83. številka. Ljubljana, sredo 13. aprila. XIV. leto, IHKI.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izv ženili ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a\atro-ogereke detel« a eelo leto 16 gi, /.a pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za rolo leto 18 glcL tm Četrt leta 8 gld. 80 kr., /.a en meaeo 1 glđ. IO kr. Za pošiljanj, na dom se račuua 10 kr. za inesei, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje de*, elelolike već, kolikor poštnina .znaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 ki., po polti prejemaš za četrt leta ."i ^ohl. - Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste o kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če M dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli- irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo t v Ljubljani v Frane Kolmanov>•] hiši gledališka stollm". Oprav niitvo, ntikatero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, 'reklamacije, osmtiUa, t. j. aduiii.istnitivi e rt V ari, j« \  ,. Narodnoj  tiskarni" v Konu.r.ovej bili
Nov ukaz naučnoga ministra.
Z ukazom naučnega ministra od 1 aprila 1881, št. 2178, se je vpeljala slovenščina kot učni jezik za nekatere predmete na Ijubljan-skej pripravnišnici.
Ta ukaz obsega naslednje točke:
1. v slovenščini se ima podučevati:
a) na moškem oddelku: verouk, slovenski jezik, matematika in geometrično risanje, naravoslovje, sadjereje, in specijalna metodika teh predmetov;
b) na ženskem oddelku: verouk, slovenski jezik, aritmetika in geometrično oblikoslovje, ženska ročna dela in specijalna metodika teh predmetov.
2. Vsi drugi predmeti podučevati se imajo v nemškem jeziku.
3. Pri poduku v petji porabljevati se imajo nemške in slovenske pesni.
4. Pri poduku v vseh predmetih se ima kolikor mogoče ozir jemati na nemško in slovensko terminologijo; ravno tako se ima ozir jemati pri praktičnih vajah in s temi združenih pismenih nalogah na oba deželna jezika.
Ta naredba stopiti ima v moč s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1881/82.
Itazumno je, da predstoječi ukaz z veseljem pozdravljamo, ker se iz njega razvidi Slovencem prijazna tendenca sedanje vlade. Pri nas je pomenljiva uže vsaka kaplja, ki nam kane na polje narodnega našega razvitka, katero je tlačila do sedaj suša nemškega na-silstva.
Videti je pa tudi, da je ta ukaz redigi
Pravična in resnična pisma speetabilisova.
XIII.
Kaj neki dela naš speetabilis, da je na jedenkrat omolknil vsred najlepše svoje delavnosti in se ne gane nič več? Tako vas slišim povpraševati in vest mi očita, da sem storil nekaj, kar ne bi bil smel storiti po pravici in po resnici. Kar sem storil, je to, da mjsem Čisto nič storil. To vam je negativen greh, draga gospodičina, kateri sicer nij tako težak in hud, kakor bi mogel po okolnostih biti pozitiven, ali greh ostane vendar le greh in zategadelj bom skusil opravičiti se, kolikor se bo dalo.
Zakaj vam nijsem tako dolgo nič pisal, ima svoje razloge; jeden najglavnejših razlogov ali vzrokov, da sem vas pustil Črez mesec dnij brez pisma, je strah moj pred častnim občan-stvom. Veste, ko bi se prečesto glasil in šo-[
rala roka gospoda ministra Oonrada, katerega mišljenje je znano. Minister je imel brez dvombe namen, raniti nemščino kolikor najmanj mogoče! Tu moramo si iskati opravi-čenja istej gotovo nepraktičnoj naredbi, da se ima matematika, geometrično risanje in oblikoslovje podučevati v slovenščini, zgodovina in geografija pa v nemščini.
Po našem mnenji bi se zgodovina in geografija dosti lažje podučevali v slovenščini, kot pa aritmetika!
Nevarna se nam vidi četrta točka mini strovega ukaza, da naj se pri vsakem poduku kolikor mogoče ozir jemlje na nemško in slovensko terminologijo. Tu so vratiet, pri katerih se bode nemščina zopet pritihotapila v slovenski poduk. Mislimo si. da se tu pri nas nastavi profesor, ki je slovenščine zmožen le površno. Njemu se bode videl poduk v nemščini pripravnejši in podučeval bode nemško ter se opravičeval s tem, da jemlje ozir na nemško terminologijo.
Da bi pa Linhart in cons jemali ozir na slovensko terminologijo, tega še v sanjah ne pričakujemo nikdar !
To so naši pomisleki, katere smo si objaviti v dolžnost šteli. A pri vsem tem pa smo vendar veseli velikonočnega ministrovega dani.
Uže prijemajo!
= Dunajski velikonemški „schulverein" je nedavno naznanil, da hoče letos svoje delovanje prenesti na Kranjsko in posebno tukaj skrbeti, da »e v velikem zlogu razširi učenje nemškega jezika. Dunajsk' nemški nacijonalci v rečenem društvu so namreč v svojej glaso
piril pod črto in bi nase vlekel pozornost naših političnih občinskih zastopov, mogla bi na jedenkrat strela ud;.riti in vas speetabilis bi se zbudil jednega jutra kot častni občan sežanski, komenski ali kaj enakega. Take nesreče se je res treba bati dan denašnji, ko ima uže vsaka slovenska vas po jednega ali dva ministra in po tri deželne glavarje za častne občane zapisan«' v svojih protokolih. Kaj neki bi siromašni vaš speetabilis delal v tako imenitnem društvu, še sram bi ga bUo figurirati mej tako veliko gospodo, kakor je n. pr. Depretis itd.
