu pa bo začela delovati "glasbena delavnica” s posebnim poudarkom na zborovskem petju. Kar zadeva predšolsko glasbeno vzgojo na Tržaškem ta že deluje pri Sv. Ivanu, pri Sv. Ani in pri Sv. Jakobu, vedno pri vrtcih. Na Tržaškem je glasbena šola GM gostila gojence in vodstvo glasbene šole iz Slovenjgradca. Nastop njenih gojencev s sodelovanjem nekaterih gojencev šole GM pa je v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah privabil veliko število poslušalcev. V božičnem obdobju je šola priredila vrsto prireditev na podružnicah in v centru z gojenci in komornimi skupinami, šolski orkester GM pa je nastopil v Sesijama, v Sovodnjah in v furlanskem Aiellu. Uspešno je potekalo sodelovanje s šolami naših godbenih ansamblov, kar se je odrazilo tudi na lepi prisotnosti gojencev teh šol na abonmajskih koncertih godbe slo- venske policije iz Ljubljane in inštrumen-talnega ansambla RTV Slovenije Big Band v Kulturnem domu. V sodelovanju s tržaškim konservatorijem "Tartini” so tekli seminarji dr. Damjane Bratuževe z izmenično udeležbo profesorjev konservatorija in šole GM na njenih predavanjih. Prav tako je šola GM navezala sodelovanje s skupino "Progetto mušica”, v okviru katerega sta v kavami Tommaseo nastopih pianistki iz šole GM, Tamara Ražem in Tatjana Jercog. V marcu bo šola GM s svojimi gojenci in komornimi skupinami sodelovala na letošnjih srečanjih glasbenih šol Primorske in na regijskih in državnem tekmovanju glasbenih šol v Sloveniji. Kar pa zadeva tradicionalne zaključne akademije gojencev šole "Marij Kogoj”, naj bi te letos bile časovno nekoliko prej, predvidoma proti koncu aprila ah v začetku maja, ena od teh zaključnih akademij pa bo posvečena spominu na pred 20 leti tragično preminulega profesorja klavirja na šoli GM Erminija Ambrozeta. Kje bodo potekale zaključne akademije še ni določeno, ker središčna gostoljubna evangehčanska cerkvica na Trgu Panfili ni uporabna. O delovanju šole GM v Kanalski dolini je poročal Salvatore Venosi. Tam sedaj deluje šola tako v Ukvah kot v Zabnicah. Sola teži s posebnim poudarkom k sodelovanju na terenu in na uvajaju novih inštrumentov (kljunasta flavta), v maju pa pripravlja nastop v Beneški palači Nabo-rjetu. Odbor je bil seznanjen s sestankom umetniškega sveta, ki je bil 15. t.m., na katerem je tekla beseda tudi o koncertni abonmajski sezoni v teku in okvirno tudi že o koncertni abonmajski sezoni 1996/97. Kar pa zadeva koncertno abonmajsko sezono GM v Gorici, je bila na seji upravnega odbora upoštevana želja gori-ških članov odbora, da bi predvidena dva koncerta (eden je že bil) dopolnili vsaj s še enim. Sicer pa je glede goriške glasbene šole GM upravni odbor v soglasju z goriškimi člani odbora in šole sprejel pomemben sklep, da bo delovanje goriške šole GM poslej z redno enkrattedensko prisotnostjo spremljal neposredno ravnatelj tržaške šole prof. Bogdan Kralj vse do utrditve njene učne strukture po lanski obnovitvi samostojne šole, ki šteje danes lepo število okrog 80 gojencev.(j.k.) H REFORMA KRAJEVNIH UPRAV h Degrassi včeraj sprejel Breclja in Močnika Predsednik posebne deželne komisije za preosnovo krajevnih uprav in svetovalec Demokratične stranke levice Michele Degrassi je včeraj sprejel deželnega tajnika SSk Martina Breclja in tržaškega pokrajinskega tajnika Petra Močnika. V ospredju pogovora Je bilo vprašanje krajevnih uprav. Brecelj in Močnik sta De-grassiju obrazložila, zakoj je po oceni stranke Slovenske skupnosti nujno razpisati volitve za tržaški pokrajinski svet v skladu z razsodbo Deželnega upravnega sodišča. Kot je znano je DUS sprejel ugovor SSk glede sestave pokrajinskega sveta. Brecelj in Močnik sta med pogovorom priznala, da je pokrajina najbrž upravno telo, ki ga je treba reformirati, toda dodala sta, da dokler ta upravna enota obstaja jo je treba upoštevati in ovrednotiti tudi s tem, da se upošteva manjšinsko stvarnost in se prizna njene pravice. Med drugim sta kot dokaz neustreznosti sedanjih norm, ki prezirajo manjšino, navedla primer goriškega pokrajinskega sveta, v katerem ni nobenega izvoljenega slovenskega predstavnika, čeprav slovenska manjšina ni zanemarljiva komponenta slovenske stvarnosti. Degrassi je tudi povedal, da bo komisija, ki ji predseduje, v kratkem izoblikovala stališče o reformi krajevnih ustanov v Furla-niji-Julisjki krajini. V komisiji se soočajo trenutno štiri različna stališča in zaenkrat je še težko reči, kako bodo različne usmeritve uskladili. NACIONALISTIČNA ORGANIZACIJA / SVOJEVRSTNO TOLMAČENJE Lega nazionale in »mednarodna« zaščita manjšine Odv. Sardos Albertini: »Manjšinsko vprašanje je izključno italijanska zadeva, Slovenija nima s tem nič opraviti« Vprašanje slovenske manjšine v Italiji ni mednarodno vprašanje, je izključno italijanska no-tranjepolitča zadeva. Slovenija nima pri tem nobene pristojnosti. Tako je uvodoma podčrtal na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik nacionalistične organizacije Lega Nazionale odv. Paolo Sardos Albertini. Zahteve po »mednarodni zaščiti« temeljijo po njegovem mnenju na nesporazumu, ki izhaja iz samega Londonskega sporazmna. Sardos Albertini je takole argumentiral »nesporazum«: »V priloženem Posebnem statutu jasno piše, kdo mora biti zaščiten. To so na eni strani meje "pripadniki italijanske etnišne skupine", na drugi pa "pripadniki jugoslovanske etnične skupine". Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, pri čemer se je sklicevala na popis, na katerem so se Paolo Sardos Albertini pripadniki sedanje Republike Slovenije izrekli za pripadnost slovenski etnični skupnosti in se s tem odrekli jugoslovanski. Prav zaradi tega ni več mogoče aplicirati mednarodne norme Londonskega sporazuma, ker se je tista nanašala na jugoslovansko etnijo, ne pa slovensko.« Predsednik Lege Nazionale je sicer poudaril, da dosedanjih norm v prid slovenski manjšini ne gre ukinjati ali spreminjati, ker se njegova organizacija zavzema za miroljubno sožitje med etničnima skupnostima. Treba bi jih bilo združiti v enoten zakon, pri čemer pa Slovenija nima nobene pravice do posredovanja. To zadnje je Sardos Albertini takole pojasnil: »15. januarja 1992 je bil sprejet sporazum o zaščiti italijanske manjšine v Hrvaški in Sloveniji. Ob tisti priložnosti je italijanska stran zavrnila vsako možnost obravnave manjšinskega vprašanja po načelu recipročnosti. Sporazum sta podpisali Italija in Hrvaška. Slovenija ga ni, a se je vseeno obvezala, da bo spoštovala dotlej veljavne norme manjšinske zaščite. To je ponoven dokaz, da je pravni položaj Slovencev v Italiji izključno v pristojnosti italijanske države, brez vsakršnega mednarodnega pogojevanja ali omejevanja.« To dejansko pomeni, da se italijanska država lahko vmešava v zadeve, ki se tičejo zaščito italijanske manjšine v Sloveniji, Slovenija pa ne more imeti nobene besede pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Toliko o kroniki tiskovne konference Lege Nazionale. Sedaj pa še kak ugovorček. Sardos Albertini ni povedal, zakaj Slovenija ni podpisala tristranskega sporazuma. Preprosto zato, ker Italija ni pristala na načelo recipročnosti pri reševanju manjšinskih vprašanj, saj se dobro zaveda, da je raven zaščite slovenske manjšine v Italiji nižja od stopnje zaščite italijanske manjšine v Sloveniji. Sardos Albertini izključuje vsakršno vmešavanje Slovenije v italijanske no- tranje zadeve. In vendar: Slovenija že leta sodeluje pri pripravljanju seminarjev za slovenske šolnike v Italiji; na Tržaškem deluje pedagoški svetovalec za slovenske šole. To bi morali, seveda, smatrati kot »vmešavanje« v italijanske notranje zadeve. Po drugi strani pa predsednik Lege Nazionale trdi, da dosedanjih norm v prid manjšini ne gre ukinjati in jih gre združiti v enoten zakon. To pa pomeni, da bi morah uzakoniti tudi omenjeno »vmešavanje«! SardosAlbertini črpa svoje argumente iz Londonskega sporazuma. S tem ga dejansko priznava, s čemer pa tudi priznava meje, ki jih je sporazum začrtal. Res zanimivo. Lega Nazionale se je leta zaganjala proti takratni razmejitvi in ni pristajala na »izgubo Istre in Dalmacije«. Gasi so se - vsaj tako kaže - spremenili... (M.K.) ŠOLSTVO / SEJA Šolski odbor o »racionalizaciji« Sredi februarja bodo znani rezultati raziskave SLORI-ja o zamejski šoli v Italiji Nad slovenskim šolstvom v Italiji nevarno niha velik, težak Damoklejev mec »racionalizacije«. V prihodnjih mesecih bi lahko zarezal globoko in boleče v slovensko šolsko tkivo, zato se je treba vprašanja krčenja in omejevanja šolske mreže enkrat za vselej lotiti celostno, argumentirano, z jasnim pogledom v bodočnost. Doslej je bilo vsiljevanj italijanskih šolskih oblasti že dovolj, domala vsa so bila pisana v škodo naše šole; čas je, da manjšinska skupnost iznese o tako pomembni zadevi svoje predloge. O tem je bil govor na torkovi seji enotnega šolskega odbora. »Racionalizacija« je bila že večkrat na dnevnem redu našega osrednjega šolsko-političnega organa. Prav na pobudo odbora je Slovenski raziskovalni inštitut izvedel raziskavo o slovenski šoli, ki je sedaj v končni fazi obdelave. Seje se je uvodoma udeležil tudi ravnatelj inštituta Emidij Susič, ki je napovedal, da bo delo dokončano do srede februarja. Posamezni člani bodo takrat prejeli poročilo o raziskavi; domenjeno je bilo, da se-bodo nato sestali še z raziskovalci, da bi dobili čim bolj poglobljen vpogled v zadevo. Na podlagi teh strokovnih izsledkov bo nato šolski odbor pripravil svoje predloge o možnostih »racionalizacije« slovenske šolske mreže. Tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta je poudarila, da gre vsekakor za zelo delikatno vprašanje, saj zadeva obstoj posameznih šol in obrambo delovnih mest. Dodala je, da gre za politični problem, ki ga bo mogoče ugodno rešiti le s široko politično podporo. Na seji so člani zato pozvali slovenske izvoljene predstavnike, naj se zavzamejo za slovensko šolo, poleg tega pa so bili mnenja, da bi morala o tem vprašanju čimprej razpravljati tudi deželna komisija za zadeve slovenske šole. Govor je bil nadalje o klavrnih razmerah, v katerih se nahajajo slovenske šole. Omenjena so bila učila, namenske učilnice, vse manjši državni in drugi prispevki (tri četrtine prispevkov požrejo davki na smeti...). V takih pogojih se zamejsko šolstvo ne more razvijati. Na seji so tudi nakazali, katerim vprašanjem bo šolski odbor v bodoče posvetil svojo pozornost. To bodo predvsem bližnje volitve v pokrajinski šolski svet (v tej zvezi se bo treba domeniti, ali bomo sledili dosedanji praksi bojkota, ali pa se bomo odločili za sodelovanje na volitvah, da bi tudi v tem organu imeli svojega predstavnika) in sestava šolskega odbora in njegovih pristojnosti. Ob koncu seje je tajnica Sindikata slovenske šole izrekla priznanje dopisnici Televizije Slovenije Mirjam Muženič za njeno pozorno in strokovno podkovano poročanje o zamejskem šolstvu v Italiji, podobnega priznanja pa je bil deležen tudi naš dnevnik. OBČINA Sto milijonov za spomenik na fojbi pri Opčinah Pospešili razpravo o proračunu Tržaški občinski svet Se ni zaključil razprave o proračunu za tekoče leto. Na srečanju načelnikov svetovalskih skupin so se dogovorili za koordiniranje in torej zmanjšanje števila predlogov sprememb proračuna in torej za hitrejši potek razprave, ki se bo nadaljevala danes. O sinočnji seji bomo poročali obširneje jutri. Na tem mestu pa naj omenimo samo, da je Illyjev odbor sprejel popravek, ki ga je predlagala desnica, po katerem bodo namenili 100 milijonov lir za finansiranje spomenika, ki ga bo postavilo združenje ANVGD na fojbi med Opčinami in Repentabrom. OPČINE / OBČNI ZBOR SKD TABOR Razčlenjena dejavnost openskega društva V lanski sezoni so društvo in njegovi člani dobili veliko priznanj za opravljeno delo Z občnega zbora openskega društva (Foto KROMA) PREDSTAVIL JE SVOJO KNJIGO O JUGOSLAVIJI Prof. Pirjevec v Gregorčičevi dvorani Jugoslavija 1918-1992, knjiga Jožeta Pirjevca je v slovenščini izšla preteklega oktobra pri korpski založbi Lipa. Eve leti po italijanski predhodnici II giomo di San Vito (Vidov dan) pa prinaša bralcem nova dognanja na osnovi podatkov iz pravkar objavljenega arhivskega gradiva. Predsinočnja tržaška predstavitev zadnjega Pirjevčevega truda se je torej zaustavila predvsem ob vsebinah, ki jih v zgodovinsko podobo Jugoslavije vnašajo odkritja zadnje dobe. Srečanja, ki sta ga Slovenski klub in Narodna in študijska knjižnica priredila v sodelovanju z založniško hišo, se je udeležilo nadpovprečno število ljudi, kar dokazuje, da je »jugoslovansko vprašanje« še kako živo prisotno v naši stvarnosti. Zanimanje občinstva je prišlo do izraza v razpravi, ki je kot običajno na klubskih večerih sledila uvodnemu nastopu najprej založnika Jožeta Hočevarja, nato pa še samega avtorja. Gre za knjigo, ki razburja dobršen del sveta, prvi stik z javnostjo je doživela na lanskem frankfurtskem sejmu: tedaj so besedilo ponudili tudi v prevod. Jugoslavija je del nase stvarnosti, je Se poudaril Hočevar, v njej smo živeli več kot sedemdeset let, zato je naravno, da tako obsežnega dela lastne zgodovine ne moremo postaviti ob stran. Po njegovem mnenju Pirjevčevo delo označuje gledanje, različno od dosedanjih, je »objektivno in napisano brez sovraštva«. Kot zanimivo in privlačno predavanje je izzvenel nastop prof. Prijevca, ki je prisotnim spregovoril z običajno sproščeno pogovorno sporočilnostjo. Pot izpostavitve novih dognanj pa je izbral zato, ker je na istem mestu že spregovoril ob izidu Vidovega dne. Dveletno raziskovanje po najvažnejših arhivih Evrope in ZDA je privedlo do malodane presenetljivih ugotovitev, ki so zahtevale predelavo celotnih poglavij polpretekle zgodovine. Ena od ključnih okoliščin je bila nedvomno dosegljivost moskovskih arhivov, ki so sicer za krajšo dobo bili na razpolago javnosti. Ob zanimanju za posamezna poglavja jugoslovanske zgodovine je prišlo na vrsto še vprašanje o človeškem liku Tita: tudi iz arhivskega gradiva je razbrati privlačno moč, M jo je Maršal izzval s svojo osebnostjo, vselej pripravljen na dialog z množicami in na razpoložljivi stik s sogovornikom. Damiana Ota NOVICE Odredili zaplembo ladje »Jetmar« Tržaško sodišče je odredilo zaplembo ladje »Je-tmar«, ki je sicer nekajkrat v kratkem časovnem razdobju zamenjala lastnika, sedaj pa naj bi pripadala družbi »Cantieri Trieste«, ki je konec lanskega leta šla v stečaj. Medtem se nadaljuje preiskava, v okviru katere so izdali okrog 30 jamstvenih obvestil, in sicer zaradi domnevnega lažnega stečaja. Zaenkrat ni bistvenih novosti, saj morajo preiskovalci proučiti obširno dokumentacijo, ki so jo nedavno zaplenili. Kot je povedal namestnik državnega pravdnika De Nico-lo, morajo ugotoviti, kdo je družbo dejansko upravljal. Zdravil se bo mesec dni SODIŠČE / OBTOŽEN JE UMORA Giorgione prvič odgovarjal V glavnem pa so njegove besede bile »ne spominjam se« Na Istrski cesti, v višini križišča z Ul. Vigneti, se je včeraj pripetila prometna nesreča, v kateri jo je skupil šofer motornega kolesa, Gabriele Milo-tic. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti okrog 30 dni. Mladi natakar iz Gradeža Ugo Giorgione, ki ga obtožujejo, da je umoril svojo bivšo zaročenko Monico Mazzolini, je včeraj prvič spregovoril pred porotnimi sodniki, potem ko sta njegova zagovornika pred časom to odklanjala, češ da tako psihološko kot fizično ne more prenesti razprave. Giorgione pa ni bil posebno zgovoren, ali bolje, na številna vprašanja je bil odgovor vedno isti: »Ne spominjam se«. Tragični dogodek se je pripetil pred skoraj dvema letoma, 1. aprila 1994. Blizu Fossalona je Giorgione zapeljal v vodo s svojim terenskim vozilom, iz katerega je izplaval, medtem ko je Mazzolinijeva v njem našla smrt. Zatem je ustavil nekega avtomobilista in ga zaprosil, če lahko prisede do Gradeža, češ da je v vodo končal z motornim kolesom. Izstopil je daleč od svojega doma, kjer se je preoblekel in s sestrinim avtom odšel na tržaški Kras, kjer je blizu Vejne poskusil narediti samomor z izpušnimi plini. Zadnji trenutek so ga rešili karbinjerji, ki so povsem naključno sli mimo. V bolnišnici je njegovo življenje dalj časa viselo na nitki, naposled si je le opomogel, vendar je kazalo, da mu je ogljikov monoksid pustil hude posledice na možganih. Včeraj pa je sam povedal, da se mu je spomin v zadnjih treh mesecih izboljšal. Giorgione je obnovil, kaj se je tistega dne dogajalo, vendar so bili njegovi odgovori predsedniku sodišča Trampuša zelo pomanjkljivi. Lahko bi sklepah, da so mu v spominu ostali le utrinki, osamljene podobe tega, kar se je pripetilo. Naredil naj bi bil tvegan manever (vozilo je hotel obrniti okoli svoje osi), kar mu ni uspelo in je končal v vodo. Poskusil je rešiti Monico, vendar mu ni uspelo, ni reagirala, bila je v nezavesti, verjetno je z glavo udarila v vetrobran. Sam se je rešil skozi okno. Od trenutka, ko se je vrnil domov, pa se je spominjal samo tega, da je na Vejni napisal neko sporočilo in da je vzel cev: zavedal se je, da je kriv za smrt Monice in si je hotel sam soditi. Priznal je, da se je odnos z dekletom skrhal, da je šel proti koncu, vendar se ni spominjal, kdo od njiju ga je hotel prekiniti in ni vedel, če ima drugega fanta. Priznal pa je, da je po naravi ljubosumen. Javni tožilec Giorgioneju ni zastavil nobenega vprašanja, zato pa je bil bolj »zgovoren« odvetnik Maniacco, ki zastopa sorodnike Monice Mazzolini. Tudi njemu je mladenič odvrnil s številnimi »se ne spominjam«, vendar predvsem v zvezi z dogodki s 1. aprila, ne pa prejšnjim obdobjem. Morda pa v njegovih sicer skromnih besedah le tiči ključ, ki bi lahko razvozlal vprašanje, ah je slo za tragično nesrečo ah pa za namerno dejanje. Prihodnja obravnava bo 6. marca. Ni veliko naših društev, ki se lahko ponašajo s tako bogato in pestro dejavnostjo kot KD Tabor z Opčin. Je pa prav gotovo ta ugotovitev spodbuda za vse, ki si želijo doseči takšno raven delovanja. Torkov občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah je potekal brez velikih formalnosti. Poslušali smo številna poročila o raznih dejavnostih, pri-sluhnih tudi željam in načrtom za bodočnost, kot kronisti smo sledili odobritvi obračuna in proračuna, nato imenovanju Milka Cebulca v društveni odbor. Na obenem zboru, ki ga je vodil Rinaldo Vremec, so odborniki vsak iz svojega zornega kota spregovorih o o delovanju, pa tudi o problemih, s katerimi se morajo spoprijeti. Najprej so se na začetku občnega zbora spomnili vseh preminulih članov, ki so bili zelo pomembni za dejavnost društva. Potem je spregovoril sedanji predsednik društva Viktor Sosič, ki je med drugim dejal, da je leto 1995 prineslo društvu veh-ko zadoščenj. Spomnil se je na Trubarjevo listino, ki jo je prejela Stanka Hrovatin, na Linhartovo listino, ki jo je dobil Drago Gorup, nato pa na vrsto priznanj, ki jih je prejela domača mladinska gledališka skupina, ki je dobila Znak festivala Koper 1995 za najboljšo gledališko predstavo, v Mavhinjah na prvem festivalu amaterskih skupin nagrado Sari Balde za čisto in jezikovno izra-znost in skupini za prepričljivo uprizoritev dela, Ne-viu Miklavčiču pa nagrado za najboljšo glasbo. Sara Balde je nato prejela v Škofji Loki še prestižno Severjevo nagrado. Potem ko je Sosič poudaril velik pomen tega priznanja za celotno gledališko skupino, je spregovoril tudi o delih za vzdrževanje Prosvetnega doma, ki je zahtevalo veliko truda in pomoči s strani članov in simpatizerjev društva. »V načrtu imamo Se obnovo poda v dvorani ter preureditev in dogra- ditev garderob,« je med drugim povedal. »Ze vrsto let živimo v želji, da bi v vasi našli primerno zgradbo, ki bi služila društvu za shrambo raznovrstne opreme in s tem ureditev posebnega muzeja, ki naj bi prikazal dragoceno staro orodje in druge predmete, ki bi sicer šli v pozabo ah bili uničeni,« je povedal Sosič. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so pomagati društvu s svojimi prispevki, pa tudi solidarnostjo. Sledila so poročila drugih odbornikov, ki so bila po podatkih bogata in zanimiva. Tako je prof. Ko-stanca Filipovič prebrala kar vrsto poročil: pregled poletnih in zimskih prireditev v domu, s posebnim poudarkom na prireditve, ki so bile posvečene 50-le-tnici osvobodilnega boja. Izčrpno je bilo poročilo o rekreativni dejavnosti v društvu, ki jo je do sedaj vodila Mira Vovk, sedaj pa je društvo dobilo še novo sodelavko iz Sežane. Predstavila je bogato gledališko dejavnost in poročala o razstavni dejavnosti, ki je bila tudi izredno pestra in bogata in pri tem omenila likovni tečaj, ki poteka v društvu in ga vodi v dveh skupinah, dvakrat tedensko umetnica Ani Tretjak. Sledilo je poročilo o delovanju ženskega zbora, ki je bilo prav tako bogato in izčrpno z zahvalo zborovodji prof. Svetu Grgiču. Tudi predsednik moškega zbora Dragotin Danev je podal zgoščeno poročilo o njegovem delovanju. V zgoščenih besedah je podala poročilo o delovanju knjižnice P. Tomažič Stanka Hrovatin, ki je, med drugim naštela vrsto organiziranih predavanj, srečanja ob izidu novih knjig, kot tudi koristne stike z drugimi društvi in organizacijami, tudi italijanskimi. ' Pregledno poročilo o glasbenih srečanjih v društvu je podala Nives Košuta, ki je poudarila, da gre sedaj že za pravcato koncertno dejavnost, saj je bilo v pretekli sezoni kar sedem uspelih koncertov. Omenjeno je bilo delovanje krožka ”Ob pletenju še kaj”, nato pa je sledilo blagajniško poročilo Nori Jerič, ki je pokazalo, kako so domači ljudje navezani na svoje društvo in kako velik delež imajo pri kritju raznih stroškov prav razna domača podjetja in trgovine, domača banka in drugi. Sledili so pozdravi: v imenu krajevne sekcije VZPI jih je prinesel Zvonko Malalan, v imenu nižje srednje Sole Srečko Kosovel Majda Fonda, v imenu Smučarskega kluba Brdina Rado Suber, za društvo Polet Fehce Ostrouska, za tabornike Rodu Modrega vala pa Živka Peršič. Na zboru so prebrati Se pozdrave podpredsednice ZSKD Jole Namor, odobriti društveni obračun in proračun in sklenili večer s kratko razpravo. Nerva LukeS Tudi včeraj težave zaradi silovite burje Obvestilo KGS glede prispevkov Kraška gorska skupnost javlja, da 15. marca zapade rok, do katerega lahko zasebniki ali združenja zaprosijo za denarne prispevke, ki jih deželni zakon št. 22 z dne 9. aprila 1982 namenja izboljšanju gozdov, obnovitvi uničenih ali poškodovanih gozdov, spremembi gozdov za sečnjo v naravne gozdove in postopni sečnji v gozdovih z visokimi drevesi. Gre za prispevke do največ 75% vrednosti dovoljene investicije, tem pa velja prišteti še prispevke do 30% vrednosti dopuščene naložbe za sečnjo v dozorelih gozdovih. Prispevki se dodeljujejo izključno za gozdove, v katerih so stroški za posege višji od bodočega dobička. Prošnje je treba sestaviti na ustreznih obrazcih, ki jih je mogoče dvigniti na sedežu KGS v Sesljanu št. 54/D. Tudi včeraj, drugi dan zapored, je burja povzročala preglavice v mestu in okolici, saj so se sunki bližali hitrosti 140 km na uro. Spet so gasilci imeli polne roke dela z dimniki, napušči, žlebovi, Ul. Moli-no a Vento pa je je med Trgom Pestalozzi in Ul. Marenzi ostala zaprta, ker zaradi vetra niso mogli utrditi zidarskega odra. Razmere pa so bile najtežje v pristanišču, kjer se nekaj ladij ni moglo privezati. Težave sta imeli tudi francoska letalonosilka »Clemenceau« in ameriška ladja »Uss Lassalle«, na kateri je admiral Do-nald L. Pilling, komandant ameriške VI. flote, ki je v Sredozemskem morju. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 1. februarja 1996 GITA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.44 - Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 4.56. Jutri, PETEK, 2. februarja 1996 SVEČNICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2 stopinji, zračni tlak 1020,8 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 62 km na uro, burja, s sunki čez 90 km na uro, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ji- mothy German, Martina Norbedo, Monica Lima, Elia Canzio. UMRLI SO: 59-letna Maria Pia Spessot, 69-letni Marino Poggi, 90-letna Anna Maslo, 77-letni Mario Rozmann, 88-letni Vladimire Ursic, 79-letna Giorgina Gentonio, 71-let-na Stefania Corenich, 85-letna Adele Bressan, 71-letna Vanda Del Ben., 61-letni Remigio Germani, 72-letna Rosina Novel, 93-letna Anna Maria Purin, 75-letni Sergio Schiavon, 93-letna Elisa Zapettini, 87-letni Vladimiro Raen, 87-letni Alfredo Mauro, 59-etni Daniele Guštin, 7l-letna Sara Mania, 85-letna Maria Ravalico.. OKLICI: šofer Mauro Loggia in frizerka Elisabet-ta Bertesina, profesor Stojan Kuret in ekonomski tehnik Tadeja Dovč. LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell’Orologio 6 - v začetku UL Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL dell’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EXCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EXCELSIOR AZZUR- RA- Samo danes: 16.15, 18.10. 20.05, 22.00 »Kil-ling Zoe«, prod. Q. Taran-tino. Jutri: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappe-neau, i. Juliette Binoche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI 17.30, 19.50, 22.10 »007 Goldeneye« i. Pierce Bro-snan. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe -un maialino coraggioso« NAZIONALE 2-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wai-ting to Exhale - Donne«, i. Whitney Houston, Angela Bassett. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 23.15, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert. MIGNON - 16.00- 22.00 »Oroscopiamo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.00 »La lettera scarlat-ta«, i. Demi Moore, Robert Duvall. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I solisti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldwin. a PRIREDITVE KD PRIMORSKO vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah. Sodelovala bosta MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha in dramska skupina KD Rdeča zvezda z veseloigro "Priprava na GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu danes, ob 20.30 ČRTOMIR ŠIŠKO VIČ - violina EMANUELE ARCIULI - klavir Na sporedu: KOGOJ IN BUSONI Vabljeni! Ob prazniku slovenske kulture prireja Slovensko planinsko društvo - Trst danes, večer z naslovom Z BESEDO IN MUZIKO PO ISTRI Oblikovali ga bodo narečna pesnica Nelda Vojska in vokalno-inštrumentalni trio Istrijanske muzikante. Većer bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30 zlato Poroko”. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO jutri, ob 19.30 v Župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli. SKD GRAD-Bani, SKD TABOR-Opčine in MePZ VIŠAVA- Ferlugi priredijo v nedeljo, 4. februarja, ob 17. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah praznik slovenske kulture na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 4. februarja, ob 18.30, v Kulturni dom na Colu na prireditev, na kateri se nam bodo predstavili pevski zbor osnovne šole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček - Re-pentabor ter otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico "Skopa Neža”. SKK, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 3. t.m., ob 18.30, na srečanje z zgodovinarjema Nado Magajno in Alešem Brecljem avtorjema raziskave o polo-tičnem delovanju Slovencev v Italiji med leti 1945 -1952. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, 8. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul.sv. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Štoka in Paulo Bembi, oba gojenca Glasbene matice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. t.m., srečanje s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. □ OBVESTILA SKUPNOST BORCEV 19. SNOUB-S. Kosovel, 18. SNOUB-Bazoviška in 17. BRIGAD A-Gregorčičeva vabi vse borce, borke in aktiviste, ob obletnici pohoda čez Sočo, na srečanje v Kanal, ki bo v soboto, 3. februarja, ob 11. uri. SKD VIGRED vabi tiste, ki jih zanima društveno delovanje ali, ki si želijo včlaniti v društvo, da se javijo v ponedeljek, 5. t.m., od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempo-laju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja jutri, v Trebčah - Ljudski dom, v ponedeljek, 5. februarja v Bub-ničevem domu - Repen in v torek, 6. februarja v Prosvetni dom - Opčine. Družabnost bo od 20. ure dalje. KD F. VENTURINI spo- Laura in Katja CRASNICH vabita občane na ponovno odprtje bara/restavracije v Ljudskem domu v Kružu, ki bo danes, 1. februarja, ob 17.30 roča, da je odprto včlanjevanje za leto 1996. Odborniki so na razpolago v centru A. Ukmar-Miro ob sredah od 18. do 19. ure in v sobotah od 14.30 do 16. ure. S ČESTITKE V Logu danes svoj 70. rojstni dan slavi BERTO DERGANC. Se mnogo srečnih in zdravih let mu želijo Jožica, Boris z družino in Jasna z družino. Danes praznuje ALBERT DERGANC 70. rojstni dan. Svojemu dolgoletnemu in neutrudnemu odborniku iskreno čestita in želi še mnogo zdravih in krepkih let SKD Slavec Ricmanje-Log. KD Slovan - Padriče čestita novemu zborovodji Marku Ozbiču za uspešno opravljeno diplomo in mu želi še mnogo življenjskih uspehov. H SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Ricmanjih 2. 2., ob 16. uri; v Borštu danes, ob 16. uri; v Dolini 9. 2., ob 15.30; v Boljuncu 2. 2., ob 16. uri. Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. 2., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. 2., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v prvi razred osnovne šole in vse letnike vrtca na sedežu ravnateljstva (Nanoški trg 2) ter v posameznih vrtcih. Rok vpiso-vana je do 28. februarja vključno. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 211119, vsak dan od 8.00 do 14.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v prve razrede osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu na informativno srečanje, ki bo danes, ob 16.30, v prostorih didaktičnega ravnateljstva ul. Caravaggio 4. Obenem vabi starše otrok, ki jih nameravajo vpisati v otroška vrtca ravnateljstva pri sv. Ivanu na srečanje, ki bo po sledečem urniku: v vrtcu v Lonjerju, 5. febr., ob 15.45 in v vrtcu v Barkovljah, 8. febr., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce nabrežinske-ga didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje in sicer: otroški vrtec v Nabrežini, v torek, 6. t.m., ob 16. uri in otroški vrtec v Devinu, v četrtek, B.t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vljudno vabi na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo "Motnje osebnostnega razvoja šolarja”, ki bo v torek, 6. t.m., ob 18. uri v prostorih nabrežinske osnovne šole. MALI OGLASI tel. 040-361888 IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993 KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto. OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Voldlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRISPEVKI V spomin na Klavdije-vega očeta Maria Ota darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Joškota Ceha daruje prijatelj Pepi Stanič z družino 50.000 lir za kardiološki oddelek dr. Scardija. Namesto cvetja na grob Joškota Ceha daruje Stojan Stanič z družino 50.000 lir za AGMEN. V počastitev spomina gospe Mile Svagelj daruje N.N. 100.000 lir za popravila SKD Barkovlje. V spomin na Joška Ceha, Darka Čoka in Rudija Lanza darje družina Gombač-Kuret 70.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Jožefa Pahorja darujejo Ančko Švab 30.000 lir ter Lidija in Dario Štolfa 150.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Marije Križmancič daruje Marija Stulle (Col 40) 20.000 lir za KD Kraški dom. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. t Zapustil nas jenaš dragi Danilo Guštin Pogreb bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 13. uri iz cerkve na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Marta, sin Sergij in hči Damiana, sestra Marta z možem, vnukinji Tjaša in Jana ter ostali sorodniki. Na pokojnikovo željo bo truplo upepeljeno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prosek, 1. februarja 1996 Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Sergiju in družini Eleonora, Lidia in Giovanni Družina Corbatti izreka Damiani in družini občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta Ob prerani izgubi prijatelja Danila izrekata iskreno sožalje Marti in družini Genka in Just Ob bridki izgubi dragega očeta Danila izrekajo iskreno sožalje Sergiju Guštinu in svojcem uslužbenci, ravnateljstvo in upravni ter nadzorni odbor Zadružne kraške banke na Opčinah Ob izgubi dragega očeta izrekajo Damiani Guštin in družini občuteno sožalje direkcija in delovni kolegi Tržaške kreditne banke Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Damiani iskreno sožalje prijatelji Borut, Tea, Veri in Dario Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Damiani in družini iskreno sožalje Paola, Dunja, Kristina, Ingrid in Jessica Pevci MoPZ Vesna iz Križa sočustvujejo s svojim zborovodjo Marijem Pavlico ob izgubi drage mame. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do pelka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 POLITIKA / PRODIJEVO ZAVEZNIŠTVO NA GORIŠKEM Oljka se pripravlja na pokrajinski zbor Pokrajinska skupščina bo konec februarja izbrala svojih 7 delegatov za državno konvencijo GORICA / PREDLOG 1. KOMEL IN B. ŠPACAPANA Slovenci se moramo aktivneje vključili v tisočletnico mesta Gibanje Oljke na Goriškem bo v zadnjem tednu februarja priredilo prvo pokrajinsko skupščino elanov, na kateri bodo vzeli v pretres in morebiti odobrili predložene politične resolucije ter izvolili sedem delegatov, ki bodo zastopali go-riško pokrajino na vsedržavni skupščini gibanja. Pokrajinske skupščine se bodo lahko udeležili vsi, ki bodo formalno pristopili v zavezništvo Oljke. Pristop je strogo oseben in je odprt vsem - neglede ali so včlanjeni v kako politično skupino ali stranko -, ki podpišejo pristopno listino in soglašajo z vrednotami, ki jih zastopa Romano Prodi. Posebej so dobrodošle osebe iz ti. civilne družbe, ki lahko prispevajo svoje znanje in izkušnje na specifičnih podočjih družbenega delovanja. Pred pokrajinsko skupščino bo koalicija priredila niz področnih predstavitvenih srečanj, katerih razpored bodo javili naknadno. Osrednji del razprave na pokrajinski skupščini bo namenjen 88 političnim tezam, ki so jih prispevali predstavniki različnih sil koalicije, in razpravi o morebitnih amandmajih, ki jih bodo v primeru odobritve nato delegati predložili na vsedržavnem zboru. Programske resolucije bo mogoče preložiti s podpisi vsaj 50 članov, za predložitev kandidatur za delegate na državni skupščini pa je potrebnih vsaj 10 podpisov. Vsedržavna skupščina bo predvidoma sredi marca in bo zasnovana kot množična in odmevna politična manifesta- cija. Udeležilo se je bo več kot 3 tisoč delegatov pokrajinskih skupščin ter 2.500 predstavnikov različnih političnih komponent zavezništva. Kdor želi s svojim pristopom podpreti zavezništvo Oljke, se lahko obrne do tajništev in sedežev strank in političnih skupin, ki so oblikovale zavezništvo. Poleg tega delujejo na Goriškem tudi odbori poimenovani “Per 1’Italia che vogliamo”. Pristopne izjave zbirajo tudi njihovi koordinatorji in sicer: Maria Grazia Lucchini, Ugo Luterotti, Maria Ro-saria De Vitis in Franco Miccoli (Gorica), Giulio Ozbot (Sovodnje), Piero Biasiol (Ronke), Edoardo Mauri (Krmin), Silvano Colugnati (Koprivno), Armando Benfatto in Maurizio Visintin (Poljan). Goriška občinska uprava namerava poveriti posebni komisiji v sklopu novoustanovljenega odborništva za odnose z drugimi javnimi institucijami, ki ga vodi odbornik Gerardo Ami-rante, skrb za primerno vlogo Gorice v sklopu dežele FJK. Gre za to, je na včerajšnji seji občinskega sveta pojasnil župan Valenti, »da se preprečijo namere tistih, ki hočejo razkosati goriško pokrajino in posamezne dele pritegniti v lastno interesno sfero«. Očitno je župan imel v mislih nekatere načrte, ki so se pojavili na Deželi glede reorganizacije krajevnih uprav, pa tudi druge pritiske, zlasti iz Trsta, ki želi pritegniti tržiško ob- Gorica bo leta 2001 proslavljala tisočletnico mesta oziroma prvega pisanega dokumenta, ki priča o njegovem obstoju. Goriška občinska uprava namerava obeležiti jubilej z vrsto razstav, študij, publikacij in drugih odmevnih prireditev, ki naj bi prispevale tudi k turistični in kulturni promociji mesta. Priprave pa tudi že nekatere prireditve v tem sklopu so se že začele, pri čemer je takoj prišlo do izraza, da sta slovenska prisotnost in doprinos slovenskega življa v vsej tisočletni zgodovini Gorice skoraj povsem prezrta. Zgovoren primer je skrajno nepopolna in pristranska razstava o zgodovini goriškega gradu. Ta ugotovitev je pripravila slovenska občinska svetovalca Igorja Komela in Bernarda Špacapana (na sliki - foto Bumbaca), močje v svojo interesno sfero. Iz opozicije je svetovalec Bruno Crocetti pozdravil to opredelitev uprave in ocenil, da je bil že skrajni čas, da se kaj ukrene v tem smislu, kot je že sam zahteval pred meseci. Pravočasno je treba poseči na Deželi, da reforma ne ubere poti, ki bi bila pogubna za manjše stvarnosti, kakršna je goriška, pač pa da se pomembne novosti, o katerih se razmišlja, usmerijo v pozitivno smer. S tem v zvezi je podčrtal, da Gorica ne sme v spopad s Trstom, ker je prešibka in bi pogorela, temveč lahko vzporedno in sporazumno s Trstom uveljavlja svoje interese na primer z odpiranjem proti vzhodu. izvoljena na listah Progre-sistov oz. SSk, da sta v prejšnjih dneh skupaj obiskala občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga in ga opozorila na potrebo, da se slovenska prisotnost vidneje zabeleži v sklopu proslavljanja tisočletnice. Odbornik je pokazal načelno pripravljenost in ZDRAVSTVO Dr. Geti je včeraj prekinil gladovno stavko Dr. Mario Geat, zdravnik medicinskega oddelka v splošni bolnišnici, je včeraj prekinil gladovno stavko, potem ko je uprava Zdravstvenega podjetja vsaj delno ugodila njegovim zahtevam po izboljšanju storitev in oskrbe bolnikov. Zdravnikov protest je sinoči odjeknil tudi v občinskem svetu, kjer so mu župan in svetovalci raznih skupin izrekli solidarnost in podporo. Zupan je tudi poročal o srečanju s predsedniki rajonskih svetov, ki so podprli njegovo usmeritev glede problemov zdravstva, in napovedal, da je deželnega odbornika Fa-solo povabil naj sredi februarja obišče Gorico in naj končno predloži načrt za novo poslopje ob splošni bolnišnici. odprtost do tega predloga, sta povedala Komel in Špacapan včeraj na tiskovni konferenci, na katero sta povabila predstavnike slovenskih medijev z obeh strani meje. Potrebno pa je, sta dodala, da se Slovenci aktivno angažiramo in sami predložimo ustrezne projekte, študijske in raziskovalne programe, ki naj v pravi luči predstavijo slovenski delež v tem prvem goriškem tisočletju. Krovni organizaciji SKGZ in SSO bi lahko podprli posebno delovno skupino, sugerirata občinska svetovalca, ki naj bi v sodelovanju z občino in njeno študijsko ekipo sledila “projektu tisočletnica”. Pri tem bi lahko sodelovale manjšinske kulturne inštitucije (NSK, STORI), slovenska konzulta na občini, pa tudi strokovne inštitucije iz Nove Gorice in Republike Slovenije. Obe mesti bi z aktivnim posredovanjem manjšine lahko izkoristili tisočletnico za skupni kulturni projekt, ki bi, tako zasnovan, lahko bil deležen pozornosti in podpore Evropske unije. ______________KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman. n RAZSTAVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo jutri ob 18. uri odprtje razstave akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič. Govorila bosta Silvester Gaberšček in Joško Vetrih. 23 OBVESTILA KLUB GORIŠKE MLADINE prireja v torek, 6. februarja, obisk slovenskega parlamenta v Ljubljani. Program: ogled prostorov, sestanek s poslanci, zvečer udeležba na koncertu Davida Bowieja v hali Tivoli. Prijave pri članih KGM do sobote, 3. t.m. DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na trgu v Standrezu. CICIKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 5. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. M PRIREDITVE ZSKD obvešča, da je srečanje z Aldom Ruplom ob prestavitvi njegove beležnice “Zaznave in odtenki” premaknjeno za pol ure: namesto ob 18. uri bo ob 18.30. Datum in kraj ostaneta ista: petek, 2. februarja, v avli Glasbene matice v ul. della Croce 3. KD BRISKI GRIČ vabi nocoj ob 20.30 v dom na Bukovju na predvajanje filmskih zapisov o društveni dejavnosti pred tremi desetletji. KD SOVODNJE vabi jutri na celovečerni koncert MePZ Primorec - Tabor ob desetletnici delovanja zbora. Koncert bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKPD F. B. SEDEJ vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri v Sedejevem domu v Steverjanu. Nastopil bo zbor Musiča viva iz Kranja, ki ga vodi Nada Kos. Napovedoval bo Janez Dolinar. Spored bo uvedel domači zbor F. B. Sedej. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave do 7. februarja na sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter poverjeniki. SD SOVODNJE bo 17. februarja priredilo VESELO PUSTOVANJE. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Mar-sonu. H ŠOLSKE VESTI SDZPI sprejema prijave za strokovni tečaj za natakarje. Tečaj bo trajal skupno 400 m- (od tega 150 ur prakse). Prijave na sedežu SDZPI, tel. 81826, ali na sedežu SGZ v Rimski ulici 20. SDZPI nadalje obvešča, da je še nekaj prostili mest za tečaj “windows office”. S________________IZLETI SPD GORICA - Smučarski odsek priredi v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet v Sappado. Prijave sprejemajo na sedežu danes od 19. do 20. ure. SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim (cena avtobusa 16 tisoč lir) v nedeljo, 11. februarja. Za informacije: tel. št. 78130, 78262 ali 419957. j ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, UL Rosselli 23, tel. 410340. POGREBI Danes: 9.30, Antonio De Col iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Gio-vanni Sirotti iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 13.15 Luigi Turri iz splošne bolnišnice v Krmin. Člani pevskega zbora »Jezero« z Doberdoba izrekajo iskreno sožalje pevovodji Marjanu Pavlici, ob izgubi drage mame. NOVICE Slovenska konzulta na občini Na županstvu bo danes redna seja občinske konzul-te za vprašanja slovenske manjšine. Na sejo sta vabljena tudi občinska svetovalca Igor Komel in Bernard Špacapan, s katerima bo stekla beseda o možnosti tesnejšega sodelovanja. Pred iztekom leta je konzulta sklicala srečanje s slovenskimi predstavniki v rajonskih svetih. Na njem je bil sprejet predlog o nastanku stalne konference, v kateri naj bi poleg predstavnikov slovenske in rajonskih konzult sedela tudi oba slovenska občinska svetovalca. Ne smemo namreč pozabiti, da je zdajšnja uprava, kot tudi prejšnje, premalo pozorna do slovenske prisotnosti v mestu in da je zato potrebno s skupnimi močmi izvajati določen pritisk. Na današnji seji konzulte pa bodo dokončno ocenili in sprejeli spremembe k pravilniku, ki jih bodo posredovali županua. Gotske cerkve romajo v Kromberk V gradu Kromberk bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo Gotske cerkve v Posočju in Goriških Brdih. Gradivo za razstavo o gotski arhitekturi v širši go-riški okolici so zbrali mladi raziskovalci, člani združenja “II millennio”, ki sodelujejo z goriškim občinskim odbomištvom za kulturo v pripravah na tisočletnico mesta. Razstava je bila poleti na ogled na goriškem gradu in je tako zanimiva, da so jo sedaj sklenili prenesti še v Kromberk, kjer si jo bodo obiskovalci lahko ogledovali do 15. aprila. Prešernova proslava v Jamljah SKD Kremenjak v Jamljah vabi jutri ob 20. uri na Prešernovo proslavo, ki bo v dvoranici domačije Maria Pahorja na Zupančičevi 8. Dan slovenske kulture bodo obeležili z gledališkim večerom: povabili so člane dramske skupine KD Kraški dom, ki bodo uprizorih predsatvo Zgodba o dr. Faustu. Srečanje z Lakovičem bo v sredo Predstavitev knjige “40 let košarke” in srečanje z njenim avtorjem Brankom Lakovičem ne bo danes, kot so poročali nekateri italijanski mediji, temveč v sredo, 7. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ob tej priložnosti bodo postavili tudi bogato fotografsko razstavo o zgodovini košarke pri SZ Dom. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Gorica ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica DAN SLOVENSKE KULTURE ’96 »Bodočnost je tistega, ki veruje v njo« (Srečko Kosovel) RAZSTAVA: Nadja BEVČAR David FAGANEL Herman KOSIČ Kulturni dom Gorica, 5. februar 1996, ob 18. uri Informativno zborovanje članov Kmečke banke Člani Kmečke banke so jutri, 2. februarja, ob 20.30 vabljeni na zbor članov banke v Kulturnem domu v Gorici. Sklicuje ga petčlanski odbor, ki ga vodi odv. Peter Sanzin in ki je v skoraj poldrugem letu trajanja komisarske uprave zastopal interese članov in skušal izboriti pozitivno rešitev za slovenski denarni zavod. Taka rešitev je sedaj na obzorju. Kot smo poročali, sta komisarska upravitelja sklicala izredni občni zbor članov Kmečke banke v nedeljo, 11. februarja, ob 10. uri v Kulturnem domu. Jutrišnji zbor članov je namenjen prav podrobnejšemu informiranju o predlagani rešitvi, ki naj bi jo formalno odobrili na občnem zboru. Člani se bodo morali med drugim izreči o preobrazbi bančne zadruge v delniško družbo, o brezplačnem zvišanju delniške glavnice od 2 na 7 milijard lir, o nadaljnem zvišanju glavnice na 18, 1 milijarde lir, delno s strani članov in delno z vstopom zveze hranilnic Emi-lie - Romagne CAER v delniški sestav s 35-odstotnim deležem, pa tudi o novem statutu banke, v katerem je izrecno poudarjena ohranitev slovenskega značaja banke. O vsem tem bo govor jutri, informacije pa člani dobijo tudi vsak dan med 17. in 19. uro v uradu SGZ ah na tel. 0336/506458. OBČINA / NAPOVED ZUPANA Gorica zahteva svojo vlogo Komisija za "goriško vprašanje" __________GORICA / PRED IZREDNIM OBČNIM ZBOROM_ 0 čem bodo odločali delničarji Kmečke banke Z vstopom partnerja bo vrednost premoženja narasla na 30 milijard lir LIRA ČET PET PON TOR SRE 1594,9 1605 1605,5 1598,2 1599,8 GORICA - Kaj se je zgodilo z gorisko Kmečko banko v obdobju komisarske uprave? Koliko premoženja je ostalo glede na poročila komisarjev? Koliko bo plačala Cassa di ri-sparmio iz Bologne za 35-odstotni delež v goriskem slovenskem zavodu? Koliko bodo sploh vredne delnice te banke po dokapitalizaciji? Kakšen bo nov statut, ki ga bosta predlagala komisarja, oziroma posredno Banca d’Italia. Končno, kar Se najbolj zanima sedanje elane Kmečke banke, v kolikšni meri se splaCa posamezniku sodelovati pri dvigu kapitala? Na vsa ta vprašanja si vsak elan lahko poišče odgovore ma samem sedežu KmeCe banke, kjer ima na razpolago poročilo komisarjev o premoženjskem stanju banke, načrt o dokapitalizaciji banke, o vstopu Carisbo ter tudi predlagani tekst za novi statut. Ti podatki so trdna osnova, da si torej odgovorimo na zgoraj omenjena vprašanja. Na izrednem obenem zboru bodo morali elani izglasovati spremembo banke iz konzorcija z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Ta sklep je bil sicer že predviden pred začetkom izredne uprave in zato lahko pričakujemo, da ne bo večjih težav, ker so stvari jasne. Bolj zanimive so točke dnevnega reda, ki zadevajo ekonomsko podlago rešitve in sprejem novega statuta. Iz branja omenjenih poročil lahko najprej ugotovimo, kar je sicer že vsem dolgo jasno, da so pri Kmečki banki ohranili osnovni kapital dveh milijard lir nedotaknjen. Kljub zelo previdnemu ocenjevanju kreditov, kar je mogoče razumljivo za komisarsko upravo, tako da so dah med možne izgube vse kredite, kjer je obstajal subjektiven sum, da podjetja ne bodo v okviru dogovorjenega roka v stanju vrniti izposojen denar, se je v rezervah ohranilo dodat- nih 5.534 milijonov lir. Sedanje računovodsko premoženje banke, naj bi po izračunih komisarjev torej zanšalo 7.534 milijonov lir. Za nemoteno poslovanje banke ne samo glede na njen sedanji obseg, ampak predvsem glede na možnosti, ki jih ima Kmečka banka za nadaljnji razvoj v okviru sodelovanja ob meji, poznavanja tržišča in podobno je Banka Italije zahtevala dokapitalizacijo banke, tako da se bo njeno Cisto premoženje ob vstopu novega partnerja dvignilo na približno 30 milijard lir. Ta dvig kapitala bo potekal v treh fazah. Najprej bo prišlo do brezplačnega dviga glavnice z 2 na 7 milijard hr. Torej 5 milijard lir iz rezerv bodo prenesli v osnovni kapital. Ker je trenutno glavnica Kmečke banke razdeljena na 2 milijona deležev, bo na vsaka dva obstoječa deleža prišlo 5 novih brezplačnih delnic po nominalni vrednosti 1.000 lir. Kdor ima trenutno na primer 1.000 deležev, bo po koncu te prve faze brezplačnega poviška kapitala postal lastnik 3.500 delnic (1.000 starih + 2.500 novih). Sama dokapitalizacija banke bo razdeljena na dva dela. Prva je namenjena sedanjim elanom banke in znaša 4.760 milionov lir. Člani bodo imeli možnost, da v okviru te vsote odkupijo delnice po nominalni vrednosti 1.000 lir. Najprej bo vsakemu elanu banke ponujeno, da za vsak delež, ki ga ima sedaj v lasti, odkupi za 2.380 lir (4.760.000.000 lir povečanja kapitala deljeno na 2.000.000 deležev) z novih delnic po nominalni vrednosti, torej brez vsake dodatne vrednosti. Kdor ima torej sedaj 1.000 deležev, bo lahko odkupil še 2.380 delnic. Ker bo do dokapitalizacije prišlo po brezplačnem povečanju kapitala, torej po razdelitvi brezplačnih delnic, kot smo videli zgoraj, bo to razmerje znašalo 17 novih delnic, ki jih odkupi- mo po nominalnih vrednosti 1.000 za vsakih 25 delnic, ki jih bomo imeli po prvi fazi. V primeru, da nekateri elani ne bodo izkoristili te možnosti, bodo te opcije najprej na razpolago drugim elanom, ki bodo izrazili pripravljenost, da odkupijo večje število novih delnic, kot bi jim pripadalo glede na število deležev, ki jih imajo v lasti. Ce sedanji elani ne bodo zbrali vsega potrebnega denarja, bo ta možnost prešla na CAER. Drugi del dokapitalizacije je torej namenjen družbi CAER SpA (Gruppo Ban-cario Casse Emiliano Ro-magnole), katere večinski delničar (89%) je fondacija Casse di Risparmio di Bologna. Novi bančni grupaciji je namenjenih 6.340.000 delnic nominalne vrednosti 1.000 lir, za katere bo novi delničar odštel 18.449 milijonov lir in 12.109 milijonov dodatne vrednosti, ki bodo šli v rezerve. Na vprašanje, Ce se bo sedanjim elanom splačalo sodelovati pri dokapitalizaciji banke, lahko brez vsakega dvoma odgovorimo pritrdilno. Pustimo ob strani vse možne razloge, ki zadevajo navezanosti na banko in podobno in se zaustavimo izključno pri ekonomskem delu vprašanja. Sedanji elani bodo imeli možnost kupiti nov sveženj delnic po nominalni vrednosti, torej po 1.000 lir. CAER bo za isto delnico plaCal 2.910, kar znaša 1.910 lir dodatne vrednosti, kar skupaj znaša, kot smo sicer že omenili bo ta dodatna vrednost znašala 12.109 milijonov lir, ko bo razdeljena med vse delničarje. Z odkupom novih delnic po nominalni vrednosti, kar se v zgodoovini podjetij dogaja navadno le ob začetku poslovanja in ob izjemnih situacijah, bo star delničar lahko torej po najnižji možni ceni razširil svoj delež v banki. Vendar kar je pri vsem tem najbolj razveseljivo za stare elane, tudi tiste, ki so vstopili v banko prav pred začetkom izrednega stanja, torej po najvišji ceni, je to da bodo obranih vložen denar in Ce bodo sodelovali pri dokapitalizaciji, bodo celo zaslužili. Ta ugotovitev za nekatere bo zvenela nekoliko čudno, vendar moramo upoštevati, da bo CAER ob svojem vstopu med delničarje Kmečke banke vplačala več kot 12 milijard dodatne vrednosti, denar, ki bo sicer ostal v rezervah banke, ki pa se posredno razdeh na vse nove delnice. Po celotni operaciji bo ekonomska vrednost banke kot bodo povedali komisarji na izrednem obenem zboru v nedeljo 11. februarja pa bo presegla 53 milijard lir. Prava vrednost banke bo z bodočim vstopom CAER seveda še večja. CAER ne bo prinesla samo denarja ampak tudi znanje, nove produkte, verjetno boljšo organizacijo in verjetno tudi nove kliente na področju mednarodnega poslovanja. Te nove perspektive in njihovo uresničevanje se bodo praviloma odražale v ceni delnic Kmečke banke šele v naslednjih letih. Sicer pa je organiziral Odbor elanov banke, ki mu predseduje odv. Peter Sanzin, ker se prav dobro zaveda pomena dokapitalizacije posebno delovno skupino, za katero skrbi dr. Mitja Bauzon in ima svoj sedež pri goriskem Slovenskem gospodarskem združenju. Delovna skupina je na razpolago vsakemu elanu, da mu pripravi vse potrebne izračune in mu lahko da vsa dodatna pojasnila o dokapitalizaciji. M.F. Koledar za Evropo TRST - ’Trieste Conference - Calendar for Europe” je naslov dvodnevnega seminarja, ki bo na Pomorski postaji 1. in 2. marca. Pobudnika sta JVC (International Vienna Council) in ELEC (Evropska liga za gospodarsko sodelovanje). Organizacijo so zaupali tržaški hranilnici CRT. Prej omenjeni mednarodni ustanovi sta si zadah nalogo pospeševati gospodarsko sodelovanje med Zahodno in Vzhodno Evropo. Medtem ko je ELEC bila ustanovljena v Bruslju že leta 1948 je JVC nastal na Dunaju leta 1979. Na programu tržaškega srečanja je vrsta poročil. Prvi dan bo serijo poroti! uvedel Umberto Agnelli, sodelovali bodo ugledni poročevalci iz Italije, Evropske Skupnosti, Avstrije, Madžarske, Poljske, Češke, Nemčije, Francije ter raznih mednarodnih ustanov. Nadejajo si, da bodo na posvet prišli tudi ministri nekaterih držav, med temi tudi sedanja italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli. Zastopniki CRT so izrazili svoje zadovoljstvo, da sta jih ugledni mednarodni ustanovi izbrali za to, da priredijo ta posvet, ki bo važen za tržaško gospodarstvo nasploh. m.w. RIM / PO VČERAJŠNJEM ZNI2ANJU OBRESTNIH MER Nemška marka in ameriški dolar sta nekoliko cenejša Giovanni Agnelli: Denar je treba poceniti tudi v Italiji RIM - Nemški, ameriški in belgijski denar je od vCeraj cenejši, saj so centralne banke nekoliko ublažile obresti. Bun-desbanka je kot prva znižala kratkoročno obrestno mero s 3,55% na 3,40%, njenemu zgledu je sledil belgijski emisijski zavod, ki je osrednjo obrestno mero znižal ravno tako s 3,55% na 3,40%, nazadnje pa se je za takšen korak odločila še ameriška Federal Reserve z znižanjem kratkoročne obrestne mere od 5,5% do 5,25% in eskontne mere s 5,25% na 5%. Ukrep so v VVashingtonu sicer pričakovali, vendar ni bilo gotovo, kdaj do tega pride, saj so še vCeraj popoldne omenjali možnost, da bodo dolar pocenili šele 26. marca. Okoliščino, da se je to v resnici že zgodilo, velja delo- ma pripisati tudi objavi podatka o gibanju inflacije, ki se je v Združenih državah januarja povzdignila samo za 0, 5%. Prva posledica ukrepa je bila seveda ta, da je vrednost zelenega bankovca tako na domačem kot na vseh tujih valutnih trgih takoj padla, tako na primer je bilo treba sinoCi zanj odšteti 1.581 lir. Nemška kratkoročna obrestna mera je z včerajšnjim okle-stenjem dosegla najnižjo raven po letu 1988, sicer pa je to samo potrditev že veC mesecev trajajoče težnje. Zdaj pričakujejo še znižanje eskontne mere na 3% in Lombarda na 5%, za katerega bi se Bundesbanka prav lahko odločila že danes in na ta naCin še bolj zrahljala kreditni mehanizem. Nemška centralna banka se po navadi ravna tako, da med kratkoročno obrestno mero in eskontno mero, ki predstavlja najnižji pas, znotraj katerega se sklepajo posli (najvišji je Lombard), ohrani minimalno razliko 0,25%. To pa pomeni, da ji pred znižanjem eskontne mere, ki jo sicer gibanje inflacije in razsežnost denarne mase povsem utemeljujeta, ostane še 0, 15% predaha. Kaj pa Italija? »Napočil je Cas, da se stopnja italijanskih obrestnih mer prilagodi evropskemu povprečju,« je zapisal predsednik Fiata Giovanni Agnelli v pismu delničarjem, ki ga je včeraj odobril upravni svet. Tezo je upravičil z boljSanjem menjalnega teCaja, ki da se bo Se nadaljevalo in tako prispevalo k blažitvi zunanjih inflacijskih pritiskov. 31. JANUAR 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni 9 1 ameriški dolar 1571,00 1619,00 nemška marka 1058,00 1091,00 1 francoski frank 307,00 316,00 st holandski gulden 941,00 970,00 1 s E 2. belgijski frank 51,00 53,10 p funt šferling irski šferling 2365.00 2452.00 2437.00 2526.00 ti danska krona 272,00 281,00 l! grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1137,00 1172,00 japonski jen 14,60 15,20 švicarski frank 1291,00 1330,00 avstrijski šiling 149,90 154,50 ^ s norveška krona 241,00 248,00 it švedska krona 225,00 232,00 portugalski escudo 10,10 10,50 — španska pezeta 12,40 13,10 i avstralski dolar 1169,00 1204,00 i madžarski florint 11,00 14,00 $ slovenski tolar 11,50 12,10 $ hrvaška kuna 265,00 290,00 31. JANUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1615,00 nemška marka 1061,00 1086,00 francoski frank 306,00 316,00 holandski gulden 939,00 964,00 belgijski frank 51,20 53,00 funt šterling 2361,00 2441,00 irski šterling 2447,00 2542,00 danska krona 272,00 282,00 grška drahma 6,30 6,90 kanadski dolar 1135,00 1170,00 švicarski frank 1296,00 1324,00 avstrijski šiling 149,60 154,10 slovenski tolar 11,50 12,00 31. JANUAR 1996 v LIRAH 26 JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1599,810 — ameriški dolar 1.4835 1.4875 1.4915 ECU — 1968,570 — funt šterling 2.2339 2.2409 2.2470 nemška marka 1072,980 312 370 irski funt 2.3165 2.3235 2.3305 francoski frank funt šterling 2409,310 kanadski dolar 1.0750 1.0790 1.0830 holandski gulden — 958,030 — nizozemski gulden 89.177 89.287 89.397 belgijski frank — 52,188 — švicarski frank 123.75 123.85 123,95 španska pezeta — 12,726 — belgijski frank 4.8542 4.8642 4.8742 danska krona — 277,290 — francoski frank 29.033 29.093 29.153 irski funt — 2496,020 — danska krona 25.797 25.857 25.917 grška drahma — 6,491 — norveška krona 22.766 22.826 22.886 portugalski escudo 10,353 kanadski dolar — 1156,600 — švedska krona 21.370 21.430 21.490 japonski jen — 14,942 — italijanska lira 0.9231 0.9271 0.9311 švicarski frank — 1315,530 — avstrijski šiling 14.201 14.221 14.241 avstrijski šiling — 152,600 — španska peseta 1.1753 1.1793 1.1833 norveška krona — 245,140 — portugalski escudo 0.9580 0.9610 0.9640 švedska krona finska marka 230,180 350,840 japonski jen 1.3953 1.3963 1.3983 avstralski dolar — 1190,580 — finska marka 32,364 32444 32.524 SPOMINI UMETNIKA NA BENEŠKO GLEDALIŠČE TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO Pisalo se je leto 1957. 5. julija sem prvič vstopil v najlepše gledališče, kar sem jih kdaj doživel, in vse v njem me je očaralo: tako vbrano neoklasicistično pročelje, ki opozarja nase na Čampu San Fantin, tako obsežna notranjščina, po kateri prostor diha polno in svobodno, tako tudi osrednja dvorana z razkošjem starinskih zrcal z zlatim okvirom, ki razgiba toplo temno rdečino žameta, in celo pozlačene štukature »slabe kakovosti«, ki po mnenju arhitekta Paola Portoghesija (gl. včerajšnji Corriere della Sera!) ozna-mujejo »strahotni “pasti-che” v stilu Rococo«. Višek pa predstavljajo Apolinej-ske dvorane z razkošjem marmorja, zrcal in zlata, v katerih se odvijajo komorni koncerti in kjer se v odmorih pri opernih predstavah in simfoničnih koncertih sprehajaš kot po pravljičnem foyerju. In če si imel srečo, da si se kdaj pripeljal z motornim čolnom iz Ca-nal Grande v pristajališče v notranjosti gledališča, okusiš še enkrat enkratnost tega čudesa. 5. julija 1957. se je začela odvijati posebna pobuda Italijanske radiotelevizije z nizom šestih »koncertov sodobne jugoslovanske in italijanske simfonične glasbe«. Poletna vročina je bila neznosna in orkestraši ter dirigent v belem fraku se gotovo niso počutili udobno, dirigentu Ettoreju Gracisu je bilo po prvem koncertu celo slabo, poslušalci v polni dvorani smo se vsi strašansko potili. In vendar je bila priložnost pražnja in enkratna. Ob začetku prvega koncerta se je glasba najprej udejanjila s Klasično uverturo Slovenca Slavka Osterca, ki so ji sledila dela Hrvatov Milka Keleme-na, Jakova Gotovca, Stjepana Suleka in v Beogradu aktivnega Josipa Slavenskoga. Prvi koncert je bil torej v celoti posvečen »gostujoči« jugoslovanski glasbi. Pri naslednjih so Artu-ro Basile, Pietro Argento, Bruno Bogo, Alfredo Simo-netto in Fulvio Vernizzi oživili dela italijanskih in jugoslovanskih sodobnikov. V teku prireditve sta bili na vrsti še dve slovenski skladbi in sicer Četrta simfonija Lucijana Marije Škerjanca in Simfonična antiteza Matije Bravničarja. Kaj zato, če je koncertni list označil vse tri Slovence kot hrvaške skladatelje in če je Škerjancu izmaličil ime Lucijan v Lucio! Dejansko je bila to prva priložnost, da je v enem najuglednejših italijanskih gledališč občinstvo lahko izvedelo za imena najpomembnejših skladateljev iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter slišalo njihove stvaritve. Prisotni glasbeni kritiki so se radi obračali na edinega prisotnega slovenskega glasbenega kritika, da so izvedeli kaj več in kaj bolj natančnega od tega, kar jim je nudil koncertni list. V poznejših letih vse do 1965, ko sem opustil glasbeno kritiko, sem se pogo-stoma in rad vračal v beneško La Fenice, da sem za tržaški radio poročal o slovanskem repertoarju, do katerega so bili v Benetkah vedno zelo pozorni, in o prisotnosti slovenskih, hrvaških in srbskih mojstrov, ki jih je beneško gledališče rado povabljajo. Rad sem se po predstavi srečal z njimi in pogovarjal: ne spominjam se več vseh, a so mi v spominu ostali predvsem trije dirigenti, sarajevski Oskar Danon, zagrebški Milan Horvat in ljubljanski Samo Hubad, ter hrvaški basist Tomislav Neralič, ki se je kot bivši mariborski študent pogovarjal v tekoči slovenščini. Pri vseh teh obiskih sem se počutil nekako domačega, ko sem se pogovarjal tudi s številnimi Tržačani, ki so igrali v orkestru. In tu sem sklepal nova prijateljstva: prav onega davnega 5. julija 1957. sem tu spoznal mladega kritika iz Padove Pierluigija Petro-bellija (danes je profesor muzikologije na rimski univerzi La Sapienza), ki ga je naša glasba zelo zani- mala, odslej se pogostoma srečujeva kot prijatelja. In v osrednji dvorani gledališča La Fenice sem končno doživel izvedbo j svojega Lirskega koncerta j za klarinet in orkester, ki : ga je tu Italijanski radio posnel s klarinetistom Giorgiom Brezigarjem in dirigentom Renzom Toz-zijem. Ob ti priložnosti je imelo srečanje s tržaškimi prijatelji, ki so igrali v orkestru, drugačen priokus. Na dan samega snemanja je zbolel glasbeni asistent. Ker so vedeli, da imam kot zunanji sodelavec tržaškega radia ustrezna izkustva, so me prosili, da ga nadomestim, j sicer bi moralo snemanje odpasti. Tako sem vstopil še v radijsko snemalnico v tem gledališču in se lahko pohvalim, da sem v La Fenice tudi delal. Zadnjič sem to gledališče obiskal v sezoni 1977-78, ko sem s štirinajstletnim sinom prisostvoval predstavi Straussove »Die Frau ohne Schatten« z režijo Giorgia Pressburgerja in scenografijo Klavdija Palčiča. Gledališče La Fenice je živo prisotno v meni kakor so še živi vsi ti spomini na več trenutkov, izkustev in bogatitev, ki sem jih v njem doživel. Želim si še, da feniks ponovno vstane iz svojega pepela, da bom še okusil njegov čar. Pavle Merku Urica z Rossinijem zanimiv lahkotni vložek v letošnjem repertoarju Z »Viljemom Tellom« (1829) se je zaključil bogati operni opus Gioacchina Rossinija. Po njem se je skladatelj umaknil v svoj protestni »dolgi molk«, med katerim pa je vendarle Se naprej in s svojo genijalno plodovitostjo komponiral predvsem nabožno glasbo in komorne skladbe za glas (solo in vec glasov) in za klavir. Čeprav tudi v teh delih občasno stopa v ospredje njegov operni slog, pa vendarle pretežno odražajo njegovo ironičnost in ekscentričnost, njegovo neskladnost in skoraj zaničevanje novega v glasbenem svetu. Ta svoja dela, komponirana med leti 1855 do 1868, to je do njegove smrti, je izvajal predvsem v zaključenem krogu na svojem domu in za Časa njegovega življenja niso bila objavljena, kar se je zgodilo Sele v tem stoletju. Kljub temu, da skoraj vsa zaznamujejo Rossinijevo življenjsko stisko zadnjega obdobja, pa gre vendarle za dragocene biserčke, ki skozi ironijo in komiko učinkujejo na moC prikupno. Izsek iz tega Rossinijevega zadnjega ustvarjalnega opusa, smo lahko posluSab v ponedeljek na abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti. Podajala sta ga mlada sopranistka Gemma Bertagnolli in nekoliko starejši a izrazito mladostno nastrojeni pianist Antonio Ballista. Tako smo v njuni vseskozi prijetni, simpatični in duhoviti, pa seveda umetniško zgledni interpretaciji poslušali najprej skladbo za sopran in klavir »Musique anodi-ne« s preludijem in Sest medseboj zelo različnimi variacijami na besedilo »Mi lagnero tacendo« avtorja Metastasia, in nato skladbo »Adieux a la vie« za glas in klavir, komponirano na eni sami noti. Sledilo je Sest opisnih tragikomičnih slik pod naslovom »Un petit train de plaisir« samo za klavir, prežetih z duhovito ironijo in glasbenim komentiranjem kratkega »katastrofalnega« skladateljevega potovanja z vlakom. V naslednji skladbi za klavir »Marche et reminiscences pour mon dernier voya-ge...