VESTNIK L ^ Poštni urad 9020 Celovec E Ver)ag:po:famf 9020 Klagenfurf E E Izhaja v Celovcu E Erscheinungsorf Klagenfurf E Posamezni izvod 3 šiiinge E = mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E ^ P. b. b. § F.M)nm)muitnnmt)nmm)imttm:tMnmnum)m:imnmtn)nn: LETNIK XXXII. CELOVEC, PETEK, 28. JANUAR 1977 ŠTEV. 4 (1798) Odjnobene manjšine nihče ne more zahtevati da bo pristaia na izničenje mednarodnih garancij njenih pravic V zavesti, da so s prosiuiim jezikovnim štetjem doživeti popoin poraz in s takšnim odnosom do mednarodnih pogodbenih obveznosti prizadejaii ugiedu Avstrije težko popravijivo škodo, odgovorni dejavniki avstrijske manjšinske poiitike vedno boij zgubijajo razsodnost. Zatekajo se k čedaije boij umazanim metodam pritiskov in izsiijevanja, da bi vodstvo manjšine ukioniii v jarem, ki so ga pripraviti s tako imenovanim zakonom o narodnih skupinah, s katerim so kijub svariiom in proti utemetjenim argumentom zavestno stopiti na pot enostranske revizije državne pogodbe, in tako vedno boij postaja očitno, da so viada in stranke v manjšinski poiitiki ie posiušen izvrševaiec zahtev nemških nacionaiistov, ki so si podobno kot že svoječasno v dobi prve repubiike spet priiastiii izkijučno pravico odiočanja v vseh narodnostnih vprašanjih. Zadnji razvoj okoli teh vprašanj te ugotovitve v celoti potrjuje. Doživljamo najrazličnejše poskuse s strani predstavnikov vlade in treh parlamentarnih strank, da bi nas na lep ali tudi na grd način ,prepričali", da moramo v sosvete, ki so bili ta teden — vsaj teoretično — formirani na podlagi zakona o narodnih skupinah. Ker pa to prepričevanje le ni dovolj prepričljivo, segajo po raznih oblikah pritiskov in izsiljevanja ter celo provokativnih poskusov kriminaliziranja predstavnikov manjšine — vse z namenom, da bi se uklonili ter pristali na „rešitve", ki so jih vlada in stranke brez našega sodelovanja in proti našim utemeljenim argumentom sprejele izključno le na zahtevo nemških nacionalistov. Najboljši primer je vprašanje dvojezičnih napisov. Čeprav so visoki in najvišji predstavniki Avstrije pred jezikovnim štetjem naravnost tekmovali v zatrjevanju, da štetje nimo nobene zveze z izpolnjevanjem člena 7, je trisfrankarski vrh pred enim tednom sklenil „rešitev" vprašanja dvojezičnih napisov prav no podlagi zadnjega štetja! S tem, da so število občin, ki naj bi prišle v poštev, nekoliko povečali z dvomljivimi računskimi triki, sami najbolj potrjujejo popolno neuporabnost rezultatov tega štetja. Toda kljub temu so se odločili za tako ..rešitev* — ker so jo pač zahtevali nemški nacionalisti, ki gredo zdaj v svoji zahtevi še dalje: ne samo vprašanje dvojezičnih napisov, marveč tudi vprašanje slovenskega uradnega jezika mora biti urejeno na podlagi rezultatov jezikovnega preštevanja. In gotovo ni nobeno prerokovanje, če že danes zapišemo, da bodo vlada in stranke tudi tukaj ravnale tako, kakor jim zapovedujejo krogi, pred katerimi vse od leta 1970 naprej kapitulirajo korak za korakom. Takšno je ,izhodišče" za pone-deljske pogovore v kontaktnem komiteju, kjer bodo — tako beremo v tisku — še zadnjič poskusili prepričati zastopnike koroških Slovencev, naj gredo v sosvele. Toda pristanek na sosvete pomeni pristanek na zakon o narodnih skupinah. Ta zakon pa ni rešitev, ker sloni na štetju in vnaša pojem „re-levantnega števila" kot pogoj in podlago za reševanje člena 7; torej je v očitnem nasprotju z besedo in duhom člena 7 ter pomeni eklatantno kršenje državne pogodbe, pomeni njeno