CELJE, 29. JUNIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 23. — CENA 50 PAR (50 S DIN) 14SILO SOCIALISTIČNE ZVFZF DELOVNEGA LJUDSTVA prepovedan pamflet y zvezi z vestjo o ti- 0ju belogardističnega a,nfleta emigranta Ciri- I gebota »Slovenija vče- danes in jutri«, ki so natisnili v Celovcu in penili razširjanju v SR tjoveniji, daje sekretari- za informacije v Izvr- šnem svetu odgovor na rilganja občanov nasled- nje pojasnilo: Omenjeni pamflet je ^itno sovražne propa- rtndne vsebine in naper- il zoper našo ustavno Jružbeno in državno ure- (jjtev. Zaradi tega so pri- sojni zvezni organi izda- li prepoved vnašanja v o3Šo državo in razširja- nja tega pamfleta v njej in sicer na osnovi člena 52, in 72. Zakona o tisku $ o drugih oblikah in- formacij. Vnašanje ali razširjanje tega prepove- danega pamfleta je kaz- nivo tako po samem za- konu o tisku in o drugih oblikah informacij kot tu- di po kazenskem zakoni- ku. Sto petdeset mladih fantov in mož se je prijavilo za zaposlitev v Franciji, v to- varni gum Michelin. Po raznih testih in izboru — poleg določenega znanja moraš biti tudi prijetnega zunanjega videza in dovolj visok!! — je ostalo ob koncu le še 33 kandidatov. Od teh so še štirje odpadli, ostali pa morajo še na zdravniški pre- gled. Pred vhodom v zavod za zaposlovanje je bilo že v zgodnjih urah mnogo čakajočih. Malokateremu se je nasmehnila sreča. Foto: J. Sever Pomagajmo žrtvam imperialistične agresije • Reakcionarne, mračnjaške imperialistične sile so ssvo- " jim početjem na Srednjem vzhodu ponovno dokazale, da 1 so se pripravljene posluževati vseh sredstev, tudi vojne, J za uveljavitev svojih interesov proti svobodoljubnim na- j rodom sveta^ ki želijo samostojno in neodvisno graditi S svojo lepšo prihodnost. Občani naše komune in vsi de- a lovni ljudje, ki se še spominjajo vseh grozot minule voj- 2 ne, so z ogorčenjem sprejeli vest, da je svetovni mir po- S novno resno ogrožen, ko je Izrael ob podpori imperiali- i stičnih sil začel agresijo proti arabskim narodom, S V nobenem primeru ne moremo ostati neprizadeti. Glo- S boko čutimo s prizadetimi narodi, zavedajoč se, da je S tudi naša svoboda, naš družbeni red in eksistenca odvisna S od tega, kako bodo svojo svobodo branili in izborili vsi I narodi. Zato smo dolžni, da ob moralni podpori, ki jim S jo dajemo, prispevamo po svojih močeh in zmožnostih tu- : di materialno pomoč, s katero bi jim olajšali njihovo živ- ■ ljenje v sedanjih pogojih in omogočili njihovo nadaljnjo I borbo. V naši občini je že tekla akcija zbiranja pomoči za vi- S etnamsko ljudstvo, ki že vrsto let uspešno bije neenako- ! pravno borbo proti mnogo močnejšemu sovražniku. Spri- 5 čo najnovejših dogodkov na Srednjem vzhodu pa je prav S gotovo naša moralna obveza, da v največji meri podpre- ! mo prizadete narode in jim pomagamo. S Kakor drugi se je tudi naš koordinacijski odbor za S pomoč Vietnamu preimenoval v odbor za pomoč žrtvam Z imperialistične agresije. S tem razširja svojo akcijo v S tem, da z zbranimi sredstvi podpre vse narode, ki so po ■ stali žrtev ekspanzionistične politike imperializma. Akcija zbiranja pomoči prizadetim narodom, naj bi S tekla po dveh poteh: samoupravni organi v delovnih orga- S nizacijah naj sprejmejo potrebne sklepe in dodelijo po- 5 moč prizadetim v denarju iz sklada skupne uporabe ali S pa dodelijo blagovno pomoč. Poleg te oblike nameravamo m organizirati še akcijo zbiranja individualnih prispevkov g delovnih ljudi, ki so pripravljeni od svojih dohodkov vsak | po svoji zmožnosti prispevati denarno pomoč. Samoupravni organi naj odobreno denarno pomoč na- j kažejo na žiro račun štev.: 505-746-4-75 KO z oznako »za ■ pomoč žrtvam imperialistične agresije«, blagovna nakazila ■ pa pošiljajte v Ljubljano, zbirni center Mirje 19. Glede ■ na to, da se vsa zbrana sredstva v naši republiki zbirajo a na žiro računu republiškega koordinacijskega odbora, ra- ■ vno tako blagovna pomoč v Ljubljani, naprošamo samo- ■ upravne organe, da o svojih odločitvah o višini pomoči ■ obveščajo tudi občinski koordinacijski odbor, ki ima svoj ■ sedež pri Občinskem odboru ZZB NOV Celje, Gledališka S 2- Zbiranje individualne pomoči v delovnih skupnostih ■ naj takoj organizirajo izvršni odbori sindikalnh podruž- ■ nic, ki naj zbrana sredstva nakazujejo na isti žiro ra- ■ čun, listo darovalcev, pa hranijo v svojem arhivu. Foro- ■ čilo o zbranih sredstvih v sindikalnih podružnicah, po- ■ šiljajte ali na naslov koordinacijskega odbora, ali pa na ■ občinski sindikalni svet. OBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE CELJE Novo imenovanje Po sklepu republiškega iz išnega sveta je bil za nove- a pomočnika sekretarja za otranje zadeve imenovan Pe- sr Gluhar, dosedanji načel- ik uprave za notranje zade e v Celju. frvi denarni prispevki Poziv občinskega koordina- ijskega odbora za pomoč žrt- am imperialistične igresije t v Celju naletel na veiiko azumevanje že prve ini. Ta- ;o se je kolektiv Aera odlo- :;1 prispevati v sklad za po- noč en milijon starih dinar- ev, po sklepu sveta za druž- )eni plan in finance pa bo sljska občinska skupščina iamenila v isti sklad dva mi- ijona starih dinarjev S SEMINARJEM JE OBK ZKS CELJE DOLOČNO ZAČRTAL VSEBINO DELA Smotri ne bodo zbledeli NAČELA DELAVSKEGA GIBANJA SO VODILO DRUŽBENE PREOBRAZBE Politični sekretar Andrej Marine je izvedel svoje uvo- dno predavanje iz opredeli- tve delavskega razreda in ori- sal načela delavskega gibanja v razvoju do današnjih dni. Ob tem je nakazal struktur- ne in vsebinske spremembe, ki jih je doživel delavski raz- red v času boja za uveljavlje- nje svojih pravic, v času re- volucije in v zdajšnjem ob- dobju samoupravne družbe, ki še vedno vsebuje elemen- te družbenega uveljavljanja načel delavskega gibanja, če- tudi v novi kvaliteti in v spremenjenih okoliščinah. Prav zaradi zgodovinskega nadaljevanja v uveljavljanju smotrov in načel delavskega gibanja mora Zveza komuni- stov tudi danes uresničevati svojo avantgardno vlogo. To pa narekuje vedno večjo de- mokratizacijo in osvobajanje od hierarhičnih, etatističnih, birokratskih in tehnokratskih odnosov. V spremenjenih okolišči- nah ne bo presenetljivo, če bodo posamezni sopotniki Zveze tudi odstopili, saj do- kazuje struktura Zveze, de- lovanje dela članstva pa potr- juje, da so nekaterim priza- devanja nejasna. Toda po- trebno je razvijati čut odgo- vornosti do delavskega razre- da, do njegovih načel in smo- trov in jih uveljavljati, kar bo pritegnilo v vrste Zveze ti- sti razmišljajoči del delav- stva, ki s svojim poštenim, naprednim in razumnim rav- nanjem prispeva največ k razvoju samoupravljanja in ekonomskemu napredku de- žele. četudi trenutno struktura Zveze komunistov ni najbolj ustrezna in je v njej prema- lo delavstva (v najširšem po- menu besede), ne moremo obupavati. Zategadelj je poli- tični sekretar Andrej Marine nakazal ob zaključku svojega uvodnega predavanja najbolj Nadaljevanje na 2. strani. ^v°je otrok mi je ostalo«, pravi Betka Krean. »Dan k dnem ostaja nekdo doma in jih ne izpusti iz oči. j. 2lmo, kajti Metka je žrtev zločina...« O nesreči dru- e Krean iz Dovž berite reportažo na 15. strani. PRIHODNJI TOREK V VELENJU XII. TRADICIONALNI IZSELJENSKI PIKNIK DOBltODOŠLI! O V teh dneh gredo h kraju večmesečne priprave za letošnje, po vrsti že XII. tradicionalno srečanje naših rojakov izseljencev in domačinov, ki bo tokrat ob ve- lenjskem jezeru. O Organizacijo za letošnje srečanje je prevzelo velenj- sko turistično društvo skupno s Slovensko izseljensko matico. Pričakujejo več kot 10 tisoč ljudi. Poleg tradicionalnega pikni- ka so organizatorji poskrbeli tudi za bogat kulturni pro- gram, v katerem bodo med drugimi sodelovali Ladko Ko- rošec, prvak ljubljanske Ope- re, Cila Valenčič, rojakinja in sopranistka iz Clevelanda, Oktet iz Pittsburga, ki v teh dneh gostuje na posebnih koncertih po Sloveniji, fol- klorna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane, pevski zbor »Ka- juh« iz Velenja, instrumental- ni kvartet »štirje kovači« iz Slovenj Gradca, Sandi Krošl, in Marija Goršič, gledališka igralca iz Celja ter Janez škof, gledališki igralec iz Lju- bljane. Poleg tega bodo nasto- pili še člani instrumentalne- ga kvinteta »šaleški fantje« iz Velenja ter velenjski rudar- ski godbi na pihala. Goste bodo sprejeli fantje in deikleta v narodnih nošah, zatem si bodo ogledali mesto. Goste bo najprej pozdravil dipl. ing. Peter Krapež, pred- sednik skupščine občine Ve- lenje, zatem predsednica Slo- venske izseljenske matice Zi- ma Vrščaj in predsednik tu- ristične zveze Slovenije dr. Da- nilo Dougan. Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico Smotri ne bodo zbledeli V spomin na uspešno akcijo I. štajerskega ba- taljona — napada na rudnik Huda jama pri Laškem — praznuje la- ška občina 1. julija svoj občinski praznik. Prazno- vanje bodo združili z ve- liko turistično priredit- vijo PIVO — CVETJE pod pokroviteljstvom ob- činske skupščine in Pivo- varne, v kateri se bo od sobote, 1. jidija do nedelje 9. julija zvrstila vrsta najrazličnejših pri- reditev. Med drugim bodo priredili gospodarsko, tu- ristično, filatlistično in lovsko razstavo, prome- nadni koncert, tekmova- nje v športnih panogah, spretnostno vožnjo itd. Prireditev PIVO — CVET- JE bodo zaključili s sprevodom cvetja, kmeč- ko ohcetjo in šranganjem, srečolovom in zabavo v vseh laških gostiščih. Nadaljevanje s Ij. strani pomembne delovne naloge članov Zveze komunistov v trenutnem obdobju. člani Zveze morajo delovati bolj zavzeto v vseh drugih družbeno-političnih organiza- cijah (SZDL, ZSS), še pose- bej pa z mladino. Potrebna je politizacija naše družbe v najširšem pomenu, boj proti birokratskemu, tehnokratske- mu in ekonomokratskemu re- ševanju družbenih problemov in zagotoviti je potrebno takšno kadrovsko strukturo (v družbenem in gospodar- skem področju), ki bo zago- tavljala uresničevanje smotov delavskega gibanja v kvalitet- no spremenjenih okoliščinah samoupravne družbe. Okrepitev Zveze komuni- stov z naprednim delavskim članstvom in sodobno druž- beno miselnostjo ob dosled- ni odgovornosti vsakogar na svojem mestu bo nedvomno jamstvo za uresničevanje pro- gramskih načel našega raz- voja. Zvone Dragan je v svojem predavanju orisal organizacij- ske spremembe, ki jih je do- živela občinska organizacija in nove možnosti vsebinske- ga delovanja v spremenjeni organiziranosti. V celoti je poudaril, da sama reorgani- zacija ne pomeni nobenega uspeha, v kolikor cenovne or- ganizacije ne bodo z dosled- nimi programi dela in z za- vzetim uresničevanjem teh programov obogatile tudi -vse bino in kvaliteto svojega de- lovanja. Po obeh predavanjih se je razvila živahna razprava, ki je bila v mnogem tudi pole- mična. Mnogi seminaristi so se z raznih zornih kotov vrni- li k vprašanjem razrednega značaja družbe, o razrednih odnosih v samoupravni druž- bi, javljali so se pomisleki o upravičenosti delitve družbe v razredne odnose in iskre- ne ugotovitve o zdajšnjem delovanju velikega dela član- stva v Zvezi in družbi. Vendar je bila v celoti očit- na zavzetost, da bi opredelili vlogo članstva v zadnjšnjem družbenem dogajanju in do- ločili kakovostno in učinko- vito delovanje. V soboto je prvi govoril se- minaristom Jože Smole o mednarodnem delavskem iba- nju v zvezi z velikimi politič- nimi spremembami zdajšnje- ga sveta, za njim pa Mitja Ri- bičič o demokratični družbi in dobrih ter slabih posledi- cah demokracije, kakor se uveljavljajo in kažejo v naši družbeni zavesti in družbe- nem delovanju. H. SAVODNIK p. p. 161 POJASNILO V zadnji številki je bil pon naslovom »Zakaj pa imate toliko otrok!« ob- javljen članek, ki ga je poslala Jožica Levstik iz Cerovca štev. 12, p. Šent- jur. Ker so v članku izre- čeni očitki na račun davč- nih izvršiteljev občinske skupščine v Sentjuriv popačeni obliki, je r niti dejansko stanje Res sva pred dnevi a tov. Kovačičem obiskala med ostalimi tudi Levsti- kovo družino. Ze vrsto let skupaj ne plačuje zaveza- nih prispevkov in je skup- ni davčni dolg narasel že na čedno vsoto 899.920 S din■ Znesek sam kaše, da družina ne kaže posebne vneme, da bi svoje obvez- nosti sproti poravnala, če- prav posestvo ni tako sla- bo, saj se bam celo s hmeljem. Tovarišica Lev- stikova je v pogovoru o- menila, da zaradi otrok ni v stanju poravnati dav- kov. Odgovoril sem ji, da občina ni temu kriva za tako stanje, saj so tudi pri ostalih davčnih zave- pa vendar svoje dat ' 1 obveznosti pravočasno ■ polnjujejo. Kolikor gre ^ njeno stališče, da so dalje vrata njene hiše prta, pa moram reči bi bil zelo zadovoljen T8 mi zaradi takih poslal » bi bilo treba več nadleg vati in opozarjati nje $ njene družine. " j Davčni izvršiteij Nejasnosti cen cementa Na številna vprašanja potrošnikov o cenah c- menta, ki se oblikujej0 trgovskih podjetjih o naslednje pojal hgovska podjetja na- bavljajo cement različne kakovosti od proizvajal cev iz Trbovelj, Podsuse. da, Umaga, Anhova, pu;e ter uvoženi cement jj Madžarske in Romuni;e Nabavna cena z odvisni- mi stroški, ki vsebujejo kamionski ali železniški prevoz, znaša n pr. ^ vrsto PC 350 iz domači proizvodnje 23,36 do 25,83 S din odvisno od proizva- jalca in oddaljenosti kup. ca-. K tej ceni sme trgovi- na na podlagi odredbe o določitvi marže za proda- jo cementa (Ur. list SFrj 29/61) pribiti največ 11 t/, za zaslužek, kar je v vseh primerih izpod povprečja stvarne podjetniške mar- že, iz katere se pokrijejo stroški in prispevki Po pribitku marže mora tr- govina še vkalkulirati 20 o/o zveznega, 4 °l0 repub- liškega in 4 °!o občinskega davka Prodajna cena zna- ša tedaj od 33 do 36 S din Za cement znamke PC 250 znašajo nabavne cene od 21,3 do 23,7 S din, prodajne cene pa od 30 do 33 S din. medtem ko znaša nabavna cena za ce- ment znamke PC 450 28,4 S din, prodajna pa 40,10 S din. Na tržišču se od časa do čdsa pojavlja tu- di cement iz uvoza, ki je boljše kakovosti, zato so prodajne cene tudi neko- liko višje, vendar največ 41 S din franco trgovina. Prigovori, da trgovina pri prodaji cementa neu- pravičeno akumulira, niso upravičeni. Analize, ki jih imamo na razpolago ka- žejo ravno nasprotno Poslovno združenje za trgovino, Celje VARSTVO PRI DELU NA CELJSKEM OBMOČJU Več osebne odgovornosti Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju je pred dnevi razpravljalo o aktualnih problemih varstva pri delu, pri čemer je za izhodišče služila analiza, ki so jo na osnovi ankete v 8 delovnih organizacijah izdelali sodelavci beograjskega lista Zaštita rada. Seja je bila hkrati tudi nadaljevanje dosedanje aktivnosti sindi- kata priu rejanju varstvene zaščite in spodbuda, da bi v okviru jugoslovanskega leta varstva pričeli resneje in odgovorneje urejati probleme, ki veljajo celjsko druž- be no skupnost 10 milijard starih dinarjev letno. Občinski sindikalni svet je že lani obravnaval to proble- matiko, prav tako je na nje- govo pobudo razpravljala o njej občinska skupščina. Obakrat so sprejeli ustrez- ne zaključke, vendar je po mnenju komisije pri ob SS ostalo v glavnem le pri za- ključkih. V zadnjih dveh letih so se sicer razmere iz- boljšale (od 1965 do 1966 se je število izgubljenih dni zmanj- šalo za 100 tisoč-), toda kot menijo, je to bolj odraz admi- nistrativnih ukrepov (zvezne- ga in republiškega zagona o varstvu pri delu) kakor rezul- tat zavestne in sistematične akcije. Posledice so seveda katastrofalne, saj izgubimo letno 10 milijard starih dinar- jev in imamo poleg smrtnih primerov 100 novih invalidov! Zaskrbljujoče je, da je števi- lo invalidnih oseb na 100 ak- tivnih zavarovancev na celj- skem območju skoraj dva- krat večje kot v republiki (5,4 v Sloveniji, blizu j.0 na celjskem območju!). V razpravi so menili, da so takšne posledice rezultat za- starelih industrijskih obratov, ki bi jih morali po logiki predpisov sploh zapreti, sai onemogočajo učinkovito var stveno zaščito. K temu velja dodati pomanjkanje odgovor- nosti ustreznih strokovnih služb, slabo disciplino, ne- ustrezen delovni čas in dru- go. Pri obratovanju nasreč bi morali zato objektivneje oce njevati krivdo, ki so jo do- slej nosili skoraj izključno ponesrečenci, hkrati pa tu- di spremeniti odnos do invali- dov in njihovega zaposlova- nja. Doslej še ni nihče disci- plinsko ali kazensko odgovar- jal, če ni nesreče preprečil. Ce bi hoteli v varstvu pri delu izboljšati razmere, bi morali, &ot so menili, zaostri- ti odgovornost strokovnih služb, posvetiti posebno skrb zaposlovanju mladih delavcev in v vseh šolah uvesti obve- zen pouk iz varstva pri delu. Vseh problemov ne bo mo- goče rešiti v kratkem času, s gre za ogromne investicije, vendar pa lete 197i, ko bo po predpisih ali urediti varstvo ali zapreti obrate in podjetja ni več daleč. Celjska družbe- na skupnost vsekakor ne bo mogla še naprej solidarno pla- čevati tolikšen davek, zato bi morale zdaj sindikalne pod- ružnice določiti strokovnim službam rok, do katerega mo- rajo urediti varstveno zaščito. To je bil najpomeombnejši sklep predsedstva občinskega sindikalnega sveta; najbrž ne bo moglo ostati samo pri njem. dhr SREČANJE KURIRJEV TV POSTAJ Miting v taboru Letzunja osrednja proslava ob dnevu borcev v žalski ob- čini bo v Taboru, kjer bo srečanje kurirjev TV postaj ter vojaških in civilnih linij. Ob tej priložnosti bodo pred osnovno šolo v Taboru odkrili tudi spominsko obe- ležje padlr- kurirjem. Začet- ni del svečanosti bo poleg pozdravnih govorov obsega lo tudi bogat kulturni spored, ki bo obsegal recitacije, več zborovskih pesmi ob sodelo- vanju godbe na pihala. S tem bodo dostojno počastili spo min padlih in preživelih ku rirjev, ki so v veliki meri do- prinesli v zmagi nad okupa torjem na našem področju. Po nepopolnih podatkih je borbo preživelo od 800 borcev kurirjev, ki so delovali na tem področju, približno 350. Srečanja se bodo poleg do- mač ov udeležili še kurir.t. iz mozirske, velenjske, celj- ske, laške in revirskih občin, torej s področja, na katerem so delovale TV postaje in teh- nike, in s katerimi so sodelo- vali kurirji z žalskega pod- ročja. Po kulturnem progra- mu in pozdravnih svečanostih bo partizanski miting. Boris Dvornik Sedeli smo v avli hotela Celeie in čakali. Tudi on. Vsakokrat, ko je začutil, da se kdo približuje, se je v pričakovanju obrnil. Odgovarjal je počasi, se pomenkoval in šalil. Kljub temu, da je nekoliko pazil, je njegova govorica izda- jala Dalmatinca. Iz nje je vel temperament. Boris Dvornik, vojak, po poklicu svobodni umet- nik, mi ga poznamo kot filmskega igralca, se je rodil v Splitu, kjer je tu- di začel z igro. Nato je odrinil v Novi Sad na srednjo igralsko šolo. Po- tem se je vpisal na igral- sko akademijo, ki je pa ni končal. »Kot študentu mi je štiglic ponudil vlogo Ive v »9 krogu«. Na drugo sem čakal celih osem me- secev. Ponudil mi jo je Bauer v filmu »Martin v oblakih«. Tudi tretjo vlo- go sem odigral v Bauer- jevem filmu.