Častno meščanstvo se je uže smej ilu jedenkrat vašemu speetabilisu, takrat, ko je pomagal restavrirati magistrat nekega precej imenitnega mesta v Slavoniji. Ko se je bilo namreč vse lepo razvilo, tako, kakor je večina mesijanstva želela, so ponudili novi mestni očetje speetabilisu častno meščanstvo; mislite, da je razveselila speetabilisa taka ponudba V Kaj še, čisto nič! rekel je speetabilis, da ne bi rad natovoril si na  pleča take česti uže
vitej „deutsclie griindlichkeit'' uganili, da so na Kranjskem neki nemški „spraehinseli'', ki se imajo za nemštvo rešiti; ih se je sem in tja po Kranjske] izgubil kak Nemec, ki se ima tuđi obraniti nemštvu in da se mora dati slovenskemu ljudstvu po Kranjsk- j prilika, da se priuči nemščini.
Tedaj hoče dunajski „schulverein" dvoje doseči: prvič to, kar je na Kranjskem nemškega uemštvu ohraniti in drugič meje nem-štva raztegniti globoko v Slovence s polaganim germanizovanjem. Takrat, ko je ,,Sloveuski Narod" na tem mestu teh namer dunnjskega quasi .šolskega društva omenjal, odkazal mu je tudi naravnost pot v Kočevje: tu imaš svoj „nemški" „sprachinsel", tu imaš dela; ljudstvo je ubogo, rado bode sprejelo, kar mu daš, samo glej, da se tukajšnjih neniškdi agitatorjev ne bo preveč, prijelo. Mi se ne zmenimo za Kočevarje, pustimo jim, kar imajo in želimo jim, da bi imeli še več, vsej bi jim ne trebalo po širokem svetu krajcarjev Iskati, — dajte jim tedaj s polno roko nemških giošev. Ali, gospoda! čez Kočevsko mejo si ne up..|te, kajti tu bi postalo vaše delovanje agitatorsko in kjer bi se v: dotaknili slovenske zemlje, slovenskih šol, zaklicati bi vam morali : lland off      proč,  naše lastine De dotakniti se! —
Slovenci smo uže tako nesreče., narod, da se mej nami samimi nahaja zmirom golazen, ki se najraje pred tujim plazi po prahu Doslej pa smo mislili, da je n. pr. društvo, kakeršno je „Krainisclier Sehulplennig Verein", nepolitično v svojem delovanji, koristno vsaj s tega st,i lišća, da podpira uboge učence po kmetih, da si se je zmirom  le   na  one   šole oziralo,
zavoljo tega ne, ker je bilo vpisano mej častne mestjane tistega mesta ogerako ministarstvo iz leta 18ii7 in corpore z urofom Andražem na čelu. —
l!ekli so potem mestni očetje, da bodo votirali speetabilisu 200 gld. nagrade, katero ponudbo je speetabilis pač radostno sprejel, ali ostalo je pri ponudbi, na votizacijo so pozabili mestni očetje, ker so menda imeli dru-zega posla preveč. No, to sem napomeni! s.inio tako mimogrede; ampak to vas lepo prosim, pomislite malo, kako žalostno rolo bi igral in kako čudno figuro bi delal en speetabilis poleg tolikih prevzvišenostij v Sežani ali v Komnu ali v Bovci — in ne smejite se! — Rajši ne pišem nobene vrstice vee, nego da se podam v tako nevarnost, da ne rečem n.'. ravnost — v nesrečo!
Imenovanje častnih vaščanov je zares uže epidemično postalo pri nas in nijsmo še Iznašli leka proti takoj bolezni.
To bi bil en razlog mojemu molčanju; še drugih razlogov bi vam mogel povedati, pa se
katere vodijo nenarodni učitelji. Da si je to tudi nemška propaganda, „Slovenski Narod" je vendar preziral tega društva delovanje. A ravno to ljubljansko šolsko društvo je dunajskemu „schulvereinu" podalo roko v zvezo in s tem podrlo mnenje, da se ne meša v politiko. Ta „Krainischer Schulpfennig-Verein" je do vseh šolskih vodstev razposlal okrožnico, v katerej se razpravlja laž, da kmetje po Kranjskem zahtevajo nemških šol, in da bi se jim VBtreglo, daigje dunajski „schulverein" 300 gl. ki se imajo mej one učitelje razdeliti, ki bodo letos z najboljšim vspehom nemščino po kmetih podučevali. V to svrho pa imajo oni učitelji, ki bi od teh grošev hoteli si kaj prislužiti, osnovati posebne učne kurze za nemški jezik. Ta okrožnica se tako končuje: „Podpisani odbor sicer dobro ve, da se bode ta razpis daril po Kranjskem marsikako tolmačil, a ta oklic ni j nikak poziv na boj." —
Kdo je predsednik temu „Schulpfennig-VereinuV" Gosp. Deschmann. S tem je dosti rečeno! Deschmann ni j mogel zatreti svoje stare strasti in sovraštva do Slovenstva, gosp Deschmann brez boja ne more živeti. Naj velja tedaj.
Gosp. Deschmann je dunajskemu „schul-vereinu" ponudil svojo pomoč, češ, da prebivalstvo onih krajev po Kranjskem, kjer se v Šolah samo slovenski uči, želi priučiti tudi nemščini, ker uvida, koliko mu je potrebna. On tukaj prav zvito govori — učiteljem na srce, prikrivajoč prave namere, katere plete on v zvezi z velikonemškim „schulvereinom" zoper slovenski narod. G r mani z ovan je v velikem zlogu, ponemčenje vseh slovenskih sol! In da bode to hitreje vršilo se, ima g. Deschmann na razpolaganje tudi nemških grošev.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
$Otl"4tlH«* €l«»ŽC»l«b.