enostransko revizijo. Za koroške Slovence je takšno ..reševanje" povsem nesprejemlji- vo. Nasprotno smo že ponovno jasno in nedvoumno povedali, da zahtevamo globalno rešitev vseh vprašanj člena 7. Prav tako jasno pa smo tudi povedali, da je sprejemljive rešitve mogoče iskati in najti le v sodelovanju in sporazumu med pristojno vlado ter prizadeto manjšino. Svojo pripravljenost za tako obliko reševanja smo ponovno dokazali tudi s tem, da smo zahtevali sklicanje kontaktnega komiteja. Seveda pa je uspeh odvisen od tega, ali je enaka pripravljenost tudi na drugi strani. Pri vsem tem se zavedamo, da je pri iskanju rešitev, ki naj bi bile sprejemljive za vse prizadete, potrebna tudi pripravljenost na določene kompromise. Toda eno je jasno: od nobene manjšine r.a svetu nihče ne more pričakovati ali zahtevati, da bo pristala na ^rešitve", ki bi pomenile revizijo in izničenje mednarodnih garancij njenih pravic. Zato bo tudi vse nadaljnje urejanje odprtih vprašanj odvisno predvsem od tega, ali bo vlada pripravljena sprejeti nove oblike reševanja, to se pravi rešitve ne več oktroirati v smislu zahtev znanih manjšini sovražno nastrojenih sil, marveč jih iskati v enakopravnem partnerstvu skupaj z manjšino. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na v nedeljo 30. januarja 1977 ob 11. uri na grobu narodnega heroja Tomaža Verdnika na sveškem pokopatišču. Na sporedu je polaganje vencev, recitacije, nagovor in pesmi. Na proslavi bo sodelovala tudi jeseniška godba, pevski zbor Slovenske prosvetne zveze, pevski zbor iz Krope in recitatorji Umetniškega združenja Tone Čufar iz Jesenic. Po izvedbi programa na pokopališču bo jeseniška godba priredila koncert ali v gostilni pri Zerzerju ali na prostem. Prosimo, da se spominske svečanosti v čim večjem številu udeležite. Glavni odbor NOVA ZAOSTRITEV NA KOROŠKEM: Protislovenska gonja postaja vedno bolj umazana Na Koroškem je prišlo do zaostritve in hujskaška gonja nove proti Slovencem postaja vedno bolj umazana — vse z namenom, da bi nas ustrahovali, oblatili in končno prisilili, da bi pristali na „rešitve", ki so jih vlada in stranke skuhale na zahtevo tistih krogov, ki so že pred leti javno povedali, kako si zamišljajo „končno pomiritev" v deželi. Dosedanji višek te gonje je aretacija osrednjega tajnika NSKS Filipa Warascha, ki je bil prejšnji teden na podlagi zasebne ovadbe obtožen, da je dva dni pred jezikovnim štetjem izročil 60-letnemu Gtinterju Giittlcrju bombo z navodilom, naj v noči pred 14. novembrom 1976 razstreli neki Ne glede na provokacije bomo vztrajali v našem pravičnem boju Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji dne 22. 1. 1977 k obtožbam proti osrednjemu tajniku Narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Waraschu zavzel naslednje stališče: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se z vso odločnostjo izjavlja proti temu, da se človeka, ki je obdolžen kaznivega dejanja, enostavno proglasi za krivega, ne da bi bila njegova krivda dokazana v javnem postopku, kjer bi bili zagotovljeni vsi v smislu zakona za njegovo obrambo potrebni pogoji. Prav tako pa ZSO zavrača tudi vsa pavšalna sumničenja proti predstavništvu narodne skupnosti, kakor je to delno prišlo do izraza v stališčih sredstev obveščanja. To nasprotuje tako deklaraciji človekovih pravic z dne 10. decembra 1948 kakor tudi avstrijski ustavi ter postavlja v dvomljivo luč kritiko, ki je bila v zadnjih dneh v istih občilih izražena glede dozdevnih prestopkov proti človekovim