« — Doslej ste odigrali o- krog dvajset filmskih vlog. Katera od teh vam je naj- dražja? »Vloga v Devetem krogu in pa v Lito vilo vito.« — Ze devet mesecev ste vojak v Celju. Ali ste v tem času navezali tesnej- še stike s prebivalci? »Predvsem: sem poro- čen in imam dvoje sinov. Kot vojak se lahko v Ce- lju vključuješ v življenje le slabo- V začetku slabo in pozneje slabo. Zdi se mi, vsaj po tistem, kar sem videl preko televizije, je v Mariboru to sodelo- vanje pristnejše in bolj- še.« — Ste lahko kot vojak kdaj pozabili na filmskega igralca? »Ljudem, ki se ukvarja- jo z igralsko umetnostjo tako kot jaz prija, če te na ulici neznan človek spozna in ogovori. To ni slavohlepnost, temveč ob- čutek, da so te opazili, da te poznajo.« — Veliko tujcev trdi, da so Savinjčanke prijetne zunanjosti. Kaj menite o tem vi? Začel se je muzati in vrteti poročni prstan. S tem je verjetno želel pre- usmeriti pogovor, vendar je le odgovoril: — Stri- njam se, da so Savinjčan- ke zelo prijetne, vendar več o tem nisem ugotav- ljal. — Ko smo že pri ženah, kako gleda vaša žena na tiste prve vloge, ko ste igrali ljubimce in na vaše soigralke? »Hočete vprašati, če je ljubosumna? Tako kot vsaka dobra žena. Tudi meni ne bi bilo ravno naj- lepše pri srcu, ko bi gle- dal ženo v kočljivih po- zah. Vendar, da vam po- vem po pravici, moja že- na je bolj kritik in to ostrejši od mene, to mi gode.« — Ah menite, da v na- šem filmskem svetu mla- de odrivajo? »To je pri filmu redkeje kot v gledališču, toda do- gaja se. Poglejte, koliko naših mladih, nadarjenih igralcev je zunaj. Ali me- nite, da našemu filmu ne bi koristili?« Pa je kolega ustrelil z vprašanjem, če se mu zdi, da igralka lažje dobi vlo- go in da je njena slava odvisna od tesnega sode- lovanja z režiserji. »Ponavadi so to govori- ce. Toda ali se vam zdi, da tega v podjetjih ni? Razlika je le v tem, da gre pri filmu bolj za re- klamne prijeme.« — Boste po odhodu iz Armade nadaljevali študij, ali se boste posvetili igral- skemu poklicu? »Imam družino, ki mo- ra živeti, poleg tega pa bi rad delal.« — Mladina ima pogosto napačne predstave o živ- ljenju in delu filmskih idolov. Kaj menite o tem vi? »Eno je življenje na platnu, drugo pa tisto vsakdanje, z vsemi drob- nimi problemi, ki jih živ- ljenje vsebuje. Zal mladi gledajo le preveč o tistem prvem delu, predvsem pa žive v prepričanju, da je to predvsem snobovski poklic z mastnimi hono- rarji. Zal se motijo.« — V prihodnjih dneh boste zapustili Celje. Baje greste snemat. Kaj in kam? »Bulajič bo začel s sne- manjem Bitke na Neretvi, kjer bom igral vlogo Ste- va, komandirja bombaške desetine, ki je prvi preko- račil most. Tam se bom več navojskoval, kot sem se teh devet mesecev v Celju .« Nani OBRAZI TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 2 .rrfVlSTICNA A* ,KaJ Pa delaš?« — »Linijo skrivam.« — »A že spet!« NOVI OBRATI CINKARNE DELUJEJO PO PREDVIDEVANJIH Uporabnost opreme EKK NOVI PROIZVODI NA TRGU ŽE LETA 1969 Zaradi zmanjšane potrošnje žveplene kisline obratuje samo cinkova linija — Namesto uplinjenega lignita niz- kooktanski bencin — Delno uresničevanje programa tovarne umetnih gnojil Že dobrega pol leta obra- tujejo v cinkarni nove napra- ve praaarne in proizvodnja žveplene kislline. To je vseka- kor čas, ko je že mogoče razmeroma z gotovostjo trditi, da se je obrat v teh- nološkem postopku uvelja- vil. Ce ne štejemo nekaterih drobnih tehničnih pomanj- kljivosti, ki so jih uspeli prravočasno odpravita, lahko zatrdimo, da naprave delluje- jejo po predvidevanjih in ga- rancijah, ki jih je dal bel- gijski izvajalec. Kapacitete trenutno niso povsem izkoriščene, vendar je povsem upravičeno pred- videvanje, da bo potrošnja žveplene kisline spet porasla, ko bodo začefli izdelovati no- ve produkte iz dela opreme, nekdanjega EKK v Velenju. Dejstvo, da bi bilo name- ravano uplinjevamje lignita v Velenju neekonomično, je privedlo do odločitve, da uporabijo del opreme, ki ni vezana izključno na upli- njanje lignita, za drugotno proizvodnjo. Gre predvsem za proizvodnjo amoniaka in ureje, ki je zanju možna kot osnovna surovina nizkooktan- ski bencin, katerega je za- dosti v naših rafinerijah. Kasneje, ko bo čez naše o- zernlje stekel plinovod ze- meljskega plina, bo mogoče razmeroma preprosto zame- njati benoin z zemeljskim plinom. V posebnem pretvorniku »reformingu« nastaja iz ben- cina sintezini pil in za proiz- vodnjo amoniaka. Dnevno bi ga proizvedli sto ton. Več- ja količina bi bila namenje- na za proizvodnjo 140 ton ureje dnevno, nekaj pa bi ga ostalo za morebitne dru- ge namene. Ureja bi služila deloma za umetna dušična gnojila /46fl/o/, sicer pa v zad- njem času ure jo uporabljajo tudi kot dodatek močnatim krmilom za govedo in v in- dustriji lepil ter plastičnih mas. Glede na občasne zastoje v prodaji žveplene kisline nastaja tudi vprašanje vskla- diščevanja, kajti specialni re- zervoarji bi bili za večje ko- ličine zelo dragi. Prav zaradi tega je bolj umestno, če žve- pleno kislino vskladiščijo pretvorjeno v druge oblike, za kar je najbolj ustrezen amonsulfat, saj ga je mo- goče vskladiščiti kar v vre- čah. Tako se enostavno po- nuja rešitev, da bi zgradili še drugo linijo za izdelavo amonijaka, ki bi bila zrcal- na slika prve in produikt te bi uporabljali za izdelavo amonsulfata. Za proizvodnjo amonsulfa- ta bi porabili letno približno 90.000 ton žveplene kisline in okoli 30.000 ton amonija- ka, ob tem pa bi bila osnov- na surovina, to je sintezni plin, produkt enega samega pretvornika. Amonsulfat se uporablja predvsem kot umetno gnojilo in ga Jugo- slavija uvaža letno ckoli 120.000 ton, torej toliko, ko- likor je predvidena letna proizvodnja v Cinkarni. Edi- ni jugoslovanski proizvajalec pa je trenutno koksarna v Lukovcu, ki proizvede letno 10.000 ton amonsulfata. Cinkarna je imela že pred leta program za ureditev kompleksne tovarne za umet- na gnojila. Zaradi spre ne- njenih programov proizvod- nje umetnih gnojil v jugoslo- vanskem merilu, so ta načrt odložili. Z gradnjo obrata za proizvodnjo amonijaka, ure- je in amonosiulfata pa nasto- pajo možnosti, da bodo del- no uresničili nekdanji načrt koncepta NPK /dušičnih, fos- fornih in kalijevih/ umetnih gnojil. Osnova za dušična gnojila bd bili amonsulfat, ureja in delno sam amonij ak, za fosfoma gnojila zdajšnji obrat superfosfata, ki bi ga razširili in povečali proizvod- njo, medtem ko bi bili s ka- lijevimi umetnimi gnojili od- visni do nadaljnjega še ved- no na uvoz iz vzhodnih de- žel. Gradnja obrata, ki bo prevzela približno 20 odstot- kov opreme nekdanjega EKK> bo začela že letos, proizvod- nja pa je predvidena v letu 1969. H. SAVODNIK Gospodarska gibanja v celjski občini NIZKA PROIZVODNJA V APRILU Obseg industrijske pro- izvodnje v mesecu aprilu je bil za 6,6% nižji kot me- seca marca in za pol od- stotka nižji kot aprila lani. Vzroki za to so v manj- šem številu delovnih dni in stagnacija v prodaji. Najvišjo proizvodnjo so zabeležili v celjski občini marca in to v kemični, ko- vinski in grafični industri- ji. Nizka je bila proizvod- nja tudi v lesni in tekstil- ni industriji. Proizvodnja v Železarni štore je bila aprila nižja kot marca. Elektroplavž je namreč pričel delovati še- le ob koncu meseca, v va- ljarni pa so spremenili proizvodni program. Nižja proizvodnja v Cinkarni je posledica neugodnih trž- nih pogojev, omejitve pro- izvodnje nekaterih izdel- kov m neprodanih zalog. V EMO so aprila dosegli mesečni plan, medtem ko jim v Libeli to ni uspelo. Proizvodnja žične je .še vedno visoko nad lanski- mi rezultati, kljub zalo- gam pohištvenih vzmeti. V podjetju IFA so presegli plan celo v aprilu, asorti- ment proizvodnje, pa so razširili na nekatere nove izdelke, ki gredo dobro v prodajo, medtem ko je mnogo težje z zalogami. Proizvodnja se je poveča- la tudi v Aeru. Zaradi po- večane proizvodnje v ope- karni Ljubečna — Bukov- žlak je v industriji gradbe- nega materiala proizvod- nja višja kot lansko leto. V LIK Savinja je skupni zaostanek za lanskoletno proizvodnjo v prvih štirih mesecih še večji. Tako je tudi v tekstilni industriji. V Metki imajo manj naro- čil, stroje v popravilu, sla- ba pa je tudi dobava barv za nekatere artikle. IZVOZ NIŽJI KOT LAM Aprilska realizacija izvo- za industrijskih podjetij je bila nižja kot isti mesec lani, tako da so skupni dosežki v obdobju štirih mesecev letos nižji od iste- ga obdobja lani. Letne ob- veznosti so ob koncu apri- la dosegle 29% realizacije. Tretjino letnih izvoznih obveznosti je preseglo le podjetje EMO. V primer- javi z lanskim letom pa je izvoz višji še v železarni štore, Aeru, Etolu in Top- ru, v vseh ostalih podjet- jih pa je nižji. Tovarna Emo je v aprilu presegla mesečni plan izvoza za 51% .-Zelo nizek pa je do- sedanji izvoz Zlatarne, če- Prav upajo, da se bo v na- slednjih mesecih izboljšal. Prvi izvoz v letošnjem letu so v Aeru realizirali s po- šiljko pisalnih trakov na Kubo. V Libeli je izvoz še vedno nižji kot lani, pre- cejšen zaostanek pa bele- žijo tudi v Žični, ker zara- di manjše proizvodnje žič- nih tkanin v aprilu niso mogli pripraviti potrebnih količin za izvoz. VIŠJI PROMET Promet v trgovini se je povečal nekoliko bolj, kot je bilo predvideno v oceni razvoja za letošnje leto. Zaloge so še vedno visoke, vendar so se v primerjavi z lanskim letom povečale samo za 1%. Povečanje prometa na drobno gre na račun povečanega števila prodajaln in potrošniških posojil. Zaloge v trgovini na drobno pa so v prvem tromesečju v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 20,4% večje, kar gotovo ni najbolj spodbudno. Tudi vrednostni promet v gostinstvu je v prvem tromesečju glede na lan- sko obdobje za 7,1% večji. To povečanje prometa gre v celoti na račun višjih cen, saj je količinski pro- met znatno manjši pri al- koholnih pijačah. Količin- ski promet pri alkoholnih pijačah je padel za 12,3%, cene pa so se povečale za 21,7%. Za 5,1% se je povi- šal promet z brezalkohol- nimi pijačami pri 19% po- višani ceni. ZAPOSLENOST IN OD Povprečno število zapo- slenih v prvem četrtletju je za 0,5% nižje od pov- prečnega števila zaposle- nih v lanskem letu. Večja je zaposlitev v gospodarst- vu, opaziti pa je, da se šte- vilo nezaposlenih zmanj- šuje. Tako je bilo v celj- ski občini februarja 703, aprila pa 642 nezaposlenih oseb. Nezaposlena je pred- vsem nekvalificirana žen- ska delovna sila, te je kar 67%. Povprečni mesečni do- hodki v prvih treh mese- cih so v primerjavi z lan- skim letom porasli za 1,2%, to je od 840 na 850 novih dinarjev. Vsekakor 'prvi rezultati v gospodarstvu tega leta niso preveč zadovoljivi, čeprav bi lahko povsod našli opravičljive razloge za takšno stanje. Napove- di za prihodnje obdobje so nekoliko bolj optimi- stične, seveda če bo dovolj reprodukcijskega materia- la, ugodnih tržnih pogojev in čim manj tovarniških oddelkov v remontu. S. M LE NAČRTI Načrtovalci turističnega razvoja v Rimskih Toplicah so za perspektivo pripravili lepe načrte po katerih bi se naj kraj razvijal. Pri tem seveda niso pozabili tudi na objekte za potrebe turizma. Med te v ekakor sodijo pri- pravljalna dela za nov mo- tel in bazen Zaradi nejasno- sti okrog Sofijinega dvora, ki bi naj po nekaterih ve- steh služil turizmu, po dru- gih pa za zdaj še ne, je ostalo odprto tudi vprašanje mote- la. Prizadevni občani in čla- mi turističnega društva pa bodo kljub pomanjkanju sredstev letos vsaj razširili prostor za sončenje ob baze- nu. PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj NA KRATKO ASFALT OD STARE DO NOVE POŠTE V začetku julija bo ce- ljsko cestno podjetje končno začelo z rekostrukcijsikimi dela na cesti od železniške postaje v Rimskih Toplicah do hotela Stara pošta ob zdravilišču. Cesto bodo asfal- tirali. Ob teh delih bodo ob- enem uredili in asfaltirali tudi dovoz s parkirnim pro- storom ob kopališču. Med- tem ko bo denar za ureditev dovoza in parkirišča prispe- valo turistično društvo, bo za ostalo poskrbela krajevna skupnost. ULIČNA RAZSVETLJAVA Čeprav so Jurklošter in okoliške zaselke že pred de- setimi leti elektrificirali, središče kraja še zdaj nima ulične razsvetljave. Vodstvo krajevne organizacije in ob- čani se trudijo, da bi z zbra- nimi sredstvi že letos uredi- li rasvetljavo vsaj od trgo- vine do krajevnega urada. V ŽALCU PLANINSKO DRUŠTVO Pred dnevi je bil v Žalcu ustanovni občni zbor planin- skega društva. S tem so lju- bitelji planin, katerih v Žalcu ni mata, postali organizirani. Člani društva so že navduše- no začeli z delom. Predvide- vajo, da se bo v članstvo vključila tudi mladina. Ob- čnega zbora sta se udeleži- la tudi zastopnika Planinske zveze Slovenije. -at je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 3 NA KRATKO SAMO PISMENE POHVALE Vse osnovne šole v občini Slovenske Konjice so ob za- ljučku šolskega leta pripra- vile svečanosti. V Ločah so šol- sko slovesnost združili s sve- čanostjo ob krajevnem prazni- ku, v drugih šolah pa so pri- pravili samostojne kulturne programe. V osnovni šoli I.v Slovenskih Konjicah so vsem odličnim učencem podelili tu- di pismene pohvale. Pred le- ti so dobili odličnjaki še knjiž- ne nagrade. KONJICE PROTI SEVERU IN VZHODU Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je na seji sredi tega meseca sprejela ustrezne odloke o zazidalnih načrtih stanovanjskega obme- ja škalce II, Zgornji Prevrat, Spodnji Prevrat in Nova Do- brava pri Zrečah. Glede na to, da so prva tri naselja v ne- posredni bližini Konjic, se bo mesto v prihodnjih letih moč- no razširilo proti severu in vzhodu. Na tem območju gra- di že zdaj več zasebnikov sta- novanjske hiše, ki bodo v bliž- nji prihodnosti vseljive.« DRUŽBENA POMOČ BORCEM Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je sprejela odlok, da dosedanje priznaval- nine spremenijo v družbeno pomoč borcem NOV. Takšno spremembo naslova je pred- lagala občinska organizacija ZB NOV, ki meni, da je pre- imenovanje bolj ustrezno za uresničevanje denarne pomo- či borcem. KAKŠEN BO NOVI HOTEL Nov hotel v Trbovljah, ki ga je začelo graditi pred me- secem dni SGP Zasavje, bo imel 44 ležišč, nad sto sede- žev v restavraciji in bifeju, klubski prostor in še druge hotelske prostore. Začetek gradnje na Trgu re- volucije, kjer je mladina s prostovoljnim delom podrla že lani staro zgradbo, je raz- veseljiv dogodek, saj je tako očitno, da bo trg do prihod- nje obletnice občinskega praz- nika bolj ko ne urejen. Za gradnjo hotela bodo po- trebovali 4,600.000 novih dinar- jev. Gostinsko podjetje Rudar je zbralo 1,100.000 novih dinar- jev lastnega denarja, druga pa kreditira trboveljska posloval- nica ljubljanske kreditpe ban- ke in hranilnice. GLEDAM. KAKO POD MANO TONE SVET IN SE SMEJEM, PA NI ZABAVNO Noe iz Skal $ Z jablano je še nekako, zdaj, ko se je prevrnila, vsaj lažje obiram, toda iz meha mi vsepovsod piha. Kako naj kujem? • Najprej zjutraj s praga pogleda svet, ki se pogreza, nato gre v sobo, premeri, za koliko se je zid razmaknil in odmakne omaro. 9 Vidiš, tam, kjer je zdaj jezero, je bil Uremožev grunt. Malo dalje Pirnatov, potem Pleterškov. Tisti ko- zolec,,ki se je na pol podrl, ne ta, ta je moj, oni višje pa je... Sli so. Drug za drugim. Dobili so odškodnino in ku- pili drugje. A bile so tu kme- tije, da je bilo veselje gleda- ti Zdaj pa...« Povlekel me je za rokav, da bi pogledala kovačnico. On, MARTIN HOVNIKAR iz Skal številka dve, kovač in kmetovalec živi na področ- ju, izpod katerega velenjski rudarji kopljejo premog. Pod njegovim svetom je veliko od- kopno čelo. Za tem čelom se je začel svet ugrezati, tako da je nastalo dvoje jezer. Eno, kjer je zgrajen rekrea- cijski center v Velenju in drugo, ki ga popotnik uzre s ceste, če se pelje v Šoštanj. »Pa je špasna ta stvar. Pri- haja mnogo ljudi gledat. Sprašujejo, če živim v stra- hu. Od vsepovsod prihajajo, celo Rusi, Bolgari, Nemcev je mnogo, Italijani. Pa gledajo in skimavajo z glavami. Pri- hajajo tudi oni iz rudnika. Ti že bolj redko. Sam sem jih poklical, naj vidijo, kje ži- vim. Ni jih bilo, pa sem- jih dal advokatu. Ročno so pri- hiteli. Preseli se, pravijo. Za kvadratni meter mi ponuja- jo 40 dinarjev. Jaz pa pravim — jok brate. Za ta denar ne bi dobil drugega kot raztr- gano bajto in še to bi dva- krat plačal. Poglej te zidove. Dvajsetega leta sem plačal za to mojo hišo 70 jurjev. To je bil denar...« Večina kmetovalcev, razen Hovmikarja sta še dve stranki ogroženi in se bosta v krat- kem preselili — so se vsi preselili. Pogrezajoča se zem- lja je s svojimi nekaj metrov visokimi plazovi izbrizgala nekdanje domove. »Tu pod mojo bajto je 118 metrov debel sloj premoga. Tam pri Polaku, ki se je že odselil, pa celo 135! Rudarski glavar iz Ljubljane je lani re- kel, naj tu drže velik varnost- ni steber. Premog bi naj po- birali tu nazadnje, ko bi šah- te pobirali, pa so šli predaleč. Zato pa gre moja hiša s cesto vred.« Najprej se je začel ugre- zati sadovnjak. Meter za me- trom se je približevalo hiši. Predtem je obvisel kozolec. Zatem gospodarsko poslopje in kovačnica. Nekdanje ognji- šče v kovačnici se mu je se- sulo. Zatem je začela pokati hiša. Stene so se razmaknile, kot bi velikan z dlanjo pri- tisnil nanjo. »Ko zjutraj vstanem, grem pogledat znamenje. Za koli- kor se je zid odmaknil, za to- liko odmaknem omaro. Kako ne bi pokalo, ko se je pav ne- kaj . več kot mesecu ugreznilo za 80 centimetrov.« Strop mu je obvisel na vmesni steni. Skozi režo v- razpočeni steni spalnice lah- ko lepo gleda promet na ce- sti. Martin s svojimi burka- mi sicer ne pokaže strahu, vendar ima človek čudne ob- čutke, ko stoji v sobi, nad katero lebdi strop, ki drgeta ob vsakem vozilu, ki pelje po cesti, ko se venomer iz raz- pok siplje malta in gleda v zijajoče, skoraj pol metra široke razpoke. Čudež, da se še vse drži skupaj. »Silim jih, da bi mi našli vsaj nekaj za začasno prese- litev, dokler ne kupim dru- NEVARNO PODROČJE ZARADI UGREZANJA iT PREHOD PREPOVEDAN — piše na tablah, ki so O vrščene ob meji udiranja. Martin Hovnikar jo ima & bito na sredi dvorišča. Kaj boš s tablo, pravi. To lat^ zabiješ v zemljo, kjer hočeš. Kje pa naj živim? gega posestva. Čeprav sva sama in stara, bi še rada de- lala. Pa, po pravici povem, v denar ne zaupam. Med voj- no mi je propadlo več kot milijon. Jok, zdaj me ne bo- do. Naj mi dajo švicarske goldinaraje ali ameriške tolar- je — to vzamem. Toda ne ta- ko, kot so naredili s Tičar- jevimi ženskami. Vi ne veste, kakšno posestvo so imele. Pa so bile ženske same in so jih poceni ugnali. Največ je dobil Mlačnik, 24 milijonov. Ta jih je tožil in stožil. Re- kli so mi, toži. Ali ni to ne- umno? Kdo ima korist? Pla- čujemo sodnike, ko bi se ven- dar lahko lepo zmenili. Pa se ta pravni svetovalec pri Rud- niku ne da nič prestaviti. Ni- ti za milimeter. Krščenduš zastonj pa tudi ne bom dal...