Leto 3 DECEMBER - GRUDEN Štev. 12. MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO Za uprave: Anica Krulc Albin Medved V sebina: Za uredništv»: Franci Medved Marijan Košen Voščilo . Sveta noč, blažena noč . Sveta noč (SeIma Lagerlof) . Jezušček ji je pomagal (Vrhovčan) . 0 materinem jeziku (Gdč. Lojzka Verbič) . Sv. fiedoba v Lucci (Selma LagerlSf - gdč. Verbič) . Glas Mladine: Moja pot v Ameriko(Jaki Toni) . Pismo (Darke Medved) . 3aragova proslava (Anica Krulc) . Naš obisk benediktinskega patra Eolmarja(Rev. S. Dolšina) Dve zgodbici z eno uganko (P. Bernard OFM) . Le v svobodi je veselje (Vrhovčan) . . Voščilo (Vrhovčan) .. Prigode nagajivega Bobija. 153 154 155 158 159 lbo .163 .164 . 166 .167 .169 .170 .170 .171 ************** Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Biwabik, Minn. Naročnina: Celoletna $1.50 Polletna $1.00 želita vsem naročnikom tn sotrudnikom ! uredništvo in upravo m Kje in kako je nastala ta avetovno-znana pesem: Bilo je v letu 1818 na sveti večer. Sneg je na debelo pokrival utrujeno zemljo. Še vedno je snežilo, kakor da narava tke za praznike zemlji debel bel kožuh. Župnik Jožef Mohr iz Oberdorfa je sedel v svoji sobi pri pisalni mizi. Vesel plamen je pra¬ sketal v peči in razširjal prijetno toploto po so¬ bi. Gospod župnik je držal gla.vc med rokami in nekaj tuhtal. Tako je bil zamišljen* da ni niti opazil svojega prijatlaja-učitelja Franca Gruber¬ ja, ki je stopil v sobo in voščil "Bober večer". Ko je gospod župnik odložil pero, tedaj šele je zagledal starega gosta: "0, dober večer, Franc. Nič v s nisem videl." "Gotovo ste zopet kaj lepega napisali, gospod župnik?" Duhovni gospod je vstal in stopii k oknu, da bi ujel Se nekaj izgubljajoče se večerne svetlobe. V skrivnostem mraku nastopajoče božične noči je 6 ospod župnik bral: "oveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč.*, Ko je prebral, je učitelj Gruber presenečen vzkliknil: "uospod župnik, to je zares čudovita božična pesem." "Sedaj ste vi na vrsti, gospod učitelji Na¬ redite pesmi melodijo!" Gruber se je vsedel h klavirju in čez nekaj časa sta že oba z gospodom župnikom pela vedno le¬ po božično pesem: "Sveta noč, blažena noč." — Drugi dan jo je znal že vsak človek v Oberdorfu. ti - bo - SEIMA LA^tALOF £ f- 4 ? je do odšel v koče je "Ljudje ho¬ tena mi da se ekoč je bil mož in ta mož temne noč ognja iskat. Od koče šel in potrkal na vsaka vrata, žji, pomagajte miJ" je prosil, je pravkar rodila in zakuriti moram, ogrejeta mati in detel" a bilo je pozno v noč in vse je spalo. Nihče se mu ni oglasil, kož je godil in ho¬ dil* Naposled je v dalji zapazil svit ognja. Krenil je v tiso smer in videl, da gori na planem. Trop belih ovac je spal okrog in star pastir je sedel poleg ter pazil na čre¬ do. Ko je pispel mož do drobnice, je zagle¬ dal tri velike pse, ki so spali pastirju p»d nogami. ^Cb njegovem prihodu so se vsi trije zbudili na široko odprli gobce, ko da bi hoteli lajati. Vendar ni bilo slišati gla¬ su. kož je videl, kako se jim je ježila dlaka na hrbtu, videl, ka¬ ko so se jim v svitu bleščali ostri zobje in kako so planili nadenj. Začutil je, da ga je eden popadel' Sa nogo, da je drugi hlastnil po roki, da mu je tretji obvisel na vratu, a čeljusti in zobje jih ni¬ so poslušali in mužu se ni nič zgodilo. Tedaj je hotel dalje, da bi si vzel, kar je potreboval. Ali ovce so ležale tako na tesno druga pleg druge, da ni mogel naprej. In mož je stopal živalim po hrbteh do ognja. In ne ena se ni zgani¬ la, ne ena prebudila. Že je bil mož domal pri ognju, ko je pastir pogledal. Bil je čemeren starec, osoren in trd do vseh ljudi. Ko je videl neznanega človeka, je prijel za dolgo, ošiljeno palico, Id. jo je navadno dr¬ žal v roki, kadar je pasel, ter jo zalučal v moža. Palica je lete¬ la naravnost proti njemu, a preden ga je zadela, se je ognila in odbrnela mimo, daleč prek. ravni. Mož