pravicam v drugih državah. Dejstvo, da je do dozdevnega dogodka baje prišlo že pred 14. novembrom 1976 in da je bil naravnost na špektakularen način spravljen v javnost prav na dan tristrankarskih pogajanj o nadaljnji fazi reševanja manjšniske problematike, dopušča upravičeno sklepati, da gre za dobro premišljeno provokacijo s strani sil v ozadju, ki je usmerjena na to, da bi zastopstvo narodne skupnosti izključili od razgovorov z vlado ali vsaj izvajali nanj pritisk. ZSO zato terja popolno razjasnitev skrajno neprozorne zadeve z njenimi ozadji, takojšen zaključek uvodne preiskave proti osrednjemu tajniku NSKS in njegovo takojšnjo izpustitev. ZSO se bo vsekakor ne glede na take provokacije še naprej z vso odločnostjo zavzemala za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se zoperstavila slehernemu poskusu revizije državne pogodbe z namenom zoženja manjšinskih pravic po členu 7 in območja njegove veljavnosti ter bo vztrajala na popolni izpolnitvi člena 7 državne pogodbe. * Vest o aretaciji osrednjega tajnika NSKS je na seji dne 24. januarja obravnavala tudi komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodnosti pri republiški konferenci SZDL Slovenije ter prišla do naslednjega zaključka: Komisija na osnovi razpoložljivih podatkov meni, da je do aretacije prišlo v času ponovnega stopnjevanja pritiska na slovensko narodnostno skupnst v Avstriji, v času, ko avstrijske oblasti poskušajo za vsako ceno vsiliti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom zakone, sprejete 7. julija lani. Ti zakoni temeljijo na pogojevanju manjšinskih pravic s številčno močjo manjšine in vsebuje vrsto drugih določb, ki nasprotujejo duhu in črki 7. člena avstrijske državne pogodbe. Aretacija osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Warascha po mnenju komisije sodi v sistem pritiskov na slovensko narodnostno skupnost, ki se ne ustavlja pred poskusi diskreditiranja legitimnih predstavnikov Slovencev na Koroškem. transformator v Cetovcu. Vendar pa še teden dni po aretaciji oholi te zadeve toliko nejasnosti in zagonetnih okolnosti, da se „zadeva Wa-rasch" vedno bolj prikazuje v luči umazane provokacije, naperjene proti Slovencem in njihovemu vodstvu. Ne bomo pogrevali „senzacional-nih" podrobnosti, ki jih je dan za dnem dovolj v dnevnem tisku, v radiu in v televiziji. Pač pa je treba ravno v zvezi s temi poročili ugotoviti, da velik del občil, zlasti na Koroškem, bistveno prispeva k zastrupljanju ozračja. S tendencioznimi poročili se v javnosti dela vtis, kakor da bi bil slovenski funkcionar — in preko njega seveda vodstvo koroških Slovencev ali kar celotna narodnostna skupina — zločinec, čeprav njegova krivda v ničemer ni dokazana: obratno pa je Guttler, ki je Warascha prijavil, za iste oblikovalce javnega mnenja častivreden mož, čeprav je o njem slišati tudi stvari, ki ga prikazujejo v nekoliko čudni luči. K takšnemu enostranskemu, proti Slovencem naperjenemu manipuliranju javnega mnenja pa doprinašajo svoj del tudi razni predstavniki pravosodnih oblasti, katerih izjave so naravnane tako, da o krivdi osumljenca sploh ne more biti dvoma, kakor na drugi strani ne more biti dvoma o verodostojnosti ovaduha. Vse to pa brez dokazov na eni in drugi strani, tako da nam nihče ne more zameriti, če podvomimo v objektivnost takih oblasti in njihovih preiskav. Posebno značilno in hkrati poučno pri celotni zadevi je nekaj drugega: namreč izbira termina, ko je eksplodirala „bomba Warasch". V ta namen je bil