« Računala sva: štiri hekta- re zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, kozolec.. .šel je gle- dat posestvo, ki bi bilo r kaj podobnega njegove^! Dvajset milijonov! »Pa ne, da bi kaj spuščal; Rekla mi je, toliko ali pa n, svidenje. Jn sem šel. Kaj p. zdaj? Kaj, če se sesuje ^ naju?« Pohištvo je zvlačil v pro. stor, ki je še najmanj razpf> kan. Klet je toliko podlog da se mu ni porušil str na sode. Kozolec je prepustjj prav tako kovačnico. Le oronku renčna proga zapostavljena, kot pravite. — Ali boste vztrajali pr. tem, da bi naj bile različne cene? Kadar je večina proti manjšini, v tem primeru osem proti enemu, je jasno, da bo zmagala večina. Sicer pa bo- mo videli, kaj bodo rekli na republiški zbornici in sveta Torej kot vidimo, se pone- kod še vedno na vse načine trudijo, da bi kljub reform; nim ukrepom uspeli doseči večji kos kruha po liniji naj- manjšega odpora, v tem pri; meru s povišanjem cen. Ali je končno bistveno za nas. če so v drugih republikah ce- ne teh storitev večje? če j« tako, uskladimo tudi ostale cena, ki prizadevajo potroš- nikov žep. Zal je bil pri zo- perstavljanju do takšne poli' tike zletnikov predstavnik — osamljen. J. Sever V Trbovljah vse več nesreč V primeri z minulim letom se je letos povečalo število prometnih nesreč v Trbovljah skoraj za petino. Razlogi za naraščanje nesreč so pred- vsem v hitrem naraščanju prometa, neustreznosti cest in vozniki, ki ne prilagajajo hitrosti razmeram na cestah. V začetku leta je bilo v pro- metnih nesrečah poškodova- nih veliko otrok, kar dokazu- je, da prometna vzgoja še ved- no ni zadostna in da tudi star- ši ne skrbijo zadostno za var- nost otrok na cesti. V Trbov- ljah ugotavljajo, da divjih voz- nikov nita kazni ne spametu- jejo, a poseben problem so mopeddsti, ki vozijo brez ustreznega dovoljenja in ogro- žajo varnost — predvsem v kolonijah. Krivi pa niso samo pešci in vozniki motornih vozil. Prehode za pešce so na pri- mer označili v začetku juni- ja. Ozka in ovinkasta cesta skozi Trbovlje je zelo nevar- na posebej še v jutranjih in opoldanskih urah, ko so pred raznimi lokali parkira- na tovorna vozila, ki razkla- dajo blago. Velika gneča je tudi med 13. in 15. uro n® avtobusnih postajališčih, ven- dar vse kaže, da teh nevšeč- nosti ne bo mogoče rešiti ko kmalu. Zategadelj bi bilo pravilo0' če bi najbolj nevarne odse- ke ceste ustrezno označili' omejili hitrost tudi na 40 ali 30 km na uro, postavili zrca- la na najbolj nepreglednih $ zoženih odsekih ceste, saj ^ s takšnimi označitvam1 ustrezno regulirali promet & uspešno zmanjšali tudi šteV' lo prometnih nesreč. - nk - TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 4 MALA ANKETA Kaj je v J ur Most ril najbolj aktualno — J7USTKO LESKOŠEK, usluž- benec'"krajevnega urada: Jurklo- sfer je bil prvi osvobojeni kraj, vendar za tem ni doživel ne vem kakšnega razvoja, še tisto maLo lesne industrije, kar je je bilo, so po vojni ukinili. S tem je vprašanje zaposlovanja posta- lo glavni problem. Poleg tega je naša mladina v manjvrednem po- ložaju zaradi nepopolne osnovne šole. Zaradi slabo vzdrževane če- šite iz leta v leto moledujemo za avtobus, s katerim smo po- vezani z industrijskimi centri. POLDE PETAN, uslužbenec kmetijske zadruge Laško; Vse naše seje imajo isto vsebino. Za- to smo se na zborih volivcey že naveličali govoriti venomer o istih problemih, ki jih nikakor ne moremo sami rešiti. To je o cesti, zatem o šolanju mladine, kajti naša mladina je ob nepo- polni šoli zelo prizadeta. Gre za to, da veliko mladih in nadarje- nih ne more nadaljevati šolanja zaradi slabih _ ekonomskih pogo- jev. Le malokateri kmet ali de- lavec lahko plača po nekaj de- set tisoč oskrbovalnine za svoje- ga otroka v mestu. FRANC ŽVEPLAN, ravnatelj podružnične šole: Tu je najaktu- alnejše. vprašanje zaposlovanja. Ni industrije, zato mladi odhaja- jo dirugam, kmetije propadajo. Tudi kraj sam, ker tistih nekaj delavcev, kar jih je zaposleno pri obratu gozdnega gospdarstva, ne more bistveno vplivati na standard kraja. Zaradi slabe ce- ste smo si komaj izborili avto- busno zvezo. Moti me, da ni sredstev za popravila danes, ko bi jo lahko popravili že z malo denarja. FRANC BEZGOVŠEK, gostilni- čar: Ce bi naj bil turizem tisti, ki bi pomagal pasivnim krajem, potem imamo čudno politiko. Ce- sta je obupna. Ta pobere pol go- stov. Ostalo pa čudna davčna politika naše občine. Pomislite, lani sem plačal 500 tisoč starih dinarjev davkov, letos pa petkrat več. Pa vendar vemo, da je re- forma posegla tudi v gostinstvo. Ce bo šlo tako naprej, bomo go- stišče zaprli. Leto turizma gor ali dol. Parole so eno, praksa pa drugo. Vsak jih po svoje kro- ji, zato pa je tako. JANEZ BREČKO, delavec: Ker ni industrije, je mladina kraj zapustila in se zaposlila drugje. S tem pa pride tudi malo denar-, ja v kraj. Kljub temu da ima Jurklošter z okolišnimi zaselki 1500 prebivalcev, nima urejene obrtne dejavnosti. O cesti raje ne govorim, ker se ne izplača. Odkar smo začeli forsirati turi- stične ceste in vanje vlagati tudi sredstva, od takrat so druge sla- be. Naša je takšna, da ... POGOVOR S FRANCEM PLESNIKOM, PREDSEDNIKOM KS LJUBNO Imaš in nimaš Krajevna skupnost Ljubno obsega poleg Ljubnega še Radmirje, Gkonino in več zaselkov. Kljub temu da imajo malo denarja, v teh krajih občani uspešno orga- nizirajo več delovnih akcij. Žal je problemov vedno več kot pa denarja, zato je o tem v glavnem tekla beseda" v razgovoru s predsednikom krajevne skupnosti. »Dejstvo je, da krajevna skupnost s tem denarjem ne more krojiti ne politike in ne reševati razne probleme. To je organizacija, ki pred- stavlja del oblasti, žal pa je brez oblasti,« je dejal FRANC PLESNIK. »Mi lahko samo predlagamo, ukrepati pa ne moremo. Naša krajevna skupnost je dobila letos 600 tisoč starih diiarjev za ure- janje komunalnih problemov in 900.000 za ceste IV. reda. Vrednost del samo pri lju- benskem vodovodu pa prese- ga nelkaj milijonov ... Kje pa je še ureditev problemov Okonine, Radtmirja in zasel- kov!« — Torej se vi ne strinjate z delitvijo sredstev krajev- nim skupnostim? »Načelno že, žal pa je ob- činska blagajna siromašna. Glede na vse žrtve, ki jih je ta del doline prispeval za skupnost, saj je padlo samo 136 Ljubencev in okoličanov, zatem vsi tisti kubdki lesa, ki so jih v teh letih izvolili iz doline — dobimo bore ma- lo. če bi samo za visak kubik lesa dobili po tristo dinarjev, ba imeli že zdavnaj asfalt do Logarske.« — Katerega od problemov bi postavili v ospredje? »Problem zaposlovanja! V tem delu je ostalo le še pod- jetje Remont in komunalno podjetje. Propadel je Titanov obrat, vprašanje žagarskega obrata je samo še vprašanje časa — zaposlenih je ostalo malo ljudi. Samo v turizmu ne vidim rešitve. V teh raz- merah je tudi turistov malo, s tem pa tudi dohodka.« — V čem vidite rešitev in perspektivo? »Rešitve ne vidim, tudi perspektive ne. Dejstvo je, da smo vodili premalo smo- trno politiko! Poglejte samo našo krajevno skupnost: imeli smo lastne gozdove, s to hlodovino smo lahko po- pravljali vsaj mostove in og- raje. Zdaj nam je skupščina še to odvzela in dala GG. Danes se borimo, da bi ob- varovali prireditveni prostor ob Savinji, ki ga ogroža vo- da. Tam je tudi kopalni ba- zen. Ker nimamo denarja in ne hlodovine za utrditev na- sipa in preusmeritev struge, moramo čakati in gledati, kako nam bo narasla voda še to uničila.« — Prvič po vojni letos ni- ste na Ljubnem praznovali krajevnega praznika. Zakaj? »To je povezano s kultur- nim življenjem samega kraja. Dejstvo je, da smo preslabi organizatorji. Prosvetni de- lavci pa si tudi premalo pri- zadevajo. Otroke še pripra- vijo za kakšen nastop, dru- gače pa nič. Res pa je, da za takšne prireditve nimamo sredstev. Zal.« J. SEVER NA KRATKO KAJ VEŠ O PROMETU Pod pokroviteljstvom zavarovalnice v Trbovljah je bilo pred dnevi medob- činsko tekmovanje v zna- nju prometnih predpisov, ki se ga je udeležilo devet ekip. Po izločilnem tek- movanju so nastopili na večerni predstavi finalisti. Med osnovnimi šolami je zmagala šola iz Izlak, ki je dobila praktično na- grado magnetno tablo. Enako število točk je do- segla tudi ekipa trbovelj- skih osnovnih šol, kateri je žreb določil drugo me- sto. Tretja je bila ekipa osnovne šole heroja Rajka iz Hrastnika. Pri starejših tekmoval- cih, članih ADM in ZŠM, so bili uspešni tekmovalci iz Trbovelj, ki so osvojili prvo mesto. Druga je bila ekipa iz Hrastnika, tretja ekipa iz Zagorja. Tekmovanje je bilo do- bro pripravljeno, med tek- movanjem je igral narod- no zabavni ansambel »Mahkovič« iz Zagorja^ le udeležba pri večerni pred- stavi je bila pre««j slaba. -sš- Nedovoljena trgovina Pretekli teden se je pred tričlan- skim senatom Okrožnega sodišča v Celju zagovarjal šestinštiridesetleni Ladislav Jurjevec, invalidski upo- kojenec iz Latkove vasi. Ukvarjal se je z nedovoljeno trgovino. 34. septembra 1965 je sklenil z Vladom Kovačevičem iz Siska ku- po-prodajno pogodbo za petdeset smrekovih drogov v vrednosti 360 tisoč starih dinarjev, čeprav ni imel pravice trgovati. Pri tej ne- dovoljeni trgovini je neopravičeno zaslužil štiriinosemdeset tisoč sta- rih dinarjev, kupcu pa je moral povrniti še 156 tisoč starih dinar- jev za 18 nedobavl jenih drogov. V novembru istega leta je nakle- poma napeljal sobdolženega Ivana Gregla, referenta za odkupovanje kmetijskih pridelkov in reproduk oljskega materiala v obratu Tabor, Kmetijskega kombinata Žalec, da mu je ta, kot odgovorna oseba go- spodarske organizacije, lažno vne- sel v izdajnico tega obrata, torej v urado listino, da je omenjeni obrat prodal Vladu Kovačeviču petdeset smrekovih drogov. Na ob- dolženčevo nagovarjanje je Gregi storil kaznivo dejanje. Jurjevec je torej Gregla naklepoma napeljal k storitvi kaznivega dejanja ponare ditve uradne listine. Obdolženec je potem kupil les od Franca Godunca iz Kaple vasi, aa odpremo po železnici pa je potreboval dokumente. Godunc je namreč posekal les brez sečnega dovoljenja, za kar je bil kaznovan z upravno kaznijo dvajset dni za- pora. Obdolženec je prav zaradi tega potreboval lažno izdajnico. Jurjevec je bil pri Občinskem sodišču v Žalcu obsojan na se- dem mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja nedovo- ljene trgovine. Tudi pred to kazni- jo so ga že večkrat prijavili. Obdolženi Ladislav Jurjevec je vojni invalid in ima kot posledico iz pretekle vojne živčne napade. Trikrat se je že zdravil v nevro- psihiatričnem oddelku celjske bol- nišnice v Vojniku. Ko se je prvič zdravil v Vojniku, je bila njegova odpustna diagnoza naslednja: psi- hopat in alkoholoman. Sodni senat je Jurjevca po kraj- šem posvetovanju spoznal za kri- vega po obtožbi in ga kaznoval z desetimi meseci zapora, pogojno za dobo treh let. Poskus posilstva Pred Okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal tudi triindvajsetni Srečko štancer iz Maribora, ki je brez poklica. Bil je že sedemkrat kaznovan, do sedaj pa je bil v priporu. Obtožnica ga je bremenila kazni- vih dejanj poskusa posilstva in poskusa preprečitve uradnega de- janja uradni osebi. Čeprav je obdolženi Srečko Štan- cer še mlad, je bil že sedemkrat kaznovan pred različnimi sodišči. Nazadnje je bil kaznovan pri O- krožnem sodišču v Mariboru, ki mu je prisodilo eno leto in tri mesece strogega zapora. Kazen je prestajal v kazensko poboljševal- nem domu v Dobu ■ pri Mirni do 28. novembra 1966, takoj nasled nje jutro pa je že storil dve novi kaznivi dejanji. Iz Ljubljane se je z vlakom vračal v Maribor. Na vlaku je srečal družbo in se je močno opil, nato pa je izstopil v Celju. Ni popolnoma jasno, kako je prišel naslednjega jutra oziro- ma ponoči v Ipavčevo ulico v Ce- lju. Tam je namreč železniški pre- hod in čuvajnica. Ko je prišel ob- dolženi Srečko štancer mimo, je čuvajka Štefka Sinanovič pravkar spuščala zapornice. Pograbil jo je za lase in jo zrinil v čuvajnico. Z uporabo siie jo je skušal prisiliti k spolnemu ob uvanju. V čuvajnici ja je grozil, da jo bo ubil, če bo poklicala milico. Z roko jo je udaril po glavi, potem pa mu je Sinanovičeva ušla iz čuvajnice. Dohitel jo je in jo zvlekel v ču- vajnico ter ponovno zahteval od nje, da se mu mora spolno vdati Skušal jo je zvleči na leseno klop vendar mu to ni uspelo, ker so na kraj dogodka prišli organi mi- lice. S tem je obdolženi pričel z izvršitvijo naklepnega kaznivega dejanja posiltva, vendar ga proti svoji volji ni dokončal. Ko so prišli miličniki, se je pro- tivil aretaciji. Napadel je milični- ka Antona Magriča in ga s pestjo udaril po obrazu. S tem je lahko telesno poškodoval službujočega miličnika in storil kaznivo deja- nje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Obdolženi Srečko štancer je iz- vršitev kaznivih dejanj v bistvu priznal, vendar je dejal, da se vse- ga le medlo spominja, ker je bil usodnega večera močno vinjen. Slednje pa potrjuje tudi preiskava krvi in mnenja izvedencev, čeprav je v obtožnici napisano, da obdol- ženi ni bil močno vinjen. Javni tožilec je predlagal, naj sodišče ob izreku kazni upošteva generalno prevenoijo in da so kaz- niva dejanja zoper integiteto žensk na celjskem območju precej po- gostna« . Obdolžencev zagovornik je pred- lagal, da bi sodišče izreklo opro stilno sodbo in se je pri tem opiral na mnenje znanega izveden- iz Ljubljane, Marjana Vončine. Sodni senat je obtoženca oprostil obtožbe, ker je ugotovil, da se Srečko štancer zaradi začasne du- ševne motnje ni mogel zavedati, kaj dela in ni imel v oblasti svo- jega ravnanja. VLADIMIR VIDMAR RAZGOVORI O GOSPODARSTVU Občinsko mladinsko vod- stvo v Trbovljah bo pripra- vilo v naslednjih mesecih vrsto razgovorov v posa- meznih delovnih organizaci- jah, kar naj bi spodbudilo mladino, da bi se začela bolj aktivno ukvarjati z raz- reševanjem gospodarske pro- blematike. -nk MLADI O GOSPODARJENJU Na razširjenem plenumu občinskega komiteja Zve- ze mladine v Trbovljah so razpravljali o položaju go- spodarstva in o perspek- tivnem razvoiu do leta 1970. Mladi Trbovelj čani so posebej opozorili na neka- tere probleme v zvezi z nezaposlenostjo, prepočas- nim uveljavljanjem inte- gracijskih odnosov v obči- ni in z drugimi delovnimi organizacijami, zavzeli so se, da bi začeli združevati sredstva delovnih organi- zacij za odpiranje novih delovnih mest in menili, da je potrebno v prihod- nje bolj pogosto razprav- ljati o sredstvih, ki jih uporabijo za investicije, ker so dopustne ugotovit- ve. da razpolaga gospodar- stvo s precejšnjimi sred- stvi, ki pa niso vedno smo. trno uporabljena. -nk- razpisuje naslednja prosta delovna me- sta: 1) delovno mesto kvalificira- nega avtokleparja, veščega ličarskih del 2) delovno mesto kvalificira- nega avtomehanika Prednost imajo osebe z daljšo delovno prakso v tej stroki. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov društva. Rok za prijave do 15. junija 1967 _ na AMD »Štefan Ko- vač« v Murski Soboti. Nastop službe takoj po pote- ku tega roka za prijave. IZ PRVE ROKE O življenjskem zavarovanju življenjsko zavarovanje sodi 23 razliko do ostalih zavaro- ^nih panog med talko ime- ^ovana kapitalna zavarova- nja. Ce to povemo z drugimi besedami, pomeni, da se od zavarovanca vplačane premi- je obrestujejo podobno, kot če bd zavarovanec vlagal de- nar v hranilnico. Sleherni zavarovanec brez izjeme točno ve, kolikšen znesek mu pripada ob nor- malnem poteku zavarovalne dobe, ki je s polico točno pogojena po želji zavarovan- ca. Prav tako je absolutno za- gotovljeno, da po sileherni življenjslki polici pride slej ali prej do izplačila zavaro- valne vsote, brezpogojno pa ob poteku dogovorjene zava- rovalne dobe. Torej je pri vsaki življenj- ski polici zagotovljeno iz plačilo, medtem ko pri osta- lih vrstah zavarovanja pride do izplačila le takrait, ko na- stopi škodni primer. Da ne bi bilo dvoumnosti, je treba poudariti, da igra pri tej vrsti zavarovanja prav tako važno vlogo tudi riziko smrti pred iztekom zavaro- valne dobe, ki ga nujno nosi zavarovalnica, ker se v tak- šnem primeru izplača celot- na zavarovalna vsote kot za primer doživetja. Življenjsko zavarovanje je možno skleniti na kakšrno- koli zavarovalno vsoto, ker ni prav nobene omejitve gle- de višine. Edina omejitev je v tem, da sklepamo zavaro- nanje BREZ ZDRAVNIŠKE- GA PREGLEDA le do višine enega milijona starih dinar- jev. Za zavarovanje z višjo zavarovalno vsoto pa je po- treben predhoden zdravni- ški pregled pri enem oziro- ma dveh zdravnikih — inter- nisitih. Sama višina zavarovalnih vsot je odvisna od treh kom- ponent, in sicer: od višine dogovorjene me- sečne premije, od vstopne starosti zavaro- vanca in od dogovorjene zavaroval- ne dobe. Jasno je, da je pri višji premiji — torej vplačilu — tudi izplačilo večje. Starost zavarovanega kandidata je važna zato, ker mlajši člo- vek predstavlja manjši rizi- ko za zavarovalnico glede predčasne smrti, kot jo sta- rejša oseba, kjer je verjet- nost smrti pred potekom za- varovalne dobe pač večja. Vsekakor je tudi jasno, da pri daljši zavarovalni dobi, toda isti višini mesečne pre- mije, ^ledi večje skupno vplačilo premij, toda te pre- mije se dalj časa obrestuje- jo in je zaradi tega tudi iz- plačilo večje. Praviloma je mogoče zava- rovati le zdrave osebe od šestnajstih in starejše do petinšestdesetega leta staro- sti. Osebe, mlajše od šest- najstih in starejše od petin- šestedesetih let ali ne popol- noma zdrave je sdcer možno zavarovati, vendar le ob po- sebnih pogojih, ki jih določi zavarovalnica po predhodnem posvetovanju z zdravnikom — cenzorjem. Odnosi med obema pogod- benima partnerjema, pravice ter dolžnosti, so bočno do- ločeni s pismeno pogodbo, katere sestavni deli so: za- varovalna ponudba, polica, pravilnik ter še morebitna drugi dodatki in izjave, če so potrebni Trenutno so v praksi pred- vsem mešana zavarovanja za smrt in doživetje ene osebe, prav tako' pa tudi mešano medsebojno zavarovanje dveh oseb. Možna pa so tudi druga zavarovanja na priimer samo za smrt, renta zavarovanja in terme-fixe, ki pa jih v praksa še nd. Dalje prihodnjič TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 5 KLUB V TABORU Člani prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Tabora v Savinjski dolini so vse bolj ak- tivni. V teh dneh so začeli s prostovoljnim delom obnavlja- ti klubske prostore. Priza- devni predsednik ing. Lojze Rak je namreč uspel organi- zirati prostore v novem sta- novanjskem bloku poleg do- ma Partizan, ki bodo po pre- ureditvi lepo služili obča- nom. -dk FRANJO ROS V LOKI Mladinski književnik FRAN ROS iz Celja je sodeloval na literarnem večeru, ki ga je priredila Prešernova družba iz Loke pri Zidanem mostu, za kar so mu organizatorji poklonili skromen honorar, 6aj je bil večer izredno do- ber. Tov. Roš pa je honorar od- klonil. »Z velikim veseljem sem sodeloval na literarnem veče- ru v vaši lepi Loki,« je de- jal. »Hvaležen sem dobri or- ganizaciji tega večera, a zanj ne smem sprejeti nobenega honorarja. Prosim, uporabite denar za kakšno koristno stvar, če bo še treba, rad pridem v lepo Loko.