je stopil pred pastirja in mu dejal: "Prijatelj, pomagaj - ipc niJ Daj mi ogorek ognjal Žena mi je rodila, zakuril bi rad, da ee ogrejeta mati in dete." Pastir bi bil narajši rekel ne. Ko pa se je spomnil, da tujcu pni niso mogli škodovati, da ovce niso bežale pred njim in da palica ni podrla, ga je obšla tesnoba in ni si upal zavrniti prošnje. "Vzemi, kolikor ti je tretja!" je dejal. Toda ogenj je bil že sko¬ raj ugasnil, polen pa ni bile več in tudi vej ne, samo velik kup zer- javice je še tlel. Lopatice za žerjavico pa tujec tudi ni imel , da bi bil mogel odnesti žareče ogorke. Pastir je to videl pa je dru¬ gič rekel: "Vzemi, kolikor ti je treba!" Bil je vesel, da mož ni mogel odnesti ognja. A glej, tujec se je sklonil, nabral živih ogorkov in si jih zdeval v plašč. In ogorki mu niso opekli rek, mu niso osmodili plašča, odnesel jih je kakor orehe ali jabolka. Ko je hudobni pastir to videl, se je začudil v srcu, češ kašna noč je neki to, da psi ne grisejo, da se ovee ne plaše, da palica ne pogaja in ogenj ne smodi. Poklical je tuca nazaj in mu dejal: "Kakšna noč je to in kako da so vse reči -usmiljene do tebe?" "Če sam ne vidiš," je cdvrnil mož, "ti jaz ne morem povedati. - 157 - In hotel je iti svcjo pet, da 'Di zanetil ogenj ter ogrel ženo in o- troka. Pastir pa si je mislil: "Ne pustim te izpred oči, preden ne izveip, kaj vse to pomeni." Vstal je in šel za njim prev do kraja, kjer je prebival. Tedaj je videl, da tujed niti koče nima, ampak, da mu ležita žena in otrok v skalnati votlini, kjer ni bilo drugega ko gole, mrzle stene. Pastir je pomislil, da bi utegnil ubogi črvi¬ ček zmrzniti. In čeprav je bil trdega srca, ga je vendarle ganilo in sklenil je pomagati. Snel ci je torbo z rame, vzel iz nje mehko belo jagnjičevinc in jo dal tujcu, da bi položil otroka nanjo. A kakor je pokazal, da je tudi v njegovem srcu prostora usmil¬ jenju, so se mu odprle oči: videl je, česar detiaj ni mogel videti, in slišal, česar dotlej ni mogle slišati. Okoli njega je stala go¬ sta množica angelcev s srebrnimi krili. Vsak je imel gosli v ro¬ kah in vsi so na glas prepevali, da se je nocfcj to noč rodil Zveli¬ čar, ki bo svet odrešil- Tedaj je pastir spreumel, zakaj so bile tisto noč vesele vse stvari in niso mogle nikomur škodovati. Angelci pa so stali ne le okrog njega, vsepovsod jih je videl. Sedali *c tudi v votlini, se¬ deli po hribu in letali pod nebom. V gostih trumah so prihajali po poti, se gredeč ustavljali in se ozirali na dete. Na vse strani je donelo veselo vriskanje in petje in sviranje. In vse to je videl pastir v temni noči, ko ni mogel drugaSe nič razločiti. Od veselja, da je spregledal, se je zgrudil na kolena in hvalil Boga. - 158 - Vrhovčan: JG L U ‘dG. j4 Snežec beli naletava deklica po mestu tava si izložbe ogleduje, zraven milo pa zdihuje, "Vse samo za bogatinel Revež pa požira sline. Saj ne maram za igraje, tudi ne za mastne krače, rada bi le kGŠček kruha, mamica težko že kuha, nima dati več kaj v lonec, vse zaloge je %e konec, Zdaj je reva še zbolela 'S lAOM/\Q/\L J atek tudi je brez dela. Danes, ko se vse raduje, v naši hiši je najhuje." "Kaj zdihuješ, moja mala? K^kor vidim, si jokala. Kitr* solze 'si obriši, gost bom danes v tvoji hiši* Božje Dete, Dete zalo, mene k tebi je poslalo, da osrečim tebe, mala, ker si starše spoštovala, ker si vedno pridna bila 'in goreče si molila." i 5 9 - V novemberski številki MINNESOTSKEGA ZVONa sera vara, dragi meji, pripravila lepo pripovedke c sveti podobi v Lucci. Švedska pisate¬ ljica SeIma Lagerloff jo je spisala, iz nemškega prevoda pa jo pre¬ stavljam za vas. Zanimivost v tej pripovedki je dobesedni govor, ki ga ta pisate¬ ljica tako pogosto uporablja. Dobro poglejte, kdaj ga rabi in v ja¬ nuarski številki MINNESOTSKEGA ZVONA naj mi Sdc izmed vas pove kar ve o njem, kako pravimo tistima dvema vejicama, ki stojita pred njim