izbran točno tisti dan, ko je tri-strankarski vrh na Dunaju razpravljal o izvajanju zakona o narodnih skupinah, in le nekaj več kot teden dni pred sejo kontaktnega komiteja. Takšno ..naključje" je vsekakor preveč naključno in se zato vsiljuje prepričanje, da gre pri celotni zadevi za umazano provokacijo, z namenom, da bi vodstvo koroških Slovencev diskreditirali, ga prikazali kot nekakšno skupino zarotnikov, ki se izživljajo v kriminalnih in terorističnih akcijah. S takšnimi „tipi" pa se vlada in stranke ne morejo vsesti za skupno mizo; s takšnimi ..zločinci" (Dg/je Mg #. SfrgMi) Demokratična javnost obsoja provokacije proti Siovencem Aretacija tajnika MSKS in zlasti sumničenja ter boij ati manj odkrita podtikavanja predstavnikom stovenskih organizacij in sioven-ski narodnostni skupnosti na Koroškem spioh so vzbudita ogorčenje tudi v širokih krogih avstrijske demokratične javnosti. Števitni posamezniki in razne organizacije obsojajo ravnanje varnostnih obiasti ter zagotav-tjajo, da bodo v javnosti pomagati razkrinkati provokacije, katerih namen je, da bi se kompromitirato stovenske organizacije in njihovo vodstvo ter sptoh vse tiste demokratične site v Avstriji, ki se zavzemajo za popotno izvedbo dotočit čtena 7 državne pogodbe in za dejansko enakopravnost manjšin v državi. Tako na primer K!ub stovenskih študentov na Dunaju v svoji izjavi k .zadevi Warasch" ugotavlja, da nikakor ne gre za naktjučje in tudi ne za tisto .tragiko", o kateri naravnost zbegano govori predsednik koroške DVP Bacher, da je bil Wa-rasch aretiran prav tisti dan, ko se je na Dunaju tristrankarski vrh posvetoval o izvedbenih določilih protimanjšinskega in državni pogodbi nasprotujočega zakona o narodnih skupinah. Ravno tega dne so se tri stranke sporazumele, da bodo še spomladi samo v 10 juž-nokorških občinah postavili dvojezične napise. Tako .rešitev" Slovenci odklanjajo in namesto tega zahtevajo uresničitev vseh v členu 7 zajamčenih pravic na celotnem dvojezičnem ozemlju. To in pa dejstvo, da bo 31. januarja prišlo do nadaljnjih pogajanj med predstavniki Slovencev in vlado v okviru kontaktnega komiteja, kjer naj bi razgovarjali o tako imenovanih .sosvetih narodnih skupin", kaže na to, da je bila aretacija Wara-scha dobro pripravljena in skrbno premišljena akcija, ki naj bi pomagala izsiliti zakon o narodnih skupinah, ki ga Slovenci kot celoto odklanjajo. Klub slovenskih študentov na Dunaju navaja podrobnosti iz stališč, ki sta jih v tej zvezi objavili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, nato pa poudarja: Aretacija je očitno služila namenu, da bi odvrnili od poraza, ki ga je doživela vlada pri jezikovnem štetju, hkrati pa v javnosti vzbudili razpoloženje proti predstavnikom Slovencev. .Olajšala naj bi izvajanje restriktivnega in reakcionarnega zakona o narodnih skupinah, kajti termin aretacije kaže na dobro pripravljeno provokacijo," je ob koncu rečeno v izjavi Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki zahteva takojšnjo izpustitev Filipa Wara-scha in takojšnjo izpolnitev člena 7 ter se odločno izjavlja proti krimi-nalizaciji demokratičnega gibanja za pravice koroških Slovencev. Tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov, kjer je Filip Warasch predsednik, je odločno protestiral proti aretaciji in sploh proti sedanji gonji, ki so jo naperili zoper koroške Slovence in njihovo vodstvo. V izjavi je rečeno, da gre pri aretaciji očitno za načrtovano akcijo proti predsedniku Kluba slovenskih občinskih odbornikov