« PD Primož Trubar v Loki se književniku Franu Rošu iskreno zahvaljuje in ga vabi še na tako lep večer, saj ga naše občinstvo že dobro po- zna. S. SKOČIR FILMSKE PREDSTAVE Delavska univerza Trbovlje že več let predvaja celovečer- ne filme tudi v samskih do- movih delovnih organizacij, na primer v rudniškem obra- tu Trbovlje in SGP Zasavje. MRTVILO Amaterska kulturno pro- svetna društva so bila na po- deželju srce družabnega in kulturnega življenja. Ponekod so še ohranila takšno tradi- cijo, težko pa bi trdili, da je tako tudi v Ljubnem. Prosvet- no društvo je samo na papir- ju, le kinosekcija še dela. Prosvetni delavci, ki se v od- ročnih krajih najbolj ukvar- jajo z delom v društvih, v zadnjem času za poživitev kulturnega dela na Ljubnem niso prispevali veliko. Pri- pravljali so otroke za razne proslave in zaključek leta, vendar je to odločno prema- lo. Poleg kinopredstav bi si Ljubenci gotovo radi ogledali še kakšno predstavo domače gledališke skupine. Zal pa ni tistega, ki bi jo pripravil. PRIZADEVNI ŠOLSKI KOLEKTIV V osnovni šoli Braslovče so potrebovali opremo za tri učilnice, zato so se prosvetni delavci odločili za pobira- nje samoprispevka. Skupaj z družbenopolitičnimi delavci so obiskali vse okoliške vasi in zaselke ter za novo opre- mo zbrali 1,500.000 starih di- narjev. Ker je v okolici 14 zaselkov, je vsak od teh pri- speval nekaj več kot 100.000 SD, samo v vasi Poljče, ki ima osem gospodinjstev, pa so dobili 132.000 starih di- narjev. Za popolno obnovo šole potrebujejo 24 milijo- nov SD, od tega pa že imajo 18 milijonov. PRAZNIK . OBČINE SISAK Občani Celja in Slska že dalj časa gojijo tople bratske odnose. 22. junija je bil ob- činski praznik v Sisku, ki so ga proslavili z veliko delovno zmago, odprli so namreč nov oddelek za proizvodnjo koksa v rafineriji nafte, ki letos sla- vi 40. obletnico obstoja. Slav- nostne seje članov občinske skupščine Sisak in delavske- ga sveta Rafinerije sta se ude- ležila tudi podpredsednik občinske skupščine Celje Zdravko Trogar in predsed- nik občinskega odbora ZZB Jaka Rojšek. Celjani iskreno čestitamo občanom Sisika za njihov praznik in delovni uspeh. SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH TALENTOV Pobuda, vredna pozornosti Člani konference občinske organizacije SZDL v Celju so na svojem drugem zasedanju med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi sklada za štipen- diranje mladih talentov. Ko je sekretar, Franček Knafelc obrazložil to pobudo je med drugim dejal, da že nekaj let nazaj opažamo krizo tako gle- de obsega kot tudi višine štipendij, čeprav se je občin- ska organizacija SZDL zavze- mala za večjo širino in stabi- lizacijo štipendiranja, niso bi- li doseženi vidni uspehi. Očit- no je, da se je stanje po uve- ljavitvi gospodarske reforme poslabšalo. Glavni viri štipendiranja in kreditiranja v občini so de- lovne organizacije in občin- ska skupščina. Toda, tako delovne organizacije kot sku- pščina štipendirajo predvsem tiste, ki jih potrebujejo zase. Tako v občini nimamo nobe- ne možnosti, da bi vodili na- črtno in stalno politiko šti- pendiranja tistih mladih lju- di, ki kažejo izrazite inteli- genčne sposobnosti, pa zaradi težkega materialnega stanja doma ali drugih razlogov teh svojih umskih sposobnosti ne morejo razvijati dalje na sre- dnjih, višjih in visokih šo- lah. Prav zaradi tega je ob- činska konferenca SZDL v Celju potrdila pobudo o for- miranju sklada, iz katerega naj bi štipendirali najbolj nadar- jene in socialno šibke mlade ljudi. Spodnja meja za prido- bitev te štipendije bi bila končana osemletka, kar po- meni, da bi lahko štipendije iz tega sklada dobivali dijaki srednjih šol ter študenti viš- jih in visokih šol, akademij ter za dokončanje tretje sto- penjskega študija. Glede na kriterije, ki so znani za po- deljevanje štipendij v delov- nih organizacijah in pri ob- činski skupščini, pa naj bi ta sklad omogočil, da bi mladi ljudje razvijali svoj talent na področju, ki jih najbolj pri- vlači, ne glede na to, ali je ta- ko znanje potrebno neki de- lovni organizaciji, občinski skupščini ali ne. Pobuda in sklep za ustano- vitev sklada za štipendiranje mladih talentov sta prišli v pravem času. Glede na namen sklada je nujno, da se bo or- gan, ki bo upravljal s sred- stvi sklada, moral navezati na šolska vodstva in pri njih do- biti glavne predloge za kandi- date. Je pa zdaj tudi tisti čas, ko lahko sklad pozove jav- nost in delovne organizacije, da s prispevki pomagajo ure- sničiti misel, ki zasluži največ- jo pozornost. V sklad pa bi nja poleg deiovnin organizacij prispevali še občinska skup- ščina, družbeno politične or- ganizacije in posamezniki. Glede na sklep konference je izvršni odbor občinske or- ganizacije SZDL v Celju že opravil vse tisto, da bo misel dobila svojo realizacijo, da bo sklad zaživel in tako že letoš- njo jesen začel izvrševati svo- jo veliko nalogo. In prav za- radi nje smo prepričani, da organizacija SZDL v tej akciji ji ne bo osamljena! BOŽIČ CELJSKI GROFJE VENDARLE UPRIZORJEN) Prve dni meseca julija , Slovensko ljudsko gledal«"1 Celje uprizorilo v okviru s jih poletnih iger Krefti »Celjske grofe« v mestJ" 1 parku. Tako je končna v \ darle bilo rešeno mučno vr^ ( šanje, ali bo SLG Celje } šlo letos tolikanj iskano * zorišče. Na Starem gradu, u i kor je bilo prvotno zamiši 1 no, dela za zgraditev avdiv! c rija niso bila pravočasno četa. študij v sami gledali/ hiši je sicer normalno c kal, kljub težki finančni sta aciji, ki visi kakor Damok; i jev meč nad kolektivom j \ ogroža njegovo koeksisten&J Po zaslugi celjskih športi^ 1 društev je bilo končno re f mestnem parku. Tukaj je c kejsko drsalni klub Celj brezplačno odstopil drsališč To je vsekakor lep in ^ s memben prispevek celjska t športnikov celjski kulturi. Kreftovi »Celjski grofje« so delo režiserja Branka Gombj ča, zaslužnega celjskega gifr dališčnika, ki odhaja letos rs novo službeno mesto, za fl. rektorja mariborske Drame Sceno je zasnoval Avgust Lav renčič, kostume ob asistenc Milene Kumrove Mi j a Jarčt va, glasbo je napisal' Marjan ' Vodopivec, koreograf je bil ' Metod Jeras, lektor Majtt I Križajeva. V glavnih vloga! j nastopajo Sandi Krošl kot Friderik, njegov sin je Štefan Volf, Ulrik Franci Gabrovšek s Veronika je Marjanca Krošlo [ va, Mija Mencejeva je kralji- ca Barbara, Piccolomini An ' ton Petje kot gost iz maribor 1 ske Drame, pravdač je An drej Nahtigal. Nastopa ve ansambel celjskega gledališča ' pomnožen z mnogimi statisti ' Premiera je Se bila 24. ju 1 lija v Kostanjevici v okvin i dolenjskega srečanja izseljen , cev. Na sliki: Anton Petje, Mija Mencejeva, Marjana Krošlo va in Andrej Nahtigal. Pevski praznik v Zrečah Prejšnjo nedeljo se je zbra- lo blizu 400 pevcev celjskega bazena na PEVSKEM SRE- ČANJU V ZRECAH. Letos organizatorji niso mogli naj- ti primernejšega kraja od Zreč za tako prireditev. Pri- zorišče pevskega srečanja je bilo praznično dekorirano, dvorana pa nabito polna• Zre- čani so ta dan vklenili v svoja srca prav vse pevce. Potek programa se je odvijal nemoteno, brez spodrsljajev. Vsi zbori in bilo jih je 12, so peli intcmančo neoporeč- no s prisrčno zavzetostjo. 4 zbori iz Celja: Moški zbor Ivan Cankar (pevovodja prof. Marjan Lebič), Moški pevski zbor DPD Svoboda (pevov. Julij Goric), mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren (pevov. Edi Goršič) in Ko- morni moški zbor (pevov. prof. Egon Kunej). Iz osta- lih krajev pa Moški pevski zbor Braslovče (pevov. Karol Virant), ženski pevski zbor Šoštanj (pevov. Justina Tro- bina), moški pevski zbor Pe- trovče (pevov. Vinko Gosteč- nik), moški pevski zbor Mo- zirje (pevov. Anton Acman), ženski pevski zbor Griže (pe- vov. Vinko Gostečnik), moški pevski zbor Slovenske Konji- ce (pevov. Franc Rozman) in (pevov. Vlado Mohorič) ter šaleški oktet Šoštanj (pevov. Stefica Lenartova). Razveseljiva je, da je ta ali oni zborovodja poiskal iz ar- hiva stare pevske bisere, Jci jih redko slišimo, hkrati pa vključujejo posamezni zbori mlajše pevce, kar je pomemb- no za kontinuirano rast petja ja na naših tleh. Zreško pev- sko slavje je bilo pod ges- lom »medobčinskega pevske- ga srečanja« to je bila posre čeria zamisel za dvig zborov- skega petja. Pred kratkim je Maribor izvedel na svojem območju pevsko tekmovanje. Prireditve v Mariboru in Ce lju, oziroma v Zrečah pome- nijo prvo poživitev zborov- skega petja na štajerskem po nekajletni stagnaciji- Prireditelji so vabili na so- delovanje priznane glasbene . strokovnjake iz Ljubljane, Maribora in Celja. Leti da- jejo s svojo navzočnostjo in kritičnim spremljanjem pro- grama poseben pečat, saj do- be posamezeni pevovodje marsikatero pozitivno pobudo za svoje nadaljnje delo. Zla- sti so poudarjali kvaliteto izbora izvedbe. Za bodoče prirejanje pev- skih srečanj bi kazalo pos- nemati vzgled Zreč, saj je tamkajšnja tovarna Kovane- ga orodja prevzela patronat in s tem znaten delež gmot- nih bremen. Na posvetu je bilo slišati, da se pripravlja pevsko tekmovanje za jesen ali zgodnjo pomlad v Laškem pod patronatom Pivovarne. Finančno breme posamez- nih občin je tako sorazmerno malo. Pevcem pa so taka sre- čanja v pomoč k utrditvi sa- mozavesti, poguma, in vztraj- nosti pri napornih pevskih- vajah. Obenem so pregled na- še pevske zmogljivosti in kontrola rasti ali opadanja. Za zbore, ki so v razsulu, pa bo za marsikateri kraj ta do- godek v spodbudo. Ob koncu pripominjamo, da so izdali ob tej priložnosti lične programe, ki ostanejo tako obiskovalcem kot zboro- vodjem in pevcem v trajen spomin. Tovarna v Zrečah je pklonila zborom spominsko darilo posebne vrednosti. A. S. KAKO S POČITNIŠKO PRAKSO Dijaki trboveljskih sred- njih šol so zadnje dni opo- zorili na problem, ki bi ga morali čimprej rešiti. Z učnimi programi šol je predpisana počitniška pra- ksa od štirinajst dni do enega meseca. Vendar v trboveljskih in drugih za- savskih delovnih organiza- cijah v zadnjem času spre- jemajo vse manj dijakov srednjih šol na počitniško prakso. Poraja se torej vprašanje, kako naj dijaki zadostijo zahtevam učne- ga programa, če v delov- nih organizacijah nimajo razumevanja do mladih in jim ne omogočijo, da bi opravili počitniško prakso. -nk- Uspeh sodelovanja Po več kot treh mesecih je ciklus barvnih lesorezov »53 poštnih postaj na cesti Tokai- do« znova v Celju. Kot je znano, so bila ta dela japon- skega slikarja Ičiriusai Hiro- šige sicer last mestnega mu- zeja v Celju, razstavljena v Vukovaru, Osijeku, Vinkov- cih in Djakovu. V vseh teh slavonskih mestih je razsta- va teh grafičnih listov dožive- la izreden uspeh. O tem go- vori tudi prof. Vladimir Ma- renič, kustos Gradske galeri- je v Vukovaru, ki se je pred dnevi mudil v Celju. Takole je med drugim dejal za celj- ski radio: Po zaslugi večletnega sode- lovanja in prijateljskih od- nosov med celjskim mestnim muzejem ter Gradskim muze- jem v Vukovaru smo uspeli ustvariti obliko skupnega de- la, ki je rodila izredne rezul- tate. Ko nam je celjski mu zej posodil grafične liste ponskega slikarja, smo v Vu- kovaru pripravili razstavo, B je vzbudila pri domačinih it redno zanimanje, še več, ko so ta uspeh naše galerije vi- dele še sosednje v Osijeku, Vinkovcih in Djakovu, so ta- koj želele, da tudi same pri- pravijo enako razstavo. Tako smo v približno treh meseci! po zaslugi velikega razumeva; nja celjskega muzeja urediB ta material še v vseh teh me stih. Zato se v imenu prebi- valcev in galerij v Vukovaru, Osijeku, Vinkovcih in Dja- kovu iskreno zahvaljujem Mestnemu muzeju v Celju, ki nam je omogočil to izred- no kulturno manifestacijo- Ta primer je samo dokaz, tudi na kulturnem področju kilometrske razdalje, če je tu dobra volja, ne poznajo ovir. M..B- Kopalci radi obiskujejo bazen v Rimskih Toplicah, je voda pogosteje toplejša od ozračja. Letos je to pališče obiskalo predvsem mnogo šolarjev iz razfl^ krajev Slovenije. TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 6 Nevarni in nenavarni načini uničevanja skladiščnih škodljivcev V žitnih shrambah bi marali začeti z uničevanjem ^Ijivoer/ že prej, preden jih napolnimo. Takrat jih te- ^jjito očistimo. Ostanke in smeti zažgemo, ker je v njih ^jčajno še dosti škodljivih žuželk. Nato prostor pobelimo in poškropimo z enim od in- ^jticidov (na pr. PANTAKAN S-25 — 4 % — 1 do 2 del. jcvadraibni meter). Prav tako razkužimo vse vreče in ^lo, kar potrebujemo pri skladiščenju. Na ta način -jčimo škodljivce v shrambi že prej in se nam ni bati, ^ bi se od tu razširili po shranjenih pridelkih. 2a uničevanje škodljivcev poznamo več načinov, toda 0 široko uporabo je le eden, ki ni nevaren ljudem in j^alim. Ostali načini in sredstva so strupeni in nevarni, 0to smejo z njimi delati le posebna podjetja za dezin- fekcijo oziroma pooblaščene osebe. Nenevaren način uničevanja žižkov in moljev je z AMBARINOM Za 100 kg pšenice potrebujemo deset dikg jfiibarina. Pšenico s tem sredstvom zaprašimo in dobro premešamo. Pred mletjem zaprašeno pšenico raavejaimo 0 vetru z lopatami. Nevaren način je s Postoxin-tabletami, ki jih s po- sebnimi sondami polagamo v žito. Na 1000 kg žita potre- bujemo 2 do 4 tablete, če pa je močna okužba, tudi več (8 do 15 tablet). Pho$toxin tablete Zelo učinkovito sredstvo, toda strupeno, je Phostoxin. Phostoxin je v tabletah in shranjeno je po 30 kosov v aluminijasti cevčici, ki je dobro zaprta s plastičnim po- krovčkom. Vse to pa je shranjeno v večji zrakotesno zaprti posodi. Pri uporabi so potrebne posebne cevke, skozi katere spuščamo sredstvo v kup žita. žito prekrijemo s plastičnim pregrinjalom, da ostane strupeni plin v žitnem kupu. Tablete se namreč pri do- tiku z zrakom in pri toploti spremenijo v strupeni plin, ki uniči vse žuželke. Pri 12 sit. C se to dogaja 5 dni, pri večji toploti pa samo tri dni. Zaplinjeno žito ni strupeno. Pri uporabi teh tablet je potrebna izredna previdnost. Ce zaplinjujemo v bližini hiš ali hlevov, moramo le-te neprestano prezračevati, da ne bi prišlo do zastrupljanja s plinom. Zaradi velike strupe- nosti uporabljajo Phostoxin-tablete večinoma v velikih skladiščih. KMETIJSKI NASVETI „Kombajn" za seno in svežo krmo Mobilne stroje za briketira- nje sena ali sveže krme lah- ko v zgodovinskem razvoju poljedelske tehnike primerja- mo glede na pomembnost samo s pojavo McCormik-ove žitne kosilnice. Pred približno 130 leti, ali točno leta 1831. je farmar Cyrus McCormik demonstri- ral žitno kosilnico, oziroma predhodnika žitnega kombaj- na na svojem pšeničnem po- lju v zvezni ameriški državi Virginiji. Svoj prvotni izum je nekaj let izpopolnjeval in nato tu- di patentiral. Stroj na dveh kolesih je vle- kel samo en konj. Kolesa so bila pritrjena na dvometr- ski osi. Iz enega kolesa se je prenašala mehanična sila, ki je poganjala kosilno na- pravo in vreteno. Z McCormick-ovim izumom in 10 let kasnejšo industrij- sko proizvodnjo žitnih kosil- nic, so se zasejane kmetij- ske površine z žitom občut- no povečale. ZDA so bile za- to že sredi 19. stoletja spo- sobne same preživljati hitro rastoči industrijski proleta- riat. če je danes mehanizirano spravilo žita bolj ali manj rešeno, ne moremo to trdi- di za spravilo in skladišče- nje sena. Mobilni stroj za briketiranje je žarek upanja, da se reši ta trdovratni pro- blem poljedelske, oziroma kmetijske proizvodnje. Raci- onalizacije ne bi doživljali samo v poljedelstvu, kjer bi predvsem zmanjšali sezon- sko delovno silo na mini- mum, temveč tudi v živino- reji. Paša bi bila ekonomsko upra- vičena samo še na tistih str- mih in skalnatih površinah, kjer briketirni stroj ne bi mogel »žeti«. Z idejo in tehničnimi rešit- vami mobilnih strojev za briketiranje so se začeli pred nekaj leti ukvarjati ameriški strokovnjaki. Danes iščejo nove tehnične izvedbe na tem področju že vsi pomem- bnejši razvojni instituti in proizvajalci kmetijske meha- nizacije. Nekatere izvedbe mobilnih briketirnih naprav že tudi praktično in z uspehom upo- rabljajo v ZDA. Najpomem- bnejši proizvajalec je firma »John Deere«. Po podatkih ameriških avtorjev se v za- hodnih zveznih državah ZDA že izdela s temi stroji za okoli 2—3 milijone dolarjev briket, od katerih se tri če- trtine uporabi za prehrano krav mlekaric, ostalo pa za pitanje in nadaljnjo predela- vo. Mučenje živali ali izboljšana narava Ali se da narava izboljšati? Seveda se da. Primer: Kokoš je v naravi znesla 12 jajc na leto, v kletki pa jih znese 270 na leto. Marsikdo pravi, da je držanje nesnic v kletkah mučenje živali, ali da ni na- ravno. Seveda ni naravno, je pa boljše od narave. Kar se tiče mučenja; če se nesnica le malo slabo počuti, takoj pade nesnost. Zato perutni narji tudi skrbijo, da se ži- vali počutijo dobro, zmeraj in zelo dobro: le tedaj dobro nesejo, če torej živali v klet- kah bolje nesejo, kot kjer koli drugod, je temu pač raz- log tudi to, da se dobro po- čutijo, da imajo vselej v izo- bilju vse, kar rabijo. Zalivanje sobnic Rastlinsko telo je se- stavljeno največ iz vo- de (80 do 95%). Za tvorbo 1 kg suhe snovi porabijo listi 300 do 1000 1 vode. Potemta- kem je razvoj rastlin pretežno odvisen od razpoložljive vode. Vo- da je torej važno rast- linsko gradivo. Vzdržuje tudi rastlinsko obliko; vela rastlina ima dru- gačen videz kot z vodo nasičena. Voda je tran- sportno sredstvo, brez nje ne bi mogle od ko- renin sprejete soli po- tovati do listov. Vsi važ- nejši življenjski proce- si so navezani na vodo. Brez vode se celična plazma ne bi mogla pre- mikati in izražati živ- ljenje, brez nje plaz- ma otrpne (plazmoliza). Hlapeča voda uravna rastlinsko temperaturo; rastlina se ne more na soncu prekomerno o- greti ali ožgati. Voda razdeli asimilate enako merno po rastlini, hkra- ti pa skrbi, da so rast- ne celice redno preskrb- ljene z zadostno mno- žino obnovitvenega gra- diva. Brez vode ni mo- goče zamotano presnav- ljanje snovi, ni mogoč nastavek listnih, lesnih in cvetnih brstov, ni mogoče kopičenje pri- čuvanih hranil, ni mo- goče brekanje in kali- tev semena in ni mož- na komplicirana dejav- nost številnih hormonov in avksinov. Voda je torej eden izmed naj- važnejših življenjskih činiteljev. Sobnice oskrbujemo, če