in ob koncu, če pa zna kdo napisati pismo ali kako kratko povestico, naj napiše za ZVON, seveda - naj uporablja kolikor mogoče dobesedni go 4 * * v or« Enkrat sem vam že omenila, da poglejte zlasti večji, kako lepe članke priše v AMERIŠKI DOMOVINI pisatelj Karel Mauser. Ste morda brali lepo Zormanove pesem za zahvalni dan? Gotovo se čudite, kako lepe piše, nekateri izmed vas pa še gkoro ne znajo več napisati pi¬ sma v slovenskem jeziku. Kaj pa AMERIKANSKI SLOVENEC - ali prihaja k vam? če ga imate, preberite zvečer cb sobotah skupne prelepo duhovno misel, ki jo piše naš Prevzvišeni. če sem še tako utrujena koncem tedna, pa tega ne pozabim, to je zame nedeljska pridiga. G. p. Bernarda Ambrožiča tudi poznate. Tako lepo piše o Rabin- dranatu Tagore. Je Ude izmed vas že kaj bral o njem? Ali piše pe¬ smi ali povestice? Napišite v pismu, ki ga oddajte uredništvu ZVONA. G. p. Bernard je pre 30 leti urejeval in pisal v Orliča; - ta je bil namenjen za najmlajše telovadce. Vidite, tolko lepega je napisanega., da bi Kmalu prezrla prelepi koledar, ki ga je izdal mesečnik AVE MARIJA. Take lep je, po vsebini in slikah. Vsa čast g. uredniku pi Baziliju in njegovim sodelavcem. Pa naslovna stran vam je gotovo tudi všeč? Narisal jo je g. arhitekt Dmšan Svetlič, ki je že toliko lepega pispeval za naš Zvon. Gotovo iou ste opazili oglas njegove hčerke, Brede, ki je tudi že večkrat pisala v ZVONU. Na domu v iviilwaukee pa ima ob večernih urah toliko posla, da sem se kar začudila ob zadnjem obisku. Ne veste, koliko lepega je najti v Bredini delavnici: vaze vseh oblik, krožnike, kipe, šatule in vse nariše še sama ali pa njen očka. Tudi mama poma Q a in kar ču¬ dno prime človeka, ko vidi, s koliko vnemo in veseljem de ?\ ta druži¬ nica, ki je res narodno zavedna. Boste kaj naročili pri Bredi? Ne bo vam žal. Breda obl skuje "High ochool" v milwaukee in pri njih do¬ ma govore le slovenski,, pa je vendar Breda med najboljšimi za angle¬ ščino v šolii. X sklepu še tol Vem, da boste imeli o božiču lepe jaslice, ne pozabite na prele¬ pe slovenske običaje na sv. večer. Zame so tc najlepčf.. spomini vsega življenja, Želim vam vsem prijetne urce ob jaslicah in nmogo svetega božičnega veselja* Prihodnjič vam bo pa povedala, kako je napredoval Budgie v zna¬ nosti slovenščine in angleščine, Kar čudili se boste. - Ravnokar se je oglasil: ti, ti* tii — selma la^erlofp (nadaljevanje) POSLOVENILA J LOJZKA VLRK Besed je že dolgo gojil prav na tihem željo, da oi mogle dobiti v kup zemljišče, ki je mejilo na njegovo posestvo, zato je bil ponud¬ be zelo ves&l. Ker pa je bil pošten in dobrega srca se je zanima}, od česa bosta živela stara dva, ko bosta prodala to imetje. Povedala sta mu vse ob sveti podobi, o kateri je govoril menih. Kmet pa je dejal: "Dolgo sem si želel imeti ta kos zemlje, pa ga ne maram, ko slišim, kaj bosta naredila c denarjem. Več ko trideset let sta bila moje dobra soseda, s katerima sem živela v prijateljstvu, zato vaju nočem spraviti na ta način v nesrečo," Šele, ko sta soseda grozila, da bosta ponudila 6Voje imetje dru¬ gemu sosedu, je pristal na to in takoj izplačal 30 goldinarjev za vse. "Poglejta semkaj, tu je denar," je rekel, "pa glejta, da mi ne - lol - bosta nekoč očitala, da sen vaju opeharil, če vama ne bo preostaja- lo nič drugega, kot prosjačiti od hiše do hiše miloščine." "Ljubi sosed," je rekla žena, "kadar se bomo zopet videli bova imala storkat več goldinarjev nego danes. Zakaj bi morala oiti poten vam v breme ter beračiti?" "Torej," je rekel kmet in se smejal, "vidva sta tako nespametna in zabita, da se res ne splača govoriti z vama kaj pametnega. Poja¬ snita mi zdaj samo to, kaj nameravata?" "Kaj nameravava," jo ponovil stari mož? "Ljubi sosed, kaj naj pa storiva dsrugega, kot da bova šla z najinim darom v Lucco in tam položila denar pred podobo Križanega." "Resnično, jaz mislim, da bi