in s tem proti vsem demokratično izvoljenim slovenskim mandatarjem ter sploh proti koroškim Slovencem in njihovemu zastopstvu. Klub obsoja poskuse ve)ikeqa dela avstrijskega tiska, pa tudi državnega pravdnika dr. Stoiserja. da bi v javnosti že pred zaključkom preiskave oziroma pred obsodbo napravili vtis, da je Warasch dejansko kriv. Hkrati klub v celoti podpira stališče, ki sta ga zavzeli obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Med drugimi je tudi Komunistična zveza Avstrije (KBO) poslala zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu, pravosodnemu ministru dr. Brodi in notranjemu ministru Roschu pismo, v katerem protestira zaradi aretacije tajnika NSKS. V pismu je rečeno, da gre za usmerjen napad na osrednje slovenske organizacije z namenom, da bi nje in njihove predstavnike kriminalizirali in izvajali nanje pritisk, ker je slovensko manjšina na njihov poziv uspešno bojkotirala ugotavljanje manjšine in ker slovenske organizacije vztrajno odklanjajo zakon o narod- nih skupinah ter v nasprotju s tem zakonom zahtevajo uresničitev pravice do dvojezičnosti pri vseh uradih, v šolstvu, v otroških vrtcih ter pri napisih in označbah na celotnem dvojezičnem ozemlju. Obenem je to tudi napad na vseavstrijsko gibanje proti ugotavljanju manjšin in za uresničitev manjšinskih pravic. V dejstvu, da je prišlo do aretacije ravno tisti dan, ko so parlamentarne stranke sklenile takšno rešitev vprašanja krajevnih napisov, ki pomeni diskriminacijo in ki jo Slovenci že vedno odklanjajo, ker nasprotuje členu 7 državne pogodbe, pa vidi KBO dobro pripravljeno provokacijo ter odklanja tri-strankarsko rešitev krajevnih napisov z dne 21. 1. 1977, kakor tudi zakon o narodnih skupinah. Gre za bistvene razlike ..Temeljno načelo vsake države, ki se sklicuje na demokracijo in na antifašizem, je priznavati vse pravice narodnostnim skupnostim, ki živijo na njenem ozemlju." Zgornja ugotovitev je iz „ programske obveznosti", ki jo je občinski svet občine Milje na Tržaškem sprejel prejšnji teden v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ta izjava brez dvoma kaže, da v Italiji tudi večinski narod (izjavo so sprejeli zastopniki italijanskih strank!) precej drugače vrednoti prisotnost Slovencev, kot to doživljamo pri nas na Koroškem. Politične sile, ki so zastopane v miljskem občinskem svetu, ne glede na ideološke razlike izražajo prepričanje, da obramba pravic vsake manjšinske komponente in še prav posebej etnične manjšine potrjuje svobodo vseh. V tem prepričanju se občinski svet obvezuje, da bo na krajevni ravni deloval v tem smislu enotno in da bo vzpodbujal preko svojih organov dejavnike na višji ravni, da bi v parlamentu čimprej odobrili zakon, ki bi ustrezno jamčil globalno zaščito etnične manjšine in uporabo njenega jezika v vseh izvoljenih in upravnih organih ter zagotovil primerno finančno podporo. Prav tako pa bo občinski svet v celoti podprl tudi vse pobude, ki so potrebne za dejansko dosego enakopravnost: slovenske narodnostne skupnosti, da se lahko razvije na vseh ravneh. Za boljše sožitje obeh narodov — kot je poudaril miljski občinski svet — je treba posvetiti več skrbi za vzgojo mladih in za poznanje novejše zgodovine in bojev za demokracijo in proti fašizmu ter vrednost o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti in njene zgodovinske in kulturne preteklosti. V tej zvezi je miljski občinski svet posebej opozoril tudi na krivice in škodo, ki jih je slovenskemu prebivalstvu prizadejal