V Ljubljani 12. aprila. V seji češkega odbora za zidanje narodnega kazališča v l*ra«i 10. t. m. je naznanil dr. llieger, da je cesar za novo češko gledališče zopet daroval 10.000 gld. llieger je nadaljeval: „Vse nas more jako obradostiti ta novi izraz simpatij našega kralja, dediča naših i slavnih kraljevih  rodov  Pfemislov itd., v če- i
slavnih vladarjev." j
Vn»a»Jo flržitv«-.
O  obravnavi  zoper Itraljcmorllca
Rusakova in tovariše imamo še naslednje do polniti: Dne 10. t. m. je ob početku obravnave pričel govoriti državni pravdnik. Razmotraval je sistem teroristične stranke in dejal, da je skrajni čas, da se tej druhali potegne krinka raz obraza. Državni pravdnik je govoril šest ur potem pa se je morala obravnava prenehati, ker je bil preveč utrujen. Ko se zopet obravnava prične, nadaljeval je državni pravdnik slikati program socijalne revolucije in trdil, da so teroristi v mejnaroilnej zvezi. Državnega pravdnika govor je trajal sedem ur; ko je nehal, Čestitalo se mu je od vseh strani j ter mu je princ Oldenburgski podal roko. V nočnej seji so govorili zagovorniki. Ž el jabo v je de-jai, da je on pravi Rus, vsled česar je poslušalstvo pričelo sikati. Grotinja Perovskaja je bila jako razburjena, ko ne je zagovarjala; prosila je, naj se na vsak način obsodi na smrt in naj se ne gleda na to, ker je ženska. Kakor smo uže včeraj poročili, obsojeni so vsi zatoženi na smrt. Razsodbo so zatoženci čisto mirno poslušali.
Skupna nota evropskih vlastij do ttre-clje pravi, da se meja, določena na berlinskem kongresu, nij mogla izvršiti, zato so zastopniki vlastij v Carigradu postavili drugo mejo, ki obsega Lariso Turno v in Trikalo v Tesalij i, v Epiru pa Arto in Punto. Trd njava Preveza se poruši, Arta zaliv pa je pristopen vsem kupcijskim ljuljam. Na to noto bila bi Grecija imela \eeraj odgovorit; a po roča se uže, da bode novo mejo zavrgla.
Aiigloški minister ,,shranjevatelj pe čatnika" vojevoda A r g v 11 je dal svojo ostavko; kot uzrok t^ga koraka si; navaja Gladstonov zemljiški zakon za Irsko, s katerim Argvll nij zadovoljen, ker se boji, da bi reforme na Ir skem ne vplivale tudi na Škotsko, kjer ima sam velikanska posestva. Iz tega, ker je Argvll odstopil, sklepa se, da Gladstonov zemljiški zakon ne bo ugodno sprejet v angleškej zgo-renjej zbornici.
O tianiJsKeJ zadevi, ki Italijanom tako kri razgreva, javlja se 10. t. m.- Tuniski bej je sklenil, da se njegovi vojaki ne bodo združili s francoskimi, da bi Kumire kaznovali, ker hoče na svojem ozemlji biti tudi sam gospodar. Do evropskih vlad je baje poslal protest, v katerem dolži Francijo, tla žali njegove, turške in pravice vseh vlastij. Italijanski agitatorji so šli mej Kumire in druge rodove ter jih ščujejo in jim naravnost obetajo, da jim bode Italija pomagala.
Dopisi.
A DuimJ.i (i. aprila. [Izv. dop.]
(Be-
uur  žilah teče  kri naših
Dunajskim nemško-liberalnim novinam Riegrov seda slovanskega pevskagn društva.)
govor malo prija in zato ga po svoje zopet Postna beseda slovanskega pevskega društva
obirajo. se je zadnji ponedeljek izvršila sijajno. V kon-
certnei dvorani vrtogradnega društva bilo je le malo prostora praznega. Kakor navadno bil je tudi takrat prišel velik broj slovanskega odličnega sveta na Dunaji. I/mej državnih poslancev opazili smo dr. Riegra, dr. Ton era, dr. J ef a bek a, dr. Trojan a, prof. Tali f a Nosko, dr. Čelakovskega, dr. Voš-n j a k a, P f e i f e r j a, dalje so bili navzočni dvorni svetovalci Petruška, RvbiČka, Mathvaš, sekcijski svetovalec v naučnem ministerstvu Weber, višji rudniški svetovalec Pošepnv, sekcijski svetovalec Pouchlv, dvorni in sod -niJ8ki odvetnik dr. Ferdo Pogačnik, prof. Šumanzrodovino, prof Borštnik, grofica Pakenv z rodovino itd.
Takrat je tudi policija igrala svojo ulogo. Prepovedala je namreč v poslednjem trenotku m al or usko pesen „Oj čohož ti počornilo", besede od Ševčenke, skladba Vorobkie-viča. Posamezne točke obširnega programa izvršile so se. kakor je to navadno, vrlo dobro. Pela se je tudi slovenska pesen „Slovo" od Nedveda in sicer prav lepo. Najsijajneša točka bila je mešan zbor „Križari na moru" od Bazi na, uredil operni skladatelj IS en d 1. Sodeloval je žensk zbor 30 dam. Zbor se je vsled silnega ploska moral ponoviti.
Gospića M. Schmid pela je tri pesni v laškem jeziku ter je se simpatičnim milo in krepko doneči m glasom  očarala celo dvorano. Tudi gospica Marija Schuster,kije igrala na glasoviru, žela je mnogo pohvale za izborno igranje na glasoviru. Narodna pesen moravska „Zamitnute pozvani" kompozicija mladega Čeha Vaše Lauba se je občinstvu zelo prikupila. Hercegovački  marš (beiede hčerke dr. Riegra) upravljena od g. A. Buchte, pela se je vrlo dobro.  Po izvršenji  vsporeda koncer-tirala je godba pešpoika   nemškega cesarja Viljelma I. pod  osobuim   vodstvom g. K v. r 1 a Še bora, znamenitega češkega skladatelja.