« je skladatelj vesce uporabil utrinke iz svojih najbolj znanih oper s prizvokom poslednjega potovanja k smrti. Po krajši skladbici Petit Caprice v Of-fenbachovem slogu, je koncertni nastop dvojice sklenila »La regata veneziana« za glas in klavir, tri lahkotne prikupne narečne ljubezenske lirike o Momolu in Anzoleti. Ob sami glasbeni interpretaciji sopranistke s prikupnim in zelo kultiviranim glasom in pianista z izstopajočim smislom za interpretiranje Rossinijeve glasbene ironije, je k učinkovitosti večera mnogo dodal pianist sam tudi s svojim duhovito »pedagoškim« govorjenim spremljanjem ali napovedovanjem izvajalnih del. V dodatku sta se pevka in pianist aplavzom občinstva oddolžila Se z imitirajočo »Pesmico o kihu«, z duhovito mijavkajočo skladbico »Buffo duet dveh muckov« in Se z Napolitansko tarantello, vedno seveda Rossinijevo. »Urica z Rossinijem« z naslovom«...in po operi« je v letošnjem repertoarju Koncertnega društva predstavljala lahkotni vložek, zanimiv po svoji redkosti in kakovosten po izvedbi. jlc. Predstavitev zbirke pesmi iz šavrinske Istre V koprskem gledališču bo jutri zveCer ob 19. uri predstavitev zanimive zbirke ljudskih pesmi iz šavrinske Istre Čiv, čiv, čiv sen miken, ma sem živ, ki je pred kratkim izšla pri založbi Devin. Pravo bogastvo ljudskih pesniških besedil, od otroških do ljubezenskih, vojaških in verskih, včasih resnih še največkrat pa šaljivih, je zbrala Rožana Koštial, navdušena zbirateljica tovrstnega gradiva. Na predstavitvi, ki jo prirejata Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Zveza kulturnih organizacij Koper, bosta poleg avtorice Rožane Koštial spregovorila še Andrej Furlan, urednik založbe Devin, in etnograf Marko Terseglav, ki je Rožanino delo nazorno uokviril na ovitku knjige same. Zanimiv pa je zlasti spremni spored prireditve, ki je ves posvečen ljudskemu kulturnemu premoženju Savrinje, z ljudskimi pripovedovalci in s Savrinskimi pupami in ragaconi. (bov) Jolka Milič drevi v Sežani V petek, ob 17. uri bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani, srečanje z domaCo ustvarjalko Jolko Milic. Srečanje z Jolko Mitič, ki je tudi sicer vsakodnevna obiskovalka knjižnice, bo pospremljeno z razstavo slik njenega moža Ivana Varla. V kulturnem večeru pa bodo sodelovali še: pisatelj Franček Rudolf, gledališka igralca Aleš Kolar in Vojko Belšak ter uCenci Glasbene Sole Sežana. Razstava bo v knjižnici na ogled do 28. februarja. Prireditev je omogočila knjigama Libris iz Kopra. ari. ŠR11ANKA / RAZSTRELILI Z EKSPLOZIVOM NATRPAN KOMBI PRED ŠRILANŠKO OSREDNJO BANKO Bombni atentat terjal skoraj sto mrtvih in več kot tisoč ranjenih NEW DELHI - Izpod ruševin šrilanške osrednje banke v Kolombu, pred katero so neznanci v samomorilskem atentatu raztrelili z eksplozivom natrpan kombi, so reševalci izvlekli šestdeset trupel, v bolnišnicah šri-lanškega glavnega mesta pa je veC kot 1.400 ranjencev, med katerimi so Številni v kritičnem stanju, tako da ne bodo preživeli. Se vedno pa je pod ruševinami in v zgornjih nadstropjih osrednje banke in bližnje stolpnice na desetine ljudi, nekateri celo trdijo, da jih je več sto. Do najbolj krvavega bombnega atentata v trinajstletni šrilanški državljanski vojni med večinskimi Singalci in manjšinskimi Tamilci je prišlo nekaj minut pred enejsto uro dopoldne po krajevnem Času, ko se je v trgovskem središču šri-lanškega glavnega mesta trlo ljudi. Kot so povedali očividci, si je skupina petih teroristov z avtomatskim orožjem utrla pot do osrednje banke, kjer so samomorilski teroristi kombi razstrelili. Komandos so namreč prestregle šrilanške varnostne sile, ki pa so bile neuspešne, ker baje niso posvetile veCje pozornosti kombiju. Eksplozija je bila tako strahotna, da je na asfaltu nastal pet metrov širok krater in da so jo slišali tudi v oddaljenosti desetih kilometrov. V trenutku so popokale vse šipe tega mestnega osrednjega dela, kjer so tudi uradi šrilanške predsednice Chandrike Kumaratunga. Nekaj minut kasneje je prišlo še do ene eksplozije, tako da so prvotno domnevali, da sta bili v atentat vpleteni kar dve z eksplozivom natrpani vozili. Bržkone pa je le razneslo tank za gorivo kakega parkiranega avtomobila. Vsekakor je takoj izbruhnil požar, ki je zajel osrednjo banko, kjer je bilo približno 5 tisoč uslužbencev in neko sosednjo stolpnico. Eksplozija pa je težko poškodovala še drugih pet poslopij. Na mestu atentata je prišlo do nepopisne panike, saj so ljudje brezglavo bežali na varno. Številni so bili okrvavljeni od drobcev šip in drugega materiala. Reševalna akcija pa je počasi stekla. Na kraj atentata so prišh gasilci in varnostne sile, ki so aretirale dva Tamilca. Kljub temu da ni nihče še prevzel odgovornosti za atentat, je policija namreč prepričana, da so bili atentatorji pripadniki teroristične skupine tamilskih Črnih tigrov. Po prihodu gasilcev se je začela muCna tekma s Časom, saj so se preživeli iz obeh stolpnic zatekli pred požarom v zgornja nadstropja in na terasi, kjer so jih reševali s helikopterji. Na desetine rešilcev je ranjence odvažalo v bolnišnice, oblasti pa so po radiu in televiziji pozivale vse odsotno zdravniško osebje, naj priskoči na pomoč. V bolnišnicah je tudi zmanjkalo krvi, tako da so morali pozivati krvodajalce in ljudi, naj se nemudoma zglasijo v bolnišnicah in v centrih za transfuzije. Osem ur po atentatu gasilcem še vedno ni uspelo pogasiti obeh glavnih požarov, prav tako ne rešiti vseh ljudi iz obeh stolpnic, tako da bo konCni obraCun žrtev bržkone zelo težak. Preiskovalci že navajajo, da je to najhujši atentat v zgodovini Sri-lanke. Cilj je bil baje generalštab šrilanške vojske, ki se nahaja nedaleč od poslopja osrednje banke, poseg varnostnikov je to preprečil, tako da so se atentatorji zadovoljili z banko. Atentatorji so vsekakor udarili v samo trgovsko srce Kolomba in jasno dokazali, da uspešna ofenziva šrilanške vojske ni strla tamilskega odpora. Se veC, po vojaškem porazu so Tamilci postali še nevarnejši in se bodo bržkone sedaj še v večji meri poslužili terorizma kot doslej. Globoke korenine sedanjega zla KOLOMBO - Korenine sedanjega sovraštva v Srilanki (nekdanji Ceylon) segajo v davnino. Po izročilu so otok v 6. stoletju pred Kristusom zasedli Singalci, indo-arijsko ljudstvo, indoevropskega jezika in budistične vere, kasneje naj bi na otok prispeli kot zavojevalci Tamilci, indo-dra-vidsko ljudstvo, ki je sorodno prebivalcem južne Indije in je hinduistične vere. Tem Tamilcem so se kasneje kot delavci na plantažah pridružili Tamilci iz južne Indije, nikoli pa jim ni uspelo za dalj Časa podjarmiti Singalce. Ko so Portugalci pripluli do tega otoka leta 1505, je na njem vladalo sedem kraljev. Do leta 1520 je Portugalcem uspelo utrditi svojo oblast v zahodnem priobalnem območju. Portugalska nadoblast pa je bila kratkotrajna, saj so jih že v začetku 17. stoletja poskušali izpodriniti Nizozemci. Skoraj pol stoletja je trajal spopad med Nizozemski in Portugalci, dokler ni leta 1654 padla zadnja portugalska postojanka v današnjem Kolombu. Medtem pa so na otok zaceli prodirati tudi Angleži, ki so izrabili francosko zasedbo Nizozemske in se leta 1795 polastili Ceylona. Otok je bil nato vse do leta 1948 britanska posest. Prastara sovraštva med Singalci in Tamilci pa so ponovno prišla na dan že med boji za neodvisnost in po neodvisnosti zaradi sporov pri delitvi oblasti, singalska večina ni namreč pristala, da bi dali tamilski manjšini (18 odstotkov prebivalstva) kakršnokoli obliko avtonomije. Do pravega izbruha sovražnosti pa je prišlo v sedemdesetih letih, ko so nastale prve tamilske gverilske skupine, ki so se borile za Tamil eelam (tamilsko domovino). Prepad med obema skupnostima pa se je dokončno poglobil 23. julija 1985, ko so tamilski gverilci ubili 13 singaleških vojakov. Naslednjega dne so Singalci v Kolombu uprizorili krvavi pogrom proti Tamilcem, ki je trajal tri neskončne dni. Po uradnih podatkih je bilo ubitih 500 Ta-milcev, vključno z ženskami in otroki. Tamilski viri pa navajajo, da je bilo takrat ubitih 3 tisoC Ta-milcev. Nesporna pa je ugotovitev, da so v tistih tragičnih dneh Singalci v Kolombu zažgali hiše, trgovine, tovarne, urade in skladišča, ki so bili last Tamilcev, tako da je dobesedno zgorelo za veC deset milijonov dolarjev imovine, pol milijona Tamilcev pa je zbežalo z otoka. Srilanška vlada je za nasilje obtožila singalsko radikalno stranko Ja-nata Vimutki, a ji ni nikoli več uspelo zajeziti rastočega nasilja med obema skupnostima. NEMOČ OBUPANCEV / REPRESIJA NE UNIČI GVERILE, KER LE SPREMENI NAČIN IN SREDSTVA BOJA KOLOMBO (Reuter) - Sledeči tekst je kronologija dvanajstletne krvave vojne, ki jo tamilski tigri bojujejo za neodvisnost svojega naroda v večinska singalski Srilanki. V vojni je od leta 1983 do sedaj padlo več kot 50 tisoC oseb. 24. julija 1983 je bilo v nasilnih izgredih proti Tamilom širom Sri-lanke ubitih vsaj 500 oseb (nekateri viri trdijo kar 3 tisoC ljudi). Izgredi so izbruhnili zaradi smrti 13 vladnih vojakov singalske narodnosti, ki so jih ubili in iznakazali tamilski uporniki na severu države. 5. avgusta 1983 je šrilanški parlament izglasoval zakon, ki prepoveduje vse politične stranke, ki se zavzemajo za odcepitev. 30. novembra 1984 so tamilski tigri zaceh z etničnim čiščenjem v severnih in vzhodnih predelih otoka.Tamilski tigri so v napadu na dve naselji ubili 127 oseb večinoma singalske narodnosti.' 14. maja 1985 so tamilski uporniki napadli sveto mesto Anu-radhapuma in ubili 150 oseb. Od 8. do 13. julija 1985 so se predstavniki šrilanških oblasti sestali s predstavniki tamilskih tigrov in voditelji tamilske skupno- sti na mirovnih pogovorih v Butanu. 3. maja 1986 so tamilski uporniki z napadom na letališču šri-lanškega glavnega mesta prvič prinesti krvavo vojno neposredno v Kolombo. V napadu na letalo državne letalske družbe je. umrlo 16 oseb. 21. aprila 1987 je v tamilskem bombnem atentatu na osrednji avtobusni postaji v Kolombu umrlo 113 oseb, nekaj sto pa jih je bilo ranjenih. 29. julija 1987 je nekaj tisoč pripadnikov singalske narodnosti protestiralo proti indijski intervenciji ob prihodu indijskega predsednika Rajiva Gandhija v Kolombo, da bi s šrilanškim predsednikom Juniusom Jayewardenejem podpisal mirovni sporazum. 30. julija 1987 je na območje Jaffne prišlo 1.700 indijskih vojakov, ki naj bi zagotoviti spoštovanje sporazuma. 5. avgusta 1987 so pripadniki tamilskih tigrov zaceli indijskim vojakom oddajati orožje, vendar so se kasneje premisliti in se z indijskimi vojaki zapletli v veC oboroženih spopadov. 19. decembra 1987 so takratne- ga šrilanškega premiera Ranasin-gheja Premadasa izvoliti za novega predsednika. Ta je obljubil, da bodo indijske enote zapustile Sri-lanko in da bo začel pogovore s tamilskimi tigri. 12. aprila 1989 so šrilanške oblasti razglasile prekinitev ognja in tamilskim upornikom ponudile niz mirovnih predlogov, ki so vključevali tudi pomilostitev in rehabilitacijo. 29. julija 1989 je Indija začela z umikom svojih enot. 13. marca 1990 so Srilanko zapustile zadnje indijske enote. 11. junija 1990 je bilo konec Premadasovih »medenih tednov« s tamilskimi tigri, ker so ti zasedli policijsko postajo na vzhodu Sri-lanke. 15. januarja 1993 je anglikanski škof Kenneth Femando po pogovorih s Premadaso izjavil, da so tamilski tigri pripravljeni na mirovne pogovore. 1. maja 1993 je pripadnik tamilskih tigrov v samomorilskem napadu ubil predsednika Premadaso v Kolombu. 16. avgusta 1994 je prišla na oblast vlada ljudskega zavezništva in obljubila konec enajstletne krva- ve vojne. 13. oktobra 1994 so se v Jaffhi zaceli mirovni pogovori. 8. januarja 1995 so se šrilanške oblasti in tamilski tigri dogovoriti za premirje, med tem ko so se nadaljevati mirovni pogovori v Jaffiii. 19. aprila 1995 so tamilski tigri z napadom na dve vladni ladji, v katerem je umrlo 12 mornarjev, prekršiti premirje. 17. oktobra 1995 so zaCele vladne enote z obsežno ofenzivo, da bi vzpostavile popoln nadzor na polotokom Jatina. 26. oktobra 1995 so tamilski uporniki v poskusu, da bi odvrnili vladne enote od napredovanja proti severu, na vzhodu ubili 24 vaščanov singalske narodnosti. 11. novembra 1995 je v neuspešnem samomorilskem napadu dveh pripadnikov tamilskih tigrov na generalštab vladne vojske v Kolombu umrlo 15 oseb. 2. decembra 1995 so vladne enote zasedle mesto Jatina. Od tedaj so se po celotnem ozemlju Sri-lanke nadaljevati manjši tamilski napadi, ki so dokazovali, da tamilski odpor s padcem Jaffne ni bil zlomljen. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Federacija BiH je dobila vlado Neznanci streljali na pripadnike iforja SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanska muslimansko-hrvaška federacija je včeraj dobila novo vlado z muslimanskim premieram Izudinom Kapetanovidem, njegovim hrvaškim namestnikom Dragom Bilandzijo, dvanajstimi ministri in dvema ministroma brez listnice. Hrvaških ministrov je Sest, muslimanskih sedem, eden pa je Srb. Osrednjo vlado BiH, ki jo odslej vodi premier Hasan Muratovid, je bosanski parlament potrdil že v torek. »Obe vladi bosta sodelovali, a se ne bosta vmešavali v pristojnosti druge,« je vderaj zatrdil Krešimir Zubak, predsednik federacije. Novoimenovani ministri in premier federacije bodo opravljali svoje dolžnosti do splošnih volitev, ki naj bi jih v skladu z daytonskim sporazumom izvedli najkasneje septembra. Delovanje vlade z novo sestavo bo veliki preizkus, ki bo pokazal, kako Muslimani, Hrvati in Srbi lahko sodelujejo. »Najprej se bomo spoprijeli z gospodarskimi problemi. Moramo zaposliti Cim veti demobiliziranih vojakov,« je vderaj v govoru pred parlamentom povedal Kapetanoviti. Srbi v okolici Sarajeva, ki se z vzpostavljanjem novih oblasti v sarajevski prestolnici ne strinjajo, so med tem množično zapuščali svoje domove. Množica tistih, ki ostajajo, je vderaj ob odhodu pozdravljala srbske begunce v avtobusu, ki je bil namenjen v Visegrad v vzhodni Bosni. Srbi bodo na tem območju poskuSah zaživeti novo življenje, stran od »sovražnikov«. V Ilidži so neznanci vderaj spet napadli pripadnike Iforja. Na vozila mednarodnih sil so dvakrat streljali. Francoski pripadniki Iforja so že povedali Številno kontrolnih voženj na območju, general Michael VValker pa se je sestal z Zupanom Ilidže, da bi se z njim pogovarjal prenehanju napadov na njegove vojake. Oblasti mesta Doboj, ki je v oblasti Srbov, pa so se vderaj poveljstvu mednarodnih mirovnih sil Ifor pritožile zaradi »nasilne« osvoboditve dvanajstih Muslimanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjem zaporu. Do dogodka naj bi prišlo že v ponedeljek, ko so pripadniki nordijskega bataljona Iforja obkolili policijsko postajo v Doboju in osvobodili zajete Muslimane, ki so bili obtoženi »ilegalnega« prihoda na to območje. Srbski protestniki so želeli opozoriti na dejstvo, da Iforj še vedno ni storil nid za izpustitev približno dvesto Srbov, ki naj bi jih Muslimani še vedno zadrževali v Tuzli, Čeprav morajo Ifo-rjevci enako obravnavah vse vojne ujetnike. Vderaj je posebno sporočilo novinarjem posredoval tudi podpolkovnik Mark Rayner, predstavnik Nata v Bosni. Zatrdil je, da je iz Bosne - točneje iz mesta Koprivna - odšla Se zadnja skupina Mudzahedinov, ki so se borih na strani muslimanske vojske. ZAGREB (dpa, telefoto: Reuter) - Mirovne sile Združenih narodov so včeraj v glavnem poveljstvu v Zagrebu uradno sklenile svoje skoraj Štiriletno delovanje na območju nekdanje Jugoslavije. Z manjšo ceremonijo so se popoldan spomnih 214 pripadnikov modrih Čelad, kisov mirovni operaciji na Balkanu izgubili življenje. »Zdaj nas Caka pospravljanje, nato pa bomo neopazno poniknili v zgodovini,« je dejal predstavnik ZN Rheda Ettarashny. »Vse to bomo štorih brez vzbujanja pozomosh, odsh bomo prav tako tiho, kot smo prišli.« Posebni odposlanec ZN Kofi Anan pa je poudaril vlogo ved kot sto tisoč pripadnikov modrih čelad, ki so izpolnjevali svoje naloge »tudi v najtežjih pogojih.« Zadnji uradi ZN v Zagrebu bodo uradno prenehah delovah v noči s srede na četrtek. S prihodom Nata na območje Bosne se je tamkajšnji mandat Unproforja iztekel že decembra lani. Del vojakov ZN je prešel pod nove mirovne sile Ifor. Na Hrvaškem pa je postala prisotnost mirovnih sil ZN Uncro odvečna, potem ko so hrvaške sile osvojile Krajino. Edini preostanek mirovnib sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije bo približno tisoč ameriških in skandinavskih modrih Čelad v Makedoniji (Unpredep). V Bosni pa bodo ZN odslej odgovorni le Se za načrtovane policijske sile, ki bodo predvidoma Stele tisoč sedemsto mož. NOVICE Hrvaški parlamentarci prihajajo v Slovenijo LJUBLJANA (STA) - Na povabilo predsedujočega odbora državnega zbora za mednarodne odnose Boruta Pahorja bo v torek, 6. februarja, Slovenijo obiskala delegacija odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora pod vodstvom predsednika odbora Žarka Domijana. Pogovori z delegacijo odbora za mednarodne odnose slovenskega parlamenta bodo potekah za zaprtimi vrati, udeležila pa se jih bosta tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Matija Malešič in hrvaški v Ljubljani Miljenko Žagar. Hrvaška delegacija se bo sestala tudi z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem in predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem. Srbska opozicija se združuje BEOGRAD (Reuter) - V Srbiji se je pet vodilnih opozicijskih strank, ki že od lani bojkotirajo zasedanja parlamenta, odločilo združiti moči. Sešljevi radikalci (SRS), Dra-skovidevo gibanje obnove (SPO), demokratski stranki DS in DSS ter vojvodinska DZVM so namreč včeraj oblikovali »demokratično skupščino« v senci, ki naj bi se danes prvič sestala in sprejela deklaracijo o prihodnosti Srbije. Ta listina bo predstavljala skupno izhodišče opozicije za začetek predvolilne kampanje. Datum splošnih vohtev na republiški in zvezni ravni Se ni določen, skrajni rok zanje pa je december 1997. Politični opazovalci že dolgo opozarjajo, da je pomanjkanje enotnosh glavna Šibka točka srbske opozicije, pa tudi zdaj dvomijo, da lahko novo zavezništvo dolgo zdrži, saj obstajajo med temeljnimi stališči petih strank velikanske razlike. Švica zavrnila prošnjo Nata za tehnično osebje BERN (STA) - Švica je včeraj zavrnila proSnjo zveze Nato, da bi v Iforjeve enote na območje nekdanje Jugoslavije poslala oboroženo medicinsko in reševalno osebje. V obrazložitvi svoje odločitve je Švicarska vlada sporočila, da ji zakonodaja ne dovoljuje pošiljanja oboroženih enot, ki se lahko same branijo, kot je to zahteval Nato. Švicarska vlada pa je obljubila, da bo dala na razpolago 75 neoboroženih oseb za logistično pomoč Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, ki sodeluje pri obnovi BiH. Poročevalka za človekove pravice začenja turnejo SKOPJE (STA, AFP) - Posebna poročevalka ZN za Človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji Elizabeth Rehn je včeraj prispela na dvodnevni obisk v Makedonijo. Rehnovo bodo sprejeli makedonski predsednik Kiro Gligorov, premier Branko Crvenkovski in predsednik parlamenta Stojan Andov. Makedonija je prva postaja turneje po nekdanji Jugoslaviji, na kateri bo Rehnova obiskala Se Hrvaško in Bosno. Med bivanjem v BiH bo obiskala Uidi severozahod države, kjer naj bi skušali Srbi zabrisati sledove množičnih pokolov, in območje Srebrenice. BANJALUČKO ŽIVLJENJE SE VRAČA V USTALJENE TIRNICE Kar je minilo, je minilo, pravijo Srbi BANJALUKA - Niti potnega lista nam ni treba ved pokazati. Med vojno se je moral vsak obiskovalec mesta takoj po prihodu javiti v »Domu- armade.« Poleg dovoljenja vladarjev na Palah je bilo potrebno tudi dovoljenje 1. korpusa srbske vojske v zahodni Bosni. Zdaj smo z avtomobilom prispeli v Banjaluko brez vsakršnih dovoljenj - najprej smo se pridružili neskončno dolgi koloni Iforjevih vozil, ki iz Hrvaške preko Save prihajajo v Tuzlo, od koder po srbskem koridorju, kjer je Se nedavno kar mrgolelo vojakov, nadaljujejo pot v Banjaluko. Le enkrat nas je ustavila pohcija, ki pa je preverila le prometno dovoljenje naSega vozila. Predstavnik prvega korpusa srbske vojske Branislav Božič nas v »hiši armade« ni sprejel tako kot njegov predhodnik, ki nam je očital pisanje »protisrbskih laži« v mednarodnem tisku, temveč nas je zelo prisrčno sprejel. Le štiri mesece po Natojevem obstreljevanju in le dva meseca po sklenitvi miru v Daytonu je Častnik Božič poudaril »zelo, zelo dobre odnose«, ki jih ima njegova armada, torej vojska vojnega zločinca Ratka Mladica, s silami Iforja, ki jim poveljuje zveza Nato, tista, ki jih je pred nedavnim obstreljevala. Skoraj pretirano prijazne besede je slišati tudi iz ust krajevnih predstavnikov Srbske demokratične stranke (SDS) pod vodstvom Radovana Karadžida, ki ga je prav tako ves svet označil za vojnega zločinca. Ba-njaluski SDS predseduje Bori voj e Sendid, gozdarski inženir, ki je tudi minister brez listnice v vladi na Palah. Kar je minilo, je minilo: »Vojna je pac taksna,« je velikodušno in zadovoljno dejal Sendid. Njegov namestnik, profesor Momo Sarija, pa je nas pogovor obogatil s pozivom vsem evropskim profesorjem k sodelovanju. »Tudi mi smo namreč zagovorniki evropskih načel,« je dejal profesor Sarija, direktor instituta za tuje jezike ba-njaluške univerze. »Ves Cas vojne smo kljub sankcijam poučevali tuje jezike po oxford-skih pravilih.« Srbski glas objavlja nenavadne slike Gordan Matrak, glavni urednik Časnika Srbski glas, edinega časnika v Republiki srbski, ki izhaja vsak dan, je tudi dobro razmislil o dogodkih v preteklih letih: za »civilizacijsko sramoto« končno končane vojne je po njego- Bernhard Kuppers, Suddeutsche Zeitung vih besedah ne nazadnje odgovoren tudi nacionalizem v množičnih občilih »vseh sprtih strani.