je le mogoče z dež- nico. Ker ne vsebuje apna, ne škodi nobeni rastlini. V njej so tudi hranila, sicer le v sle deh, vendar jih je do- volj, da oskrbe rastline za silo tudi s prvinami, ki delujejo kot mikro- elementi (bor, molib- den, mangan) ugodno na razvoj rastlin. Sle dove prvine jemlje pod- nebna voda, zlasti če vsebuje več kot 0,2 g/l apna, ni primerna za zalivanje. Porabna pa je, če delj časa stojiv da se apno kemično preobrazi in obori. Takšna voda je v ribni- kih, počasi tekočih po- tokih, mlakužah itd. Kjerkoli je možno pre- streči dežnico ali upo- rabljati kapnico, to sto- rimo. ker moramo cvet- licam dovajati nevtral- no vodo Nevtralno vodo sprejemajo celo listi z reza- ni i. Namenoma orosi- mo poleti liste, da jih osvežimo in jim damo vodo. Ob robu naj ima lonček ozek jarček, da ga lahko napolnimo z vodo, ko zalivamo. Isto velja v povečanem smi- slu za deže (čebriče), zaboj čke in koritea. Lončnice zalivamo pra- viloma šele, ko so vode že potrebne. To spozna- mo po rastlini, ko ka- žejo spodnji listi prve znake velosti. Ker se vsi lončki ne izsušijo enako, zalivamo preu- darno, ta lonček bolj, onega manj. Kako po- gosto bomo zalivali, je odvisno od samih rast- lin; poleti rabijo seve- da več vode, ko je transpiracija močna, kot pa pozimi. Ob kate- rem dnevnem času za- livamo? Vsekakor mo ramo zaliti pravočasno, da imajo listi možnost posušiti se pred mra- kom. Ponoči ne smejo biti rosni ker vlaga omogoča bolezenske o- kužbe in gnilobo. List- ne reže so ponoči veči- del zaprte, zato je tran- spiracija ponoči znat- no manjša. Rastline po- noči ne rabijo vode, za. to zalivamo podnevi. Zalivanje hladi, zato ne zalivamo v zgodnjih jutranjih urah in ob dnevih, ko je zelo mrzlo. Temperatura vode sme biti za kakšno stopinjo ali dve nižja od sobne. Pretopla voda omehku- ži rastline. Tudi v na- ravi je tako; dež je na- vadno nekoliko hlad- nejši kot ozračje ali tla. Rastline, ki so do- ma v mrzlih predelih, prenesejo hladnejšo vo- do, kot rastline iz tro- pičnih. Cvetlice ob son- čnem oknu rabijo več vode, kot cvetlice v te- mačni sobi. Prepih po- spešuje transpiracijo, visoka vlažnost jo za- držuje. Visoko zračno vlažnost ljubijo zlasti sobnice z velikimi listi, zato jih večkrat orosi- mo z vodo Za ta posel uporabljamo posebno rosilko (hidronet) ali parfumsko pršilko. Za- livanje opravimo najla- že s trilitrsko zalivačo, ki ima tulj za razde- litev vode. Suho sobno ozračje (centralno ogrevanje) je rastlinam škodljivo. Dvakrat škodljivo je, če je povezano z viso- ko sobno temperaturo. V takšnih stanovanjih mora biti na radiator- jih zračni ovlaževalec.. Včasih zahteva polet- na vročina celo dva- kratno zalivanje dnev- no. Če imamo veliko lončkov, je ta posel lah- ko naporen in zamu- den. Tedaj skušamo re- šiti problem z že zna- nimi podstavki. Vsako jutro jih napolnimo z vodo. Korenine jo sesa- jo in izkoriščajo po mili volji ves dan. Podstav- ne skodelice so dobro- došle, dokler korenine krepko sesajo in listi močno transpirirajo. To je pa le, ko je rastlina v polni rasti, torej po- leti. Ko zaradi hladne letne sezone rastlina ne porablja več vse vode sproti, je ta način do- vajanja vode nevaren, ker povzroča kisanje prsti in gnilobo kore- nin. Kisanje spoznamo že po vonju prsti ali po belih drobnih črvičkih, ki se pojavijo v kisli zemlji. To so ličinke ne- ke drobne mušice, ki zalega svoja jajčeca le v kisel substrat. Drugi način trajnega zama- kanja pa je s stenjem. Ima to prednost, da ko- renine niso trajno v vodi, zato se tudi ne more kisati prst. RAZPIS ZDRAVILIŠČE BO ORGANIZIRALO V SOBOTO, 15. JULIJA 1967 OB 20. URI V OLIMPIJ- SKEM BAZENU PRIREDITEV RADENSKA SRCA 67 Z IZBOROM »RADENSKIH SRC« Vabimo vse prikupne tovarišice (tudi poročene) v starosti od 16 do 25 let, ki niso sodelovale pri dosedanjih izborih RADENSKIH SRC več kot enkrat, da se prijavijo za tekmovanje. Nagrade: 1. mesto — 1000 Ndin 2. mesto — 600 Ndin 3. mesto — 400 Ndin Prvoplasirana se bo udeležila osrednje prireditve — izbora miss turizma, ki bo v Zagrebu, prav tako pa — izbora miss turizma Slovenije in Istre, ki bo avgusta v Portorožu. Zmagovalke si bodo pridobile časten nazin — RADENSKO SRCE 67 in bodo imele brezplačen vstop v kopališče v tej kopalni sezoni. Pismene prijave z navedbo rojstnega datuma in ttfčnim naslovom sprejema prireditveni odbor do zadnjega dne. Vsem nastopajočim bomo povrnili potne stro- ške. CELJE OBIŠČITE SKLADIŠČA IN PRODAJAL- NE V CELJU, VELENJU, SLOVENJ GRADCU. ROGAŠKI SLATINI, BRE- STANICI, ŠEMPETRU IN PTUJU 7 TEDNIK — VESTNIK ftiMENTAH j Za koga knjigovodstvo? Dosti pritožb je bilo slišati doslej na račun te- jj ga, da je sedanje knjigo- i vodstvo prirejeno za po- j trebe državne evidence in * kontrole in da si mora ] podjetje pravzaprav orga- i nizirati knjigovodstvo še jj zase poleg tega, kar rabi ; služba družbenega knjigo- i vodstva, da bi imelo vpo- \ gled v svoje poslovanje, jj Reči je treba, da so bili ij ti očitki upravičeni, saj -j je bila tudi sama služba družbenega knjigovodstva prirejena vsedržavnim po- j trebam. Bila je torej izra- jj žito etatistično usmerjena. * Na III. plenarnem zase- ; danju centralnega komite- ja ZKJ so tako usmerje- nost te službe močno kri- ] tizirali in se je nato začel j proces nagle deetatizacije \ SDK. Prav pred nedavnim j je bil sprejet tudi zakon, ki to službo postavlja v celoti v službo samouprav- \ Ijavske družbe. Ne kontro- lira več notranje delitve dohodka, ne blokira več sredstev podjetij, ne pre- dlaga več zamenjave raču- novodij, ne pregleduje vseh zaključnih računov, ne potrebuje več bruto bilanc itd. itd. Enote SDK so samostojne in so obr- njene predvsem k področ- nim družbenopolitičnim skupnostim in delovnim organizacijam. To so to- rej zelo važne spremembe v SDK. V podjetjih pa gledajo na to službo še po starem in mislijo, da morajo imeti samo tisto, kar za- hteva SDK. če SDK ne zahteva več bruto bilance podjetja, mislijo, da je tu- di podjetje ne potrebuje več in da je ni treba se- stavljati. Toda brez take bilance organi samouprav- ljanja ne morejo imeti j vpogleda v poslovanje . podjetja. Ob spremenjeni vlogi j SDK bo treba spremeniti \ tudi miselnost v podjetjih, jj da imajo knjigovodstvo > zaradi SDK in ne zase. \ VLADO JARC \ VIII. SEJA CK ZKS — Namesto dosedanjih članov izvršnega komiteja, ki so odšli na nove odgovorne dolžnosti, so izvolili za novega člana predsedstva Staneta Kavčiča ter za nova člana izvršnega komiteja Staneta Dolanca in Janeza Hočevarja. Na sliki: med sejo. Foto: S. Busič Komunisti naj bodo prisotni na vseh ključnih točkah Na VIII. seji CK ZKS so poudarili, da je v nekaterih organizacijah še precej »uradniškega« dela V prvem delu osme seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so počastili spomin na revolu- cionarja Toneta Tomšiča, ki so ga pred 25 leti ustre- lili fašisti. O njegovem liku in delu je govoril Boris Ziherl, ki je med drugim poudaril, da je ime Toneta Tomšiča povezano z najbolj slavnim razdobjem v zgo- dovini slovenskih komunistov in slovenskega naroda. Poročilo o aktualnih zuna- njepolitičnih dogodkih, po- sebej še v zvezi z dogajanji na Srednjem vzhodu, je po dal Mitja Ribičič, član IK CK ZKS. Člani plenuma so v razpravi odločno obsodili agresijo proti svobodi ljudi in miru v svetu. Zavzeli so se za čim učinkovitejšo po- moč ZAR in drugim arab- skim deželam, da bi lahko utrdile svojo gospodarsko in družbenopolitično ureditev, s tem pa tudi politiko aktiv- ne koeksistence. Poudarili so, da rešitve problema ne more prinesti nikakršna voj- na konfrontacija velikih, tem več jo je treba poiskati le v okviru organizacije združe- nih narodov, ki postaja če- dalje bolj sedež politike ne- angažiranosti in politike ak- tivne koeksistence. Potem ko je plenum izre- kel soglasno podporo izjavi tovariša Tita in deklaraciji socialističnih držav v Mo- skvi, je poudaril nujnost hi- trejšega in kompleksnejšega informiranja komunistov in občanov o mednarodnih od- nosih in dogodkih. Referat o Zvezi komuni stov kot sodobno organizira ni idejnopolitični sili je pre bral sekretar izvršnega ko miteja CK ZKS Franc Popit Med drugim je rekel, da je v nekaterih organizacijah še zmeraj precej »uradniškega« dela, politične otopelosti, or- ganizacijskega prakticizma, sestankarstva, kar vse zapira komuniste pred resničnimi družbenimi problemi. Po dru- gi strani pa je vsekakor opa- zno idejno oživljanje mnogih komunistov, osnovnih orga- nizacij in občinskih komite- jev. Vse več je primerov, da komunisti zavzemajo kon- kretna stališča v duhu reso- lucije osme seje in da od- ločno reagirajo na pojave neoklerikalizma, napačnega obravnavanja družbenih pro- blemov in tako dalje. Zveza komunistov se mora ne le ustrezno organizirati, temveč si mora biti tudi na jasnem glede vseh teženj, ki se pojavljajo na poti v sa- moupravno družbo. Oblike dela morajo omogočiti komu nistom, da bodo prisotni na vseh ključnih točkah, vsepo- vsod tam, kjer to terjajo družbeni interesi. Težišče dela ZK se ne sme omejiti samo na delovno organizaci- jo, če se nočejo komunisti izolirati od ostalih dogajanj v družbi. Zanimanje in vpliv komunistov mora seči na vsa področja družbenega življenja. Bistvo reorganizacije je pravzaprav v tem: vsak član mora biti ustvarjalni del ce- lote Zveze komunistov. Ko munist ne more biti samo iz- vrševalec, temveč mora biti tudi soustvarjalec politike Zveze komunistov. Ne glede na to, kje je organizacijsko povezan — v delovni organi- zaciji ali po teritorialnem načelu, nobena oblika ga ne sme omejevati in mu prepre- čevati, da se ne bi uveljav- ljal kot komunist tam, kjer je to potrebno. Na osmi seji CK ZKS so opravili tudi nekatere ka- drovske spremembe in potr- dili poročilo o delu izvršne- ga komiteja med VII. in VIII. sejo CK ZKS. Na kon- cu so sprejeli tudi sklep o organizaciji Zveze komuni- stov Slovenije, ki ga morajo občinske organizacije ZK iz- vesti, seveda v skladu s svo- jimi spoznanji in razmerami svoje občine, do konca okto- bra. F. ŠETINC kronika" • POMOČ ŽRTVAM ELSKE AGRESIJE — j^a skovni konferenci v Bec>o5 du so povedali, da je nau^ poziv družbenopolitičnih ^ ganizacij za zbiranje poiw arabskim državam, ki so w žrtve izraelske agresije, zelo velik odmev v naš(' nosti. V vseh republikah ^ ustanovili odbore za zbit nje pomoči, pa tudi že v? čini občin. Najbolj aktiv* pri zbiranju pomoči so ^ lovni kolektivi in pri nas * so redki, ki ne bi prispe^ zaslužek enega dne v ta ^ men. • SINAJSKI ODRED jt. DOMA — Pretekli petek & je zasidrala v reškem pristj. nišču jugoslovanska l^. »Istra«, ki je pripeljala v ^ movino naš odred JLA, k je bil v sestavi modrih ^ lad na Sinaju. Vsi fantje ^ čiil in zdravi. • SPORAZUM O OBVE7 NOSTIH REPUBLIKE — j, vršni svet je na svoji nedav. ni seji sprejel predlog spo. razuma o ureditvi premo, ženjskih in pravnih razmeri v zvezi z likvidacijo pošlo?, nega združenja za zgradit^ EKK. Sporazum sklepajo ob. čina Velenje, velenjski rud- nik in termoelektrarna ^ stanj. Ce vrednost likvidacij ske mase ne bo zadoščala bo terjatve krila republika. • TRIJE JUGOSLOVAN] ZASUTI V ZAHODNONEM ŠKEM RUDNIKU — V rud niku Tenisberg pri Krefeldi. se je zgodila nesreča. Zasulo je pet rudarjev, med njim tr. Jugoslovane, in to: Fran:; Cinca iz okolice Cakovci Muharema Sokolca iz okob ce Bihača in Boža Marjana viča iz Gradca pri Drnišu. - Marjanoviča so našli rešivai ci mrtvega. • SKLADI SKUPNE PO RABE NA 2IRO RAČUNIH) — Podjetja lahko po najn&i vejših navodilih službe druž benega knjigovodstva vzame jo posojilo iz svojega sklads skupne porabe ter ga upo rabijo za izplačevanje oseb nih dohodkov, za plačilo ra- čunov dobaviteljem, za od- plačevanje kreditov bankam in za druge podobne namene Uporabiti ne smejo le tiste ga dela sklada skupne po- rabe, ki je namenjen za gra dnjo stanovanj. Za obratne namene lahko uporabijo tudi neobvezni del rezervnega sklada- Po že veljavnih pred- pisih pa lahko vsa ta sred- stva nalože na žiro račun, j • ZAČETEK INTEGRACI JE V SLOVENSKI KEMIJI — V republiški gospodarski zbornici je bil pretekli teden sestanek, na katerem so se pogovarjali o sodelovanju 4 podjetij slovenske kemične industrije za skupno propa- giranje gospodarskega raz- voja. Dogovarjajo se celjska cinkarna, ruška tovarna du- šika, tovarna aluminija v Ki- dričevem in hrastniška ke- mična tovarna. • NOV REPUBLIŠKI FUN- KCIONAR — Republiški i* vršni svet je potrdil pred- log, naj bi dosedanji načel- nik uprave za notranje zade- ve v Celju Peter. Gluhar po- stal pomočnik republiškega sekretarja za notranje zade- ve. Vodil bo službo javne varnosti. • 773 ZDRAVIL NA RA- ČUN SOCIALNEGA ZAVA- ROVANJA — Izvršni odbor zvezne skupnosti socialnega zavarovanja je potrdil spisek 773 zdravil, ki jih bodo z3' varovanci lahko dobili °a stroške socialnega zavarova- nja. Dokončno bo o predlo- gu sklepala še skupščina so- cialnega zavarovanja. • ŠPEKULACIJE Z UVO- ŽENIM SLADKORJEM - Zvezni tržni inšpektorat Je pregledal 64 podjetij ter ugo- tovil. da uvoženega sladkor- ja ne uporabljajo vselej za proizvodne namene. KršiteUe je že prijavil. Sladkor so do- bila tudi vinarska podjetJ3 in čebelarske zadruge. Rešitev ni v stagnaciji Gospodarski zbor republiške skupščine je sprejel jasne napotke za usmerjanje gospodarstva Gospodarski zbor republiške skupščine je pretekli četrtek prvič, odkar se je sestala nova skupščina, obravnaval gibanje gospodarstva. Uvodno besedo v raz- pravo je podal član republiškega izvršnega sveta Miran Mejak, v razpravi je sodelovalo 11 poslancev, razpravo pa je povzel in na najpomembnejše naloge v gospodarstvu v bližnji prihodnosti opozoril pred- sednik zbora Miran Goslar. V sami analizi, ki jo je pripravil republiški sekreta- riat za gospodarstvo, in tu- di v razpravi je bilo ugotov- ljeno, da smo v sedanjem obdobju priče, da se uresni- čujejo cilji reforme glede splošne stabilizacije gospo darstva; tako pri utrjevanju vrednosti dinarja, pri uskla jevanju potrošnje z razpolož- ljivimi sredstvi in tako dalje, kar vse povzroča ugodne po goje za racionalno gospodar- jenje in za nadaljnje vklju- čevanje v mednarodni trg. Vendar pa takšen razvoj po- vzroča tudi zaostrovanje po- gojev gospodarjenja, kar po- vzroča mnogim podjetjem velike preglavice in so neka- tera spravile že v kar kriti čen položaj. Sem sodi pred vsem stalno naraščanje za- log, čedalje večje medseboj- no zadolževanje, ki je še po- sebej zaostreno z omejeval- nimi ukrepi v kreditni poli- tiki in vsi drugi podobni po- javi, ki v bistvu samo raz- galjajo slabosti iz prejšnjih let našega ekstenzivnega go- spodarjenja. V tem.položaju, ko pretež na odgovornost za uspehe ali pa neuspehe prehaja na de lovne kolektive, ki si s svo- jimi današnjimi poslovnimi odločitvami krojijo ne samo današnji svoj položaj temveč tudi jutrišnji razvoj in sploh tudi obstanek, se moramo osredotočiti na reševanje ne- katerih bistvenih problemov. Tu je mišljeno — tako je bilo v razpravi poudarjeno — tisto, kar lahko pripomo- re k večji učinkovitosti vseh družbenih naporov v gospo- darstvu, v prvi vrsti pa se je zbor zavzel in podprl zamisel in pobudo republiškega izvr- šnega sveta, da je treba iz- delati jasen koncept dolgo- ročnega gospodarskega raz- voja Slovenije. Nadaljnji raz voj slovenskega gospodar stva naj bi bil rezultat čvr- sto diferenciranih, premišlje- nih in znanstveno utemelje- nih spoznanj, ki mora vse odločilne družbene dejavnike povezati v mnogo večjo ak- cijsko enotnost kot je bilo to pri dosedanjih planih in dosedanjih planskih usmerit- vah. V razpravi je bilo tudi po- udarjeno enotno stališče, da bi sedanje nizke stopnje ra- sti proizvodnje in storitev, če bi jih še naprej zadrže vali, utegnile povzročiti ve- like motnje v gospodar- stvu,- v bilancah razpoložlji- vih sredstev in vseh oblikah porabe, zlasti pa še pri za- poslovanju nove delovne si- le. Očitno se kaže tudi po- treba po preusmeritvi v pro- izvodnji in strukturnih spre- membah v nje;, saj imamo kljub velikim zalogam hkra ti opravka s slabo založenim trgom m majhno izbiro bla ga, ki se ponekod še zožuje. Te spremembe bi morale bi- ti odsev jasno odrejenih raz- vojnih programov podjetij, ki bi morali biti v večji me- ri kot doslej plod lastnih razvojnih in raziskovalnih prizadevanj; seveda pa tudi integracijskega povezovanja med podjetji in čedalje več- jega izvoza. Na integracijo ne gledamo kot na nekakšno modo ali pa na recept, ki sj ga je nekdo izmislil, temveč na pojav, ki danes nujno spremlja vsako moderno razvito gospodarstvo. Rešitve spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja po- temtakem ne moremo iskati v stagnaciji našega gospodar- stva, temveč v takih ukrepih, ki bodo naprednim koncep- tom v podjetjih dejansko uti- rali pot. Pri tem je t)ila že v uvodnih besedah Mirana Mejaka naglašena velika vlo- ga smotrne selektivne politi- ke naših bank. Gre za selek cijo, pri kateri se bo vloga bank izražala ne v enostav nem podeljevanju ali odkla- njanju kreditov, temveč v njihovem dejavnem in kon- struktivnem vplivu na smote- rn razvoj in racionalen raz- voj gospodarskih organizacij. Taka dejavnost bank, pri Ka teri bodo njihove odločitve izvirale iz presoje, kako se podjetje vključujejo v re- formo bo preprečila, da bi slaba podjetja hromela tista, ki dobro poslujejo. A. J. UREJA MIRO ZAKRAJŠEK NOTRANJA POLITIKA 8 TEDNIK — VESTNIK Gospodarska pogajanja z Italijo Dne 26. junija so se v Beogradu obnovila itali- jansko-jugoslovanska gos- podarska pogajanja, ki so jih Italijani prekinili ja- nuarja Dogodek je treba omeniti, ne samo zato, Icer je Italija med našimi najmočnejšimi gospodar- skimi partnerji, marveč tudi zaradi njegove poli- tične vsebine. Januarja je Italija eno- stransko prekinila trgo- vinske razgovore v očitni nameri, da bi izvajala na Jugoslavijo pritisk glede na nekatera politična vprašanja, ki s trgovino nimajo nič skupnega. Mi smo takrat opozarja- li, da je taka praksa škod- ljiva, da nimamo nič pro- ti, če se razpravlja o vseh vprašanjih, toda ne tako, da bi na gospodarski toč- ki pritiskali na politično. Tudi na italijanski strani je bilo slišati grajo na ra- čun enostranske prekinit- ve razgovorov in sociali- stični »Avanti« je odkrito zapisal, da »prikrit pritisk, ki ga izvaja italijanska vlada na Jugoslavijo, ne bo koristil dobrim odno- som in medsebojnemu so- delovanju«. JResnici na lju- bo je treba povedati, da se je trgovina tudi med- tem, ko so bila pogajanja prekinjena, razvijala nor- malno, kar odkriva, da so gospodarske koristi moč- nejše od političnih muh. če so se pogajanja se- daj na italijansko pobudo obnovila, lahko to samo pozdravimo, ker vidimo v tem koraku znamenje, da je pri sosedih zmagala na prihodnost računajoča