Ker je bilo v ženskem zboru mnogo Nemk, razjezil se je jeden tukajšnjih listov, češ, da Čeh dresira Nemke na češke pesni in to celo za slovansko propagando na Dunaji. Ta bore žurnulist se boji za svoje Nemke, da ne bi se one navduševale za slovanske pesni. Tak strah mu je pač zastonj. Kajti uže mnogo let je temu, kar na Dunaji in tudi drugod po širem svetu ne le Ntmke ampak ženske družili narodnosti'' pojd pesni slovanske radi njih milobe in izbornosti. A ne le pojočih temveč tudi na glasoviru slišiš večkrat igrati slovanske melo-
bojim, da bom izdal uredniško tajno; — jaz sem vam namreč uže pisal jedno pismo, pa ga je pogoltnila tista spaka, katerej pravimo uredniški koš, Čeravno nij pravi koš, kakor ga nosijo po starej navadi kmetski ljudje na hrbtu, ampak je le košara, ki stoji mirno poleg urednikovega pulta in ki požre še več opozicijonalnih mislij, nego črna ruska cenzura.
Mene je bilo razjezilo, ko so na Dunaji tistej boginji, ki je dozdaj imela robec privezan na očeh, da nij mogla videti, na katero stran prevaguje pravica, sneli z očij tisti robec, tako da zdaj dobro vidi, kam ima mahniti z mečem, ako bi se prikazalo kaj pravice v slo-venskej lupini. Nij slepa zdaj več tista devica, katerej pravimo pravica, ampak zdrave oči ima velike kot grška boginja Atena, vse vidi in pa tolče nas se svojim pravičnim in resničnim mečem po našem jeziku tako okretno, da si moremo nazaj želeti tisto ministerstvo, ki je reklo, naj se Slovencem deli pravica „naeh mbglichkeit und nach thunlichkeit".
Najhuje je, da nas je to zadelo ravno
sedaj, ko smo Slovenci postali faktor, a katerim dunajsko ministerstvo tako rado računa, če ga treba tu pa tam pri kaksnej novej šti-bri. — Ko ne bi vedel, da tisti veliki gospodje illu.strissimusi, ki so izrekli smrtno obsodbo nad našim jezikom, le kljubujejo Taaffejevemu ministerstvu in da delajo ti ko kakor delajo, samo navlašč, zaradi tega, da jezijo ministra Pražaka, bi jaz kar zdvojil, vrgel bi od sebe proč „pisek slovenski pišoči", zgrabil bi kle šče, pa bi si iztrgal tak jezik, ki nema nobene veljavo na svetu.
Ali ker dobro vem iz dr. Vošnjakovega resničnega in pravičnega dopisa, da je tako kakor je in da bo uže še kaj, če bomo še potrpeli, bom počakal tudi jaz, /nabiti se vendar le ukrene kaj in spremeni na bolje, temveč, ker je minister Conrad plačujoči član „Matice slovenske" in kot takov nam sovražen biti ne bi smel po pravici in po resnici, ker bi delal kot slovenski matičar na lastno škodo.
Nam, ki nij smo v dunajskem državnem zboru in nemarno zapovedati,  ampak pokoriti
se, ne preostaja drugo, nego še sukati „uma svitle meče" in ne položiti orožja. Če nas tudi dražijo malo preveč, ponemčili nas še nijso, in če znamo še tako gladko govoriti „umgangs-sprache", še itak nijsmo tako brez pameti, kakor bi nekateri želeli, da smo Slovenska korenina je čvrsta, zopet požene mladike, če nam še tako grdo oklestijo narodno drevo. Srbski pesnik je zapel takole:
Nebo je plave srpcke bojo, A u njem stanuje srpski botf. Oko njega angjeli srpski stoje 1 slale Srbina boga svog!
Naše slovensko nebo je tudi še plave slovenske boje in ob to nas menda vendar ne bodo spravili nemškutarji!
To so besede denašnjega mojega pravičnega in resničnega pisma; znabiti vam v kratkem še kaj pišem, ali obetati vam nečem nič, ker pravi Slovenci itak nič več ne držijo do obetanj in do obljub.
Vaš
Speetabilis.
dije. V zadnjej slovanske] besedi tudi nij bilo prvikrat, kar so sodelovale Nemke; te se ve da nijso navadnega nemškega kopita temveč prijateljice slovanačini in milih slovanskih pesnij. — xyz.
Iz Hlioi j<> Loke 8. aprila. [Izv. dop.] Mej 2294 prebivalci je v pisanej Loki 146 zaznamovanih v rubriki „umgangssprache deutsch*. Mej temi nad 80°/0 otrok, a ogromna večina se jih je spoznala Slovence.
Nikdar se Nemci, mislim, nijso tako zmotili, presojajoči svojo moč po slovenskih krajih, nego pri zadnjem ljudskem štetji. — Narod slovenski se zaveda svojih pravic in se ne da voditi za nos tujcem, ki so prišli v našo deželo in hoteli tu gospodovati.