« Matrak priznava, da za to tudi sam nosi del krivde. Matrak, nekdanji bobnar skupine Bjelo dugme, je v tem uradnem občilu srbskih vladarjev pred kratkim objavil nenavadne vesti, ki so bile podkrepljene tudi s slikami. Tako je bila na primer objavljena slika premiera Republike srbske Rajka Kasa-gitia, ki v Banjaluki sedi za isto mizo z nekim svetovalcem hrvaškega predsednika Tuđmana. Kasagid naj bi se z nekdanjim sovražnikom pogovarjal o »humanitarnem sodelovanju«, poleg tega pa o železovi mdi iz Prijedora za hrvaško železarno v Sisku. Katoliški škof Banjaluke Franjo Komarica in banjaluski muslimanski verski vodja Ibrahim Halilovič pa sta se pogovarjala z odposlanko Združenih narodov za človekove pravice Elisabeth Rehn. Škof Komarica je izgubil sedem osmin vernikov svoje banjaluske škofije. Ibrahimu Haliloviču pa je ostala le ena od nekoč osemnajstih mošej. Od svetovno znane moSeje Ferhad Paše, ki so jo Srbi razstrelili leta 1993 in ki je imela podobno kulturno in zodovinsko vrednost kot mostarski Stari most, je ostal le Se prazen prostor med drevesoma. Na drugi strani pa v bližini univerze in mestne uprave Caka na postavitev nova pravoslavna cerkev; betonski nosilci že gledajo iz zemlje. »Umetne« plavolaske so že nared Pred hotelom Bosna so parkirana oklepna vozila Iforja, v edinem ogrevanem prostoru hotela, »v plesnem baru«, pa na morebitne goste že čakajo »umetne« plavolaske. Nek Danec, ki pripada predhodnici mednarodnih policijskih sil, na vse pretege hvali svoje srbske gostitelje. Nek vojni invalid, ki se nam je pridružil na kontrolni točki, je v avtomobilu dejal: »Glavno, da je vojne konec.« Ta mladi mož, ki je zaradi vojne ostal brez nog, je zelo Črnogled. Nepomšena Banjaluka je vojno doživljala predvsem kot neskončno vrsto preganjanj in begunskih dram. Mesto, ki je imelo nekoč dvesto tisoč prebivalcev, od katerih sta bili dve tretjini Srbov, je zdaj prenapolnjeno - s Srbi. Muslimanov in Hrvatov je v Banjaluki le Se nekaj sto. Zato pa je v Banjaluki dobilo na desettisoce beguncev iz Krajine in zahodne Bosne novo stano- vanje, ta pa so prenapolnjena z begunci. »Svojega mesta ne spoznamo več,« pravijo banjaluski staroselci zaradi prenaseljenosti z ljudmi iz podeželskih predelov in popolno prevlado »srbstva«. Banjaluška tovarna Cajavec, ki je nekoč zaposlovala 7500 ljudi, ima zdaj le Se petsto zaposlenih. Dve prodajalki v neki trgovini - mlajša ima zaradi mraza na glavi klobuk - nam pokažeta nekaj kosov mila, torej vse, kar lahko kupita za svojo plaCo. Brez humanitarne pomoči in denarja sorodnikov, ki živijo v tujini, večina ljudi ne bi mogla preživeti. Boni, ki jih v najboljšem primeru dobijo namesto place, so vredni le del zneska, ki je odtisnjen na njih. Tudi Srbi se obračajo po vetru Priliznjeno vedenje funkcionarjev srbskega režima v Banjaluki kaže tudi na negotovost tistih, ki se »obračajo po vetru.« Sef banjaluske SDS Sendid ima na primer vedno ob sebi tihega poslušalca, ki ga nikomur ne predstavi. Prav v Banjaluki v zadnjem Času vse bolj kaže na to, da se bodo tamkajšnji politični veljaki kmalu odpovedali vodstvu Radovana Karadžida. Nek oficir v »hiši armade«, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da se morajo politični voditelji po koncu vojne umakniti. V dveh novih Časnikih, »Preobrat« in »Neodvisen Časopis«, se je neka »banjaluška struja« že distancirala od vodstva na Palah, kar je tudi izraz neke stare zamere, ki ima po izgubi srbskih delov Sarajeva Se večji pomen. Novi predsednik vlade Kasagid, ki je bil doslej Sef banjaluske mestne uprave, pa vedno znova napada Zupana Predraga Radiča, ki se je izkazal kot zmeren predstavnik srbskega režima. Kasagid se pritožuje, da se je poveljnik Iforjevih sil admiral Leighton Smith ob svojem obisku v Banjaluki veC Časa pogovarjal z Radičem kot z nijim. Težave mu povzroča tudi Radio Krajina, ki je Radiču omogočil govoriti poslušalcem tudi takrat, ko je Karadžič v zadnji fazi vojne prepovedal uporabo vseh nevojaških radijskih frekvenc. Ob odhodu iz Banjaluke nam v uničenih vaseh v srbskem koridorju spet pridejo naproti kolone Iforjevih vozil. V uničeni pokrajini, za katero so značilni predvsem zapuščeni strelski jarki, so na poti tudi že prvi avtobusi. Vse se vrača k normalnosti. SVET Četrtek, 1. februarja 1996 UMIRITEV NAPETIH RAZMER V EGEJSKEM MORJU Richard je utišal mnogo hrupa za nič No otočku ni ne grške ne turške zastave ATENE, ANKARA (Reuter, dpa) - OdloCno posredovanje ameriškega posebnega pogajalca Richarda Holbrooka je včeraj obrodilo sadove. Grške in turske vojne ladje so se umaknile iz voda okoli spornega otočka Imia oziroma Kardak v vzhodnem Egejskem morju, nad štiristo kvadratnimi metri skal pa ne plapola niti belo-mo-dra grška niti rdeče-bela turska zastava. Med umikom se je v bližini otočka zgodila nesreča, ko je helikopter grške mornarice strmoglavil v morje. Obrambno ministrstvo v Atenah je sporočilo, da je do nesreče najverjetneje prišlo zaradi tehnične napake, tri člane posadke pa Se vedno pogrešajo. V Ankari je premierka Tansu Ciller razglasila, da je Turčija v najnovejšem egejskem sporu dosegla pomembno zmago. »Tudi v prihodnosti ne bomo dopustih, da bi nas Grčija postavljala pred dejstva,« je dejala premierka. Zunanji minister Deniz Baykal pa je izrazil zadovoljstvo in izjavil: »Želeli smo samo eno stvar - umik vojakov, ladij in zastave.« Baykal je tudi dejal, da grška suverenost nad stotinami otokov in otočkov v Egejskem morju ni urejena z nobeno mednarodno pogodbo. Državni sekretar v turškem zunanjem ministrstvu Onur Oymen je še dodal, da Grki nimajo dovolj močnih argumentov, s katerimi bi lahko stopih v dialog s Turki, zato ponudbe Ankare za pogajanja vedno zavrnejo s skUcevanjem na svojo suverenost in nedotakljivost ozemlja. Turška opozicija z uspehom vlade ni zadovoljna. Necmettin Erbakan, vodja islamisti-Cne Stranke blagostanja (KP), je na tiskovni konferenci po srečanju s premierko Killerjevo z grenkobo vprašal navzoCe, ali je prav, da spuščajo svojo zastavo in se umikajo s svojega ozemlja. Ostro je napadel tudi posredovanje ZDA v egejskem sporu. »Ti otoki so naši in nimajo nobene zveze z Zahodom in Ameriko. Varovanje in obramba našega ozemlja sta samo naša dolžnost,« je dejal Erbakan.Vodja isla-mistov je tudi povedal, da v Turčija vladna koalicija brez sodelovanja njegove stranke ni mogoča. Pogovori Killerjeve z Mesutom Vilmazom, predsednikom Pripadniki posebnih enot turške mornarice so se včeraj zjutraj umaknili iz okolice spornega otoka Imia-Kardak (Reuter) »Da se lahko zaradi prepirov glede majhnih otokov vname vojna, je pokazala že falklandska vojna. Zaradi zgodovinskega sovraštva med Grčijo in Turčijo ne moremo izključiti možnosti, da bo zaradi te malenkosti med partnericama Nata počilo. Ze desetletja se ti državi prepirata zaradi mej v Egejskem morju. Atene svoje zahteve dokazujejo s pogodbami iz leta 1923 in leta 1947; Ankara pa meni, da ta otok (poleg drugih] ne sodi v okvir teh pogodb. Ti izredno majhni otoki so verjetno povsem brez pomena. Toda pokazali so, kako slab je odnos med Atenami in Ankaro.« Die Presse, Dunaj »Spor med Turčijo in Grčijo zaradi ozemeljskih voda in pravic izkoriščanja naravnih bogastev se kuha že dolgo. Zato ni presenetljivo, da se je prav zdaj razvnel spor zaradi mini otoka. Sum, da skušajo Ankam in Atene na ta način odvrniti pozornost od svojih notranjepolitičnih težav, je utemeljen. Hitra zamenjava grškega vodstva prav tako skriva težave kot politični boj za prevlado v Turčiji. Ce si v Egejskem morju ne bi stali naproti dobro oboroženi članici Nata, bi lahko to 'predstavo' v bližini pustega otoka označili kot vesel 'intermezzo'. Toda v tem primem se prav gotovo ne moremo smejati.« Niimberger Zeitung, Niimberg Domovinske stranke, namreč niso bili uspešni. Vzdušje v Atenah je bilo precej poklapano. »Grška vlada je dosegla umik grških in turških sil iz okolice Imie in umiritev krize,« je parlamentu povedal premier Kostas Simitis. »Glede statusa quo se ni nič spremenilo. Imia ostaja grška,« je še dodal predsednik vlade. Opozicijski poslanci so premierovo razlago prekinjah z žvižgi in Mici: »Izdajalec!« Vodja opozicijske Nove demokracije Militiadas Evert je v govoru pred parlamentarci spu-stitev grške zastave in umik vojske ter mornarice označil za veleizdajo in razprodajo državnega ozemlja. »Preostane vam samo eno: odstop,« je dejal Simitisu. Poslanci Nove demokracije in opozicijske skrajno desne stranke so nato pred razpravo o pre-mierovi zaupnici zapustili parlamentarno dvorano. GršM parlament je o zaupnici premiera Simitisu odločal včeraj pozno ponoči, zato izidi glasovanja do zaMjuCka naše redakcije še niso znani. Po nekaterih vesteh bo Richard Holbrooke, opogumljen z včerajšnjim uspehom, že enajstega februarja odpotoval na Ciper, kjer se bo sešel z voditeljem ciprsMh Trnkov Raufom Denktasem. Holbrooke je sicer že decembra lani obljubil, da bo konec februarja odstopil s položaja podsekretarja v ameriškem zunanjem ministrstvu, vendar si bo mogoče ob morebitnem uspešnem posredovanju na Cipru premishl. JEDRSKO RAZOROŽEVANJE RUSIJE FRANCOSKI PREDSEDNIK NA POMEMBNEM OBISKU NOVICE Srečanje z delegacijo zamejskih Slovencev LJUBLJANA - Včeraj sta se v Ljubljani srečah delegaciji koroške Enotne hste in Demokratske stranke Slovenije. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju neposrednega predstavništva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru v Celovcu. Delegaciji sta razpravljali tudi o tem, da je gospodarska podpora Slovenije slovensM manjšini na Koroškem premalo odločna. V zadnjem Času je namreč prišlo do propada vrste mešanih podjetij, kar bi lahko imelo usodne posledice za preživetje slovenske manjšine. V Avstriji odkrili množično grobišče DUNAJ (Reuter) - AvstrijsM gradbeni delavci so v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen, dvesto Mlometrov zahodno od Dunaja, med izkopavanjem gradbene jame za novo elektrarno odkrili devet okostij. Avstrijci domnevajo, da so okostja posmrtni ostanki madžarskih Zidov, M so jih Nemci pobih tik pred koncem druge svetovne vojne. Na prizorišče se je že odpravila posebna skupina avstrijske židovske zveze, ki bo raziskala grobišče. DoMer omenjena skupina ne bo končala svojega dela, so ustavljena vsa gradbena dela. Slab začetek za START 2 Duma noče prehitro ratificirati sporazuma »HiroChirac« v ZDA Jacgues Chirac bi rad okrepil francosko-ameriške odnose MOSKVA (Reuter) -Predsednik odbora za mednarodne odnose ruskega parlamenta je včeraj sporočil, da duma verjetno ne bo ratificirala sporazuma o jedrski razorožitvi START 2 že aprila letos, za kar se je zavzel ruski predsednik Boris Jelcin. »Ce govorimo o aprilu, se zdi, da je ratifikacija nesprejemljiva. Nasprotujem določanju takšnih skrajnih rokov,« je včeraj izjavil Vladimir Lukin, M je trenutno predsednik odbora za mednarodne odnose in hkrati tudi voditelj liberalne frakcije Jabloko v rusM dumi, v preteMosti pa je služboval kot ruski veleposlanik v Združenih državah Amerike. Poudaril je, da je sporazum START 2, M ga je amerišM senat potrdil že v petek, za Rusijo zelo koristen, vendar bi prehitra ratifikacija lahko povzoCila zmedo in odpor, ki bi vodila v vnovična prizadevanja za ohranitev oziroma vnovično pridobitev statusa velesile. »Brez ratifikacije smo v primerjavi z ZDA le drugorazredna jedrska sila. Z ratifikacijo pa bi bili Združenim državam Amerike na področju jedrske oborožitve že lahko enakopravni.« Lukin, ki je znan tudi kot kritik prozahodne zunanje politike, ki naj bi jo izvajal nekdanji ruski zunanji minister Andrej Ko-zirjev, je še dejal, da si Rusija zaradi krutega ekonomskega položaja tako ali tako ne more privoščiti, da bi vzdrževala veC jedrske oborožitve, kot jo doloCa omenjeni sporazum. Možnost razširitve zveze Nato na vzhod pa bi po njegovih besedah lahko pripomogla k ratifikaciji sporazuma START 2. »Bolj ko se bo zadeva z zvezo Nato slabšala, bolj bomo naklonjeni sporazumu, ki omejuje zahodne strateške sile.« Predsednik ruskega komiteja za mednarodne odnose, ki je o sporazumu že razpravljal in je pristojen tudi za koordinacijo pri procesu njegove ratifikacije, je poudaril, da močnejšega odpora ruskih oboroženih sil ne pričakuje. Kljub temu pa je svoje pojasnilo končal s trditvijo, da bi parlamentarno razpravo o sporazumu nekatere politične stranke lahko izrabile za predvolilno kampanjo, zato je najbolje, da do ratifikacije tako pomembnega sporazuma pride šele po volitvah. PARIZ (Reuter) - Francoski predsednik Jacques Chirac je včeraj odpotoval v VVashington, da bi predaval o jedrski razorožitvi in da bi dobil podporo za enakopravnejše sodelovanje z Združenimi državami Amerike v zvezi Nato po zaključku jedrskih poskusov, ki so ocrnili sloves Francije v mednarodni javnosti. Chirac, M je po tridesetih letih Francijo spet približal zvezi Nato, je pred odhodom v ZDA zatrdil, da je Nato temelj francoske varnosti. »Natova vojaška struktura ustreza Času, ko je bil svet razdeljen na vzhodni in zahodni pol. Položaj je danes drugačen. Francija se je pred nedavnim približala zvezi Nato zato, ker žeti igrati aktivno vlogo v reorganizirani zvezi. Strukturo moramo prilagoditi dolgoročni viziji, ki temelji na enakovre-dnejšem partnerstvu in Evropi, M si lahko zagotovi lastno varnost,« je Chirac izjavil v sredinem intervjuju za WasJiington Post. Za francosM dnevnik Le Monde pa je dejal, da bo med obiskom v Združenih državah Amerike skušal promovirati francoski izvoz in interese francoskih podjetij. »Francija naj igra na karto gospodarske, trgovske in finančne sile,« je poudaril. Danes bo francosM predsednik nagovoril amerišM kongres na skupnem zasedanju in se sešel z amerišMm predsednikom Billom Clintonom. V petek bo odpotoval v Chicago. Ameriški demokratski kongresnici Patsy Mink in Patricia Schroeder sta medtem pozvali Belo hišo, naj preMiCe povabilo, zaradi katerega bo Chirac lahko spregovoril pred kongresom. »Vsi vemo, da je jedrsko orožje zelo nevarno. Od konca hladne vojne ni veC nobenega razloga za jedrsko razmeta- vanje. Francija je storila to samo zato, da bi pokazala, da to lahko stori,« je v pozivu zapisala Schroederje-va. Chiracov odhod v Združene države Amerike je francoski Le Canard Enchaine pospremil z naslovom »HiroChiracova« nova strategija: poskusi v znamenju pacifizma, dnevnik Liberation pa je francoskega predsednika naslikal kot tekača, M dohiteva protijedrske protestnike in nosi majico z napisom Ne boste verjeti: Se vedno obstajajo države, M izvajajo jedrske poskuse! Ze ob sami ideji se mi obrača želodec! Nemci so proti Evropski monetarni uniji HAMBURG (Reuter) - Javnomnenjska raziskava Časopisa Die VVoche je pokazala, da štirje od petih Nemcev nasprotujejo vzpostavitvi skupne denarne enote, do katere naj bi prišlo leta 1999. 43 odstotkov vprašanih nasprotuje zamisli o skupni valuti, 41 odstotkov pa jih meni, da bi morali preložiti datum vzpostavitve Evropske monetarne unije. Z načrtovanim umikom poteka projekta se je strinjalo samo deset odstotokov vprašanih. Skupni valuti najbolj nasprotujejo delavci in sindikati. Kohl ne bo odstopil BONN (Reuter) - Urad nemškega kanclerja Helmuta Kohla je včeraj zanikal sporočila nekaterih medijev, češ da namerava kancler pred preselitvijo vlade v Berlin odstopiti. »Kancler ni povedal, kako dolgo bo še na položaju,« je dejal predstavnik urada. Tednik Stem je zapisal, da je Kohl v razpravi o vladni preselitvi prosil, naj bodo kanclerjevi prostori v okolici parlamenta, kjer bi bile prepovedane vse demonstracije. Kohl naj bi še dejal: »Razjasnimo nekaj. Ne govorim v svojem imenu, ampak v imenu drugih,« V kanclerjevem uradu so dejati, da je Kohl s tem izrazil skrb za svoje naslednike, ni pa postavil nobenih rokov, v katerih naj bi odstopil. Ministrstva naj bi se v Berlin preselila do leta 2000. Finski uradniki v Bruslju imajo previsoke plače HELSINKI (Reuter) - Finska je Evropsko unijo prosila, naj preuči možnost, da bi najvišji finsM uradniM v EvropsM uniji dobivali manjše place, saj zdaj zaslužijo več kot njihov ministrsM predsednik. Po mnenju Vese Rantal so plaCe v EvropsM uniji precej visoke, poleg tega pa Finci zaslužijo veliko manj kot drugi Evropejci. Najvišji evropsM uradniM zaslužijo od enajst do petnajst tisoč dolarjev mesečno, mesečna plaCa finskega premiera Paava Lipponena pa znaša deset tisoč dolarjev. Zaradi visokih plac je za delo v EvropsM uniji prosilo že veC kot sedemsto Fincev. »To dovolj nazorno kaže položaj,« je dejala Rantalova. A M. Mrčela Z OČMI KARIKATURISTA t-| olitiki krojijo podobo današnjega LJ sveta in so po svoji meri krojili tu-JL di vse pretekle. Toda politika vendar ne more biti tako enostavna, kot je videti s perspektive mestnih svetnikov, kjer sta dve strani medalje nekaj svetlobnih let daleč. Vmes vendar mora biti Se nekaj, saj življenje m' in nikoli ni bilo - kot danes ugotavljamo tudi v slovenski polpretekli zgodovini ne - samo Cmo-belo. Svetnikom v mestnem svetu pa se zdi, da je politika barvno slepa. V želji po dokazovanju nasprotnega od konkurenčne politične opcije se jim nobena Žrtev ne zdi odveC. Tokrat so se lotili dveh spomenikov, za katera bi morda kdo mislil, da jih po tako dolgem stažu nihče niti opazi ne veC. Toda kot kaže, ni Cisto tako. Saj spomenika nista ni-Cesar-kriva, razen tega, da sta menda po mnenju nekaterih legitimnih predstavnikov, ki se (med drugim) spoznajo tudi na umetnost in estetiko, naravnost grda. Tiste, ki so predlagali njuno zamenjavo ali odstranitev - kam ju bodo pospravili, Se niso povedali - je bolj zbodlo to, kar predstavljata. Toda tu se zgodba Sele zaCne, saj se kot vsega na tem svetu (za onega ne vem) tudi tovarišev, ki sta jima spomenika posvečena, ne da označiti le z oznako Cmo-belo ali plus-mi- Zgodovina v rokah »trenutnih« zmagovalcev TANJA URDIH nus. In vendar so dileme, o katerih zgodovina Se ni rekla zadnje besede, res(eva) ili na ljubljanskem magistratu. Nenadoma se zazdijo vsa dejstva iz preteklosti, o katerih nas učijo že od malih nog, tako relativna, da bi morda lahko nekdo celo podvomil v lasten obstoj. Strokovno mnenje varuhov spomenikov iz obdobja, ki ga eni imenujejo revolucija, drugi pa narodnoosvobodilna vojna, je seveda brez vsakega pomena. Zgodovino piSejo vendar zmagovalci, pri nas pa jo popravljajo tisti, ki so se mednje zapisali ob zadnjih volitvah. Ce bo tako po vsakih volitvah, bi se splačalo premisliti o tem. da bi spomenike, spominske ploSCe in ne nazadnje tudi umetniške kipe izdelovali iz takih materialov, ki bi omogočali ideološke ali oblikovalske posege v skladu s Časom. Pri vsem tem pa najbolj moti to, da tudi v nadaljevanju seje, ki se bo verjetno zavlekla skoraj do naslednje, ni prišel na vrsto osnutek proračuna za letošnje leto, po mnenju nekaterih najpomembnejši dokument za delovanje novih občin. Toda tako kot pri spomenikih so tudi tukaj vrednostni sistemi različni. Cas, ki so ga svetniki zapravili ob zgodbi o spomenikih, je gotovo delal nekomu v prid. Komu, bomo še videli. In ne nazadnje se lahko na tem mestu vprašamo tudi, ali se iz zgodovine nismo naučili niti tega, da se napake ali zasluge posameznikov, pa naj bodo to pisatelji, pesniki, matematiki ali politiki, odkrivajo Sele dolgo po njihovi smrti. V primeru tovarišev, katerima v spomin smo nekoC postavili sporna spomenika, in glede na razpravo v mestnem svetu je za objektivnejšo oceno njunega življenja in dela še vedno prezgodaj. In tako je prezgodaj tudi za marsikaj, za kar smo nekoč menili, da je zgodovinsko dejstvo, danes pa vemo, da ni veC tako preprosto. Se zdaleč pa ne Crno-belo. DRŽAVNI ZBOR / PO REDNI SEJI SE IZREDNA PODČRTANO Z zakonom o sodniški službi naj bi zagotovili večjo učinkovitost sodišč Metod Dragonjo je postal novi minister za gospodarske dejavnosti LJUBLJANA - V nadaljevanju 37. seje državnega zbora so bili poslanci kljub problemom s sklepčnostjo -sejo so morali zaradi nesklepčnosti trikrat prekiniti - dokaj delavni. Po skrajšanem postopku so sprejeli zakon o spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti, zakon o spremembi zakona o zavodih, zakon o dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakon o spremembah zakona o računanju Časa, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, po hitrem postopku pa zakon o najetju posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za pripravo projektov za realizacijo strategije namakanja. Opravili so tudi prvo branje zakona o spremembi zakona o veterinarstvu. Razprava je bila najbolj vroča v zvezi zakonom o sodniški službi. Ministrica za pravosodje Meta Zupančič je dejala, da so dosedanji, z zakonom določeni pogoji za vstop v sodniško službo prestrogi in predstavljajo oviro pri odločanju mladih za vstop v sodniško kandidati morali imeti najmanj tri leta prakse v sodstvu oziroma šest let v gospodarstvu, za mesto na višjem sodišču pa se bodo lahko potegovali kandidati s šestletnimi izkušnjami na sodišču ali devetletnimi v gospodarstvu. Najbolj je predlogu nasprotoval poslanec Demokratske stranke France BuCar, ki je menil, da bi s takšnim načinom reševanja kadrovskih problemov v sodstvu znižali nivo kakovosti. Zakon, ki bo sodnikom zaradi nezdružljivosti njihovega dela povišal place do petdeset odstotkov, so poslanci vseeno sprejeli. Zakon o spremembi zakona o zavodih ureja način in pogoje sodelovanja vseh delavcev zavoda pri upravljanju zavoda, kar prej, kot je ugotovilo ustavno sodišče, zakon ni določal celostno. Zaradi enakih razlogov je bilo treba sprejeti tudi zakon o spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti. Z dopolnitvijo zakona o žrtvah vojnega nasilja je vsem žrtvam priznana pravica do posebne pokojninske dobe tudi za Cas presta- Po koncu redne seje so se poslanci sešli še na izredni seji, na kateri so sprejeli obvestilo predsednika vlade Janeza Drnovška o odstopu treh ministrov ZLSD z ministrskega položaja. Včeraj so delo na ministrskem položaju končali ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc in minister za kulturo Sergij Pelhan. TekoCe ministrske posle so dolžni opravljati do imenovanja novih ministrov. Državni zbor je odločal tudi o Drnovškovem predlogu za imenovanje Metoda Dragonje na mesto ministra za gospodarske dejavnosti. Za izvolitev na to mesto je bilo potrebno, da je na večini od vseh pravilno izpolnjenih glasovnic obkrožena beseda za. Poslancev, ki so to storili, je bilo 45, vseh veljavnih glasovnic pa 71. službo. Začasno bo ta meja nižja, in sicer bodo sodniki lahko postali vsi, ki bodo izpolnjevali spodaj navedene pogoje. To bo veljalo do 31. decembra 1997. Tako bo lahko po novem za okrajnega sodnika kandidiral vsak, ki ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na sodišču ali v gospodarstvu, za okrožnega sodnika bodo janja nasilnih ukrepov v starosti pod petnajst let. Poslanci pa niso sprejeli predloga zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lasti. Razpravo o tej točki so prekinili, ker vsi še niso oddali amandmajev k členom zakona. O tej točki naj bi državni zbor razpravljal še na 37. seji. Bernard Pesjak VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC / OBISK V MARIBORU Veliko pritožb v zvezi z denacionalizacijo Za večjo pravno varnost ljudi predlaga spremembe zakonov MARIBOR - Po prvem obisku varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka v Mariboru pred nekaj meseci se zanimanje za iskanje pravice med Mariborčani ni prav nic zmanjšalo. Nasprotno, tokratni dvodnevni obisk je bil zopet prekratek, da bi se varuh s svojimi sodelavci lahko pogovoril z vsemi tistimi, ki so bili tako ah drugače oškodovani zaradi nedorečene ah pomanjkljive zakonodaje. Po končanih pogovorih, ki jih je bilo tudi tokrat veC kot sto, več kot trideset kandidatov pa je prijavljnih že za naslednji obisk varuha v Mariboru približno čez mesec dni, Ivan Bizjak ugotavlja, da je v Maribora v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji občutno večje zanimanje za pogovore o najrazličnejši problematiki. Po vsej verjetnosti takšen interes izhaja tudi iz izjemno slabega socialnega in ekonomskega položaja na Štajerskem. Med različnimi problemi namreč iz- stopajo kršitve iz delovnopravne zakonodaje, iz pokojninsko-invalidskih zadev zaradi odmere pokojnine ah stopnje invalidnosti. Se vedno je veliko pritožb v zvezi z denacionalizacijo, državljanstvom, stanovanjskimi razmerji, ko gre za odkupe in upravljanje, dolgotrajnost postopka za pridobitve različnih lokacijskih in dragih dovoljenj, pritožujejo pa se tudi proti policijskim postopkom. Vse kršitve ali oziroma krivice, proti katerim se pritožujejo Mariborčani, so največkrat posledica pomanjkljive ali manjkajoče zakonodaje. Na včerajšnji novinarski konferenci je Ivan Bizjak povedal, da je o svojih ugotovitvah v zvezi z zakonodajo pisno poročal predsedniku vlade dr. Drnovšku in predlagal spremembo tistih zakonov, ki so se v prakksi pokazali kot neustrezni ali pomanjkljivi ter uvedbo novega zakona o pravicah tujcev, ki so pridobili nepremičnine pred osamosvojitvijo Slovenije. Predlogi za spremembe nekaterih zakonov, ki bi zagotovili večjo pravno varnost ljudi, so podprti z močnimi argumenti, in kot pravi varuh, so jih tudi upoštevali, tako da pričakujejo njihovo Čimprejšnjo uresničitev. Martina Pavšič Razočarani nad Janšo »To, kar se je dogajalo na konferenci in pred njo, ni demokracija, ampak janševistiCna diktatura v slogu: naredite mi to ljudstvo poslušno, da bo misUlo tako kot jaz.’ Tako se je vCeraj na ravnanje prvaka SDSS Janeza Janše, še zlasti pa na izjavo za javnost, ki jo je po 'redni občinski konferenci’ prejšnji teden poslalo občilom novo vodstvo trboveljskih socialdemokratov, na tiskovni konferenci odzvala njihova nekdanja predsednica Alenka Petrič. Kot smo že slišali, je trboveljski odbor SDSS za koprskim, celjskim in mariborskim Četrti, ki je doživel ’puc’ z državnega strankarskega vrha, le da doslej tega nihče ni obešal na veliki zvon. Zakaj, so še povedali sklicatelji, je jasno, in namignili na 'zastraševalne metode, ki se jih ne bi sramovala niti udba’.« (Delo) Nemci in Avstrijci pritiskajo na Rim Nemčija in Avstrija pritiskata na Italijo, da bi Slovenija in Evropska unija Cim-prej podpisali sporazum o pridruženem Članstvu Slovenije, piše bruseljski dopisnik italijanske Repubblice. Namestnik nemškega zunanjega ministra VVerner Hoyer je ob tem, ko je postavil to vprašanje izven dnevnega reda, tudi spomnil na »potrebo po okrepitvi naporov, da bi prišlo do sklenitve sporazuma«, avstrijski zunanji minister VVolfgang Schiissel pa se je zavzel za podpis sporazuma do konca junija. Italijanski dnevnik je še zapisal, da se je zunanja ministrica Susanna Agnelli pridružila »upanjem« Nemčije in Avstrije, da pa je znova postavila isti pogoj in dejala, da je sedaj »naloga Slovencev, da se premaknejo, da bi odpravili ovire, ki so doslej preprečevale podpis sporazuma. (La Repubbhca) Slovenija je spet (še vedno) secesionistična republika Svojevrsten potujoči cirkus predstavnikov secesionisticnih republik Slovenije, Hrvaške, BiH in Makedonije je gostoval v Zagrebu in napoveduje obisk Skopja, vse to z namenom, da domnevno zaščiti premoženje nekdanje SFRJ in pospeši postopek sukcesije oziroma razdelitve denarja in nepremičnin nekdanje skupne države. Pri tem je (ne) pričakovano vztrajala zlasti Slovenija, ki je prva začela spodkopavati Jugoslavijo, sedaj pa počenja dobesedno vse z namenom, da bi si prigrabila Cim večji del dote. Slovenski predsednik Milan KuCan je celo svoj prvi uradni obisk v 'bratski’ Makedoniji izkoristil predvsem za dogovor o tem, kako naj bi si Slovenija in Makedonija odrezah cim večji del pogače pri sukcesiji. /.../ Secesionisti bi morali takoj dojeti, da so vsi ločitveni postopki muCni, dolgotrajni in negotovi ter da brez obojestranskega popuščanja in kompromisov ne morejo biti uspešni. Daytonski sporazum ponuja odlično osnovo za dobro sukcesijo na območju nekdanje Jugoslavije, toda pohlepne secesionisticne republike, kot kaže, s svojim 'potujočim cirkusom’ raje kažejo s prstom na Beograd kot glavnega krivca, ki onemogoča dogovor o nasledstvu. (VeCemje novosti) NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 1. februarja 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 1. februarja, ob 19.00 (red H) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isol-de«. V Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 1. februarja, ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališča Teatro di Leo »II ritorno di Scaramouche di Jean Baptiste Poquelin e Leon de Berardin« z Leom De Berardinisom. Predstava v abonmaju: odrezek 18-bel. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave » Le Troiane« (odrezek 19- bel), »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli* s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 1.2., ob 20.30 ponovitev F. Veberjeve-ga dela - prevedel v ital. Sergio Jacquer. - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivelli. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beruschi. Danes ob 18. uri v sklopu srečanj z interpreti bo Paolo Quazzolo govoril o današnjem briljantnem gledališču. Vstop prost. Ponovitve jutri, 2., in 3. trn., ob 20.30 ter v nedeljo, 4. t.m., ob 16.30 zadnja predstava. Avditorij Muzeja Revoltella V petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una se-rata futurista« in »L’amore fa fare questo e al-tro«, TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 1.2., ob 10.30 C. Collodi »Ostržek« in ob 19.30 - premiera O. von Horvat »Kasimir und Karoline«. Pri Joklnu (Badgasse 7): danes, 1.2., ob 19. uri predstavitev videofilmov »Narečje pod Vrtačo« in »Barbara, Lucija, pomoj...«. ORF Teater, Sponheimer Strasse 13: v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Osvrald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-Močilnik. BELJAK (Studijski oder): danes, 1.1. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini. (Branje). Ponovitve 2. in 3, februarja ob 20. uri. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. VOGRČE Pri Florjanu: v soboto, 3.2., ob 20. uri kmečki ples s sreColovom. KOTMARA VAS Farna dvorana: v nedeljo, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »VilinCek z lune«. SVEČE Na pokopališču: v nedeljo, 4.2., ob 11. uri spominska svečanost za padle borce. GLASBA TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 Danes, 1.2., ob 20.30: Črtomir SiškoviC (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni. V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethovnove skladbe. V Četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. Danes, 1. februarja, ob 20.30 - Koncert pianista jazz glasbe Raya Brianta. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). Galerija Turistične ustanove (Ul.S.Nicold 20) Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov) r ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. SPETER Beneška galerija Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija Do 30. marca 1996so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija Ars temporis razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita BV Galerie razstavlja Andreass Strasser. beljak Galerija Freihauseasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Trnje stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. RADIŠE Kulturni dom Na ogled je razstava del Marianne Bechan. BOROVLJE Posojilnica-Bank na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana ffitfes * (fassenel miiA Jutri, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN. Sreda, 7. februarja, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO. Sobota, 3. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Jutri, 2. februarja, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN. Sobota, 3. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Mala scena TO NY D U N HAM Ljubezen & seks & terapija Danes, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 6. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Danes, 1. februarja, ob 15. in 17. uri: I Cankar* MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA, L. VVilson: ZAZGI! Sreda, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Čopova 14 Alfred Jarry: KRALJ UBU. Danes, 1. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI A in IZVEN. Na fotografiji Boris Ostan, Ljerka Belak in Janez Hočevar. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 1. februarja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO. Sobota, 3. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA Danes, 1. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Jutri, 2. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. ZA SOLO. Danes, 1. februarja, ob 9.30 in 11.45. Jutri, 2. februarja, ob 9.30. Sobota, 3. februarja, ob 10.30 in 14. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUŠČE Krekov Irg 2. Ljubljana Sobota, 3. februarja, ob 19.30: F. Sehović: KURBE, za IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Oderpododrom Ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30: S. Shepard: NEVIDNA ROKA, za abonma ODERPODODROM 15. Torek, 6. februarja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16 in IZVEN. DNEVI KOMEDIJE 96 Petek, 9. februarja, ob 19.30: G. Tabori: MLIN KAMPE. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE Gledališče GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava: U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA. Danes, 1., in jutri, 2. februarja, ob 20. uri ter v nedeljo, 25. februarja, ob 19. uri. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Po londonski premieri v septembru 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku, skupina CHEEK BY JOVVL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJ-SKA. Režija: Declan Donnellan. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Liubliana Sobota, 3. februarja, ob 20. uri: GIANLUIGI TROVESI TRIO. Zasedba: Gianluigi Trovesi, klarinet, saksofon; Giovanni Maier, kontrabas; Zlatko Kavčič, bobni. KLUB K4 Kersnikova 4. Ljubljana RAVELAND Sreda, 7. februarja: MARIO DE BELLIS and KIKI. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Danes, 1. februarja, ob 21,-uri: SCHOOL’S ROCK FESTIVAL. Nastopajo: Glasba Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: Legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mejnikov, klavir. Razstave SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na-ogled do 11. februarja. Film Od 2. do 9. februarja, ob 20. uri: ELDORADO, režija Charles Binarne, Kanada 1995. DEMOLITION GROUP,-LET 3, MILADOJKA YOUNEED, BIG FOOT MAMA in predskupine. Ponedeljek, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili MORNING GLORIES. KINOTEKA Miklošičeva 28. Ljubljana Nedelja, 4. februarja, ob 21. uri: Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Torek, 6. februarja, ob 20. uri: DAVID BOWIE. CAFE TEATAR Miklošičeva 1. Liubliana Sobota, 3. februarja, ob 22. uri: MOONLIGHT C ATS. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Margaret VVatkins Retrospektivna razstava fotografij. Odprtje bo danes, 1. februarja, ob 20. uri. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. NARODNI MUZEJ Muzejska I. Liubliana NARODNI MUZEJ SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoicija Hajasija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Ljubljana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava grafik Janeza Mateliča. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mestni tra 5 V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke TavCar. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor V galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakseta. GALERIJA EČURNA. Gregorčičeva 3. Liubliana BIGGIBILLA, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. GLASBA KOŠARKA / VRNIL SE JE »ČAROVNIK« Magic Johnson kot v starih časih V tekmi z Golden State je Lakersov as v 27 minutah dosegel 19 točk, 10 podaj, 8 skokov NEW YORK - Po veC kot Štirih sezonah se je na igrišča ameriške poklicne košarkarske lige vrnil 36-letni Magic Johnson. Njegovo moštvo Los Angeles Lakers je premagalo Golden State War-riors s 128:118, Johnson pa ni mogel skriti radosti nad vnovično igro med obroci, ki se je pred leti končala, potem ko so odkrili, da ima virus aidsa. Forum je bil letos po 22 tekmah šele drugič razprodan, zdaj ko se je vrnil »Čarovnik« pa so že razprodane naslednje tri tekme. 2e jutri v Los Angeles prihajajo Chicago Bullsi na Čelu z Michaelom Jordanom, karte pa je mogoCe dobiti »le« za 1.000 dolarjev. Johnson je zgrešil prvi met, met prek glave (»baby skyhook«), ki se ga je naučil od legendarnega soigralca Kareema Ab-dul-Jabbara, v nadaljevanju pa mu je steklo. V prvih 13 minutah je v osmih poskusih petkrat spravil žogo skozi obroC, imel je še pet podaj in po dva skoka ter ukradeni žogi. Skupaj je igral 27 minut in ob 10 asistencah in 8 skokih z metom 7:14 zadel 19 točk. Do konca sezone je podpisal pogodbo za 2, 5 milijona dolarjev. r NOGOMET / AFRIŠKI POKAL n Tunizija in Južna Afrika v velikem finalu Finala tekma v soboto DURBAN - Tunizija je v prvem polfinalnem srečanju Afriškega pokala pripravila prvovrstno presenečenje, saj je z kar 4:2 premagala favorizirano reprezentanco Zambije. Zambijci, ki jih je spodbujala večina od 6000 gledalcev, prvih 60 minut sploh niso mogli zajeti sape, saj so jih Tunizijci z organizirano igro in hitrimi napadi popolnoma nadigrali. Že v 16. minuti je vratarja Jamesa Phirija premagal Adel Selimi, v 30. minuti pa še Zubeir Beya. Komaj so se igralci po odmoru vrnili na igrišče, se je ponovno zatresla zambijska mreže. Tokrat je bil uspešen Kodbane. To je bil pravi šok za Zambij- ce, saj so bili navajeni, v prejšnih srečanjih, gledati svoje nasprotnike v tako izgubljenem položaju. Sele po 60. minuti je prevzela pobudo Zambija, iskrico upanja pa je prižgal Dennis Lota, ki je v 68. minuti znižal rezultat. Toda v 85. minut je Zambija v kazenskem prostoru zrušila Selimaneja, z najstrožje kazni pa je bil uspešen Sellimi. Zambija se je od finala poslovila z zadetkom Makase v zadnji minuti srečanja. Drugi finalist je Južna Afrika, ki je povsem zasluženo in prepričljivo premagala favorizirano Gano kar s 3:0(l:0). Finalno srečanje med Južno Afriko in Tunizijo bo v soboto. HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Po spodrsljaju v Thienah Polet zdrknil na 5. mesto Krstni nastop in poraz openske ekipe v prvenstvu začetnikov Thiene - Polet Elettroan-toni 8:1 (4:0) POLET: Biasizzo, Fonza-ri, Cervo, Russo, Kalik 1, Calligaris, Mojmir in Samo Kokorovec, Rados, trener Ti-rello. Poletovci so proti prvou-vrščeni ekipi Thiene igrali dokaj slabo, morda najslabše doslej v tem prvenstvu, in so tudi zasluženo izgubili. Poleg tega je tudi sodnik izredno pristransko (v korist domačinov) opravil svojo nalogo in tako je bil visok poraz skoraj neizbežen. Tako sojenje je razburilo duhove med Poletovimi igralci, tako da so si prislužili več plavih kartonov (začasna izključitev), višek pa je sodnik dosegel, s tem da je openskih hokejistom razveljavil povsem regularen »penal«. S tem porazom so pole- tovci zdrknih na 5. mesto. Vrstni red: Thiene 8 točk, Breganze 6, UG Goriziana in Valchiampo Vicenza 5, Polet Elettroantoni 4, Bassano 2, Ferroviario 0. V soboto, 3. februarja, bodo poletovci igrah v Pierisu proti Valchiampu. ZAČETNIKI Trissino - Polet Elettroan-toni 16:0 (11:0) POLET: Biasizzo, Perenich, Križmancic, Suc, Spadoni. Poletovci so opravili krstni nastop v prvenstvu začetnikov, ki je v tej sezoni namenjeno letnikom 1987/88. Na svoji prvi tekmi so poletovci povsem zadovoljili. Res je, izgubih so z 0:16. Nastopili pa so proti leto starejšim nasprotnikom. V drugem polčasu so pokazali dosti boljšo igro kot v prvem, ko jim je trema »odrezala« noge. NOVICE SMUČANJE / NA 1. POKALU TREH DE2EL V ORGANIZACIJI SK DEVIN Alphand najhitrejši na treningu GARMISCH PARTENKIRCHEN - Vodilni v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala Francoz Luc Alphand je bil daleč najhitrejši na prvem treningu v Garmisch Partenkirchnu. Italijan Kristian Ghedina in Avstrijec Gunther Mader, ki sta bila drugi in tretji, sta za Francozom zaostal skoraj dve sekundi. Bron za slovenske skakalce ASIAGO - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijskem smučanju je Slovenija osvojila prvo medaljo. Slovenska ekipa v smučarskih skokih v postavi Stegnar, Grosar, Zonta in Peterka je bila tretja, zaostala je samo za Nemčijo in Avstrijo. Montermini dirkač Fortija RIM - Italijanski dirkač Andrea Montermini bo v prihodnji sezoni formule ena upravljal dirkalnik hiše Forti. Montermini je za sedaj edini italijanski dirkač, ki si je zagotovil nastopanje na dirkah za svetovno prvenstvo, ki se bo pričelo 10. marca v Avstraliji. Steffi Graf odpovedala tudi turnir v Parizu PARIZ - Nemka Steffi Graf, ki je skupaj z Moniko Seleš prva teniška igralka sveta, je odpovedala sodelovanje tudi na turnirju v Parizu, ki bo od 13. do 18. februarja. Grafovi so 15. decembra operirali levo nogo. Šestindvajsetletna igralka je odpovedala že odprto teniško prvenstvo Avstralije v Melbournu. Doytona uspešna v Atenah ATENE - V 4. krogu A skupine odbojkarskega pokala prvakov je modenska Daytona vCeraj v Grčiji s 3:0 (15:13,15:9,15:6) premagala atenski Panathinaikos. Las Daytona: Held 18 (6+12), Vullo 5 (2+3), Patriarca 15 (6+9), Bracci 24 (9+15), Cuminetti 19 (5+14), Van deGoorll (5+6). Le Goldberger ugnal Gostišo SEEFELD - Avstrijec Andreas Goldberger je bil na tekmi za interkontinentalni pokal v Seefeldu edini, ki je premagal Slovenca Sama Gostišo. Lanski zmagovalec je bil od Gostiše boljši za sedem točk, tretje mesto pa je osvojil še en domačin Reinhard Schvvarzenberger. Gaudinu dve leti pogojno MANNHEIM - Bivšega nogometaša Eintrachta iz Frankfurta Maurizia Gaudina je sodišče v Manhei-mu obsodilo na pogojno dveletno kazen, ker je bil vpleten v afero z neresničnimi krajami avtomobilov. V letih 1992 in 1993 je nogometaš italijanskega rodu prijavil izginotje treh avtomobilov. Kasneje se je izkazalo, da avtomobih niso bili ukradeni, nogometaš pa je z lažnimi prijavami hotel dobiti visoko zavarovalnino. Osem prvoligašev in Marsich MILAN - Športni sodnik je s prepovedjo igranja za eno kolo kaznoval osem prvoligaških nogometašev. Ti so: Agostini in Bordin (oba Napoli), Mancini (Sampdoria), Bacci (Torino), De Agostini (Cremone-se), Desailly (Milan), Di Carlo (Vicenza) in Montero (Atalanta). V nedeljo v domači tekmi proti Tolenti-nu Triestina ne bo mogal računati na napadalca Marsicha, ki je bil kaznovan za eno kolo. Na Trbižu čez 300 tekmovalcev Cez 300 smučarjev iz treh sosednjih držav se je na Trbižu udeležilo veleslaloma za 1. Pokal Treh dežel v organizaciji prizadevnih delavcev SK Devin. Nastopilo je kar 11 društev, lahko pa bi jih bilo še kaj več. Proga C Monte Priesnig je bila zelo hitra in dobro pripravljena, tako da so zlasti maljsi lahko pokazali svoje znanje, najboljši pa so bili smučarji iz St Janža na Koroškem. Važno je poudariti, da ni prišlo do nobene poškodbe. Marljivi delavci SK Devin so s pomočjo SPDT Timing dokončati tekmo v pičlih treh urah. Nagrajevanje je potekalo v prijateljskem vzdušju ob prisotnosti Vere Tuta Ban, podžupanje devinsko-nabrežin-ske občine, glavnega pokrovitelja tekme, pokale za mladinske kategorije pa je podelila novogoriška tvrdka Adria Auto. Prisoten je bil tudi predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI za Tržaško Livij Valenčič in odbornik Občine ST. Janž VVilli Musich. Res športni praznik, kakršne slovenski ljudje v teh časih potrebujemo in to ne samo na športnem področju. (E.M.) Rezultati Super veterani: 1. Drago Fanedl (Portorož) 50, 11; 2. Jordan Puric (Devin) 51,13; 3. Milan Škabar (Brdina) 55, 37; 5. Emil Rupel (Devin) 1:54, 90. Veterani: 1. Hanzi Peschei-der (St. Janež) 41,40; 4. Stojan Sosič (Devin) 43, 77; 8. Rado Suber (Brdina) 47,95; 9. Bojan Makuc (SPDG) 48, 87; 11. Edi Bratož (Brdina) 54, 56; 12. Danilo ZuziC (Devin) 56, 17; 13. Miloš Kalc (Devin) 56, 21; 15. Lojsko Popovič (Brdina) 57, 