razsodnost nad trenutnimi političnimi in diplomat- skimi špekulacijami. Velikansko zanimanje za goslovanski paviljon na tržaškem velesejmu je samo eno potrdilo več, da jugoslovansko - italijanski odnosi, ki so se doslej razvijali dobro, ne teme- ljijo samo na politični želji, marveč in predvsem PODGORNI V JUGOSLAVIJI — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni se je od 21. do 24. junija mudil v ZAR. Na poti tja in ob vrnitvi se je ustavil na Brionih pri predsedniku Titu. Na sliki: Podgorni in Tito na puljskem letališču Kameninski predsednik v Jugoslaviji Kamerun je mozaik vseh afriških plemen — Dvojezičnost v deželi, ki je dobila ime po rakih V našo državo je prispel na uradni obisk predsednik zvezne republike Kamerun Ahidjo. Po izčrpnih pogo- vorih, ki jih je imel na Brionih s predsednikom Titom, i odpotoval v Belgijo, od tam pa bo nadaljeval pot v Sovjetsko zvezo. Kamerun je izredno zani- miva afriška država, ki ima obliko trikotnika, katerega os- novnica leži dve stopnji nad ekvatorjem. Dežela šteje 4 mi- lijone prebivalcev; značilno zanjo je to, da so v tem pre- bivalstvu zastopana skoraj vsa plemena, ki žive v črni Afri- ki; tako Kamerun v svojih me- jah v malem pooseblja afriš- ko enotnost. Druga posebnost te države pa je federativna ureditev in dvo- jezičnost. Tu ne gre za »več- nacionalno« državo, kot je npr. Švica, marveč za federacijo dveh delov iste države in iste- ga naroda, ki šele nastaja iz številnih plemen. Kamerun je namreč postal neodvisen 1. ja- nuarja 1960. Pred neodvisno- stjo je bil večji del dežele pod francosko kolonialno upravo, manjši del pa pod britansko. Tako je en del prebivalstva navezan na francoske tradici- je in francoski način življen- ja in mišljenja, drugi del pa se po svojih navadah počuti del »britanskega načina življe- nja«. Ko sta se oba dela — vzhodni in zahodni — združi- la v neodvisni republiki, se je ta odločila za federativno ure- ditev s široko avtonomijo za francosko govoreči vzhodni in angleško govoreči zahodni del. To pa ima za Kamerun tudi širši pomen. V Yaoundeju, prestolnici države, so namreč prepričani, da bi Kamerun lahko postal most med fran- cosko in angleško govorečo Afriko. Kamerun vodi neodvisno in izvenblokovsko politiko, seve- da v okviru svojih možnosti. Ne smemo namreč pozabljati, da se dežela, ki je bila deset- letja gospodarsko navezana s svojo matično državo — v tem primeru Francijo — ne mo- re čez noč otresti vseh spon, ki jo vežejo v tej smeri. Pri- zadeva pa si čim bolj razširi- ti svoje gospodarske in poli- tične stike z nevezanimi in so- cialističnimi državami, ker se tako razširi maneverski pro- stor in zmanjša odvisnost od Pariza. Kamerun so leta 1742 odkri- li Portugalci. Ker je bilo v reki Wouri, v katere ustje so prišli, veliko rakov, so ji po njih dali ime — »cameroes« namreč po portugalsko pome- ni »raki.« Ime so potem po svoje prikrojili Španci, Fran- cozi, Britanci in Nemci, tako da je nastalo današnje ime Kamerun. Tudi njena kolonialna zgo- dovina je pestra. Najprej so prišli Portugalci, za njimi pa Španci. Ne eni ne drugi niso ustanovili kolonije v pravem pomenu besede. Prvi pravi ko lonizatorji so bili Nemci, ki so se zasidrali v deželi od leta 1884 do 1916. Takrat — bilo je med prvo svetovno vojno — so jih od tam pregnali Fran- cozi in Angleži, ter si razdeli- li deželo v vzhodni Kamerun (Francozi), ter Zahodni Kame- run (Britanci). Tako je ostalo do leta 1960, ko je Kamerun postal neodvisna republika. Tedenski pregled Teden dni razprav v generalni skupščini je osrednji dogodek v svetu; vse drugo je ostalo nekako ob strani. • Sovjetski premier Kosigin je bil v generalni skup- ščini oster, a ni zaprl vrat za srečanje z Johnsanom. V svojem govoru se je diotaiknil vseh o-bčutljivih točk na svetu, od Srednjega vzhoda do Kube, od Nemčije do Viet- nama in Konga. Srž njegovega govora je bil seveda Srednji vzhod. Zahteval je, naj se izraelske čete umak- nejo na črto, ki so jo začrtali s sporazumom o pre- mirju leta 1949; generalna skupščina naj obsodi Izrael kot napadalca, Izrael pa naj plača napadenim arabskim drža- vam odškodnino za vse, kar so te države v štiridnevni vojni izgubile, šele potem bodo možni razgovori o spor- nih vprašanjih med arabskimi državami in Izraelom. Alek- sej Kosigin je podčrtal, da Sovjetska zveza ne izpodbija obstoja izraelske države in pravice Izraela do življenja. • Ameriški predsednik Johnson je govoril uro pred Kosiginom in sicer »privatno« ameriškim profesorjem. Obrazložil je ameriško stališče do Srednjega vzhoda. Ni omenil zahteve, maj bi se izraelske čete umaknile, niti tega, da bi Izrael plačal arabskim državam odšikodnino, pač pa je predlagal, naj bi Izraelci in Arabci ob pomoči »tretje strani« našli pot k trajnemu miru. • Vodja jugoslovanske delegacije, predsednik izvršne- ga sveta Mika špiljak je v svojem govoru poudaril, da bi se morale izraelske čete najprej umakniti na črto, ki so jo držale pred 5. junijem, to je pred začetkom na- pada; generalna skupščina bi morala obsoditi Izrael kot napadalca, Izrael pa plačati napadenim državam odškod- nino; šele potlej bi bilo mogoče razpravljati o spornih vprašanjih. " £ Izredno zanimivo je stališče, ki ga je zavzela Fran- cija. General de Gaulle je poudaril, da vojaške osvojitve ne morajo biti osnova za kakršnakoli pogajanja, niti izho- dišče za kakršnakoli rešitev na Srednjem vzhodu. Razen tega ipa je navrgel, da trajnega miru ni mogoče vzposta- viti na Srednjem vzhodu, dokler bo trajala voljna v Viet- namu. S tem se je močno približal sovjetskim stališčem. 0 Od trenutka, ko je pirišel premier Kosigin v New York, je lebdelo v zraku odprto vprašanje: ali se bo sestal z Johnsctnom ali ne. Gre za povsem formalno vprašanje. Kosigin je prišel v New York na zasedanje generalne skupščine in ne na sestanek z Johnsonom; če torej hoče Johnson govoriti z njim, naj pride v New York. Zunanja ministra ZDA in ZSSR, Dean Rusk in Andrej Gromiko, sita našla kompromisno rešitev; oba dr- žavnika naj bi se sestala v Glassbaru, nedaleč od New Yorka. In tako je v petek prišlo do prvega »supersestanka«, kjer sta se Kosigin in Johnson pet ur in pol pogovarjala o Srednjem vzhodu, Vietnamu in o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Zdi se, da se ob tej zadnji točki najtesneje stikajo ameriški in sovjetski interesi, kajti ek- splozija vodikove bombe na Kitajskem je spet opozorila, da se morajo atomske velesile sporazumeti o tem, dia pre- prečijo nadaljnje širjenje tega orožja. Kaj so na tem srečanju sklenili — še eno sreča,nje je bilo v nedeljo — bomo videli šele čez nekaj tednov ali mesecev. % Živahna dejavnost pa se ne odvija samo v New Yorku, marveč tudi na Srednjem vzhodu. V Kairo je pri- spel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Podgorni, spremlja pa ga maršal Zaharov. Sovjetska zveza je oblju- bila Združeni arabski republiki in drugim državam izdat- no -pomoč. % Predsednik Naser je po reorganizaciji vlaide prevzel vse ključne položaje v državi; odstranil je skoraj vse višje oficirje in napovedal ukrepe, ki naj bi pomagali prebroditi posledice izraelskega napada. »V sedanjem po- ložaju se ne moremo oblačiti tako kot prej, niti ne mo- remo jesti in se zabavati, kot da se ne bi nič zgodilo,« je dejal in poudaril, da mora biti narod pripravljen na velike žrtve. 0 Arabske države se še vedno niso sporazumele za sestanek vseh arabsikih voditeljev. Zavlačevanje tega se- stanka utegne vnesti neenotnost med arabske prestolnice. Jordanci so že izjavili, da bodo ukrepali sami, če do sestanka kmalu ne pride. V tej zvezi je značilno, da so Jordanci v zadnjem hipu preklicali pripojitev jordanskega dela Jeruzalema Izraelu, v Tel Avivu pa so izjavili, da bi bili pripravljeni priznati mednarodni položaj svetih mest, to je Jeruzalema, Beftlehema in Jerihona. V Adenu je spet bolj vroče Angleži še ne bodo zapustili te strateške točke — Upor v lokalni vojski — Kako se bo to odražalo v Jemenu 0 Adenu smo v našem tedniku že pisali. Položaj je sedaj toliko bolj v ospredju spričo vojne, ki se je pravkar končala med arabskimi državami in Izraelom, in ki je pustila globoke posledice v arabskem svetu. Britanija je dala vedeti, da svojih čet ne bo umaknila iz Adena tako kmalu, kot je bi- lo sprva napovedano, ker da je nastal nov položaj v tem delu sveta. Odgovor arabskega dela prebivalstva je bil dokaj zgovoren: zažgali so lokalni parlament in Britansko ban- ko za Srednji vzhod, del arab- ske vojske, ki je pod britan- skim poveljstvom pa se je uprl in streljal na Britance; Uradno so ta upor pojasnili takole: ker je poveljstvo pre- mestilo netkaj arabskih oficir- jev, so se njihovi vojaki upr- li in je prišlo do incidentov. če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je Aden točka iz ka- tere je prav lahko izvajati pri- tisk na Jemen, kljer je že šti- ri leta krvava državljanska vojna, v katero sta bolj kot Jemenci sami vpleteni dve tu- ji državi. Jemenske pristaše strnnoglavljenega monarha po- pira saudijski kralj Fejsal, za njim pa seveda stoje Američa- ni in Angleži. Jemenske repu- blikance (ne vse, ampak ti- ste, ki so proegiptovsko usmer jeni), pa podpira egipčanska vojska, ki jo je bilo pred iz- raelskim-arabskim spopadom v Jemenu okrog 60.000, sedaj pa pravijo, da je ostalo samo 30.000 mož; ostale, da so pr- vi dan spopada prepeljali v Egipt. Kot vemo, sta Naser in Fej- sal tik pred spopadom z Iz- raelom sklenila sporazum o prijateljstvu in vojaški pomo- či, saudska armada pa je teo- retično, taiko kot tudi armade vseh drugih arabskih držav, prišla pod enotno arabsko ko- mando, katere poveljnik je bil maršal Amer, sedaj odstavljen in pregnan v rojstno vas v Go- rnjem Egiptu. Neredi v Adenu bodo ne- dvomno služili Angležem za izgovor, da pritisnejo na Je- men, ker ima organizacija, ki se v Adenu bori proti Britan- cem, sedež na jemenskem ozemlju. Tako seveda nasta- ne vprašanje, ali bo Angle- žem uspelo pridobiti Fejsala, da znova podpre jemenske monarhiste ter povzroči Na- serju nove težave. Odgovor na to vprašanje bo najbrž v krat- kem znan; vsekakor drži, da so ameriške petrolejske druž- be v Saudijski Arabiji, ki so morale med vojno ustaviti de- lo, že začele redno obratova- ti. Tudi na sestanku arabskih zunanjih ministrov, ki je bil v Kuvajtu, ni bilo tiste enot- nosti, ki so si jo arabske dr- žave obljubljale pred začet- sovražnosti z Izraelom: tiste dežele, ki nimajo nafte, pri- tiskajo na tiste, ki jo imajo, naj je ne prodajo Angležem in Američanom. To se sicer lepo sliši, toda te dežele so tako odvisne od prodaje svo- je nafte, da je naftni bojkot Zahoda veliko laže napove- dati kot ga pa uresničiti. DVOJNI SESTANEK V GLASSBOROU — V treh dneh sta se predsednik Johnson in premier Kosigin dvakrat sestala; v petek in nedeljo. V malem univerzitetnem mestu Glassboro, ki šteje 10.000 duš, se je zbralo na desettisoče turistov, Id so oba državnika prisrčno pozdravili. Tudi Kosigin in Johnson sta si krepko stisnila roko in se ljubeznivo nasmehnila. Toda svet pričakuje od njiju kaj več: Vietnam, Srednji vzhod, konec dirke v atomskem oboroževanju... UREJA MIRAN ŠUŠTAR ZUNANJA POLITIKA 9 TEDNIK — VESTNIK PODVODNA VAJA ZA VESOLJCE 1 K pripravam na izvedbo načrta »Apollo«, ki naj bi Se , na Luni, sodijo tudi vaje in delo pod vodo, zakaj v S kako je v vesoljskem stanju brez teže. Zgornji posneh pri pregledu potapljaške opreme, na spodnjem pa so^ TEHNIČNA PRAVLJICA Na modernistično skulpturo ali na prizorišče kakega znanstvenodomišljijskega filma spominja beli blod- njak na črnem ozadju, v resnici pa so zavite cevi iz nerjavečega jekla namenjene vsakdanjim potrebam. Slika kaže del naprav za čiščenje rabljene vode pri Bayerjevih kemičnih tovarnah v tirdingenu v Nem- čiji. Industrijska odplaka je že marsikje tako okužila tekočo vodo, da v njej poginjajo ribe in da kljub dobrim filtrom že zdavnaj ne prihaja več v poštev za vodovod. MAMA Z NARAŠČAJEM Posnetek feaže idilo iz ži- valskega vrta Woodland Parfk v SeaJttlu, mestu na skrajnem severozahodu v ZDA. Tigrica Sultana, ki je v tem ži\ #'.skem vrtu enajst let, je imela skupno z letošnjimi (na sliki) do- slej že 51 mladičev. NOGOMET, LJUBEZEN IN V nemem pamenku sta staknila glavi nevesta Gio- vanma Agusta in ženin Jo- se German©, potem ko sta v belgijskem mestu An- gleur stopila v zakonski stan. Hči italijanskega to- varnarja motornih koles je pobegnila od doma v Belgijo za brazilskim no- gometašem. Oče je naspro- toval, belgijsko sodišče je zminnilo zaJitevo, naj se hči vrne, in dovolilo poro- ko, ker je Giovamna pol- noletna in ker pričakuje naraščaj. KAJ BO ZA KOSI Nevsakdanji gost v restavraciji na pari- škem severnem kolo- dvoru: zaradi okvare na spojki se je med premikom odtrgal za- dnji vagon brzca Pa- riz — Dunkerque in se ustavil šele potem, ko je prebil restavra- cijski zid. Pri mizah se je takrat krepčalo osem gostov; poškodo- van nd bil nihče. . ameriških vesoljcev V" \\ec laže predstavlja, ( rada (Gemini 5 in 11) p- Po I L. Tdriessu: BStu*##wF999«**9 n*t filtru In**m mori« Riše: Miha Alič 21. Medtem so ženske z ene izmed peči ostrga- le pesek. Brodolomci so oživeli. Ko jim je vonj po sveže pečeni želvi požgečkal nosnice, so po- zabili tudi na bojazen. Jedli so, kot lahko jedo le sestradani ljudje, in ponovno pili. Naposled »o dremaje polegli po pesku. Rdeča zarja na zahodu je zbledela in spustil se je mrak. »To je bila večerja!« je vzdihnil postavni mor- nar Jeffrey. »Kaj tako dobro še svoj živi dan nisem jedel, pa četudi je bilo nemara zadnjič. Ali je fcaj upanja, da se rešimo, Clare?« »Samo če ostanemo skupaj,« je menil prvi krmar, »in ne storimo ničesar, kar bi jih vzne- mirilo. Skušal bom poglavarju pojasniti, da se mu bo hudimanovo splačalo, če nas bo varoval, dokler ne pride mimo kakšna ladja in nas od- kupi. Če ga bom prepričal, smo rešeni. Vsi do- mačini v teh vodah divje trgujejo za železo, saj ga potrebujejo za orožje. Razložil bom poglavar- ju, da bo dobil mnogo železa, če nas bo čuval.« »Prav imate,« je rekel mornar Caen, da bi ga spodbudil. »Upam, da mu boste znali tako raz- ložiti, da bo razumel.« »Brez skrbi,« je odvrnil krmar, »samo ne za- spite vsi hkrati! Nekateri morajo vsaj bedeti z enim očesom.« 22. Toda brodolomci so bili izčrpani. Ko se je mrak zgostil in je nad morjem kraljevala tišina, so kmalu zaspali vsi po vrsti. Jakca je prebudilo silovito vpitje in treska- nje gorjač. Planil je pokonci ter zaslišal preri- vanje in sopenje ljudi, ki so se obupno borili za življenje. »John, John,« je zastokal, ne vedoč, kam naj se skrije. Vtem je zagledal velikega poglavarja, ko je z gorjačo zamahnil ravno proti njemu. Jakcu se je po čudežu posrečilo, da se je ognil udarcu in odbil tudi kopje, ki ga je oplazilo. Poglavar se je ujezil in planil nadenj, toda de- ček se je kot jeguja zmuznil njegovi mišičasti rok. Poblazneli divjak mu je hotel prerezati vrat. Jakec pa je zagrabil za bodalo, ne da bi prvi hip sploh čutil, kako se mu je ostrina za- rezala v prste prav do kosti. Cut-cut, ki je imel na vesta že mnogo ljudi, je presenečen postal S motril bojevitega dečka v svoji jekleni rofeL Potem ga je vrgel in pritisnil ob tla s kolenom. Vendar mu je fant spet ušel. Uščipnil ga je ▼ bedro, se nekako skobalil izpod kolena, skočil in zdivjal proti morju. Tekel je kot še nikoli, naravnost, ne da bi gledal, kam ga nesejo noge. I.MM H >H K KRIŽANKA Vodoravno: 1. velika violina, 6. sloj, sklad, 11. drugo ime za zeleniko, grm z zelo prožnimi lovanje, 14. žrtvenik, 15. zidna vejami, 12. skrivno, podtalno de- obloga, 16. del psevdonima par- tizanskega pesnika in dramati- ka (Matej, »Raztrganci«), 17. sladkovodna riba, 18. marmela- da iz sadnega mesa in soka, 19. znojnica v koži, 20. znameniti italijanski goslač in skladatelj, rojen v Piranu (Giuseppe), 22.' pesnik ljubezenskih pesmi, 24. nemški predlog, 25. obad, ki na- pada predvsem živino, 27. grška pokrajina na Peloponezu, kjer so v Olimpiji prirejali antične panhelenske igre, 28. kratica av- tomobilske tovarne iz Priboja, 30. ljudska pritrdilnica, 31. pla- čilna obveznica, 32. dragulj, dra- gocenost (po francoskem), 33. državna blagajna, 34. visoka igralna karta, 37. astma, 39. red- ko moško ime, 42. Avar, 43. ži- la dovodnica, 45. reka v Sovjet- ski zvezi, pritok Ilmenskega je- zera, 46. lahka in redka tkani- na, 47. vrsta močnate jedi, 48. mitološki kraj trpljenja, 49. za- strupitev s kislinami, 51. ena od dimenzij predmetov, 52. glavna telesna žila ujtripalnica, 53. gle- dališka igra, pretresljiv življenj- ski dogodek. Navpično: 1. ognjenik, 2. fe- ničanska boginja ljubezni (z drugim imenom Astarta), 3. po- sebnost v lanski modi oblače- nja, 4. pri starih Rimljanih va- ruh domačega ognjišča, 5. za- četnici švedskega kemika, izu- mitelja dinamita, 6. pasma, ra- sa, 7. premikanje po zraku, 8. kemični znak za srebro, 9. hrib na italijansko-jugoslovanski me- ji severno od Solkana, znan iz bitk v 1. svetovni vojni, 10. ho- rizontalna projekcija, 11. usta- nova za posredovanje pisem in paketov, 12. naziv, 13. riževo žganje, 15. celoten kompleks žil v telesu, 18. spodnji del poso- de, 19. angloameriška igra na konjih z leseno žogo, 21 izpušna cev, 23. del prsnega koša, 26. pomladna setev, 28. edina Be- ethovnova opera, 29. vezenina v obliki mrežičastega okraska, 32. stara mama, 34. ime junakinje Tolstojevega romana Karenine, 35. žična naprava za oddajanje in sprejemanje elektromagnet- nih valov, 36 znamenita milan- ska opera, 37. glasbeno zname- nje, 38. sporočilo, naznanilo, 40. otrok, ki se kar naprej joče, 41. prebivalec polarnih pokra- jin, 44. grška črka, 47. znoj, 48. gostija, svatovanje, 50. kratica akademskega naslova, 51. okraj- šava za »športno društvo«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. čipke, 6. plas- ma, 12. Evropa, 13. skeptik, 15. past, 16. vrt, 18. snaha, 19. Ant, 20. start, 22. oven, 23. RK (Rde- či križ), 24. dvojnik, 26. L(ev T(olstoj), 27. Alžir, 29. arijka, 32. ais, 33. L(eo) D(elibes), 34. ter, 35. krplje, 37. Zinka, 38. PA, 40. ilovica, 42. lo, 44. Anka, 47. anoda, 48. zel, 49. skalp, 51. Iza, 52. Rene, 53. mangold, 55. kljuka, 57. Antara, 59. pasat. »Njega ne morete prodati! To je vodja našega debatnega krožka!« »Bodi Škot in počakaj! Ogovori- va ju, brž ko plačata vozne listke. . .« NA ULICI GLAVNEGA MESTA VADUZA Mini država Lichtenstein Tudi »žepno kneževino« tarejo podobne skrbi kot velike države Sedel sem pred prijetno kavarnico v središču Vaduza in nehate prisluškoval pogovoru pri sosednji mizi. Vsevedni vodič je skupini turistov, ki so bili name- njeni dalje v Benetke, razlagal, da bodo takoj nada- ljevali pot. Ko ga je eden od turistov vprašal zakaj, je odgovoril: »Vse, kar si je vredno ogledati v Liech- tensteinu, bomo videli spotoma. To pa tako ni nič drugega, kot reka Rhine na levi strani ceste in nekaj gora na desni strani.