Števili 146 v Loki in 192 v K ran j i kažeta vašo moč, slovenski Nemci! A tudi to je preveč, še toliko vas nij ! Hočem nekoliko pojasniti, kako se je moglo v Loki to številce skupaj spraviti. — Tu imamo kakih 8—10 Vesteneckovcev mej uradniki, ki imajo večjidel veliko, slovenski govorečo družino; pol stotaka store uže ti se svojimi otroci in postrežnicami. K tem se pridružijo še s načelnik ognjegasilcev, en heležnik, en zdravnik in nekaj privandranih trgovcev, ki bi morali pomniti, da jih žulji slovenskega kmeta rede, a vklub temu za nemški blagor gore. Če pogledamo z drobnogledom, najdemo še lekarno in tovarno kot; nemški gnjezdi, kojih posestnika se slovensko govorečo družino in posli spadata v zgoraj omenjeno rubriko.
Z lahko vestjo rečemo: naše meščanstvo j je popolnoma narodno.
146 je torej „Ločanov" (V), kateri nijso ali nečejo biti domačinie in le začasno tu bivajoči službujejo in nemško kulturo prodajajo; kojih zibelka pa je tekla v krajih, kamor nemško solnce ne po-oje,
Pop:ha naj pa iz Dunaja vetrec in- o nemmrstvu v Loki ne bo ne duha ne sluha. Čez malo let, verjemite mi, skopneli bodo naši Nemci ko pomladni sneg!
Iz Tržiča 7. aprila. [Izv. dop.] Te dni se je nosila pri nas po hišah neka prošnja do slavne c. kr. poštne direkcije v Trstu ter se lovili podpisi. Marsikateri se je ujel v prvem hipu na limanice, ki mu je pa, spoznavši nespa-met te prošnje, močno žal, in bi najraje svoj podpis prečrtal. Odkar hodi pošta v Tržič, je hodila vedno iz Kranja. Naenkrat je pa gospodom „pri okroglej mizi" na misel prišlo, da to nij prav, in da se mora tako predrug?.-čiti, da naj bi hodila na Podnart. Vsak, kdor količkaj pozna lego Tržiča, ve, da naš trg nema s Podnartom ničesa opraviti, mej tem ko Kranj naš trg popolnoma z vsem preskrb-ljuje. Poštno zvezo mej Kranjem in Tržičem odpraviti, se pravi prostemu ljudstvu tukaj nepotrebna bremena nakladati, kajti, koliko ma lenkosti preskrbijo radi za mal dar poštni hlapci, kar bi potem ne bilo mogoče. Skoraj bi se moralo reči, da so se ti gospodje s pametjo sprli, kajti nemajo poštenega razloga za odpravo poštne zveze mej Kranjem in Tržičem. To jim je glavni uzrok, da je treba večkrat pisma nujno odgovoriti, kar pa pri seda-njej poštnej zvezi nij mogoče. Po naših mislih se pa dandenes vsa nujna vprašanja brzoj a-vijo, vse natančneje se lehko piše pozneje. Vsak, kdor pozna cesto mej Kranjem in Tržičem, in tukaj in Podnartom, bode z glavo zmajal in rekel, da so se Tržičanje gotovo naveličali tako lepe ceste, kakor je velika cesta mej Kranjem in Tržičem. Imenovane ceste nij treba opisovati, poglejmo le malo cesto Tržič-
Podnart. Kakor večji del kantonskih cest, je tudi ta jako nepravilno napravljena, zdaj gori, zdaj doli, zdaj hudi ovinki, zdaj take ožiue, da je treba voz na njivo ali v breg zapeljati, če se dva srečata. Kdo bode po zimi sneg odmetaval? Tedaj bodo gospodje gledali in čakali, kdaj bode pošta na celem v Tržič prišla! Mora se tudi voziti Čez glasoviti „Gobovec", znan uže od nekdaj kot ponoćno gnezdo roparjev. V prošnji se tudi sklicujejo na to, da uže več let nij bilo slišati o kacem napadu, pa kako lehko se jim odgovori, da, odkar je gorenjska železnica odprta, pač uemajo taki ljudje kaj opraviti v Gobovci. Če bi pa začela Tržiška pošta tam hoditi, se jim pa znajo spet sline pocediti, kajti tukajšnja pošta ne vozi ravno majhnih svot,
Ali hočejo morda gospoda na svoje stroške žandarmerijsko postajo vrh Gobovca napraviti, kot specijalno poštno stražo? Slavna c. kr. poštna direkcija v Trstu naj blagovoli dobro pregledati prošnjo, in naj jo tudi na primerni kraj da v presojo, in bo gotovo zvedela še več in tehtnejših uzrokov, da pošta mej Tržičem in Podnartom nij na mestu. Kar bi pa Tržiču jako ugajalo, je to, da bi Tr-žiško pošto ne odpravljala Kranjska pošta, ampak direktno na kranjskem kolodvoru poštna ambulanca.
Blaga pride res veliko v Tržič in se ga tudi mnogo proč pošlje. Se ve, da bo vsak mislil, da blago prihaja vse iz Podnarta, pa se vsak tako misleč hudo moti; niti najmanjše reči ne pridejo s Podnartskega kolodvora, vse s kranjskega. Tija se tudi pošilja vse: Zgodilo se je uže celo, da se je nečemu usnjarju blago na Podnart poslalo, pa nij tja ponj poslal, ampak ekspediral ga je nazaj v Kranj in od tamošnje postaje ga je pustil še le v Tržič pripeljati, rekoč, s Podnartom nemarno nič opraviti.
Ranjki g. dr. Toman je Tržičanom prav ponujal železnico, je bil osobno tukaj, pa kaj se mu je zgodilo ? V temnej noči je moral pete nabrusiti, če nij hotel, da bi ga inteligenca okrogle mize kamenala.