bil menih čarovnik, ki vama je zme¬ šal glavo," je rekel kmet zelo znejevoJjenw "Kako si domišljata, da vama more sveta podoba poplačati na ta način? In zakaj naj bi bilo ravno vama pomaga.no na ta način, vsem drugim pa ne? Poglejte, jaz i- mam hčerko, ki leži več kot eno leto bolna. Kc bi vidva vedela, ko¬ liko sem zanjo daroval sveti Rozaliji v Palermu in tudi drugim svet¬ nikom. Pa mislita, da mi je kdo pomagal? Ne, nihče izmed svetnikov ni niti z mezincem mignil zanjo. Kmalu so bo ločila od mene in potem je zamae življenje brez veselja." Ko je to povedal sosedoma, je že pomigal z roko v pozdrav ter hitro odšel v hišo, ker se ni hotel vpričo njiju razjokati. Oba sta za trenutek obstala in zrla za njim. "Da, to je res, da nihče ni brez skrbi," je rekla žena in si o- brisala oči* "Ne pozabi, ljubi moS, da bova sveto podobo prosila naj našega soseda pouči, zakaj njegove molitve niso uslišane. Dober mož je in res zasluži, da bi mu ljubljeni otrok ostal pri življenju." Stara dva sta se še ljubko poslovila od starega osla, ki jima je bil v veliko oporo v življenju in preostajalo jima ni drugega, kot nastopiti dolgo pet v Lucco. Ker pa za nobeno ceno nista hotela pritakniti denarja, ki sta ga debila od soseda, jima ni preostajalo drugega, kot da sta prbsila pri dobrih ljudeh za hrano in prenočišče. To potovanje torej ni bilo prav nič udobno, pa vendar sta se prdbjla brez posebnih težav in pri¬ šla do Mesine, kjer sta pa morala najetfc ladjico, ki jih je pripelja¬ la čez morsko ožino, ki leči Secili]jo cd celine, Kc sta prišla v pristanišče, sta takoj zagledala ladjico, ki je bila določena za pet- nike, ki so hodili peš in niso imeli posebne pritljage. Talcoj sta hotela vstopiti, pa ju je brodnik odklonil. Brodnik je bil priklenjen na čoln kot suženj in je zahteval za vsakega pol goldinarja za prevoz. Prav nezaupno je pogledal pobožna led. - popotnika, ki sta prišla ravno v najhujši opoldanski vročini v pri¬ stanišče. Ta čas je smel kaznjenec nekaj ur počivati. "fcoj prijatelj," je rekel ubogi mož. "Opazil ser:, da. naju pri¬ števaš beračem, ki nočeta priti na drugi breg, ne da bi kaj plačala. Pa to ne drži. Mdva sva na poti v Italijo, da bova obrestovala nar jin denar in ko bova i^rišla nazaj, bova tako bogata, da. bova lahko plačala 5 goldinarjev, če boš zahteval. Pomagaj nama samo zdaj, ne bo ti žali" Suženj je dvignil glavo, ju bežno pogledal skozi na pol priprte oči in se spet vlegel. Vidva pa rea izgledata, kot bi imela res kaj denarja obresto- vati." "Kakor resnično živim," je rekel ubogi mož, "nimam manj nego 30 goldinarjev v svojem mošnjičku. Pa tega denarja se ne smem dotakni¬ ti, ker je namenjno za tistega, ki vse, kar mu kdorkoli da povrne stokratno." Voznik je sočutneje dvignil glavo. "Kdo pa je oni, ki stokratno poplača?" je vpraša, "Kdo naj bi bil drugi kot sveta podoba v Lucci?" je zaklical mož. Suženj je izbruhnil v ^renko čuden smeh, "Povedal vama bom ne¬ kaj. Meni je od višjih ukazano, da moram od vsakogar zahtevati za prevoz pol goldinarja. Zdaj v prostem času pa imam pravice, da vaju prepeljem brezplačno. Pa ne zahvaljujta se mi za tc, zakaj bilo bi mnogo bolj usmiljeno, če vama ne bi pomagal, pa mi ni na tem, da bi se izkazal kot usmiljen človek, zato bosta prišla v Italijo. Kt 00- sta tam, bosta našla tudi pot v Lucco in izprevidela bosta, kakšnim goljufom sta nsaedla." Pomigal jima je naj stopita v čoln. Na vsej vožnji ni spregovo¬ ril z njjma nobene besedice. Ko pa so bili že blizu kopnega je začel iznova s svojim bridkim govorom. "Ker tako trdno zaupata, da vama bo ta podoba pomagala, vama povem, da nihče od mene, ki sem tu prikovan, ni poslal toliko molitev k nebesom, Moral bi bil najti pomoč, ker ne sedim tu zaradi kakega prostopka, ki naj bi ga bil zakrivil, temveč, vsled krivično obsodbe. Svetniki, ki imajo toliko zaslombe v nebesih bi morali pomagati v tem