« Spomnil sem se dne, ko sem pripeljal iz Švice in se ustavil na pobočju ob vhodu v dolino reke Rhine. Pod ma- no je kot na dlani ležala vsa kneževina. V soncu se je ble- ščal srebrn pas reke, ki tvo- ri sedemnajst milj dolgo za- hodno mejo s sosednjo Švico. V daljavi sem videl silhueto gore Naafkopf, ki označuje vzhodno mejo z Avstrijo. V sredini doline pa se dviga sta- rinski grad, rezidenca vlada- jočega princa, pod gradom pa leži prestolno mesto Va- duz. Nekaj kažipotov pove, da ste pravkar prestopili držav- no mejo. Prave meje pravza- prav ni, tam stoji samo tabla z napisom Fiirstentum Liech- tenstein, nad njo pa plapola pdavordeča zastava kneževi- ne. Odkar so leta 1924. podpi- sali carinski sporazum s Švi- co, opravljajo carinske for- malnosti samo še na glavni cesti z Avstrijo, že kar prvi prebivalec kneževine, ki sem se seznanil z njim, se je iz- kazal za živi leksikon o svo- ji deželi. Povedal mi je, da je bilo ozemlje kneževine naseljeno že v tretjem stoletju pred Kristusom. Kasneje so deželo zasedli Rimljani, ki so jih še kasneje zasedla germanska plemena; v začetku srednjega veka je dežela prišla pod vla- davino Karla Velikega. Kasne- je je bila razdeljena v dvoje gospodstev Shellenberg in Va- duz. V teku stoletij so se last- niki tako zadolžili, da so mo- rali prodati svoja posestva princu Johnu Adamu, ki se je proslavil z ustanovitvijo velike Liechtensteinske gale- rije na Dunaju. To galerijo svetovne vojne evakuirali in se sedaj nahaja v Vaduzu- Se- danja kneževina je bila usta- novljena 23. januarja 1719. V prvi polovici 19. stoletja je Lichtenstein pripadal Nem- ški koaliciji, ko pa je ta raz- padla, je leta 1866 postal ne- odvisen. Tak je ostal do da- nes, čeprav sploh nima voj- ske. Nevtralnost ga je rešila pred prvo svetovno vojno. Nevarnost, da ga zajame voj- ni požar, je bila mnogo večja leta 1938, ko ga je verjetno samo »prilepij enost« ob Švi- co rešila, da ga ni zdrobil Tretji reich. V kneževini napol v šali na- pol zares pripovedujejo, kako so tik pred izbruhom druge svetovne vojne ukanili Nem- ce na mejii s so sectnjo Avstrijo. Na avstrijski meji s kneževino se je poja- vil bataljon nemških vojakov in se pripravljal, da zasede dolino. Na meji jih je priča- kal duhovnik v spremstvu štiridesetih fantov-skavtov, ki so bili vsi oboroženi s kopji. Duhovnik je ukazal soldatom, naj odidejo in tako velika je bila njegova zgovornost, da so se Nemci res obrnili in — odšli. Tako je ta drobna država prešla nedotaknjena skozi obe vojni. Sedanji vladar je princ Franc Josef II, dvanajsti liech- tensteinski princ. Kneževina ima svoj parlament, ki ga vo- lijo vsake štiri leta in šteje petnajst članov. Vsi možje, ki izpolnijo enaindvajseto le- to, dobijo volilno pravico. Že- ne pa prav tako kot v sosed- nji Švici, še niso deležne te časti in nimajo pravice voli- ti. Sicer pa volitve niso niko- li razburljive, ker je med obema deželnima strankama tako majhna razlika, da je prav vseeno, kdo ima večino. Poljedelstvo in turizem naj bi bila osnova liechtenstein- skega gospodarstva. Vendar je za uspešno poljedelstvo dr- žava premajhna, večino turi- stov pa odvzema sosednja Švica- Zato je država vse na- pore in sredstva vložila v raz- voj lahke industrije. Kneže- vina nima nikakih carinskih plačilnih obveznosti, zato ima sijajne pogoje, za zunanjo trgovino. Ko gledaš takole s hriba, vidiš dolino kar pose- jano . z modernimi tovarniški- mi poslopji. Računski stroji, kino kamere, električni pred- meti, praženi orehi, predela- va mesa, so nekatere izmed panog, ki so razvite v kneže- vini. V zadnjih petih letih se je izvoz povečal za petkrat. Vedno več ljudi dela v tovar- nah. število zaposlenih znaša sedaj že 17.000. Tudi v šolah si prizadevajo, da bi dali čim močnejši poudarek kmetijstvu in lahki industriji, šolanje je brezplačno, šole pa opremlje- ne z najmodernejšimi pripo- močki. Kaj je novega na Veneri Ta planet ni »nezemski raj«, ampak prej pe Sovjeti so 12. junija zjutraj izstrelili v vesolje raki opremljeno z avtomatsko medplanetno postajo, menjena je proti Veneri. Do tja bo raketa letela kot štiri mesece. Že od nekdaj vzbuja planet Venera veliko radovednost astronomov, saj je od vseh planetov sončnega sistema Zemlji najbližja. Okrog Son- ca se vrti na razdalji 108 mi- lijonov kilometrov, okrog svo- je osi pa se obrne v 225 ze- meljskih dneh- Kadar pride v položaj, ko je Zemlji najbliž- ja, je od nje oddaljena samo slabih 40 milijonov kilomet- rov. Tako zelo se Zemlji ne približa noben drug planet. Našo najbližjo vesoljsko so- sedo pogosto imenujejo ali bolje, so imenovali »Zemljina sestra«. Po teži in velikosti je res le malo manjša od Zem- lje. Prav tako kot naš planet jo obdaja gosto ozračje. V vrhnjih plasteh ozračja je po- krita z debelim slojem obla- kov. Medtem, ko se oblaki na Zemlji' razhajajo pa spet združujejo, se sloj oblakov na Veneri nikoli ne pretrga. Za- radi tega je astronomom ne- mogoče sestaviti zemljevid Venerine površine. Prav tako je bilo do nedavnega nemogo- če ugotoviti v katero smer in kako hitro se vrti planet okrog svoje osi. Znanstveniki so vedeli le, da se vrti zelo počasi. Na podlagi domnev, da je Venerino ozračje zelo podob- no našemu, so izračunali, da mora biti povprečna tempera- tura na Venerini površini okrog plus 40 do plus 50 sto- pinj Celzija. To domnevo je potrdilo tudi točno merjenje temperature zgornjega sloja Venerinih oblakov, ki znaša minus 40 stopinj. Prav taka ali pa še nižja, je na višini pernatih oblakov tudi tempe- ratura našega ozračja. Spektralna analiza je tudi pokazala, da je v ozračju Ve- nere zelo malo vodnih hlapov, ogljikovega dioksida pa 100 do 100 krat več, kot na "M lji. Niso pa mogli odkriti du kisika ali dušika. Vs* raziskave so opravljali v j njih plasteh Venerinega ofc' nega sloja. Potem pa so leta 1956. s močjo radijskih valov $L predrli sloj oblakov in t°r ^ijski rokometaši so ^raili odpovedati organiza- jpfp pomembnega tekmova- r jcer niso mogli zagoto- "v okoli 400 tisoč starih di- ^'jev za kritje stroškov pri- jave. Tako smo znova ob Jjgflje, ki bi pomenilo več samo športno tekmova- saj bi se na njem sreča- republiške reprezentance rokometašev. Celje tako odpovedalo priredi- za katero se je zavzema- lo več let, odpovedalo se je tekmovanju zaradi pomanj- kanja sredstev. Gotovo je, da bo takšnih primerov v prihodnje več in da bo treba tudi na tem področju uskla- diti potrebe z možnostmi. S tem se bo treba sprijazniti in sprejeti stanje takšno, kot je. Pri vsem tem pa se neho- te še porodi vprašanje — ali bomo tako ravnali povsod in ali se bo Celje na vsej črti odpovedalo večjim državnim ali celo mednarodnim prire- ditvah? In prav v dogovoru na to vprašanje je problem, na katerega bi rada opozorili. Tudi organizacija večjih oziroma državnih in medna- rodnih tekmovanj in šport- nih prireditev mora biti v skladu s stanjem na telesno- kulturnem področju. Tudi v teh primerih moramo ve- deti, kaj hočemo in kaj zmo- remo. Toda, če bomo odloči- tev o tem prepuščali osnov- nim telesno-vzgojnim organi- zacijam, potem se zna zgo- diti, da bodo rokometnemu primeru sledili še mnogi dru- gi, če ne skoraj vsi. Za kaj gre? Gre za dejstvo, da dru- štva in klub nimajo sredstev, s katerimi bi financirali tak- šna in podobna tekmovanja. Navsezadnje pa to ni izključ- no naloga društev in klubov. V odločitvi bi morali sode- lovati tudi drugi, zlasti pa svet in občinska zveaa za te- lesno kulturo. To pa hkrati pomeni, da bi morali imeti sMad ali določena denarna sredstva, ki bi bila namenje- na predvsem za talkšne pri- mere. No, in kako je z državnim prvenstvom mladincev v ro- kometu? Celjani so prireditev odpovedali, sprejeli pa so jo v Slovenjem Gradcu! —mb PLAVALNA ŠOLA IN TEKMOVANJE Kot vsako leto bodo tudi letos izvedli v Preboldu za- četne im nadaljevalne plaval- ne tečaje. Računajo, da se jih bo udeležilo nad 70 plavalcev in neplavalcev. V juliju pa bodo imeli v Preboldu v počastitev desete obletnice občinske ziveze za telsno kulturo ter občinskega praznika Žalec veliko plavaJl- no tekmovanje z udeležbo slovenskih in državnih rekor- derjev A. V. NOGOMET ŽALEC : LEOBEN V prijateljska mednarod- ni nogometni tekmi so Žal- čand premagali moštvo Elek- tre iz Leobna (Avstrija) 3 : 0. NOGOMETNA PODZVEZA Kdo bo prvak? Odgovor na to vprašanje e že znan; mi pa ga bomo rjavili šele v prihodnji šte- jg[i. Kajti zadnje kolo je f za nami in v njem je pad- , odločitev — Šmartno ali alec. Žal, teh rezultatov še ismo mogli zabeležiti do za- ljučka redakcije. V predzadnjem kolu so ig- jli: Polzela—Vojnik 1 : 2, Crško—Ljubno 2 : 2, Brežice -Konjice 3 : 0 brez igre in ladeee—Senovo 6:1. Mošt- ij Žalca in šmartna sta bili (osti. Po predzadnjem kolu je ilo stanje na lestvici takšno: alec 28, šimartno 28, Breži- » 27, Ljubno 21, Radeče 21, Bnovo 20, Vojnik 13, Polze- 12, Krško 9 in Konjice 6. ■otovlje in Zreče sta odsto- ila. T. T. Ingrad - osmi Pred kratkim se je v Por- torožu končalo republiško tekmovanje sindikalnih mo- štev v šahu. Med devetnajsti- mi ekipami iz vse Slovenije so bila tudi tri celjska mo- štva. Najbolje se je odreza- la ekipa Ingrada, ki je zase- dla osmo mesto. Med naj- boljšimi Ingradovimi igralci pa so bili Ojstrež, StucLnička in štrajher. Nekoliko slabše sta se uve- ljavili ositali moštvi. Šahisti štorske železarne so bili 12., igralci Cinkarne pa 14. Zal ekipa Cinkarne ni bila v po- polni sestavi. Od vseh nastopajočih Ce- ljanov je največji uspeh do- segel Janežič iz železarne, ki je na prvi deski zbral 12 točk in premagal mnoge zna- ne šahi ste. S. P. ATLETIKA Lubejeva v formi Na celjskem področnem tekmovanju v atletiki je bilo doseženih nekaj odli- čnih rezultatov. Med vse- mi pa velja najbolj pohva- liti Lubejevo, žuntarja dn Homokija. In če bi napra- vili selekcijo med temi tremi, bi postavili na prvo nesto Lubejevo, ki je na »m tekmovanju potrdila izredno formo. Po vsem tem lahko sodimo, da je tudi letos na tisti poti, ki bi naj dala vrhunske do- sežke. Na področnem tek- movanju je nastopila v pe- tih disciplinah in si pov- sod zaslužila oceno — od- lično. Najboljša je bila v teku na 400 metrov, kjer je popravila šest let stari rekord Tee Silanove. Novi najboljši slovenski rezul- tat na tej progi se po za- slugi Marjane Lubej glasi — 56.9 sekunde. Z rekord- nim dosežkom se je poštar vila tudi v teku na 200 metrov. Tu je šlo s časom 24.6 za izenačenje repub- liškega reikorda. Z oseb- nim rekordom in odličnim časom je končala tek na 80 metrov čez ovire —11.1. Vtem ko je v teku na 100 metrov zabeležila čas 11.9, je v skoku v daljino pre- magala 580 cm. Žuntar je v teku na 5000 metrov dosegel letošnji najboljši rezultat v državi, sicer pa se je močno pri- bližal pomembni meji 14. minut. Njegov celjski re- zulat na tej progi 14:03.4. In končno je treba med mnogimi rezultati opozori- ti še na Homokijev tek na 100 metrov — 10-9. Šport na Polzeli V počastitev 40 letnice to- varne nogavic na Polzeli so bile pretekli dni razne šport- ne prireditve, ki so bile skrb- no pripravljene in dobro iz- vedene. V streljanju z malokalibr- sko puško je nastopilo 23 tekmovalcev iz Polzele, Pre- bolda, Braslovč. Tekmovanje je bilo ekipno. Zmagala je prva ekipa Polzele s 787 kro- gi, pred Preboldom 668, dru- go ekipo Polzele 654, Bra- slovčami in tretjo ekipo Pol- zele. Pei ekip v šahu se je zvr- stilo takole: Prebold 17 in pol, Polzela, tovarna nogavic 15 in pol, Polzela, kraj 11 in pol, Toper, Celje 10 in pol in Juteks, Žalec 5 točk. štiri moštva v odbojki so si takale razdelila mesta: 1. tovarna nogavic, 2. Pre- bold, 3. Metak, Celje in 4. Toper, Celje. V finalni tek- mi je moštvo tovarne noga- vic premagalo ekipo Pre- bolda 2 : 0. V nogometu je bdla prija- teljska tekma, v kateri je celjski Kladivar gostoval na Polzela in premagal domače moštvom s 4 : 2. V namiznem tenisu je ig- rao 17 tekmovalcev. Zmagal je Markovič iz Žalca pred Cmakom iz Polzele, Podpeča- nom iz Žalca in Polesnikom iz Polzele. Spored prireditev pa so iz- polnile še spretnostme vož- nje mopedisitov. Tekmovanja se je udeležilo 21 voznikov. Zmagal je Crnak iz Polzele pred Korberjem, prav tako iz Polzele itd. T. T. STRELJANJE EMO in Železarna V organizaciji občinske zve- ze za telesno kulturo je bi- lo občinsko sindikalno pr- venstvo v streljanju z zračno puško. Nastopilo je enajst moških in štiri ženske ekipe. Tekmovanje je bilo zelo za- nimivo. Moška moštva so se zvrsti- la takole: EMO 1502 (od 1800 možnih), železarna štore 1444, Avto Celje 1396 itd ženske ekipe: železarna štore 864 (od 1200 možnih), Kovinotehna 862 itd. Posamezniki: štrajher 270 (od 300 možnih), Vanovšek 265, Bule 258 itd. Članice: želj 254, šarlah 240, Veber 232 itd. Tekmovanje je lepo uspe- lo, žal pa se ga niso udeleži- le vse ekipe. Sicer pa je bila očitna precejšnja nepriprav- ljenost tekmovalcev; skupna pa je bila ugotovitev, da je takšnih in podobnih tekmo- vanj premalo. J. B. KEGLJANJE VREČAR — DRUGI Na republiškem prvenstvu v kegljanju za starejše čla- ne, ki je bilo v štorah, se je od domačinov najbolj iz- kazal Vrečar, ki je med po- samezniki in z rezultatom 413 podrtih kegljev zasedel odlično drugo mesto. Aman, prav tako iz Celja, je bil z rezultatom 405 peti. V ekip- nem ocenjevanju je celjska vrsta kegljaških veteranov osvojila četrto mesto s 1137 lesi. Moštvo Bratstva iz Hra- stanika pa je bilo s 1120 še- sto. ZAKAJ OBČANI DOVŽ IN MISLINJE DVOMIJO V NESREČO MALE METKE? Po 6 mesecih brez odgovora I 25. DECEMBRA LANI JO JE OCE ZADNJIC VIDEL. GLEDAL JE ZA NJO, KO JE S POTICO V ROKI ZAVILA NA SOSEDOVO DVORIŠČE. • STARŠI SO VSE TE DOLGE DNI DVOMILI, DA BI METKO KDO UGRABIL, rEMBOLJ, KER SO DOV2E MAJHNA VAS, METKA PA NI RADA ŠLA OD DOMA. I KLJUB TEMELJITI PREISKAVI, V KATERI BI BAJE MORALI NAJTI TUDI IGLO, O MALI METKI NI BILO SLEDU. Lani, 25. decembra je VIN- KI KREAN s hišnega pra- B zrl za hčerko Metko, ki k z božično potico v roki takljala proti sosedovemu torišču. On je bil tudi po 'Panjih ugotovitvah med •fojimi, ki so Metko videli. Wt da bi se udrla v zemljo, rstal je preplah v družini, Jitem v vasi in pozneje v do- bi. ljudje so, kot je ob takih £J°žnositih že v navadi, Nvijali marsiikaj na dan. je bilo tudi takih, ki J1 baje malo Metko ali vsaj * Podobno, videli pri ciga- ni drugi, da so jo videli v Trobilu s tujo registra- Nekaj teh senzacional- ni1 vesti je povzel še popol- rjni tisk, malo dodal in preplah. To tembolj, r tudi organizirane skupd- o temeljiti preiskavi *oli°e niso našle male Met- ^tiličniki so rekli, da je . tako temeljito preiskano, » to morali najti tudi izgub- iglo, nam je jokaje pri- kovala njena mati Betka. bila je vsa v rde- Jjj^, Rdeč puli, rdeče hlače, jopica. Lahko si jo vi- ne vem kako daleč Pa "foia hihče videl,« je dopol- j^la snaho stara mama »Poleg tega so Dovže, »u^dite sami, majhna vas, vsakega tujca, ki pri- Vr kogarkoli, ki odide, dne pa m bilo tuj- cev, vsaj takih ne, ki bi lah- ko karkoli storili naši Met- ki.« MESECI PRIČAKOVANJ Minevali so dnevi, tedni in nazadnje tudi meseci, o osemletni Metki pa ni bilo ne duha ne sluha. Starši so obupavali in se bodrili, češ — nekje mora biti. V ugra- bitev niso verjeli. Ze po ne- kaj tednih, po izginotju so začeli vse bolj verjeti, da je nad dekletcem storjen zlo- čin. K temu prepričanju so jih napeljevali dohodki zad- njih let in sumničenja drugih ljudi, predvsem vaščanov. Pred štirimi leti, 16. febru- arja je namreč zagorelo nji- hovo gospodarsko poslopje. Nihče ni takoj posumil v po- žig, čeprav se je vnelo v ne- vsakdanjem času. Komaj so poslopje dodobra obnovili, je 22. avgusta zopet zagorelo. Cez nekaj dni je zagorelo pri sosedovih, nato pri dru- gem. ^ »Vidite, zato trdim, da je bila naša mala Metka neko- mu napoti. Glavo bi stavila, da je storjen zločin,« pribi- ja stara mati v joku. Upanje, da je Metka živa, je vse bolj raslo v prvih pomladnih dneh, kajti sine g je skopnel, vode odtekle, trupla pa ni bilo nikjer. To- da upanje je pretrgal vojak pred dnevi, ko je v strugi, pod nekim grmom zagledal plavajočo luitfco. Mislil je, da je lutka. Bilo je truplo male Metke. Z najdbo trupla se je sum- ničenje še povečalo. Truplo so našli v vodi, brez pulija in hlač, ni balo še razpadlo, poleg tega pa na mestu, ki je sorazmerno daleč od do- mačije. »Ze laik je lahko ugotovil, da truplo ni moglo biti dol- go v vodi. Na suhem pa tudi ne, ker bi razpadlo. Torej kje je bilo? Potok smo nešteto- krat pregledali. Ce bi kljub temu bilo v njem, bi ga po- mladne vode odnesle. Kje je obleka in kje so škornji?« sprašuje oče JOŽE KREAN. »V želodčku so pri obduk- ciji našli hrano, ki jo je jed- la tistega usodnega dne. Še rozine so bile notri iz iste potice, ki sem jo odrezal. Torej je morala umreti 25. decembra, kmalu potem, kaj- ti hrana ni bila še presnov- ljena.« VPRAŠANJA BREZ ODGOVOROV »Povejte mi, ali je mogoče, da bi truplo bilo tako dolgo v vodi?« sprašuje skozi solze stara mama. »Kje so škomji in kje je obleka? Neke dele te- lesa so odnesli v Ljubljano, toda zakaj nam nihče nič ne pove. Povem vam, da je zlo- činec tu med nami v vasi. živimo v večnem strahu. Imela sem štiri otroke. Ene mu visi tu Spomenica,« je dejala in pokazala na zid. »Nikomur nismo nič zalega storili, pa nam je zažga! ko- zolec. Pa še enkrat. Nikoli niso nič odkrili. Gorelo je tudi pri sosedih. Kaj je lah- ko komu storil osemletni ot- rok, da se je tako nečlove- ško znesel nad njim? Cele dneve eden izmed nas pazi na preostala dva otroka. Ve- nomer jih imamo pred očmi. Moža je ta nesreča pahnila v posteljo, kjer iz dneva v dan vse bolj hira.« Kot simo izvedeli, preiska- va še teče. Ali bo nesrečna družina Kreanovih v Dovžah kdatjkali izvedela, kako je bilo s hčerko, je težko reči. O nesreči smo sc pogovarjali z več občani Dovž in Misli- nje, vsi dvomijo, da je bila nesreča. Pribijajo, da je bil storjen zločin. To povezuje- jo s čudnimi okoliščinami, kjer so našli truplo ter s samim truplom. Uradno še ni nihče sumov potrdil in ne zanikal. - Ce danes zaviješ preko no- vega mostu na cesto v Dov- že, te nekaj parov oči vpra- šujoče spremlja. Celo sum- ljivo. V ljudi se je naselil strah. Mnogo jih je prepri- čanih, da je morilec med njimi. Trdijo celo, da je ta istoveten s požigalcem. »Pravica bo prišla na dan,« zatrjuje nesrečna mati. Na sveže izkopan grob pa Met- kini sošolca nosijo cvetje. Tudi od drugod prihajajo. V večino teh sire se je zarezala bolečima, ki živi v pričako- vanju. J. SEVER TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 15 ČE STE POZABILI... KINO Union: 30. 6. — 3. 