Drugi teden imamo tudi občinske volitve. V tej reči ima prvo besedo, se ve pri okroglej mizi, neki tujec, zagrizen sovražnik veri in narodu. Po njem se morajo vsi ravnati, kakor on gode se mora plesati, ali bolje rečeno, on daje takt, on duje ideje, govornik je drugi, ki mu nikdar govorniška nit ne uide. Ta tujec je predsednik okroglej mizi, poštene domače gospode je uže tako daleč pripravil, da niti več svojih misli nemajo, in kakor se sliši, mislijo ga celo za župana voliti, ker, kar se pri okroglej mizi sklene, to je postava. Ljudstvo nema potem nič več govoriti, čevljar mora tako voliti, kakor mu gospod reče. Pa gospod bode menda uže poznal § 11 volilnega reda, da mu ne bode treba spet častno mesto župana tako popustiti kakor predstojništvo kraj nega šolskega sveta, za kar je slavni c. kr. deželni šolski svet imel gotovo tehtne uzroke.
Sicer pa Tržičanje prebudite se pred volitvami, da vas ne bode po njih glava bolela!
Domače stvari.
— (Baron Pij Lazarini), dozdaj sodnijski adjunkt v Črnomlji, je postal cesarski komornik in okrajni načelnik v Srebrnici v Bosni, dva dni hoda onkraj Sarajeva.
— (Sto tisoč goldinarj ev) je kupec Janez Stampfl iz Prage, rojen Kočevar, poslal vladi za dijaške ustanove učencem rojenim na Kočevskem.
— (Umrla je) v nunskem samostanu ljubljanskem v nedeljo po noči sestra Cele-stina Turšič, rojena v Begunjah poleg Cerknice.
— (Unesrečil) je v Trboveljskem rudniku 8. t. m. delovec Jurij Grošelj.
— (Zarubljeni  voli.)   Iz Slovenj Gradca se piše „Sloven. Gospodarju:u Kraut-bergerjeva mati v Libetičah na Koroškem je dala svojemu komaj 16 let staremu sinu lepo svoto denarjev ter ga poslala preteklo soboto v Slovenji Gradec na Živinski  sejem, naj bi tam par volov kupil.  Pa komrj si je bil fant na sejmu par volov izbral in začel » nje haran tat i, se mu pridruži sicer čisto nezuan mešetar, Poholnikar po imenu, ter začne pomagati barantati.   Fantu se mož jako prikupi in takoj mu obljubi goldinar. Ko je bila kupčija aklenena, da fant  prodajalcu volov 5 gld. na roko, drugo, pravi mu, bo v tej gostilni izplačal, ki je ravno pred njimi.   Fant in mešetar gresta nuravnoBt v gostilnico na „ PoŠti", prodajalec volov pa pride tudi brž za njima. Fant potegne v papir zavite denarje iz svojega pašnika,  ter na štej t* 200 gld., ker  pa sam sebi ne zaupa, poprosi  svojega mešetarja, naj še on enkrat denarje pošteje, da bi se ne zmotil. Poholnikar vzame denarje v svoje roke ter jih začne šteti in ko jih prešteje,  da celo svoto prodajalcu in  reč bi  imela biti končana. Pa temu nij bilo tako. Poholnikar je namreč nekemu  Gugelnu v Marnberškem  okraji nekaj denarjev  dolžen,  pa mu jih ali  neče ali pa tudi ne more povrniti. Gugel ga je tedaj tožil, in sodnija je razsodila, da se ima Poholnikar zarad tega dolga zarubiti; pa kjer nič nij, tam je tudi cesar pravico zgubil; tudi pri Po-holnikarji nij  sodnija ničesa našla.   Ker pa Gugel nikakor nij hotel verovati, da Poholnikar ničesa nema,  zato ga je s svojimi tovariši po vseh sejmih v okolici zasledoval, misleč si, enkrat bo vendar zopet na sejmu kakega junca kupil, brž pa, ko to stori, je dokazano, da nij res,  da bi ničesar ne imel, in zarubil mu bodem  kupljeno živinče.   Kar je Gugel nameraval, to se mu je preteklo soboto v Slovenjem Gradci  posrečilo, kajti prišel je bil  njegov  pomagač ravno  takrat v gostilno na „Pošti", ko je  Poholnikar denarje Ste] in jih prodajalcu izročil.   Gugel leti takoj s pri-
: čami in s svojo za rubež zrelo razsodbo k j sodniji, ter prosi naj se Poholnikarjevi voli ; zarubijo, in sodnija stori svojo dolžnost. Ko je sodnijski slnga Krautbergerjemu fantu vole vzel ter jih v Lobejev hlev zaprl, si je fant od kraja mislil, da so to šale, pa le prehitro se je prepričal, da je ostra sodnijska resnica in se je žalosten brez volov in brez denarjev domu podal. — Denes je pa s svojo materjo prišel fant k sodniji po vole; pa tudi denes se mu nij dovolilo jih soboj * domu gnati, ker nij kos dopričati, da je on, ne pa Poholnikar, vole plačal. Kajti fant ne ve, od koga je vole kupil, ne ve, v katerej gostilnici je denarje štel, ker še nij nikdar poprej v Slovenjem Gradci bil, ne ve nikogar imenovati, ki je bil priča barantanja in pa štetja denarjev. Mati in sin se podasta se ve da jako žalostna od sodnije k Lobeju svojih volov gledat, in sta tam pozornost nekaterih vzbudila, ki so na sejmov dan sami videli, da^je fant, ne pa Poholnikar, s svojimi denarji vole plačal, ter so se za priče ponudili in tako bo Krautbergerjevim vendir le mogoče zopet tlo svojih volov priti, čeravno še le po večkratnih potih k sodniji; voli pa mej tem časom vsak dan 75 kr. pri Lobeji tistemu zajejo, ki jih je dal po krivem zarubiti.
Ra/,ne vesti.