fašizem s svojo za-tiralno politiko in z brutalnim raznarodovalnim pritiskom. In občinski svet tudi še ugotavlja, da je v osvobodilnem in oboroženem boju proti nacifašizmu slovensko prebivalstvo plačalo visok krvni davek in da se je v tem skupnem boju utrdilo bratstvo med pripadniki obeh narodov, ki živita na tej zemlji. — Med ugotovitvami, ki jih povzemamo po izjavi občine Milje na Tržaškem, ter pojavi, ki jih doživljamo pri nas na Koroškem, je bistvena in načelna razlika. Saj si na Koroškem sploh zamisliti ni mogoče, da bi katera izmed občin zavzela podobno stališče v manjšinskem vprašanju. In na Koroškem bi tudi težko Razvoj manjšin del družbene preobrazbe V okviru Kulturne skupnosti Siovenije deluje poseben odbor za kulturni razvoj italijanske in madžarske narodnosti. Ta odbor je prejš-nji teden obravnaval problematiko kulturnega življenja na območjih, kjer živita obe narodnostni manjšini. Pri tem je šio tudi za načrt kulturnega razvoja v SR Sloveniji v letih 1976—1980 ter za osnove za sestavo programa Kulturne skupnosti Slovenije v letu 1977, posebej pa že za predloge obeh narodnosti za program dejavnosti v letožnjem letu. Ko je govoril o tem, kako gleda Slovenija na manjšine in kakšen odnos ima do njihove problematike, je predsednik omenjenega odbora Dušan Fortič med drugim poudaril, da zavzetost za reševanje problemov narodnosti izvira po eni strani iz notranjih procesov družbene preobrazbe, kakor jo poleg drugega spodbuja zakon o združenem delu, hkrati pa tudi iz skrbi Slovenije in slovenskega naroda za pravice slovenskih manjšin v sosednjih državah. Poleg že omenjenih dokumentov so na seji obravnavati tudi še posebno informacijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji, ki jo je pripravil pristojni odbor v skupščini SRS. Predstavniki obeh narodnosti so se o predloženih dokumentih izražali zelo ugodno, obenem pa so jih dopolnjevali še z novimi predlogi. Tako so se Italijani zavzemali za večje sodelovanje med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju njihove zaselitve (obe narodnosti imata namreč v občinah, kjer živita, svoje lastne samoupravne interesne skupnosti — op. ured.j. Madžari pa so med drugim prikazali potrebo po gradnji kulturnega doma v Lendavi ter menili, da bi morala TV Ljubljana v prihodnosti uvesti redne oddaje tudi za madžarske gledalce, kakor se to dogaja za italijansko narodnost. Na seji so se zavzeli tudi za to, da bi obe narodnosti čim tesneje sodelovali pri nastajanju meddržavnih sporazumov o kulturnem sodelovanju, ker bi s tem postali tudi v resnici dejavnik povezovanja med narodi in državami, tn končno so se izrekli še za poseben zbor predstavnikov madžarske in italijanske narodnosti, na katerem bi sodelovali tudi vidni slovenski kulturni ustvarjalci, njegov namen pa bi bil, da bi širšo javnost opozorili na elemente in načela slovenske oziroma jugoslovanske politike do problematike narodnostnih manjšin. Spomini na Avstrijo v iuči nekega srednjeevropskega gibanja Še ni dolgo od tega, ko so bili tukajšnji časopisi polni navdušenih poročil o nekem zborovanju v Čer-vinjanu, kjer da so predstavniki številnih skupnosti in organizacij kritično ocenjevali nedemokratično politiko Italije ter — to je bi) višek tozadevnih poroči) — se naravnost prekipevajoče navduševali za Av- našli občinski svet, ki bi pokazal takšen odnos do protifašističnega strijo. boja ter v tem sklopu vrednotil pri- ^ za zborovanje tako imeno- spevck koroškth Slovencev — čeprav srednjeevropskega gibanja vduševali za razmere, Goriške in Trsta. Številni govorniki so poudarjali avtonomistične vrline svojih skupin ali strank. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki nekaterih manjšinskih organizacij, sicer pa je lok segal vse tja do predstavništva tistih sil, ki se borijo proti osimskim sporazumom o ureditvi vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Posamezni govorniki so se na- je ravno po zaslugi tega prispevka bil Avstriji priznan status prve žrtve fašizma. Torej gre res za bistvene in načelne razlike. kjer se je, kakor povzemamo po Primorskem dnevniku, zbralo več sto ljudi iz raznih krajev Furlanije, Odnos obtasti do stovensčine je škandatozen in naravnost žaijiv Ha podlagi 3. točke 7. člena državne pogodbe je slovenski jezik priznan kot enakopraven uradni jezik tako v sodstvu kot v upravi in sploh v vsem javnem življenju. Leta 1959 je bil sklenjen poseben zakon, ki ..ureja" to vprašanje glede sodišč — seveda v povsem nezadovoljiv) meri, saj je bi) slovenski jezik degradiran na raven pomožnega jezika, in še to le v treh od skupno devet dvojezičnih sodnih okrajev. Glede slovenskega uradnega jezika v upravi pa doslej razen internih odlokov deželne vlade ter navodil posameznih ministrstev še ni urejeno, tako da je praktično prepuščeno vsakemu uradu posebej, kako se ravna v tem vprašanju. In praksa je v tem oziru tudi temu primerno . pestra" in poučna; tudi v tistih redkih primerih, kjer le blagovolijo poleg nemščine upoštevati tudi slovenščino, doživljamo stvari, ki so naravnost grozljive in ob katerih moremo priti le do tega zaključka, da se v uradih enostavno delajo norca iz slovenskega jezika. O posebno kričečih primerih smo že večkrat po ročall; najnovejš) tak primer, ki dovolj jasno kaže, kakšen odnos imajo oblasti do slovenščine, pa navajamo iz Velikovca. Okrajno glavarstvo Velikovec je na zahtevo stranke izdalo v neki zadev) kazensko odredbo tudi v ..slovenščini". (Havodnice postavljamo namenoma, kajti pri jeziku, ki se ga je okrajno glavarstvo poslu- žilo pri svojem prevodu, namreč niti pri najboljši volji ni mogoče govori o slovenščini.) Samo nekaj cvetk s tega zeljnika: ..slovenski" prevod nemške besede „Anwendung" se glasi ..upotrebljavanje"; prevod določila ..tritt an deren Stelle" je prav tako čudovit — ..stoji na tem mestu"; isto velja za ugotovitev „(iir verfallen erklart" — „za potekli izjavljeni". Dva odstavka, s katerima poučuje okrajno glavarstvo Velikovec koroškega Slovenca o njegovih pravicah, pa navajamo v celoti in dobesedno: . Proti te kazenske odredbe morete se ugovarjati v času od enega tedna po dostav), pismeno, brzojavno ali ustmeno pri uradu. V ugovoru se morete upravičiti in istočasno navesti vse za Vaš zagovor koristna dokazila. Ako se ugovarjate, morate v času od 8 dneh po preteku roka ugovora znesek kazni vplačati pri tem uradu s pokazanjem kazenske odredbe, drugače bi se napeljala šiloma izterjava." Nadaljnjih podrobnosti res ni treba navajati, kajti omenjeni primeri so dovolj prepričljiv) in dovolj jasno dokazujejo, da odnos, ki ga kažejo oblasti na Koroškem do slovenskega uradnega jezika, ni le škandalozen, ampak je naravnost kriminalen in žaljiv. Kljub temu pa visoki in najvišji predstavniki dežele in države doma in v svetu trdijo, da je v Avstriji manjšinsko vprašanje vzorno rešeno. Kakšno mnenje pa moramo imeti o takih predstavnikih! krajih vladale za časa stare avstrijske monarhije, vendar so bili pri svojem obujanju spominov precej enostranski — spominjali so se samo dobrih stvari in so slabe izkušnje enostavno .pozabili*. Ha take pomanjkljivosti je opozoril zastopnik Slovenske skupnosti Drago Stoka, ki je med drugim ugotovil, da npr. v Kanalski dolini niso ostali brez pravic le Nemci, marveč da tam živijo tudi Slovenci, ki prav tako nimajo pravic. Predvsem pa je Stoka udeležence zborovanja v tej zvezi opozoril, da imajo z Avstrijo še danes odprte račune tudi Slovenci na Koroškem. Kakšen vtis pa je ta .avstrijski shod" sicer zapusti), povzemamo po Primorskem dnevniku, ki je svoje poročilo takole zaključil: „lz vseh nastopov smo dobili vtis, da se za upravičeno voljo po avtonomiji in enakopravnosti, po spoštovanju tistih pravic, ki jih rimska centralistična vlada noče spoštovati, po spoštovanju pravic nacionalnih manjšin, za kar vse se borimo tudi mi, v bistvu skriva volilni trik. Juž-notirolski Nemci hočejo svojega poslanca v evropskem parlamentu. Zanj potrebujejo 450.000 glasov, sami pa jih imajo samo 240 tisoč. Zato skušajo ustvariti nekakšno federacijo avtonomističnih gibanj, ki bi se združita za te volitve, v Strass-burg pa bi šel, če bi koalicija imela uspeh, seveda južnotirolski Nemec. Po možnosti s Hitlerjevim odlikovanjem na prsih." Mesec slovenske knjige v počastitev slovenskega kulturnega praznika Prihodnji mesec — 8. februarja — bomo ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna spet obhajali kulturni praznik slovenskega naroda. Temu vsakoletnemu kulturnemu prazniku so namenjene najrazličnejše proslave, prireditve in druge manifestacije, s katerimi slovenski človek doma v matični državi, v zamejstvu ati širom po svetu izpričuje svojo zvestobo in svojo povezanost z narodom in jezikom, predvsem pa s stvaritvami, ki so jih naši kulturniki in umetniki doprinesli v preteklosti in jih danes prispevajo v skupno zakladnico slovenske kulture. V to skupno kulturno ustvarjanje in zato tudi v obhajanje slovenskega kulturnega praznika se zavestno vključujemo tudi koroški Slovenci, ki s tem demonstriramo svoje prizadevanje k narodni celoti in njegovi kulturi. To je za nas še posebno važno, ker se zavedamo, da bi brez te povezave kulturno osiroteli in narodno propadli. Le če bomo srkali življenjske sokove iz skupnih korenin, bomo ostali živa veja na narodnem deblu in bomo lahko prispevali svoj delež, da bo to drevo rodilo žlahtne sadove. Praznovanje Prešernovega dneva kot slovenskega kulturnega praznika tudi pri nas na Koroškem zajema iz leta v leto širši krog našega ljudstva. Poleg Slovenske prosvetne zveze, ki priredi vsako leto zdaj že tradicionalno osrednjo Prešernovo proslavo v Celovcu, imajo priložnostne prireditve in proslave tudi številna krajevna prosvetna društva. Ena izmed že tradicionalnih manifestacij ob slovenskem kulturnem prazniku pa je tudi akcija, ki jo prirejata knjigarna „Naša knjiga" in uredništvo ..Slovenskega vestnika" pod naslovom MESEC SLOVENSKE KNJIGE. In gotovo ni naključje, da je poudarek našega prispevka h kulturnemu prazniku prav na slovenski knjigi: vsakemu človeku, vsakemu narodu in vsemu človeštvu pomeni knjiga posebno do- Novi riici RiJEJO NA KOROŠKEM Pred swo moštvo Celovčanov igralo požrtvovalno. Dmitrijetv je tokrat dokazal, da je kljub svojim 35 letom izredno dragocen, saj je bil najboljši igralec na ledu. Pa tudi Puschnig je igral tokrat izvrstno. Omeniti pa je treba še Gasserja, Woatha ter Korena. Golc za Celovčane so dali: Koren (2), Woath (2), Rudi Konig (2), Gasser (2), Wa)ter Konig, Salovaara tcrDmitrijew.