slučaju. Pa ne opažam prav nič, da bi kate¬ remu izmed njih bilo na tem, da bi kaj storil zame." Ko Bta tujca zapustila bred in šla na breg, je pripomnila žena, da je svet poln bolečin in nesreč. "Pes je," je pritrdil moč. Misli na to, ljuba žena, da ne sme¬ va pozabiti, tor vprašati sveto podobo, zakaj ta mož ni uslišan, da bi - 163 - bil svojih težav rešen." Ubrala slapot proti severu in potovala tedni in mesece dolgo. Slednjič sta prišla nekega dne proti večera v mesto, o katerem sta slišala, da je Lucca. "Ljubi moč," je rekla stara žena, ko sta stopila skozi mestna vrata,"kako sem vesela, da sva na cilju najinega potovanja. Če si mojih misli, pojdiva takoš v stolnico. Nimam miru, dokler ne ugle¬ dam svete podbe." (Dalje prihodnjič) ""•"•Palermo je mesto v Siciliji. Lucca je mfestw v Italiji. trajnih prošnjah sem dobil vse potrebne dokumente za na pot. Ko pa je prišlo sporočilo cd Jugoslovanskega dercputa, da imam že plačano karto in rezervirano mesto na avijonu, sem se s starim atom, ki me je spremljal, takoj odpeljal v Zagreb. Dne 1P. novembra sem se ob 10 uri zjutraj odpeljal z avijonom iz Zagreba. Bilo je megleno jutro. Ko smo se dvignili nad meglo, ki je pokrivala zemljo, se mi je zdelo, kot da smo nad veliko zasneženo ravnino. Po štiri' in pol urni vožnji smo pristali v Frankfurtu v Nemčiji. Tam so nam pregledali dokumente in nam dali bone za hrano. Sli smo v restavracijo in počakali novega avijona, ki nas je odpeljal v Amsterdam na Holandskem.. Ko smo prišli nad mesto je bila noč in je bilo vse mesto razsvetljeno. Največje hiše so bile majhne kakor igračke. ? ^imsterdamu so nam spet pregle¬ dali potne papirje, potem pa nas peljdi na avijon, ki je bil namen¬ jen v New fork. In čez eno uro smo že odleteli čez ocean proti New Foundlandu. ivled potjo smo se še enkrat ustavili, da smo dobili ben¬ cina. Na New Foundlandu smo prišli zjutraj. Zopet smo dobili bone in odšli smo v restavracijo, čez dobro uro smo se pripraaili za pot v Hew York. Toda preden smo se dvi & nili se je avijonu pokvarilo pre¬ dnje kolo in ostati smo morali v Kan&di, dokler ga ne popravijo. Okro fc poldne pa smo se spet dvignili in čez nekaj ur smo bili nad Kew Yorkom. Par ur smo morali krožiti nad letališčem, ker radi goste megle nismo mogli pristati. Končno pa smo se le spustili na letali¬ šče.. Tam je bil spet carinski pregled. Ko je oilo vse končano me je pričel iskat očka in me odpeljal na moj novi dom in se je tako začelo moje. življenje v nmeriki« Jaki Toni, dijak, Nevv Tor k. Opomba uredništva: Jaki Toni nam je poslal tudi svojo sliko, toda v tej številki nimamo slik, ker tiakar ne bi dovršil dela pred božičem. Sliko bomo objavili prihodnjič. Spoštovani g. Vovk. 1 Gotovo si mislite, da sem len, ker se Tam šele sedaj zahvaljujem ■za Vaše tako lepe besede v MIHNESOTSKEm ZVOiTJi Malo je res -frudi le¬ nobe vmes, vendar pa sem še premalo obiskoval šolo, da bi se čutil sposobnega pisati. Če bi mi besede tako lepo tekle kot Vam, bi bilo to precej bolj enostavno. Prvo se Vam najlepše zahvalim za Vaš dopisi Le škoda, da nismo bliže, da bi se kedaj osebno kaj pogovorili. Jaz in ostali Slovenci tu na Batavi zelo progrešano enega takega g. Vovka, ki bi naše duše vodil po ^poti v nebesai Imamo duhovnika, ki je porrodu Ceh, ki nam •pove včasih nekaj tudi v svojem jeziku, toda najlepše zveni in naj¬ globlje v srce sese domač materin jeziki Ker menite, da Vas zanima, kakor tudi čitatelje IvilHKLSOTSKEGA ZVONA kako je v domovin, bom povedal še malo o tem, V šoli smo bili otroci v veliki večini proti naukom, ki so nam jih vsiljevali, namreč naj ne hodimo v cerkev in h krščanskemu nau¬ ku, ki je bil v cerkvif V mojem razredu nag je bilo kakih 30 a smo razen štirih vsi redno hodili po potih, ki nam jih je kazal naš g. J-65 - župnik. Tudi odrasli ljudje so pridno hodili k službi božji, baje v večjem številu kot pred "osvoboditvijo"! Da so preganjali duhovnike in druge dobre ljudi so Dili prav pogosti slučaji. Tudi naš gospod žttpnik je moral večkrat na razna zališevanja in plačevati kazni le zato, ker je hotel ljudem dobro. Tudi izlete so prirejali, toda jaz se jih nisem udeleževal. Sel sem z mamico na Brezje, na Zay J iz in še na druga božja pota. Lepe je bilo! Precej sem se privadil tu, posebno, ker sem z mamico vred vedno želel, da bi bili z atkom skupaj, tdda vedno se še rad spomnim na domači kra^ in znance, ki tam živijo. Smo sicer v poštni zvezi, a je moja in radjih staršev velika želja, da bi v domovini zavladala prava svoboda, kajti s svobodo bi se nam odprla pot za vesel povratek domo'i Da pa bi to čim preje prišlo, pa vneto prosimo Boga! Drugič morda še kaj, a še veliko bolj veseli bi bili mi vsi, če bi nas enkrat osebno prišli pogledat - saj smo kanadski Medvedje ravno tako pohlevni kot ameriški. Mojim najlepšim pozdravom vsem zvonarjem, posfebno pa Vam gospod Vovk se pridružujeta tudi ata in mama« Vaš vdani Darko Medved - ICO - Anica Krulc Zadnjo nedeljo v novembru sroo imeli na Gilbertu Baragove proslavo* Udelžb-a je bila kar dobra, čeprav je bil to prvi sestanek novodešle zime v mrzli Minnesoti, ki n.an je letos dolgo prizanašala s o snegom, Prva točka je bila deklamacija "Baragovo slovo od domovine," Prav lepa. stvar za začetek, ker nas je tako že kar nekake uvedla v Ba¬ ragove delovanje ned Indijanci v nmeriki. Potem je pa eden od naših nalija Indi jaškov podal premiljevanje v katerem je izpraševal Vsemo¬ gočnega Očeta zakaj dopušča Indijanski narod izumirati, zakaj nekateri beli sovražijo Ineijance in zakaj DoDri Oče ne pošlje raisjonarja* ki bo skrbel zanje kot Baraga. Pevski zbor je zapel "Z 6 cdnja Danica”, oledila je š^ ena dekla¬ macija in prošhja k Baragi naj se ozre na slovenske girče, razdejane cerkve in podrte križe, na tisoče grobov po gozdovih. Bila je zares lepa, Baraga je bil tudi te prošnje gesel. Nato prizorček* Slovenski fantič se jezi zakaj Slovenci nimamo nobenega svetniki 1 .. Ko v 3veti jezi sam sebe sprašuje, če smo res ie rod pijance®, kakor svet t*4i, priptopi prijatelj in ga potreplja po rani in reče; "Zadeva ni tako huda, saj imamo že vsaj dva svetnika* Barago in Slomška." K njunemu pomenkovanju kako bfc, ko bo Baraga prištet svetni¬ kom;, se pridruži Indijanček, da naj ne delata računa brez krčmarja, ker Baraga je "naš". Po kratkem prerekovanju čigav je, sklenejo, da Baraga pripada vsem. Podaje si roke in enoglasno spregovore: "Škof Baraga je naši" - Vsi ljudje so bratje Gospoda Jezusa, tako je Ba¬ raga učil. Zadnja točka je bil prizorček "Naše male modrujejo". Te deklice so sklenila, da pojdejo vse v misijone. Ena bo kuhala, ena bo šiva-* la, ena bo za učiteljice, ena bo pa za mamo in bo skrbela zanje če bodo bolni. Je bilo res prijetno gledati kako so male navdušene za misijonsko stvar. Po končanem programu smo gledali slike iz kra;)ev kjer je deloval Baraga, in tudi nekaj iz obiska pri starem slovenskem misijonarju Ho ln ar ju. Poslušali smo misijonarja, luko je molil Zdrave Marijo po Indijansko in njegov razgovor z obiskovalci z Železnega okrožja. Imeli smo prav lop popoldan. Bili smo veseli mi ln gotovo tudi Baraga. Naj Bog da, da ga bomo kmalu častili kot svetnikai 167 - Rev. Stanko Dolžina Pozvonili srr.o pri samostanskih vratih. Frijazen pater pride od¬ pirat, Seveda je dobre poznal Elcvenca Pathra Ho In arja* Kmalu je prišel s pilico. Pri vsej svoji visoki starosti, se zdi, da je ne rabi; jo nosi s seboj zaradi ineoitnosti. Ni bilo treba dvakrat reči, da sno Slovenci; že smo videli ponos na njegovem častitljivem obrazu. Predstavili smo se mu. Lene se je še spomnil, drugih že ni videl, pa jim tudi zaupal ni, ko se je pošalil: "ote nabriti in vseh muh pol*«« ni j" No saj se ni zmotil. Saj poznate vse štiri? Francija, Binetjja, Staneta in seveda tudi