* (Zabranjen požar v gledališči.) V Karlovci je 3. t. m. po predstavi nekdo prevernil mizo in tako ubil dve petrolejski svetilnici. Razlito olje se vname in ker je zadovoljno občinstvo še vedno ploskalo igralcem, morali so vzdigniti zaveso ter se zahvaljevati. O tej priliki so pa gledalci opazili požar na odru in vse je drlo, da bi prej prišlo do izhoda. Nastaia je gneča, vpitje, plakanje, sploh se ta hip ne da popisati Požarna straža je takoj udušila ogenj, in gledališčni obiskovalci onega večera so še precej srečno izbavili se, ker ranjen nij nibče, samo nekateri je dobil kakšen sunek.
* (Razstrelba plinov v premogo-vej jami.) Iz Bruselja se poroča, da so se v vasi Marcinelle v premogovej jami št. b" vneli plinovi, pri čemer je unesrećilo 14 ljudij. Štirideset razstrelb je bilo jedna za drugo.
* (Električno luč) hote zdaj uvesti po vsem Londonu, da bi svetila namesto dosedanjih plinoviti svetilnic. Razni podjetniki se uže ponujajo in hvalijo svoje najnovejše sisteme. Taka luč bi res bila tudi drugim mestom ugodna, ali je še predraga. Morebiti tudi v tem oziru čas kaj poboljša.
* (Strup namesto zdravila.) Iz mesta Bordeaux na Francoskem se poroča, da je po pomoti lekarjevej bilo zavdano trem otrokom zakonskih, Mercier po imeni. DeČak o dveb in dekletce o štirih letih, ki sta, namesto poslajenega živega srebra zmešanega s črvovim semenom, pila strychnin, sta takoj umrla. Najstarejša šestletna deklica pak je rešena, ker so jej brž dali sredstev za izblje-vanje. Lekar ves zdvojen priznava svojo krivdo. Gotovo ga bodo obsodili.
* (Če imaš omotico, ne hodi na rob prepadom.) Nekov veleodličen meščan marseillski je te dni pripotoval v Napulj in hotel videti v žrelo ognjeniku Vesuvu. Ko je piišel na vrh, jelo se mu je vrteti v glavi in pal je raz pečino, na katere vznožji je ves razbit mrtev obležal.
* (S č i m se 1 j u d j e v L o n d o n u ž i v e.) Nedavno je obsodilo sodišče v Londonu necega moža, da ima platiti globo v novcih, ker je na obrežji reke Tamize z lopato kopal in tako breg poškodoval. Pri obravnavi se je zvedelo, da kadar glavni kanal londonski Izpuste v reko, priplava vanjo premnogo koscev kruha in masti. Do pred jednim letom se je vedno o tem časi zbiralo ob ustji kanala obilo mož, ki so lovili mast, jo očistili in potem v mestu za surovo maslo prodajali. Postava proti po-narejevanju hrane je tudi to prodajanje obustavila. Ko ljudje nijso več smeli iskati masti, zaredilo se je skoraj na stotine tisočev vodnih podgan. Ako katerej teh živalic nij bilo mesto londonsko povšeči, splezala je po verigah obi-lih tamkaj zasidranih ladij v notranje njih dele
in se vozila potem, kamor koli je šla ladja. Vendar londonski podganji lovci so kmalu zasledili dober lov. Love jih žive ter jih po 12 vkupe prodajejo; iz njih ustrojene kože se delajo rajfinejše glacerokovice. Tudi imenovani zatoženec je baš iskal podgan, in ko so ga prijeli, jih je uže 12 imel v kletki.
Dunajska borza 12. aprila
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebrn
Zlata renta .......
1860 drž. posojilo .... Akcije narodne banke.   . .
Srebro ..........
Napol.   ..........9
C. kr. cekini........5
Državnu niaike.......57
76 gld. 60	kr.
77    „ 50	1»
	m
132    „ 80	n
821    „ -	i»
297    „ -	
118    „ 25	
34V,
54
70
lir. 571.
(208)
Razpis natječaja.
Po odlnki ohčinskoga zastupstva od danas razpisuje se ovim natječaj za lujcBto lieenika mjustne občine K'astvu (Kotar, Voloako u Istri).
Plaća je devet sto (900) forintih na godinu iz obćtnske kase u mjesečnih antccipatnib obročih, zatim dvie sto (200) forintih paušala za kola, na tromjesečne postecipatne obroke, u/. uvjek, da jo liečnik dužan rabiti kola u presnih »lučajih i kad bi radi oddaljenosti potrebno bilo.
Obvezatna taksa za pohod bolestnikah iznaša 1 for. 40 novč.
Samo siromake, koje občina proglasi takovimi, dužan jo občinski liečnik liečiti bezplatno. Sprave liekarničke ustupa občina bezplatno.
Ostali uvjeti mogu se uviditi na glavarstvu občine. Molitelji treba da su doktori svega Iiečničtva (u pomanjkanju takovih uzet če se obzir i na praktične liečnike), ter da su podpuno vjeSti hrvatskomu jeziku u govoru i pismu.
Izabranomu bit če dužnost, da za osam danah nastupi službu.
Natječaj traje do 25. aprila uklopno.
Kastav, 10. aprila 1881.
fstlavaratvo obćliie.
(llavar: Munić m. p.
Prostovoljna dražba vina.