7. Napre- dovanje v zaledje, ameriški fi'm; 4. 7. — 5. 7. Srečni umirajo dvakrat, Jugoslo- vanski film; 6. 7. — 9. 7. Zarotnik Mathiasi Sandorf, francoska barvni film. Metropod: 1. 7. — 4. 7. Vani- na vanini, zah nemški film; 5. 7. — 7. 7. Moški in žen- ski spol, francoski film. Letni: 30. 6. — 2. 7. Črne ostroge, ameriški barvni film; 3. 7. — 4. 7. Pregon iz pekla, ameriški bavni film; 5. 7. — 6. 7. Padec rimske- ga cesarstva, ameriški barvni film ČESTITAM —-—......x — --— —■ Verjemite! Najlepše darilo za vsakogar, saj glasba ne pozna meja, je radijska čestitka. Pri Radiu Celje jo lahko naročite za 15 ND ob delovnikih dn 25 ND ob ne- deljah. Naročite in razveselili boste sorodnika, prijatelia ili znanca. BENCINSKI SERVISI Bencinski servis na širšem celjskem območju so odprti od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer: Krško, Sevnica, Velenje, Slovenjske Konjice, Rogaška Slatina, Radeče pri Zidanem mostu, Trbovlje, Celje, Ulica XIV. divizije; od 6. ure zju- traj do 22. ure zvečer; Šempeter v Savinjski doli- in in Celje, Ljubljanska cesta Non-stop je odprt bencinski servis na Mariborski cesti v Celju. OZNAKE Na naših cestah je v tem času vse več tujih avtomo- bilov, zato je prav, da si os- vežimo spomin z nekateri- mi važnejšimi mednarodni- mi oznakami avtomobilov: A — Avstrija, B — Beilgi- ja, BR — Brazilija, CDN — Kanada, CH — Švica, CS — čsehoslovaška, D — ZR Nem- čija, DK — Danska, E — Špa- nija, F — Francija, N — Norveška, NL — Holandija, NZ — Nova Zelandija, P Portugarska, PL — Poljska, R — Romunija, RA — Ar- gentina, S — švedska, GB — Velika Britanija, GR — Gr- čija, H — Madžarska, I — Italija, IND — Indija, MEX — Meksiko, SU — Sovjetska zveza, TR — Turčija, USA — ZDA. |__PREHODI 1 Cestni mejni prehodi za promet z motornimi vozili so: Albanija: Struga — Pod- gradec, Vrbnica — Kukes, Tuzi — Rožanij, Avstrija: Korensko sedlo — Wuraenpass, Ljubelj — Lo- iblpass, Jezersko — Seeberg- sattetl, Holmec — Bleiiburg, Vič — Lavaimiind, Šentilj — Spdefeld, Gornja Radgona — Radkersburg, Bolgarija: Novo selo — Del- čevo — Blagoevgrad, Gradi- na — Dragoman, Vrška (Za- ječar) — Kula, Kriva Palan- ka — Kljustendil, Grčija: Bogorodnica — (Gevgeiija) — Evzoni, Med- žitlija —- Niki, Italija: škofije — Rabuiese, Kozina — Pese, Fernetiiči (Sežana) — Fernetti Rožna dolina (Nova Gorica) — Ča- sa Rossa (Gorizia), Robič — Stupizza, Predel — Pas so del Fredil, Rateče — Fusine Laghi (Tarvisio), Madžarska: Horgoš — Boszke Kneževo — Udvar, Gortičan — četenye, Dolga vas (Lendava) — Redics Romunija: Vatin — Stamo- ra Moravita I AVTO CAMPI Za motorizirane turiste sez- nam avtokampov v Jugosla- viji: Bosna in Hercegovina: Lat- kaši in Novoseliija v Banjalu- ki, Otoka v Bihaču, Foča, Jablanica, Plivina Jezera v Jajcu, Konjic, Mostar, Bal- kana v Mrkonjič gradu, Ne- tim in Študent v Sarajevu Črna Gora: Avala v Budvi, Dečani, Kolašin, Dobrota v kotorju, Karagač v Peoi, Mi- rište v Petrovcu na morju, Plavsko jezero v Plavu, Suto- more, in Ulcinj Hrvatska: Bakari v Bakar- cu, Biograd na morju, Sofli- tudo in Dubrovnik v Dubrov- niku, Kaštel — Gomilica, Resnik v Kaštelu Štifiilič, Korčula, Oštro v Kraljeviči, Ježevac in Krk na otoku Krku, Jelša na Hvaru, Mali Lošinj, Igrane in Drašnica v Makarski, Medulin, Milini, Novi Vinodolski, Pomer, Ri- barska koliba in Zlatne stije- ne v Puli, Punar na Krku, Ra- bac Rijeka Sesvete, Slano, Adrija in Jakljan v Slanem pri Senju, Jurjevu in Jablan- cu campi Bunica, Prva draga, Spasovac, Ujča, Rača, Žmo- vica, Jablanac, Slavonski brod, Split, Stari grad, Sto- breč, S ton Strožanac, Stubič- ke toplice, Trogir, Zadar, Zagreb in Zelena. RIBE V prodajalni rib na celjski tržnici je mogoče skoraj ved- no dobiti sveže morske in sladkovodne ribe. Poslovalni- ca je odprta ob delavnikih od 6. do 11. ure, in petkih od 14. do 17. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure ter nedeljah od 7. do 9. ure. Cena v starih dinarjih: postrvi 1970, lignji 1200, fli- leti 1200, riboni 880, sardoni, skuše 590, šunjiri 660, sardele 590, osUiči 1055 in zobatec 1055. CELJSKI TRG Prodajalne mize na -celjski tržnici so bile vse dni v ted- no polne. Težko je reči, da česa primanjkuje, češenj in solate je celo preveč. Proda- jalci s Primorske čakajo kar dva dni, da bi prodali vse češnje, ker je že veliko do- mačih prodajalcev. Cene v starih dinarjih: solata 150 — 200 fižol v strooju 400, kole- rabica 200, rdeča pesa 300, nov krompir 180 — 200, star krompir 80 — 100 Paradižnik 400, jajčka 55, češnje 300 -y 380, jagode 400 — 600, bre- skve 500 — 600, borovnice 350 — 400, piščanci 1400 An ko- koške 2000 do 2500 za komad. VREME Vremenska napoved za čas OD 29. JUNIJA DO 9. JULIJA Okrog 30. junija in med 7.in 9. julijem lepo vreme. V osta- lem nestalno s pogostimi pa- davinami, zlasti med 1. in 5. julijem močno deževje z ne- varnostjo poplav, obenem zelo hladno. Dr. V. M. Literarni noviny Dušan Hamšik GENIJ POVPREČNOSTI novi podatki o Hitlerjevem koncu naši razgledi — razgledi po svetu ŽRTVE PROMETA PODLEGEL i POŠKODBAM Proti šoštanju se je z osebnim avtomobilom« DERIK STRMŠEK s hitS jo 70 do 80 km na Družmirju je dohitel v. sarja MARTINA PODjaJ ŠKA in ga med prehiv njem zadel. Kolesar ril z glavo v vetrobr^ steklo, da ga je ^Odbilo k trov daleč naprej po ® kjer je obležal v nezav! Martin Podjaveršek, roj. J! leta, iz Metleč, je tri ii;': sne je zaradi poškodb v j, siki bolnišnici podlegel DVAKRAT ČEZ STREHO JANEZ ZAMUDA se # ljal z osebnim avtomobil iz Velenja proti Arji s Zaradi neprimerne hitri ni mogel izpeljati ovinka v Bevčah. Zaneslo je v levo, da je z zadaj delom vozila zdrsnil v cestni jarek, od koder je tomobil odbilo ter se jej krat prevrnil čez streho obstal na kolesih. Vozn^ dobil nekaj udarcev, šlj na avtomobilu pa so oce na 3.500 N-dinarjev. PADEL V SAVO IVAN NOVAK je voa; osebnim avtomobilom iz deč proti Sevnici. Na blaj levem ovinku v Mrtovcu je iz neznanega vzroka 2 silo na skrajno desno. Mo je zavili v levo, kjer se zaletel v cestni smernik podrl ter padel 15 ma pod cesto v reko Savo in stal v vodi. Hudo pošto vana je bila sopotnica, 1 nilkova žena KRISTINA' VAK, voznik pa je dobi manjše poškodbe. Mat« e ne škode na avtomobilu J za 7.000 N-dinarjev. t ( s GLEJ NA CESTO! S Po cesta II. reda se ji t' Celja peljal proti Zida« 1 mostu z osebnim avtom < lom ALOJZ PIVKO, ko s je v Strmcu pripeljal nas ti motorist JANKO ZA! k je med vožnjo gledal 1 ter zavoz.il na levo stran ( ste. Trčil je v prednji i avtomobila in se poškodi po kolenu in roki. ^ ^ OBA POŠKODOVAL, Prometna nesreča se zgodila na cesti IV. reda ško—Rečica, ko se je po 1 peljal proti Laškemu trn dist MARTIN NEMEC s potnikom- ALOJZOM K ŠKOM. Voznik je vozil z primerno hitrostjo po I mozirani cesti. Prevrnila se in lažje poškodovala. ZASENČIL LUČI ALOJZ KOVAOIČ se je ljal z motorjem od kino' rane v Ločah proti Ml* v poznih večernih urah radi osebnega avtom^ ki mu je pripeljal nas^ je zasenčil luči, med sK vanjem pa je dohitel štif šce in iih zaradi zasen^ luči ni opazil. Zadel je $ ZA MARINKOVICA iz » ki je dobil več poskok glavi. PREVRNIL SE JE V JAREK JOŽE CEHNER, ^ avtomehianik, je vozili s. vornim avtomobilom iz belnega proti šentjurj" ( srečava! avtobus, ki se po izjavi prič ni ^ umaknil. Zapeljal je P1; na nasip in se prevrnil ^ rek. škodo so ocenili na^ soč novih dinarjev. avtobusa JOŽE INKH^ zaustavil, zatrjuje pa, rL pri srečanju vozil po slc desni strani ceste. TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 16 UMOR V GROBNICI KRIMINALNI ROMAN 18 DelM je poslal eno za božič. Zdravniki pravijo, da bo morda lahko prišel čez leto ali dve spet med ljudi.« »Mislite, da je tudi Quimby zblaznel?« »Na dosti razlogov, zakaj ne bi, razen če je trden kot Jordy ali jaz. Samo toliko časa ni imel, da bi se potkaaal. Menim, da je bila nesreča. Vidite, Jack bi bil moral resnično obdelati Sladovo zgodbo, čisto drugače )e z ljudmi, ki jih pošilja Izzy v grobnico zdaj.« »Kako drugače?« »Kaj vam ni še nihče povedal? Sladova grobnica velja zdaj samo za preskus. Jaok bi bil moral napi- sati zgodbo, a ga je vrgla, da zdaj plete košarice. Vsi drugI pridejo vanjo samo zato, da bi ugotovili, če se lahko uvrstijo med genije.« »Se vedno ne razumem,« je zagodrnjal inšpektor. »Enostavno nemogoče je napisati zgodbo, kar Izzy dobro ve. Tisti, ki pridejo iz grobnice z zgodbo, so že vnaprej obsojeni na propad, pa tudi tisti, ki pride- jo iz grobnice brez zgodbe. Izzy bi upošteval samo tistega, ki bi prišel iz grobnice ob pravem času in bi tudi znal utemeljiti, zakaj ni mogoče napisati zgodbe.« Tu sem se vmešal. »O tem preskusu se je zagotovo razvedelo v časnikarskih krogih. Kaj ni bilo nikogar, Id bi se temu primerno pripravil?« »O, pač! Nekateri so takšni norci, da menijo kljub vsemu, kako bodo uspeli. Drugi pač poskušajo sre- 6o...« Allistair Griggs bi verjetno še na dolgo razpredal o politiki sprejemanja k NOVICAM, če bi ne zazvo- nil telefon. Inšpektorja je klical zdravniški oglednik. Hitro sva se odpravila. Pri dvigalih sva srečala Toma Longa, ki je pobaral inšpektorja, če je kaj novega. Inšpektor mu sicer ni odgovoril, pač pa ga je vpra- šal, kako pride v uredništvo nenajavljen. Tom mu je pojasnil, da je to povsem preprosto za tistega, ki po- zna pot in se ustavi kar v osemindvajsetem nadstrop- ju, namesto da bi se popeljal v trideseto nadstropje k našemljeni sprejemaiki. Ko sva se spuščala z dvigalom, mi je inšpektor povedal, da je imel Quimby nalepljene lažne obrvi, kar je odkril zdravnik pri pregledu. Ustavila sva se še pri nadzorniku dvigal, kjer je inšpektor hotel dobi- ti informacije, kako lahko pridejo ljudje v zgradbo po delovnem času in če bi mogel kdo prikriti svoj vstop in izstop. Izkazalo se je, da je to povsem nemogoče, ker se je moral vsak podpisati, kdaj je vstopil in kdaj je spet odšel. Nihče ni mogel z dvigalom v drugo nad- stropje kakor v tisto, za katerega se je vpisal, notra- nje stopnišče je imela samo radijska družba, sicer pa so bile še samo požarne stopnice, do katerih so vodi- la avtomatična vrata in tisti, ki bi prišel do požarnih stopnic, ne bi mogel več v zgradbo, ker bi se za njim vrata sama zaklenila. Inšpektorja je zanimalo, kdo je bil v uredništvu okoli polnoči, ker je zdravnik ugoto- vil čas smrti med deseto uro zvečer in drugo uro zju- traj. Vstop so podpisali Garrick Islington IV., Jordan Siddons, Delia Tolvvorth, Allistair Griggs, Jedida Hanks, Bridget Hooker, Cobot Sweeney in še nekateri drugi uslužbenci. Harold Quimby je podpisal vstop ob pol devetih zvečer in se ni več vrnil. Travis Hallam je vstopil ob 23.27 in odšel ob 23.43, Tom Long je prišel ob 22. in odšel ob 23.14. Inšpektorjev noht se je skoraj zarinil v papir, ko je odkril podpis »Amanda Slade«. Vstopila je ob 23.58 in odšla ob 00.06! Povsem razumljivo je, da se je inšpektor odpravil na lov za Amande Slade. Spotoma mi je razlagal svo- je sume, kajti v grobnici je bila vendarle njena do- kumentarna lastnina in če je bil Quimby izsiljevalec, je prav verjetno, da je iskal med papirji kaj takšne- ga, kar bi mogel uporabiti proti Amandi. V telefon- skem imeniku sva komaj našla naslov. Stanovala je v hotelu, a ko sva prišla tja, so naju gledali precej ne- zaupljivo, kajti inšpektor je bil še vedno v copatah, šele ko je pokazal dokumente, so mu zaupali, da Amande Slade ni v hotelu. Nočni vratar mu je zaupal nekaj stavkov povsem na samem, nakar me je inšpek- tor na silo odvlekel do prvega telefonskega imenika. Njegov prst se je spet ustavil na naslovu, tokrat so bili na vrsti Griggsovi! Začudilo me je, toda ko mi je povedal vratarjevo zaupljivo informacijo, sem raziumel. Amando Slade je pozno ponoči odpeljala Delia Tolworth, drugače go- spa Griggs! Kaj imajo skupnega? Zakaj Griggsova ni- sta doslej povedala, kako dobro se poznata z Amando? Zakaj sta jo skrila v svojem stanovanju? To so bila vprašanja, ki sva jih z inšpektorjem razglabljala, med- tem ko sva se peljala proti stanovanju Griggsovih. Sprejela naju je blebetava črnka, ki je hotela ve- deti več, kakor sva vedela sama. Amanda se je šele opravljala in zato sva morala poslušati modrovanje črnke. Slednjič je prišla Amanda in inšpektor jo je kar naravnost pobaral, kaj je počela ponoči v ured- ništvu NOVIC. Amanda je tajila in zato jo je inšpek- tor povabil, naj bi šla z nama, da preverimo njen pod- pis. Ko smo se vozili proti uredništvu, je Amanda v -očitni stiski priznala, da je bila sicer v uredništvu, vendar nima nobene zveze z umorom. Z Delio sta bili dogovorjeni, da gredo skupaj v neko družbo, a ker se ni počutila dobro, se je prišla opravičit. Kasneje jo je Delia poiskala v hotelu, ji povedala o nesreči in sklenili sta, da nikomur ne povesta o njenem nočnem obisku v uredništvu in da je tudi najbolje, če se pre- seli za nekaj dni h Griggsovim. Inšpektor je razlago sprejel in predlagal, da bi ven- darle nadaljevali pot in sicer v mrtvašnico, kjer naj bi Amanda pogledala, če bi mogla identificirati po- kojnega Quimbyja. Amanda se je upirala in dokazova- la, da ima mrtvašnic zadosti že zaradi družinskih ne- sreč. Toda inšpektor jo je pregovoril. V mrtvašnici je inšpektor pokazal pokojnika naj- prej takega, kot smo ga videli sprva, torej z naleplje nimi obrvmi. Amanda se je s težavo premagovala, vendarle je pogledala in skoraj hkrati odkimala, češ da ga ne pozna. Zatem je inšpektor velel, naj odstra- nijo lažne obrvi in je prosil Amando, da bi pogleda- la še enkrat. Skorajda si ni več upala, a ko je pogle- dala, je še komaj dahnila: »Ne poznam ga!« in že je omedlela. Z inšpektorjem sva jo spravila v bližnjo bolnišnico Bellevue, kjer zdravijo sicer duševno bolne, a druge pomoči kje bliže nisva mogla odkriti. Od tod sva od- šla na komisariat, kjer je inšpektor pozvedel, če so odkrili kaj novega o pokojniku. Našitki v njegovih ob- lekah so kazali, da jih je kupoval v mestih Westerly, Stonington in New London. Inšpektor je izdal navodi- la za lokalno policijo, ki bi naj v okolici New Londo- na poizyedela, kaj in kdo je bil Quimby. LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Stala je ob oknu brzo- vlaka, podobno kot pred de- vetimi leti, ko je kot tabori- ščnica brez upanja potovala v nasprotno smer. Zdaj je skušala zopet prepoznati svo- jo domovino. Veliko spre- memb ni bilo: vse brezupno, v ruševinah, molčeči ljudje. Berlin. Tu jo je pričakal tu- di Otto Cramm, družinski pri- jatelj iz vojnih dni. Zelo se je postaral, čeprav so bile njego- ve oči še vedno živahne. Sedeli so v kavarni in tu ji je gene- ral, ki jo je spremljal, spo- ročil, da ima štirinajst dni dopusta, toliko, da se bo sin lahko privadil »voje stare matere. Opoldne se je z vlakom od- peljala proti Giistnu. »čez štirinajst dni boš prišla k meni v Potsdam v službo,« je rekel general. Nekaj časa je delala v obve- ščevalni službi v Leipzigu, kjer je srečala svojega stare- ga prijatelja Miša, ki ji je prigovarjal, da bi skupaj z njim pobegnila na zahod. »Mi- slil sem že o tem,« je rekel. »In kaj bo lahko iz vsega? Tri mesece me bodo izpraše- vali, potem pa bom napisal knjigo o Rusiji — prav tako kakor Kravčenko.« (Kravčen- ko 1944 emigriral v ZDA in po vojni napisal knjigo Izbral sem si svobodo, v kateri je blatil svojo domovino in ki so jo prevedli v 32 jezikov. Lani je napravil samomor.) »Seveda je tudi še druga pot. če bi šlo vse po sreči, bi se prihodnje leto vpisal na akademijo, potem pa bi me poslali v diplomatsko službo na kakšno ambasado. Ti bi se ločila in odšla z menoj kot moja žena. Kaj praviš?« Kaj naj bi rekla? Kako bi se ločila od Andreja, ki ji vsak teden piše trikrat? Kaj bi bilo s sinom? Ne, to ni mogoče. »Premisli si!« je rekel, a si je hitro tudi sam premislil. V Leipzigu je Helga spoz- nala ruskega emigranta Jur- ka• Videti je bil kot trgovec, vendar ni bil trgovec. KaJco bi ji sicer ob prvem srečanju podaril dragoceno švicarsko uro? »Imate samo vzj1cq marke. Kaj bi z njimi!« je ^ kel. »Podarim vam jo. se boste lahko kdaj koli oddolžili.« »Lahko vam priskrbi:n kaj ruskih knjig .. •« »Lepo. Lahko vam pri^ bim tudi krznen plašč.« »Tega ne bi mogla plačati.« »Saj ni treba.« Dogovorila sta se, da ga j, poklicala, a na zmenek Ju ni bilo. Miša, ki si ga je hai* »ogledati«, je bil seveda rai čaran. »Ulovili ga bomo,« ; rekel. Ob drugi priložnosti je ko povabil Helgo h 9""om Ostrovi v Spandau. Razlog sta ji, da sta člana organi* cije, ki se bori proti sovjt skemu komunizmu in jo pt sila, da pretihotapi čez mi) nekaj pisem.. Ko je Helga o vestila Mišo, ji je ta razloi da gre za fašistično organu cijo, v kateri je kup nora prekupčevalcev, zarotnikov i tako imenovanih idealisti Njemu se seveda niso zi°- nevarni• Bolj ga je zanima, ameriška tajna policija CII Tako je Helga 1955 posti važna agentka v zahodni Berlinu, Delala je za Ruse1 Američane. Za prve kot uči Ijica, za druge kot inžere Potovala je iz vzhodnega Bt lina v zahodni Berlin in t* robe. Igra ji je šla seveda'1 živce. Zavod za Spomeniško varstvo je zaradi pomanjkanja sredstev dvignil roke, občani tudi, zob časa pa neutru- dno melje. S tem je prva in druga faza razpadanja sa- mostana oziroma graščine v Jurkloštru končana. Pri- poročljivo bi bilo, da bi prostor vsaj očistili in s tem nekoliko olepšali videz. Foto: J. Sever Deževno vreme v juniju je marsikaterega kmetovalca prisililo k spravilu sena kljub dežju. Tistim, ki so si v zadnjih letih kupili stroje, je, kot vidimo na sliki, uspe- lo, da so letošnjo bogato košnjo pravočasno spravili. Foto: J. Sever Izvajalci regulacijskih del hite z delom na vseh konc^ Medtem ko eni urejajo in poglabljajo korito Sušni** druga skupina utrjuje nasip ob novem mostu Pre*' Voglajne pred Toprom. Voglajna sicer še teče po rem koritu. Foto: J. tednik TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Orejuje uredm&a odbor. Glavni urednik RJNE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - t Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajaj je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše dela« <1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950). nato kot »Savinjski vestnik 11950— l** iec od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S l. Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje. Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pn Celju, Šmarje pri Jelšah ® rEDNIK tzhaja ob četrtkih Izdaja: Zavod ta informativno službo Celje Tisk ln klišejl. CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena: posamezna številka 50 pai <50 starin j letna naročnina 20 novih <2 000 starih) din. polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507-3-223 TELEFONI Uredništvo- 23 69 mali oelasi in nine 31 05 ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20-09