VilkotaJ "Nam boste kaj povedali o Vašem srečanju s Fathron Pircem", smo silili Vanj, Vilko je brž nastavil svoj "tape Pecordcr", d, je lovil gorenjsko narečje spoštovanja vrednega misijonarja* "ki ne teče prav gladke", se je opravičeval, pa vendar upal, da mu bomo dali korajže« "Čisto lepo govorite; še nič niste pozabili, pa 5e toliko le ste od demaj" Dobro se mu je zd*_lo. In je začel s pripovedovanjem spo¬ minov iz mladih let, ko je še čisto mlad smrkavček hodil streč pri maši in stregel tudi misijonarju Pircu. Da se še spominja, kaj mu je dejal? "Fant če misliš kdaj iti v misijone, pojdi v Severn* Ameri¬ ko med rdeče Indijance.««" P*tern je s ponosom govoril o Indijancih, kolike let je med njimi delal, koliko naracij indijanskega jezika je govoril, da samo on še zna nekatere in podobno. Govoril v lepi gorenščini, stal ponosno zravnan, uči uprte v daljavo-v kot da bere tam, kaj se je zgodilo pred skoraj sto leti, pribijal dejstva's palico ob tla In z glasom dajal poudarka, važnim besedam, ^pk je Father Holrnar?- trda slovenska ^rča, preizkušena, vztrajna, pa, polna dobre volje,- lepih dovtipov, dobrega srca. koč, ki zasluži, da še mu vsak odkrije v spoštovanju njegove osebnosti in njegovega'. se postavimo pred foto aparat. Ni se branil. Kar rad je stopil fen na sonce, in marsikatero špasno rekel pa račun fotografa Vilkota, ki spet ni gladil kot je hodil, samo, 8.a je dooil moža s pravega konca in prav osvetljenega. Da, bilo ga je zanimivo poslušati. Predno je odšel po stopnicah med zi¬ dovje, je spet eno šaljivo zaokrožil, potem ko smo mu obljubili, da'mu bomo' poslal, ps eno sliko od vsakega posnetka. Nasmejanih e- brazcv smo sedli v razgret avtomobil in šli e ledat pokopališče, ivia- lo proti jugu leži, med slovenskimi smrekami. Seme prinesene od tam je vzklilo, in danes koša-to’- ve jev je objema tihe grobove trudnih trpi- noy.,>„med njimi . tudi Sl-ovencev (enega opata) in čakajo vstajenja. Blažen mir na : tistite-ajissi - mrtvih.' . -d Lačni smo bili~ : kfc--kAic-piišli k Sv. Jožefu, nazaj e rede proti ot. Claudu. ~ Težko smo čakali*ha-juho v novo preurejeni restavraciji. '±‘- ikenda • s©- ljudje kai 4 gledali,' kako kranjski fantje hitre pospravijo kar ,:je .na miži,v-kadar so lačni. 1 £es, teknilo nam je. V miru smo potem . ogledovali•samostan Sester Benediktink pri Svetem Jožefu. Najbolj nas je prevzel pogled na cerkev. Je res mogočna hiša, kjer molijo pobožne neuie noč in dan. Notranjščina je še prav posebno lepai V--Ameriki‘še nismo videli tako lepe cerkve, je Vilko pripomnil. Sestre so se nam ždele kot čebele v panju. Pravi kraj dela in moli¬ tve, ker je geslo njihovega reda: Ora et labora - moli in delaj.' S polnim aparatom posnetkov vsake vrste smo obrnili proti severu. Zadonijni. .z dnemocm smo zaiokrožili nekaj narodnih prav po kranjsko. Nihče nas ni slišal. Ne Father Holmar in tudi Father Pirc na, čeprav smo se. spet peljali mino njegovega spomenika proti Brainerdu. Naj¬ rajši bi šel z njimi naprej, ko smo se utavili pred cerkvijo sv. e Frančiška Asiškega na Brainerd. V zadnji košček filma, je g. Kuntara stisnil še našo veliko cerkev in z njo odbrzel domov, da razvije, k r je na poti po misijonih nabral, koralo je biti pozno zvečer, ko so Ferkuljevi in kedvedovi poslušali, kar so jim imeli fantje povedati o misijonski poti po Ldinnesoti. . ; ' V" (Konec) - log - DVE ZGODBIC z eno uganko K* sem bil star pet let ali tako nekako, sem postal pastir, Pa- sei šem našo čado. Na paši sem na čado večkrat pozabil. Ona je ime¬ la svoje špase, jaz pa svoje. Doma so pa samo mene učili, kako je treba ravnati na paši. čade niso jemali v šolo. Včasih so mi nate¬ gnili lase, po navadi mati. Da bi zlezla skozi lase vame pastirska moč, so dejali. Drugič so mi očitali, da imam še zelo reven nos, ko ne znam izvohati, kdaj je treba zavpiti na Čado. In tako dalje. Kmalu je začela hoditi z menoj na pašo tudi mala sestrica, ki je pobirala prve besede. Pa je bolj pazila na čado kot jaz. Nekoč je Čada spet imela svoje špase, jaz pa svoje. Sestrica je začela peti proti meni in Čadit E, NO.’ Lase..«kOČ-..REVEN NOS... EH, GADA, EHl To je ena zgodbica. Druga je ta: Lansko leto sem srečal dečka, kJf ga je strašno glava bolela. Vzel sem ga k zdravniku. Zdravnik mu-je rekel, naj s^, sleče. Ga bo temeljito preiskal. Deček je bil nejevoljen, in. je roki, da zdravnik lahke vidi njegovo glavo, čeprav ostane pred njim ves oblečen. Zdrav¬ nik se je dobrohotno nasmehnil in rekel dečkus "Headache, son, never comes aloneJ" Hotel je reči: Tvoja bolezen ni. samo v glavi, koramo odkriti, kje tiči korenina tvojega glavobola— Ko eem jaz slišal zdravnikove besede, ki. so tu zgoraj zapisane, sem se v trenutku spomnil na besede svoje sestrice ob čadi. Uganka je ta: Zakaj sem se na tiste besedo apomnilt Kaj imata skupnega ta dva dogodka? Prvi, ki mi bo poslal pravilen odgovor na spodnji naslov, dobi za nagrado pošten amerikanski tcharJ Hiti, da te kdo ne prehitil P. Bernard 6Fh 238 E. 19th st. New York 3, K.Y 170 - Vrhovčan: g v svobcci je vese je Deček slišal ptička peti* všeč mu bil je glas nej^ov, Vjcl ga je in dal zapreti v zlati domek čisto nov. Dal najboljše mu je hrane, toda ptiček ni več pel. Je premišljeval naš Stane: "Oh, zakaj ni ptič vesel?" Mati sinčka je zaprla za dve uri v temni hram. Vsa veselost je odmrla, bt..ne bil je strt in sam. Ko pa prišel ven je iz hrama, je zapiskal ves vesel. Tudi ptička je izpustil; hej, kako je žvrgoleli - 171 PRIGODE NAGAJIVEGA BOBIJA 4o. Toda'po obilnem kosilu ga je pre¬ magal zaspanec. Splezal je na streho hiše* ki je stala nedaleč od ondod, da bi na nji prenočil. A glej ga spaka! Tik pred njegovim no somi je bil dimnik, ki je bruhal goste oblake dima in saj. "Tega ne preneseni" je Bobi pomislil. 4i. Splezal je dol in se kmalu vrnil na streho z velikim kamnom, kakršne rabijo za cbteževanje zelja v kadeh^- Ta kamen je položil na odprtino dim¬ nika, tako da ni mogel niti najmanjši oblaček več iz njega. Po tem bistro¬ umnem dejanju je sedel na prejšnje mesto in zadremal. - 1 42 . Ta čas je sedela spodaj vsa rodbina za mizo in zajemala kaslo. Tedajci pa-— križ Dožjil - so se privalili iz peči e - oblaki črnega dima in saj ter v nekaj trenutkih napolnili vso hišo. "Gori. 1 gori!" so zavreščali ubogi ljudje in vsi prestrašeni udrli skozi vrata. 43 - Gasilci, zmerom pripravljeni, kakor je njih dolžnost, so bili kmalu na mestu. Bistroumni načelnik je kmalu zapazil vrzrok nezgode. "Na streho poglejte!" je vzkliknil. "Tudi to je delo te preklicane opice. Le poglejte jo, mrcino, kako brezskrbno spi za dimnikomJ" f t na ČASTNO NE5TO v Vašem stanovanju spada polica ali omara S s Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SEZIUL SLOVANSKIH KNJIG Pišite na naslov: ' ZDRAVKO NOVAK 1S4o 6 Neff Road Clevelrand 19, Ohio k ^ v:.- ,, Kdor naroči vsa.j eno knjigo dobiva brezplačno list 'SL 0 VLN 6 KA K M jlQA V DOMOVINI IN TUJINI ki prinaša članke o slovenski knjigi.. 238 East 19 ^ Street New Ycrk 3, N. Y. POŠILJAJ 1E PAKLTE SVOJIM DOMAČIM r VFKO vi LIGE R$f7c po CENIK M /V-/V MIO STE V ZaBREGI GLEDE BAHJ, KI GA ŽE- r ‘S 7 __ LITE POKLONITI Za ROJSTNI DaN ALI LATE- C_/p>Q RINSKI DaN ALI GOD ITD. SE OBRNITE NA $ © %BR€Dft C€RArnicš 1 Pl — 1.ASLOV: SVETLIČ, 1015 A-oo..10 th St, CD v * * 4 / MIL.iaUKEE 4, hisconsin ~ ANUDIMO Vaiv. VSAKOVRSTNA DaRILA, ULETNI- /), ' - _y(o* ŠKO IZVRŠENA V KERaMIČNI IN PORCELANSKI / /f /jr\\ ‘rfr TEHNIKI: KOT VaZE, BONBONI JERE, 0 B- TEŽILNIKE, PEPELNIKE, FIGURINE, OKRa- SNE KROŽNIKE, itd. NA ZaHTRVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILa. ARO NAROČITE PRI NAS STE LA¬ HKO BR^Z SKRBI, DA BI VAŠ OBDaROVANEC PREDi-GST ŽE IMEL,KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO LASTNI ZAMISLI. PIŠITE ŠE DaNES PO CENIK!