Kara«! preselitve bode podpisani od 2. do vključno 7. maja 18*1 vselej dopoludne od 9. do 12. in popoludno od 2. do 5. ure prodajal iz svojih kletov v KraiiiiiNkili Toplicah na Hrvatskem (pivi železniški postaji /aprešiče in Poličane) BOOO hektolitrov belega, pravega, dobrega vina,\ većinom lastnega pridelka 1. 18<58, 1879, 1872, 1875 in 1876, popolnem očiščenega. Prodajalo se bode onemu, kdor bodo več ponudil, brez soda, z 10%, aro ter ima oni, kdor bode vina kupil, tri meseee ea*t, da g;i plača in odpelje. Ob dražbonib dneh bodo na postajah v Zaprežičah in Poličanah kadar hode kak vlak tja dospel, čakali vozovi za v Krapinske Toplice.
Jakob IJartl,
(206 — 1) posestnik.
Prijatelji okusno ter složno izdelane
hišne oprave
so opozorjeni na od Janko ta Pintarja, mizarja v Starej Loki, izdelano poHtelJo in nočno omarico
(Nachtkasten), ki sta razstavljeni na ogled v gospod »oberletovem oknu v gledaliških idicah. (207)
Gostilna
tik ceste v živahnem kraji kupčije, obstoječa sč Štirimi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo in lepim vrtom zraven hiše, daje He v najem. — Natančneje se izvč pri
•fariieju Tomšiču
(195—3) na Rakeku.
Gospodarica
vešča v kmetijstvu in mlekarstvu, srednjih let, zmožna slovenskega in nemškega jezika in da zna pisati, sprejme se takoj. — Ponudbe sč spričevali sprejema gospod c. kr. major Rudolf na gradu Ciallenfels pri Tržici. (200—2)
20 panjev čebel,
vsi z mlado matico od leta 1880, prav močni, z živaljo in dobro zarejo, so na prodaj konec meseca aprila po 20 kr. stari funt na vago, vaga s panjem vred. Kdor želi kaj panjev kupiti, oglasi se naj od 28. aprila do 6. maja v Postojni ali pa v Ljubljani pri
(192—4)        Alojziju »eklevl.
Zahvale.
Javno moram se zahvaliti za popolno ozdravljenje moje soproge, ki je trpela za zlato žilo, krčem v želodci in jej jed nij prav nič dišala.
Vsled teh boleznij je postala čisto melanholična in mislila je le na svojo smrt.
Delj časa je rabila potem Morisonove pile, slast do jedi in zdravje se jej je povrnilo, in zdaj je popolnem okrevala.
V Lvovu sem nekega osem let starega dečka, ki bi imel za kozami vid izgubiti, po-popolnem ozdravil. (158—2)
V Krajevci na Gališkem.
Anton Popiel, graščak.
Nedavno sem nekega bolnega, ki je imel šen na nogi in nekega gospoda, ki je bil hudo bolan za vodenico, popolnem ozdravil.
Dob. Godrinski.
Morisonove pile me uže 30 let vzdržujejo pri življenji; star sem zdaj DO let, sem uže mnoge s temi pilami ozdravil, ki so mi zaupali in so vstrajali.
Tur..... Przvjemska.
Pri
Ulici.
11  aprilu:
Motim Pistelič i/. Banjaluke.
Pri Malici ■ Hrinkman, Jerman /. Dunaja. «— Grill iz Maribora. — Pipp, iz Blpiane.
Bolnim na prsih in pljučah !
Wilhelmov snežniški zeliščni alop
od Franc II i K licima, lekarja v Neueiikirclienu (D.-A.).
Uže 25 let zoper bolezni organov /.a dihanje /. »per prehlad v jabolku m dulnikoviji vejic, aoper duiUivi kašelj, hripavost in sopar mnogo družita bolezni] v vratu in v prsih od največjega uplivanja in
zdravilstv ene uniči. Ta sok je posebno omenjati kol preservativ, kadar je iiK-^la ali nIiiUo vreme. — Ker ima jako prijeten okus, zato je otroKOm koristen, potreben pa na pljučah bolnim ljudem; ravno tako tudi pevcem in govornikom, če nemajo čistega glasu ali če so liripavi. — Več spričeval potrjuje zgoraj navedeno. — V steklenicah po gld 1.25 a. v. Dobiva se:
V i. j u 1» i j ie n i   I*eter i.tt*.*niK. V Urodu K v gen Schrepel, lekar. V (i rade i J. Purgleltner, lekar, Wend. Trnkocz y, lekar. V Kranj i Karel Š a v n i k , lekar. V Mn-
riboru Alojzij Quandest, lekar. V.Metliki Pr. VVaoha, lekar. V Novem mest u 1 > o m. K i z z o 1 i. lekar. V Zagreba S i g. Miti b a c h, lekar.
P. n. občinstvo naj zahteva izrecno zmirom "Wilhelmovega snežniškega zeliškega alopa, ker pravega samo jaz prideljujom in ker so izdelki, nahajajoči se pod imenom Juiij Bittnerjev sneznišk zelišk alop slabo ponarejeni, pred katerimi jaz posebno svarim. (19—7)
Mazan,
slikar napisov.
in
1 a k i r a r.
Adolf Eberl, l
Ljubljana, Marijin trg,
poleg frančiškanskega mostu.
Zaloga
oljnatih barv,
laka in f irneža.
Natečaj
za izpeljavo potrebnih preiskav in za črte ž za zboljšanje ljubljanskega barja, to je, da se le-ta osuši in po potrebi napaja.
V to se posebno strokovnjaki vabijo, kateri se morejo se spričevali izkazati, da so uže taka dela z vspe-hom izvrševali, v prvej vrsti avstrijski inženirji ali strokovnjaki.
Pouoji za take ponudbe so v razgled v pisarni močvirskega odbora, tik pisarne c. kr. kmetijske družbe, Salendrove ulice st. 3, razpoloženi mej navadnim uradnim časom.
Ponudbe se sprejemajo do 7. maja 1881. (197—3)
Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega Darja.
Izdatelj in urednik Makso Armič
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'