17; 17. Luciano SosiC (Devin) 1:00,50. Dame: 1. Manja Pavšič (Brdina) 48, 63; 4. Marta Vižintin (SPDG) 51, 63; 5. Lia Legiša (Devin) 54,49; 8. Erika Ukmar (Devin) 1:00, 12; 10. Eda Savi (Brdina) 1:12, 07; 12. Nadja Rupel (Devin) 1:27,83. Cicibanke: 1. Bianca Genti-lini (St. Janež) 47, 48; 2. Mateja Paulina (Devin) 48, 55; 3. Roberta Punč (Brdina) 55, 12; 4. Urška Daneu (Brdina) 59, 58; 5. Nicole Starc (Devin) 1 08, 50; 7. Levinja Skerlavaj (Brdina) 2 57,11. Cicibani: 1. Denis Petrovčič (Brdina) 43, 27; 3. Jaro Furlani (Devin) 48,25; 4. Daniel Ghez-zi (Mladina) 55, 11; 6. Denis Pohssa (Brdina) 57, 06; 7. Matej Štolfa (Devin) 59, 00; 8. Tomaž Jazbec (Devin) 1:00, 10; 13. Matej Figelj ( SPDG) 1:04, 28; 14. Robert Figelj (SPDG) 1:05, 22; 15. Jan GuštinCič (Brdina) 1:15,57. Mlajše pionirke: 1. Isabel Slabnik (St. Janež) 47, 44; 2. Nika Furlani (Devin) 49, 55; 4. Eva Del Fabbro (SPDG) 55, 29; 5. Jana Plesničar (SPDG) 58, 03; 6. Ivana Gantar (Devin) 58, 18; 8. Sara Coceani (SPDG) 1:03, 85; 9. Veronika ZuziC (Devin) 1:09, 59; 12. Tjaša Dornik (SPDG) 1:20,10. Mlajši pionirji: 1. Christian Kofer (St. Janež) 43, 09; 4. Christian Ferfblja (Brdina) 50,46; 6 Claudio Mirceta (Mladina) 51, 55; 7. Juri Danev (Brdina) 57, 33; 8. David Corva (SPDG) 58, 56; 11. Marko Sadlovvski (Mladina) 1:05, 80; 13. David Gregori (Brdina) 1:16, 17; 14. VValter Caharija (Devin) 1:36, 45. Pionirke: 1. Ingrid Bianchi (Brdina) 50, 01; 3. Johana Križnic (Brdina) 54,18; 5. Inga Frandolič (Devin) 57, 42; 6. Tjaša Trampuž (Devin) 59,15; 7. Katja Legiša (Devin) 1:00, 47; 8. Sabina Sedmach (Devin) 1 02, 38; 9. Jana Obad (Devin) 1:04,84. Pionirji: 1. Patrick Dovjak (St. Janež), 2. Stefane Maizan (Devin) 47,42. Mlajše mladinke: 1.Andrea Kruschitz (St. Janez) 45,13; 2. Karin Mezgec (Brdina) 48, 32; 3. Fjona Mezgec (Brdina) 48, 65; 4. Barbara Košuta (Devin) 59,14. Mlajši mladinci: 1. Sebastjan Lovec (Snežnik) 47.60. Mladinke: 1. Birgit Filipit-sch (St. Janež) 42, 56; 3. Martina Kufersin (Brdina) 51, 44; 4. Helena Božič (Brdina) 51, 70; 5. Martina Svagelj (Devin) 59, 88. Mladinci: 1. Aleks Prašelj (Mladina) 43, 52; 2. Gabriel Talotti (Brdina) 46, 92; 4. Diego Poletto (SPDG) 48, 51; 5. Matej Makuc (SPDG) 48, 54; 8. Alan Cosma (Devin) 59,61. Članice: 1. Valentina Suber (Brdina) 43, 66; 2. Sarah SosiC (Devin) 46, 43; 5. Jagoda Škrk (Devin) 50, 62; 7. Gabrijela Pieri (Devin) 56, 93; 9. Rosan-na Ravbar (Devin) 1:13, 91. Člani: 1. David Taučer (Brdina) 40, 69; 2. Christian Vol-pi (Brdina) 40, 70; 5. Giulio Taučer (Brdina) 42, 34; 12. Stefano Bensa (01ympia) 47, 57; 13. Danjel Toscano (Devin) 48, 11; 14. Klaudio Peric (Devin) 48, 37; 16. Robert Makuc (SPDG) 49, 14; 18. Maurizio Peric (Devin) 49, 94; 19. Andrej Vogrič (01ympia) 52, 34, 20. Marjan Vogrič (01ympia) 53, 08; 24. Aleks Piccini (Brdina) 1:14, 78. Starejši člani: 1. Herbert Schoffinann (St. Janež) 43,15; 3. Livio Rožič (SPDG) 45, 75; 5. Andrej Žvab (SPDT) 46, 09; 7. Neno Petrovčič (Brdina) 46, 54; 10. David Paulina (Devin) 51, 58; 11. Ivan Plesničar (SPDG) 51, 67; 13. Carlo Del Fabbro (SPDG) 53, 48; 14. Paolo Ghezzi (Mladina) 53, 73; 16. Dario Štolfa (Devin) 58, 67; 17. Loris Nanut (SPDG) 1:01, 13; 18. Hugo Fernetti (Devin) 1:01, 31; 19. Sandro Corva (SPDG) 1:07, 77; 20. Paolo Glavina (Devin) 1:14, 27; 21 Andrej Starc (Devin) 1:27,23. Mlajše cicibanke: 1. Nadja Kuess (St. Janež) 34, 76; 2. Mateja Piccini (Brdina) 39, 44; 3. Maja Sancin (Brdina) 40, 13; 4. Martina Gantar (Devin) 42, 80; 5. Veronika Mihe (Devin) 48, 61; 6. Katja Ceolin (SPDG) 52, 42; 7. Andreja Pameti (Devin) 53, 46; 8. Lara Ressi (SPDG) 55,02. Mlajši cicibani; 1. Peter Stangl (St. Janež) 36, 25; 2. Andrej Marušič (Brdina) 37, 40; 4. Alesio Sibilla (Devin) 38, 23; 8. Simon Plesničar (SPDG) 41, 27; 11. Matej Glavina (Devin) 46, 97; 12. Andrea Skerlavaj (Brdina) 50,16; 14. Jan Sossi (Devin) 1 01, 21. Super baby ženske: 1. Tjaša Corva (SPDG) 36, 70; 2. Nadja Polissa (Brdina) 44, 20; 3. Roberta Ressi (SDPG). Super baby moški: 1. Gregor Nanut (SPDG) 33, 96; 2. Olaf Samuele (Devin) 40, 70; 3. Patrick Štolfa (Devin) 44, 59; 4. Luca Starc (Devin) 45, 05; 5. Jan Pameti (Devin) 53, 07. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Portorož 1815 točk; 2. Smuč. klub Brdina 1532; 3. Smuč. klub Devin 1502; 3. St. Janež 1485; 5. SPD Gorica 853; 6. SK Snežnik 568; 7. SK Koper 302; 8. Športno društvo Mladina 230; 9. SZ 01ympia 85; 10. SPDT 66; 11. SK Sežana 0. ABSOLUTNA LESTVICA Zenske: 1. Birgit Filiptsch 42, 56; 2. Valentina Suber 43, 66; 4. Sarah Sosič 46, 43; 8. Karin Mezgec 48; 32,11. Majna Pavšič 48, 63; 12. Fjona Mezgec 48, 65; 13. Nika Furlani 49, 55; 14. Ingrid Bianchi 50, 01; 15. Jagoda Škrk 50, 62; 19. Martina Kufersin 51, 44; 20. Marta Vižintin 51, 63; 21. Helena Božič 51, 70; 24. Johana Križnič 54, 18; 25. Lia Legiša 54, 49; 26. Roberta Purič 55,12; 28. Eva Del Fabbro 55, 29; 29. Gabrijela Pieri 56, 93; 30. Inga Frandolič 57,42. Moški: 1 David Taučer 40, 69; 2. Christian Volpi 40, 70; 6. Giulio Taučer 42, 34; 11. Denis Petrovčič 43, 27; 12. Aleks Prašelj 43,52; 14. Stojan Sosič 43, 77; 21. Livio Rožič 45, 75; 24. Andrej Žvab 46,09; 26. Neno Petrovčič 46, 54; 27. Gabriel Talotti 46,92. ABSOLUTNA LESTVICA ZA POKAL ADRIA AUTO Moški: 1. Christian Kofer 43, 09; 2. Denis Petrovčič 43, 27; 3. Patrick Dovjak 45,29. Zenske: 1. Isabel Slabnik 47, 44; 2. Bianca Gentilini 48, 47; 3. Nika Furlani 49, 55. Valentina Suber in Sarah SosiC (levo); 1. in 2. med Članicami ŠPORT Četrtek, 1. februarja 1995 SP POLET / IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR KOŠARKA / NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Vrsta lepih dosežkov, pa tudi več problemov Predsednik Marino Kokorovec zaskrbljen predvsem zaradi pomanjkanja odbornikov in primernih športnih objektov Prva prvenstvena zmaga Domovih dečkov, uspešni tudi obe Borovi peterki V prvenstvu »propagando« je od naših treh predstavnikov zmagalo le Borovo moštvo S ponedeljkovega občnega zbora ŠD Polet (Foto KROMA) Se pred kar spodbudnim Številom elanov (v glavnem pa starejših) sta bila v ponedeljek v Prosvetnem domu na Opčinah najprej izredni, nato Se redni občni zbor SD Polet. Ob prisotnosti notarja Flore so uvedli in sprejeli nekatere spremembe glede društvenega Statuta, prevzel je nato besedo Poletov predsednik Marino Kokorovec, ki je tako tudi uradno odprl 28. redni občni zbor openskega Športnega društva. V svojem posegu je Kokorovec poudaril izredno pomembno pridobitev za ves naš Sport, to je priznanje ZSSDI v okviru Coni. In prav tako pomembno je tudi priznanje, ki ga je prejelo SD Polet, srebrno kolajno Coni za zasluge na športnem področju. Društvo je lahko zadovoljno tudi s Številom tekmovalcem in tekmovalk, kot tudi z uspehi. Kotalkarska sekcija se lahko spet ponaSa z zelo uglednim prestav-nikom, to je s Tanjo Romano, ki je prvič oblekla dres državne reprezentance in celo zmagala na prvem mednarodnem tekmovanju za Pokal Evrope, s Čimer si je tudi prislužila drugo mesto na lestvici najboljših zamejskih Športnic za leto 1995. Poletova košarka pa je dala Jadranu svojega trenerja Andreja Vremca, M uspešno vodi dansko ekipo. Ce sta bili to svetli točki, pa je več tudi negativnih. Predvsem je tu pomanjkanje finančnih sredstev in tudi novih odbornikov ni. Lani je društvo mislilo izpeljati nekaj pobud, da bi okrepilo družabnost med člani. Vsi poskusi pa niso uspeh. Tudi stvari glede Športnih objektov se niso bistveno spremenile. Glede tega je predsednik Kokorovec Se posebno naglasil: »Kar zadeva Poletove objekte, pa smo naslovih na jusarje prošnjo za devetletno pogodbo za zemljišče na Pikelcu, kar bi nam omogočilo dokončanje nekaterih že dolgo načrtovanih del in racionalizacijo tega našega objekta. Upajmo, da bo ju-sarsM odbor Se dalje deloval v sedanji zasedbi in da ne bo prišlo tudi v tej ustanovi do političnih iger, ki bi bile za nas lahko zelo neugodne.« Predsednik je sklenil svoje poročilo z zahvalo vsem sponzorjem in vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu. Sledila so poročila načelnikov sekcij. Za balinarsko sekcijo je Aleksij Gulič poudaril lepe uspehe, ki so jih imeh balinarji na raznih turnirjih in tekovanjih ter na dveh prvenstvenih. Na pokrajinskem prvenstvu C kategorije so poletovci osvojili mesto na sredini lestvice, na zamenjskem prvenstvu ZSSDI pa premočno zmagah. Sekcija v hokeju na kotalkah Šteje 35 igralcev. Članska ekipa se je lani udeležila veC turnirjev, v prvenstvu C hge pa je zasedla 4. mesto. Poletovci Mitja, Samo in Mojmir Kokorovec ter Rados so bili sklicani v deželno reprezentaco, ki je tudi zmagala na turnirju Alpe Jadran. Sestavih so tudi ekipo začetnikov, ki je prav pred kratkim začela z nastopi. Kot vsa ta leta si je košarkarska sekcija tudi letos prizadevala za združevanje moči na Širšem košarkarskem področju in je zato v glavnem osredotočila svoje sile na vadbo miniba-sketa in ekipe »propagande«. Člansko moštvo nastopa v promocijskem prvenstvu. Veliko Število igralcev je odstopila za sestavo Jadra-novih in Kontovelovih mladinskih ekip. Predvsem pa je sekcija odstopila Jadranu svojega trenerja Andreja Vremca, ki je bil vsa ta leta gonilna sila Poletove sekcije. Delovanje kotalkarske sekcije je bilo zelo bogato in pestro. Sekcija šteje 50 elanov, od katerih je velika večina začetnikov. Trener- ski kader se je okrepil: Petru Brlecu, Mojmiru Kokorov-cu, Morani Sossi-Simonet-tig, Nicoletti Sossi se je pridružil še Samo Kokorovec. Mlade kotalkarice so se izkazale na vseh tekmovanjih, predvsem pa je treba poudariti odlične dosežke Tanje Romano. Poleg tekmovalnih uspehov pa so se kotalkarski delavci izkazali tudi kot odlični organizatorji (mednarodno tekmovanje AA v spomin na Pavla Sedmaka, kotalkarska revija itd.). Po blagajniškem poročilu in pozdravih predstavnikov SZ Jadran (Andrej Vremec), VZPI-ANPI (Zvonko Malalan), KD Tabor (Viktor Sosič), Jusarskega odbora in Zadružne kraške banke (Pavel Mihe), SD Brdina je poslalo brzojavko so sledile volitve. (bi) NOVI ODBOR: Alenka Gorkič, Adriano Gregori, Marino Kokorovec, Egon Kraus, Branko Lakovič, Marta Milic, Maja Pertot. NADZORNI ODBOR: Robi Gantar, Marino KoSuta, Belice OstrouSka. DEČKI NA GORIŠKEM Dom Sprintauto - Sta-ranzano 57:55 (35:29) DOM: Abrescia, Klanjšček 2, Bensa, Grav-ner 25, Paraschos, Radikon 14, Cozzuccob 7, Zulian 3, Figelj, Spacal 4, trener Am-brosi. Po porazu v prvem kolu so domovci tokrat s težavo, vednar zasluženo premagah moštvo Staranzana. V prvem polčasu so naši pre-stavniki bolje igrali in po zaslugi Mihe Gravnerja tudi visoko povedli. V drugem delu so zaradi podcenjevanja nekoliko popustih in zmagali le z dvema točkama razlike. Od posameznikov bi pohvalili Figlja in Zuliana za dobro igro v obrambi in borbenost. NA TRŽAŠKEM Santos - Bor Ediauto A 54:112 (24:61) BOR: Gaburro 19 (4:12), Stokelj 33 (5:8) Cossutta 9 (1:3), Krmec 2, Lombardo 13 (0:2), Lovriha 21 (3:6), Romano 15 (1:2), trener Filipčič. PM: 14:33. TRI TOČKE: Gaburro 1, Lombardo 1. SON: 13. Čeprav so nastopih le s sedmimi igralci, so borovci brez večjih težav premagah skromni Santos, Nasi so takoj vsilili svoj tempo igre in povedli z 22:2 ( v 4. min.), nato pa so nadaljeva- li s hitro igro in stalno večali prednost. V drugem delu so sicer malo popustili, vendar je bil nasprotnik prešibek, da bi lahko tako visok zaostanek nadoknadil. Bor B Autocarrozzeria Boris - Ricreatori 106:33 (44:13) BOR: Pison 2 (0:2), Kodrič 41 (1:6), Miloševič 12 (0:2), Viler 5 (1:4), Premru 5 (1:4), Pitacco 12 (0:6), Sad-lovvski 3 (1:2), Družina 2, Veni 14 (0:2), Sunerga 10, trener Canciani. PM: 4:28. PON: Verri. SON: 20. Borovci B ekipe so končno dosegi* svojo prvo prvenstveno zmago, to pa kar s 70 točkami prednosti. Ze po prvi Četrtini je bilo razvidno, da je ekipe Ricreato-rija prešibek nasprotnik za Cancianijeve fante, ki so bili končno natančni v prodorih. Nasi niso imeh težav v obrambi, tako da so lahko hitro igrali v protinapadu. Naj omenimo, da je tokrat kar pet borovcev preseglo 10 točk, vsi pa so se vpisah med strelce. Posebna pohvala gre predvsem Matjažu Kodriču, ki je bil v napadu z 41 točkami neustavljiv. PROPAGANDA SKUPINA B Dardi - Bor Dentalex 47:66 (33:33) BOR: Posar D. 22, Kemperle 10, Posar L. 4, Jev- nikar 2, Dolhar 2, Pegan 4, Zanon, Križmancic 7, Co-smo, Baruca 8, Rebula 4, MirCeta, trener S. Corbatti. Borovci so v 3. kolu dosegli še eno pomembno zmago, saj so premagali precej enakovrednega nasprotnika. Prvi četrtini sta bili zelo izenačeni. Po odmoru pa so Corbattijevi varovanci odločno zaigrali in z odlično obrambo kmalu pridobili zanesljivo prednost, ki so jo praktično obdržali do konca. Tokrat zasluzijo pohvalo vsi igralci, izkazal pa se je predvsem Diego Posar, ki je poleg 22 točk imel veliko skokov in blokad. (Niko) Kontovel - Libertas 44:68 (21:35) KONTOVEL: sosic, Rogelja 4, Stoka, Zavadlal, Budin 4, MatiaCiC 12, Nabergoj 15, Matjacic, Privileggi, Kosmina 5, Cemjava, trener Meden. PON: Budin. Libertasovi košarkarji so si zagotovili zmago predvsem, ker so predvajali hitrejšo igro, bili so uspeSenješi pri skokih in tocnejši pri metu na koš od Kontovelcev. SKUPINA C Polet - Ferroviario 10:90 (8:49) POLET: Malalan, Lorenze Milic, Matija Schillani, Starec, Damjan Milic 4, Vajtho, Paulin, Jerman 6, GuStin, Gregori, Iskra, trener Arena. O tekmi ni dosti kaj povedati, kajti nasprotnik je bil premočan, saj je uvršCal nekatere prave velikane, tako da so bili poletovci brez moči. Vsekakor jih lahko pohvalimo za požrtvovalnost. (A. Pavhca) Nogometni disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je med drugimi v promocijskem prvenstvu izključila za eno kola Marka Fajta in Giannija Tomizzo. V 1. AL so dobili prepoved igranja za eno kolo kar trije Zarjini nogometaši: Massimo Dussoni, Maksimiljan Grgič in Enrico Ravalico. In za eno kolo je v 2. AL izključen Dimitrij Ferluga (Primorec). Do 23. t.m. je izključen odbornik Sovodenj Alessio Kovic, ki je bil stranski sodnik na tekmi naraščajnikov. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET NAMIZNI TENIS / PO ZMAGI NA CETVEROBOJU C2 LIGE V SESLJANU Igralke Krasa A prestopile v državno ligo Kras B zasedel 3. mesto - Ekipa fantov v C1 ligi še upa na obstanek Predavanje Z besedo in muziko po Istri Ob prazniku slovenske kulture posveča Slovensko planinsko društvo Trst svoj Četrtkov večer spoznavanju Istre. Z narečno pesmijo in muziko bodo domači umetniki Nelda Vojska in vokalno instrumentalni trio Istrijanske muzikante popeljali planince in njihove prijatelje po istrski zemlji. Pobrskali bodo tudi po njeni preteklosti vse tja do 300 -350 let nazaj ter se poglobili v dušo istrskega človeka in v njegovo Čutenje, spoznavah njegove upe in strahove, ki ga spremljajo od daljne preteklosti do današnjih dni. Kot običajno bo večer v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. Priprave na Občni zbor SPID Gorica Marec je že po tradiciji čas občnih zborov. Redna skupština SPD Gorica bo 14. marca v mah dvorani Kulturnega doma. Poleg obračuna delovanja v letu 1995 bodo goriški planinci predstavih program pobud za letos ter obnovih statutarne organe. Končal se je smučarski tečaj V nedeljo, 28. januarja se je na Trbižu zaključil tradicionalni (nedeljski) tečaj smučanja, ki ga je priredil smučarski odsek SPDG. Pobude se je udeležilo štirideset tečajnikov, največ se jih je odločilo za spust, naraSCa pa zanimanje za smučarski tek, medtem ko so letos pr- vič priredih tudi teCaj za deskanje. Ob koncu tečaja je društvo priredilo za tečajnike in spremljevalce družabnost. Društveno prvenstvo bo 10. marca Čeprav se zima nagiblje v pomlad nameravajo pri Smučarskem odseku SPD Gorica v prihodnjih tednih uresničiti še nekaj pobud. Tako prirejajo 11. februarja avtobusni smučarski izlet v Sappado, v zaCetku marca pa bo še en izlet, predvidoma na Helm (Monte Elmo). Najpomembnejša pobuda pred iz-tekomsezone pa bo dmStveneo prvenstvo, 10. marca na Trbižu. Prijave za tekmovanje - sodelujejo lahko le elani društva - bodo začeli zbirati v drugi polovici februarja. Ob tej priložnosti bodo poskrbeh tudi za avtobusni prevoz. Zbiranje gradiva za publikacijo o SPDG Že nekajkrat smo v rubriki opozorih, da je v pripravi publikacija o delovanju Slovenskega planinskega društva v Gorici v obdobju 1945 - 1995, s posebnim poudarkom na čas neposredno po obnovitvi društva. Ker želimo, da bi bila publikacija čimbolj popolna, ponovno apeliramo na nekdanje člane in prijatelje društva, ki morda razpolagajo z gradivom (fotogrfije, dopisi, skice, zanimivi predmeti), ki bi bilo primemo za objavo, da nam to sporočijo, pravijo člani uredniškega odbora. Zenska C2 liga V nedeljo je bil v Sesljanu v okviru namiznoteniškega deželnega C-2 ženskega prvenstva povratni Cetveroboj, v katerem je postava Krasa A (Barbara Santini, Kristina Stubelj) tudi tokrat premagala vse nasprotne ekipe in dosegla napredovanje v C-l državno ligo. Druga postava Krasa B, ki jo sestavljata Nataša Doglia in Sara Sar-do - v obeh primerih gre za zelo mlade športnice - je slavila zmago nad ekipo Trieste Sistiana in v končnici zasedla 3. mesto. Moška Cl liga Hujse pretrese doživlja moštvo Krasa Activa v C-l ligi, kjer je zaposlenih 126 ekip v 21 skupinah. Krasova skupina F je zelo močna - kar štiri ekipe se borijo za primat. Dve jih skuSata doseči, drugi dve pa sta namenjeni izpadu. Med slednjima je tudi Krasova, ki je v prvenstvo stopila z močno pomlajeno ekipo. Da bi se izognili preteči usodi, so pri Krasu - tudi zaradi Studijske zasedenosti mlajših - vključili v igro starejše igralce. V drugem delu prvenstva je ta garnitura dosegla pomembno zmago nad Fincantierijem z vrha lestvi- ce, iz gostovanja tretjega povratnega kroga v Vicenzi pa se je Kras Activa vrnil s tesnim porazom 5:4. Po dve točki sta dosegla Andrea Bertolotti in Boris Stocca. Odločilnega pomena za izid srečanja je bil poraz Ber-tolottija proti najboljšemu nasprotnikovemu igralcu Cerettiju (žal je tako, da od naSega kapetana pričakujemo stoprocentni doprinos točk, in doslej jih je zbral 23). Kot tretji igralec je za Kras nastopil Igor Colja. V prvem delu je Kras izgubil z Vicenzo 3:5. Do konca prvenstva manjkajo še štiri krogi. Ce se ta postava dobro uigra, bodo imeli Krasovi fantje povečane možnosti za rešitev. Treba bo torej stisniti zobe. Vicenza - Kras Activa 5:4 Ceretta - Stocca 2:0 (21:13, 21:17), Orsolon - Colja 2:0 (21:12, 21:8), Marzegan - Bertolotti 0:2 (10:21, 18:21), Orsolon - Stocca 0:2 (10:21, 9:21), Ceretta - Bertolotti 2:1 (21:19, 10:21, 21:11), Marzegan -Colja 2:0 (21:9, 21:8), Orsolon - Bertolotti 0:2 (18:21, 18:21), Marzegan - Stocca 1:2 (21:16, 18:21, 19:21), Ceretta - Colja 2:0 (21:10, 21:16). Ostali izidi 10. kroga: Azzurra GO - Pellicana TS 5:1, Quartiere 7 Padova - Rangers Udine 5:4, Fin-cantieri TS - Cus Udine 5:0. Vrstni red: Azzurra GO, Fincan-tieri TS 18; Quartiere 7 Padova 17, Rangers San Rocco Udine 16, Vicenza 15, Cus Udine 14, Kras Activa Zgonik 12, Pellicana TS 11. Moška C2 liga V promocijskem moškem prvenstvu niC novega, vsaj kar se tiCe položaja Krasove moške postave. Rahlo smo upali, da bodo krasovci v gosteh pri Sakuri ponovili edini uspeh prvenstva, vendar se je njihov poskus posnrecil: povratno srečanje so izgubili z rezultatom 5:3. Od mlajših igralcev je točko v treh setih osvojil Gorazd Milic proti Tarlau, Edi Bole pa je prispeval dve točki. Bojan Simoneta je igral s svežo poškodbo. Prvenstvene točke so ostale žal gostiteljem. Sakura Grado - Kras 5:3 Regotti - G. Milic 2:0 (21:11, 21:16); Melandri - Bole 2:0 (21:19, 21:16); Tarlao - Simoneta 2:0 (21:16, 21:11); Regotti - Bole 0:2 (11:21, 20:22); Tarlao - G. Milic 1:2 (21:16, 8:21, 18:21); Melandri - Simoneta 2:0 (21:18, 21:8); Tarlao -Bole 0:2 (15:21, 17:21); Regotti - Simoneta 2:0 (21:11, 21:7) J.J. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Četrtek, 1. februarja 1996 Z" - x Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21» 3. - 20. 4»: Mislili boste, da vam je dolgčas, v resnid pa vas bodo bremenile zoprne misli, ki jih boste želeli na vsak način prepoditi v pozabo. Sprejmite jih kot izziv, pa se bo Cas ustavil. BIK 21. 4. - 20. 5.: Nekaj Časa boste omahovah med vizijama duhovnega in materialnega bogastva, nato pa boste dojeli, da obojega ni mogoče imeti v izobilju. Eno od vizij bo treba oklestiti - najbolje drugo. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Nestrpni boste, kajti vse nadte boste Zeleh uresničiti v enem samem mahu. Skušajte se vživeti v cilje in jih najprej zaužiti v mislih. Uvideli boste, da vam ni treba storiti niti giba več. RAK 22. 6. - 22. 7.: Po prvih uspehih boste posta-li prevzetni, zato boste zaceli soliti pamet tudi tistim, ki so povsem dovolj sposobni, da se znajdejo brez vas. Ob njih se boste naučili skromne strpnosti. LEV 23. 7. - 23. Ze kmalu se bodo zaceh kazati prvi vzpodbudni rezultati vašega novega pristopa k življenjskim težavam. V vašo dušo se bo znova povrnil optimizem in ne bo je vec nadloge, ki ji ne bi bili kos. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Spoznali boste, da bi bilo s preostankom energije najbolje ravnati smotrno, sicer se boste že kmalu znašli v položaju, ko vam ne bo pomagala nobena izkušnja in noben rek. 1EH1NICA 23. 9. - 22. 10.: S partnerjem bosta zaplula v obdobje iskrenih pogovorov ter treznih, samokritičnih pogledov v srž vajinega tihega spora. Obeta se vama vzpon, položen in počasen, vendar zanesljiv. ŠKORPIJON 23.10.-22. 11.: Spopadanje z lastnimi težavami se vsem obrestuje. Obrestovalo se bo tudi vam, saj boste na koncu svoje bojevniške poti tako lahkotni, da boste odtlej le še letali. STRELEC 23.11.-21. 12.: Ne pripisujete krivde za vas neuspeh nagajivim naključjem; vprašajte se raje, centu ste si postavili tak tilj. Ko boste odkrili vzrok, si boste postavih nov tilj. Uresničljivega. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Dojeli boste, da koren vašega interesa tici v osebi, ki vas navdaja z dvoumnimi pomisleki. Po eni strani vas privlači in ugaja, po drugi vas tlači in nagaja. Omahovanje, vredno ogleda. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Trenutna Šibkost vam ne bo povzročala težav, kajti prepričani boste, dabo-tu-di po tem dežju posijalo sonce. Skušajte se soočiti s korenom šibkosti, pa boste dežno zaveso odstrti sami. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vročično boste pretresati možnosti za izpeljavo svojega nacrta. A taki kot ste, boste zagotovo izbrali ovinke namesto ravne smeri, skrbi namesto ravnodušnosti in humor namesto zavor. TABORNIŠKE NOVICE Priprave na poletje V Bohinj, na Švedsko in še kam Zveza tabornikov Slovenije se je še pred nekaj leti navadno precej pozno začela pripravljati na poletne dejavnosti, odkar pa je ZTS vključena v mednarodno skavtsko gibanje, je treba o akcijah in dejavnostih na krajevni in državni ravni razmišljati dovolj zgodaj, vsekakor pa je treba natančno spoštovati roke za prijave. Pri mednarodnih razpisih ni odstopanj in tudi tega se pri slovenski taborniški organizaciji Čedalje bolj zavedajo. Gozdna šola vabi! »obvezne opreme«. Kako V decembrski številki naj torej vodstvo Rodu revije Tabor smo objavili kranjskega jegliča svoje čla-razpis letošnje poletne ne vzgaja v taborniškem Gozdne šole v Bohinju. Naj duhu, Ce pa se na nekaterih vas še enkrat spomnimo na tekmovanjih vse visokolete- termine: Ce ideje o brezmadežnosti 22. - 30.6. Delavnica za propagandiste in urednike rodovih glasil 22. - 30. 6. Tečaj življenja v naravi (VN) 1. -10. 7. Uvodni vodniški tečaj za dane iz novih rodov 11. -19. 7. Tečaj orientacije in topografije 20. - 28. 7. Lokostrelski tečaji 11. -18.8. Inštruktorski tečaj (temeljni in nadaljevalni) 18. - 25. 8. Inštruktorsld tečaj (temeljni in nadaljevalni) Pogoje za udeležbo preberite v decembrskem Taboru, prijave za delavnico in vse teCaje pa pošljite na sedež ZTS do 30. marca. Ker želimo teCaje pripraviti kakovostno in v skladu z vašimi željami, vas prosimo, da ne zamujate s prijavami. Slab glas seže v deveto vas V januarski številki Tabora, v rubriki Tabor na obisku, stno predstavili tabornike iz Spodnje Idrije, ki so bili (in bržkone še bodo) večkrat po krivici preimenovani v idrijske tabornike. Med predstavitvijo rodu in njegovega delovanja je beseda nanesla tudi na alkohol. Spodnjeidrijcani so povedali, da tega »zla« v njihovem rodu ni, in da jih zelo moti, ker je alkohol na različnih tekmovanjih del taborništva sesujejo v prah? Načelnik rodu Jože Podobnik je trenutno v vojski in marsikdo od sovojakov ga zbode s podobnimi pripombami, kot so: »Pri tabornikih si? A ga tudi pri vas samo pijete?« Zaradi takšnih svetlih primerov, kot je Rod kranjskega jegliča ali pa recimo Rašiški rod, o katerem lahko marsikaj preberete v februarski številki Tabora (pa še kakšen »nealkoholen« rod bi se verjetno našel), se podoba slovenske taborniške organizacije v javnosti prav gotovo izboljšuje, kljub temu pa je hipoteka iz preteklosti še zelo velika in je ne bomo tako kmalu odplačali - tudi zaradi tega ne, ker se javne »pijanke« dogajajo tukaj in zdaj, vodstvo organizacije pa (še) nima v rokah pravega orodja, da bi takšne izgrede strogo kaznovalo. Smeh je spremljal lanskoletni zlet na Nizozemskem (Foto: Gregor Gutman) Dober glas se hitro širi, slab pa še hitreje in še občutno bolj katastrofalne posledice pušCa za seboj. Taborništvo je vsekakor na dobri poti, vse pa nas Caka še veliko, veliko dela, odpovedovanja in zlasti zavedanja o tem, kaj je taborništvo. MOOT '96 Priprave za udeležbo na Svetovnem srečanju popotnic in popotnikov potekajo po programu. Organizacijski odbor je imel v sredo, 17. januarja, že drugi sestanek, udeleženci pa so vplačali dva obroka in s tem pokrili stroške tabor-nine na Švedskem, kjer so že dobili našo prijavo. Do zdaj se je na MOOT po po-datJdh iz Švedske prijavilo 69 odprav, kar predstavlja približno 3200 udeležencev, prijavilo pa se je tudi približno 300 domačih in 50 tujih elanov osebja, ki bodo skrbeli za nemoten potek MOOT. Pri nas je za zdaj prijavljenih približno 80 tabornikov in 25 katoliških skavtov. Naši udeleženci se bodo marca prvič srečali, takrat se bodo spoznali ter izmenjali svoja pričakovanja in občutke pred odhodom na letošnjo najodmevnejšo akcijo WO-SM. Natečaj za našitek odprave na MOOT Odbor za organizacijo odprave na Moot razpisuje natečaj za podobo našitka skupne odprave na MOOT. Velikost predloge naj bo 10x10 cm, znak naj bo poljubne oblike, ponazarja naj skupno odpravo, vsebuje pa lahko tudi elemente uradnega simbola MOOT. Pri izdelavi upoštevajte, da bo našitek vezen. Natečaja se lahko udeležijo vsi, najboljšo predlogo pa bomo uporabili za našitek odprave. Predloge pošljite do konca februarja na sedež Zveze tabornikov Slovenije, zraven pa pripišite svoje ime in naslov. Natečaj za naslovnico delovnega zvezka za MČ Komisija za program razpisuje natečaj za na- slovnico taborniškega priročnika Delovni zvezek 1 do 4. Naslovnica naj bi bila barvna otroška risba z motivom iz taborniškega življenja. Na risbi je lahko tudi ime risarja ali voda. Risba mora biti kontrastna, da jo bo mogoče računalniško obdelati. Na natečaju lahko sodelujete vsi, izdelke pa pošljite na sedež Zveze tabornikov Slovenije (Parmova 33, 61116 Ljubljana, s pripisom Za naslovnico DZ) na listu formata A4 do 5. marca leta 1996. Avtorja izbrane risbe bomo nagradili. Pripravil Igor Drakulic Kitajci zaprti trgovino z nacističnimi relikvijami PEKING - Policija je v Pekingu zaprla trgovino, v kateri so prodajali ponaredke nacističnih medalj v obliki svastike, zastav, plinskih mask, čelad, oblek in drugih simbolov tretjega rajha. Razkritje trgovine, v kateri je bilo skratka mogoče kupiti vse nacistične pripomočke razen orožja, je močno presenetilo tamkajšnje nemške diplomate. Eden od njih je izjavil: »Zadeva je zaskrbljujoča. V ozadju mora biti še kaj veC, sicer kitajska vlada ne bi tako silovito reagirala, temveC bi stvar kvečjemu zamolčala. Na Kitajskem se dogajajo Čudne stvari. Vemo, da v Združenih državah Amerike in Kanadi obstaja nekaj skrajnežev, nismo pa vedeli, da so tudi na Kitajskem.« Na televiziji so posredovali izjavo policistov, ki so oživljanje fašistične ideologije in reklamiranje nacističnih dobrin označili kot resno protizakonito dejanje. Za zdaj so kitajski policisti zavrnili posredovanje kakršnihkoli informacij o lastnikih trgovine in njihovih morebitnih povezavah z ameriškimi in evropskimi neonacističnimi skupinami. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X KNJIŽICA Z MOLITVAMI USTNOST ANIMALNEGA SKANJE DIVJADI Z NANEMOI/ USTRELITVE VERSKI POG-UVAR MUSLIMANOV UMAZANO MESTO NA CEM JAPONSKI FIZIK NOBELOVEC (LEO) DRAGO TRŠAR POT, CESTA (LAT.) USTNOST EKSAKTNEGA GL. MESTO BANGUDESA (DHAKA) AVTOR: MARKO DRESCEK HODNIK NA ZEL. POSTAJI OSTRA RESA NA KUSU NARAVNI GRADBENI MATERIAL INIGO JONES POTISKANA TKANINA LJUDSTVO OB BALTIKU PRVOTNI PREBIVAL. APENINSKEGA POLOTOKA SKUDOVNICA POČELO TAOIZMA OZVEZDJE SEVERNE NEBESNE POLOBLE OSEBA, KI VERUJE V VECBOGOV VEDAO LASTNIH IMENIH ZENSKA, KI PIŠE ESEJE PISANA TROP. PAPIGA TRAVNIK, TRATA ČLOVEŠKA GLISTA MESTO V JV. TURČIJI PODSTAVEK, STOJALO (STAR.) IVAN MINATTI MUSI ROMAR SKO MESTO INDIJSKI HRAST AMER. SKUD. COPUND EMA STARC KRAJ PRI OPATIJI IZSTOPANJE PREBAVIL 24. INI. ČRKA OTROŠKI GUS ZMIKAVT, ROPAR ŽIDOVSKI OTROK VRSTA IGRE PRI TAROKU ROMAN. MESTO VSAUD.ARABU FIN. ARHU IALVARI IVAN LENDL DAVID GARRICK SL SMUČARKA (NATAŠA) ODVAJALNO, ZDRAVILNO SREDSTVO FRANC. SKUDATEU (EDOUARD) DAN. IGR. NIELSEN ZAREZA PRI SODU ODPRTINA V STENI VRSTA RIBE LJUDO- ŽEREC AM. PEVKA BUSH POLIAMID. UMETNO VLAKNO PODOBNOST, SORODNOST ROMAN H. HABEJA MADŽ. PESNIK (KAROL?) NOBELU PREČNI TRAMIC KARL IMMERMAN SAD OLJKE UNITED STATES ANTON NANUT VEZNIK OCET, OCETNA KISLINA DEL FOTOAPARATA RASTLINA S STIRIOGUTIM STEBLOM SLOV. PISATELJ MERMOUA ZAVEZNIK PRAVOSLAV. SAMOSTANA SEDEŽ STARO GRŠKE FILOZ. SOLE BITJE V SHOUST. FILOZOFIJI / PREMAZNO SREDSTVO ZA LES, KOVINO >nn ‘SN3 ‘VOLS ‘MfUIO '3DV ‘vouvNisn 'OTV)tSI ‘SDt ‘NV ‘VATtO ‘ViVT ‘ON ‘VNOT ‘VMTTVN 'N01V)tN3 ‘TVaiNV)t 'ViSV ‘ATiA ‘Od ‘vzivnv ‘>£3017 ‘1VJ. ‘VTDt 'NOHVV 'V5taw ‘PD ‘OTVIS ‘sravNsv ‘VOVATI ‘vmsilasa ‘VmSVNONO Tsminod ‘OHAaaNnvN :OUABJOpOy\ :A3US3>I TV SPORED Četrtek, 1. februarja 1995 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Risanka: Barney Dnevnik Pri nas doma: Zgodovinsko nasilje... le bled spomin? (Ponovitev) ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Scandalo a palazzo (dram., Fr. ’83) m|ld Aktualno: Verdemattina M Dnevnik 1 iz Neaplja y Vreme in dnevnik y Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park Aktualne teme: II fatto Variete: Carramba! Che sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Potihoma ng Film: Mio figlio (’59) I (’82), Canzonissima 73 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 6.30 9.35 RAI 2 7.00 8.15 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 23.30 0.35 0.45 0.50 Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 II medico di campagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara . Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno Variabile - Oddaja o izletih in poto-j vanjih Vreme, dnevnik in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Lirika: Boheme (M. Fre-ni, L. Pavarotti) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte ^ RAI 3 12.00 12.15 13.00 14.00 14.45 15.00 15.25 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 23.15 23.30 0.00 0.30 1.00 Jutranji dnevnik, vreme Film: Non voglio modre (dram., ZDA ’59) Videosapere: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Me-dia/Mente, Znanstveni dnevnik Dnevnik Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Aktualno: Temporeale Dnevnik, deželne vesti Sport: Beli cirkus Dok.: Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska nočna kultura in vreme Fuori orario RETE 4 ITALIA 1 IT SLOVENIJA 1 EE Koper CANALE 5 Nad.: Valeria in Massi-miliano, 8.40 Un volto, ■ dne donne, 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11,15 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik BI? Nan.: Chicago Hope Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Un caso ancora aperto (dram., ZDA ’94) Ftjb Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Le piu belle Scene da un matrimonio Film: 11 commissario Lo Gatto (kom.. It. ’86, i, L. Banfi, M. Ferrini) Film: Il colpo della me-tropiltana (krim., ZDA ’74, i. W. Matthau, R. Shaw), 23.30 dnevnik Pregled tiska Ep sanke in nanizanke Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Baby League - Pic-coli campioni (kom., ZDA ’93, i. B. Reynolds) Film: Ma che siano tutti matti? (kom., ZDA ’82) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Ciak Nan.: Guerra dei mondi, 4.00 MacGyver Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Analisi finale (dram., ZDA '92, i. R. Cere, K. Basinger) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia # TELE 4 Videostrani Otroški program Uganke med nitkami Batman, 18. del ameriške nanizanke Ko ugasnejo luči, Ščurki - zgodba iz domačih logov Po domače Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Glive James, 2. del angleške dok. serije Parlamentarna križpotja Znanost od blizu: Barva, 1. del kanadske dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav V najboljših družinah, 17, del norveške serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Norec v množici, 6. del Tednik Posvečeno Elli Fitzgerald Nikar, oddaja o prometu Poročila Poslovna borza Umori, 14. del Poročila 17.45, 19.30, 22.05, 0,15 Dogodki in odmevi Film: Battuta di caccia Gospodarstvo Nan.: The Rookies Šport: La Barcolana Nad.: Carolina paura Gospodarska stran (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Fuga d’ amore Film: L’ uomo dalle due ombre (dram., Fr. ’70) TE Film: L’ uomo che cadde sulla Terra (fant., VB ’76) cg ! K Euronevvs Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 3. oddaja: »Antonio Vivaldi v Scuola gran-de di San Rocco« Vesolje je... Slovenski program Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani - aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Karaoke, zabavno glasbena oddaja SLOVENIJA 2 Euronevvs Tedenski izbor: Generacije znanosti Ljubljanica, reka, ki izginja, 2. del dok. serije Športna sreda Zakleta gomila, islandski film Norec v množici, 5. del ameriške serije Izigrati kralja, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Včeraj, danes* jutri Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Tok tok V žarišču Okus po zločinu, 5. del Mojstrovine, dok. oddaja Edvvard Albee, angleška dokumentarna oddaja Večer Jazza v studiu 1 Euronevvs HRVAŠKA 1 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1184. del Poročila Zimski izobraževalni program Baski Hrvati Otroška oddaja Risanka Ljubezen, 171. del serije Drevo spora, francoski film Otroški program Poročila Hrvaška cerkev v Rimu Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 45. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D. Poročila Smrt Jugoslavije, 3. del angleške dokumentarne serije Željka Ogresta in gostje Dnevnik Slika na sliko Trilček Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9,00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 1000, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13,20 Skušnjave miganja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; \L4.A5 O jeziku; 15.00 Evropska radijska zve- za; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9,45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Radionet; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni program. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofo- ne; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Barkovlje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Societa Polifonica S. Maria Maggiore; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10 -19.00 Rož -Podjuna-Zila. y Primorski dmmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI /v r „ _ SREDISCE 20 Četrtek, 1. februarja 1996 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Slovenija: Danes bo pretežno j. sno. Burja na Primorskem c oslabela. Najnižje jutranje ten perature bodo od -9 do -4, v z tisnih legah do -12, v krajih burjo okoli 0, najvisje dnevr od -4 do -1, na Primorskem do stopinj C. Sosednje pokrajine: Povso bo precej jasno. Burja ob J; ^hamUMHDslabela^^^^^^ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.26 in zašlo ob 17.06. Dan bo dole 9 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 14.32 in zašla ob 4.54. Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v 31.1 301^ Sia 6.00-7.00 24-uma maks. uma 92 74 128 - 105 209 68 . - 26 ■ - 60 71 109 SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin Cerkno 350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m' Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuaen, zjutraj bo predvsem na Primorskem veter se krepil občutek mraza. cm 90 90 50 110 45 10-30 280 75 Povsod, razen na Veliki planini in Lokvah, naprave obratujejo. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure; smudšCe Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje pri Žalcu do 18.30. Sankališča: Kranjska Gora, Krvavec, Liboje pri Žalcu in Katic. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Sori- ška planina. Roda, Cerkno, Logarska dolina Ulovka, Katic, Kope, Bovec, Lokve, Kranjska iC, Kope, Gora-Tamar in delno Vogel. Smučarski avto-vus: Mariborsko Pohorje. Kranjska Gora, pod Vogel, Rogla, Cerkno, Kobla in Kanin. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °c 500 m -4 1000 m -8 60 cm 1500 m -4 110 cm 2000 m -4 2500 m -5 180-270 cm 2864 m S,, M -5 Tveganje pred snežnimi plazovi se je povećah) zlasti v Julijskih Alpah, kjer je 3. stopnje, drugod v gorah pa 2. po petstopenjski lestvici. Predvsem nevarna so strma pobočja z nanesenim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov, posebno tam, kjer je zapadlo manj snega ah pa je novi sneg spihan. M. SOBOTA O -10/-2 a KRAT sr 9 GRADEC -12/-2 MARIBOR O -10/-2 ",3/-3 TR2IC -13/.2 OVIDEM -2/6 RTOR02 ZAGREB -s/o O V Sloveniji: Sprva bo povsod! jasno in zjutraj mrzlo. Popoldne se bo od zahoda pričelo oblačiti. Zvečer bodo v zahodnih krajih že rahle padavine. Obeti: V soboto bo oblačno z; manjšimi padavinami. Meja sneženja se bo postopno dvi-onila do 800 m nadmorske vi- SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE tf Indiji so kaste še vedno aktualne Žeja pa taka! BOMBAJ - Pred katoliško cerkvijo v Bombaju so postavili trimetrsko maketo ključavnice z miniaturnim Je-zuščkom, na zastor v ozadju pa so zapisali: »Pozdravljen Jezus, ki si se rodil, živel in umrl zunaj kaste.« Ključavnica pred bombaj-sko cerkvijo simbolizira nizek družbeni položaj dalitov, nižje kaste Hindujcev, ki je sprejela krščansko vero. Izključeni so namreč iz indijskega sistema kast, njihove zahteve po večjih ekonomske pravicah pa so ogorčile nacionalistične Hindujce. Bombajski kardinal Simon Pimpnta je dejal, da se daliti zavzemajo' za enakopravnost, saj vlada zavrača njihove zahteve z utemeljitvijo, da ne pripadajo nobeni kasti. Leta 1993 je indijsko vrhovno sodišče sprejelo sklep, po katerem naj bi skoraj polovica zveznih vladnih služb pripadala nižjim kastam in plemenom, med drugim tudi nekaterim krščanskim komunam. Pri tem niso upoštevali spreobrnjenih kristjanov, ki prihajajo iz nižjih kast in bi zunaj kastnega sistema lahko živeli bolje. Pimenta se sklicuje na primere iz preteklosti, ko je vlada omogočila delovna mesta pripadnikom sikhov in budistom, ki ne trpijo zaradi kastne diskriminacije. Veliko hinduistov mora zaradi pripadnosti nižjim kastam opravljati hlapčevska dela in iskati zakonske partnerje le v okviru svojega stanovskega razreda. Nekateri zaradi brezizhodnega položaja spremenijo vero, da bi se tako izognili diskriminaciji, ki je v Indiji kljub ustavnim določilom še vedno navzoča. V pretežno hinduistični Indiji 900 milijonov kristjanov predstavlja 2, 4, odstotka celotnega prebivalstva, sikhi dva odstotka in budisti 0, 7 odstotka. Vodja gibanja, škof Vincent Concessao, pravi, da so pri vladi najbolj ugodno zapisani hinduisti, sledijo jim muslimani in budisti, medtem ko vlada za kristjane nima posluha. Gibanju se je pred kratkim pridružila najbolj spoštovana kristjanka in nobelovka Mati Terezija. Petino-semdesetletna nuna je novembra vodila srečanje, kjer se je na skupni molitvi zbralo na stotine kristjanov, ki so zahtevali vladne službe in ljudi pozivah k miru in sožitju. Pozneje so se razširile govorice, da se je Terezija zborovanju pridružila le zaradi molitve, ni pa želela sodelovati pri političnem gibanju. Kljub temu je njena navzočnost povzročila bojazen, da bi gibanje utegnilo dobiti večje razsežnosti in vplivati na izid letošnjih volitev Predstavnik za politične vede na bombajski univerzi D’Silva je prepričan, da kristjani ne bodo umaknili zahtev. Novembra se je udeležil enodnevnega protestnega posta v Bombaju, kjer so jih napadli pripadniki desničarskih hinduistov. V znak protesta so snemali črne zastave s Sol in cerkva, v New Delhiju pa se je skupina demonstrantov privezala na križ. Urednik tednika Sunday je bil začuden, da se kristjani ne zavedajo negativnih posledic, ki jih bodo imele njihove zahteve za indijsko družbo, pri čemer se sklicuje na snemanje črnih zastav in domnevno omalovaževanje križanja. Bo že resi če je človek žejen, ga tudi ledenomrzla voda ne moti. Posnetek je iz Portlanda. (Telefoto AP) KRATKE Z OTOKA Neznanje pravopisa LONDON - S težavami angleškega pravopisa se ne ubadajo samo tujci: razhajanje med izgovorjavo in črkopisom povzroča težave tudi rojenim Angležem. Po ugotovitvah neke vladne agencije kar ena tretjina odraslih zagreši pri pisanju pravopisne napake tudi pri enostavnih besedah kot so occasionally in necessary. Najslabše so se odrezali mladi od 16 do 24 leta starosti. Kar polovica ne uspe pravilno napisati besede immediately, da bi bila mera polna se vsak sedmi zmoti pri glagolu to vvrite (pisati). Se slabše so se izkazali pri izpopolnjevanju zaposlitvenih formularjev, ker večino vprašanj sploh niso razumeli. Umri za komandno ploščo boeinga 757 LONDON - Pilot Roger Attenborough je doživel infarkt, ko je z boeingom 757 pristajal na letališču v Malagi. Kopilot je za las preprečil tragedijo, ker je pravočasno prevzel nadzorstvo nad letalom, ko se je njegov kapitan zrušil nad komandno ploščo. Po pristanku so le ugotovili, da je pilot umrl. Generalni direktor družbe Britannia Airlines Roger Bumell je povedal, da je bil Attenborogh ze 20 let pilot in da je pred šestimi meseci uspešno prestal obvezni zdravniški pregled. Nogomet na maturi LONDON - Na britanskih licejih bodo lahko na prihodnji maturi dijaki spregovorili tudi o nogometu. To je sklenila posebna komisija pri ministrstvu za šolstvo. Dijaki so s sklepom zelo zadovoljni, precej manj profesorji, ki so prepričani, da bo to negativno vplivalo na znanje dijakov. Se najmanj pa so zadovoljni univerzitetni profesorji, ki bodo na univerze dobili nogometne izvedence, take »strokovnjake« pa kot kaže ne potrebujejo. Blairovi laburisti brez brade LONDON - Po zmagah nad sindikalisti in notranjimi oporečniki se je sedaj britanski laburistični voditelj Tony Blair lotil enega od status symbolov britanske levice, saj je svojim ljudem ukazal, naj se obrijejo. Do tega sklepa je Blair prišel, potem ko so mu izvedenci za javno mnenje dokazali, da med naprednimi volilci brada ni priljubljena. Konservativci niniajo teh problemov, ker med svojimi volilci prevladuje mnenje, da so brki sprejemljivi. Seveda tudi konservativci nasprotujejo bradam, ki po njihovem preveč spominjajo na sicilske mafijce.