tUlint «'"* en 8 til zaff» v '‘ rll,k j delarsiiJi kori- * t Ht i r AVlsconsi- j „u, Minnesoti ♦ 4 m Mlchi?ann. ♦ ! No- THE SLOVENJA. The oni 7 4 oslav Newspaper in Wisconsin _ 0FFICIAL ° RGA N0F THE “SLOVEN I AN—ČRPATI AN UNION”, CALUMET, MICHIGAN. “Entered ab aecond - class matter De cember 22, 1915Tat th*» n nat niti** — 7 -:- __ _-_ ’ _ .e- Post olfice at Mihvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 187* ♦ ni delavci Imrt £ jo boljšo bo« £ dočnost! St. 18. MILWAUKEE, AVIS. MAV 6,- ti. MAJ A 1921. POMANJKANJA PREMOGA IZKORIŠČANJE JEKLAR- NASELJENIŠKA PREDLO Pl V ANGLIJI SKIH DELAVCEV GA .SPREJETA V SENATU LETO VII. VOL. VIL ZAVEZNIKI KUJEJO NOVE NAČRTE povz- '"ila veliko pomanjkanje je sklenila, da odvzame delav-lla v senatu sprejeta s 78 proti pveinoga. ali trgovci in iaz- ceni 2(3 odstotkov plače, dočim M glasu. Kot znano predlogi važalici premoga, nimajo več bo živež in neobliodno potreb- prepoveduje naseljevanje v piraton — V več krajih An- Ckiciiinati — Uarv-java kor-: AVashington — Dilimdiamo- „lije je stavka premogarjev poraeija, ali jeklarska družba v a našel jeniška predloga je bi- vj;, , n r " " 1 ’ " ' " ^ / \ i-v.i vrnil i mivn in ima - mm '\ » m 1 scrnT irnv riior-u dA/mn i i n-iocm \. r ~ n _ _ n :a .I v IpHHHHPI _ IH v zalog, da bi zamogli zadostiti ne stvari, katere prodaja svo- večjem številu kot 3 odstotke želj r, j n ljudstva, ki premog ne- jim delavcem v takozvanib vsake narodnosti, ki se sedaj obhodno potrebujejo. Mestnih« kompanij.sk i štori” znižal nahaja v Združenih državah. ,«veti 'O naprosili industrije, samo za t odstotkov. To je po- Proti predlog je glasoval edi- na j prodajo premog iz svojih ročal generalni organizator A- nole senator Reed iz Missouri, skladišč vsaj onim družinam, jmeriške delavske federacije E. ki je demokrat. Istotako je se- v katerih se nahaja bolezen, to- L. Adams. natska zbornica zavrgla pri- Gary, Ind. — Delavci tukaj- P omko k Podlogi, katero je v , stavil senator Johnson in sicer, sni i h jeklaren so brez mrmra- . . ■ , ... .. .’ 1 - da bi se dovolilo naseljevanje da vse zaman. Kakor vse kaže ge bo morala stavka v krat¬ kem končati zadovoljivo za premogarje Drugo važno n J a (•) sprejeli znižanje plač >onim osebam, ki so preganja- dejstvo pa je, da pritiska Fran- za 20 odstotkov. Tako poroča ne v Evropi ali v drugih delili cija tako zelo na Nemčijo, naj- družba. Nikakor pa ni verjet- sveta radi političnih zloččinov br že 'radi pritiska od strani no< kajti, v mestu Larv se na-| ak ver skega fanatizma, Ako bo Anglije, ki si hoče potom Fran- 55 000 (btevcev U(1 kate . predloga podpisana po pred¬ aj« priboriti bogata premo- ,. ih jih dela >saiuo 15i000 . Mno- H™ 1 ™’ bp ista stopila;v vMja- govna polja v Nemčiji. Ideja njjh j( . bl . ezposelni]l ter t r-™ dm \V° ter \ b ‘ ni napačna, samo ne ve se, ko- z družinanii vred veliko po-i ^oo‘V * VC,J * V1 "7"' f‘7* liko bodo dosegli Francozi s nianjkanje . V eč sto delavcev 1 »22. Potom te predloge, bo do- PTTAnmi r/M l+Avumi J. .. , . , . vnnorm itpv v Iv niAsjpmh bo ostala v veljavi do 30. junija svojimi zahtevami. -—o Jiodi spat, ker ne morejo dobi- voljena naselitev v 12 mesecih _ ... , , v. .., ti prenočišč, v poslopje V. M. Dooil dovoljenje, da sme živeti ,, A Pa( , žalostll „ nm , ka . z avema ženama tere so v zadnjem času zadele “. • {>■ I delavstvo tako okruto. Lahko Italijan nusse-; • ka pjt a listom trgati plače, ko 330.000 tujezemcem. -o- Zavezniki so sklenili KONE- ČNI ULTIMAT UM, v kate¬ rem zahtevajo od Nemčije $33, 750,000.000 (sedanje vredno¬ sti) kot odškodnino. Trije razredi zlatih obveznic nosijo -po 5 odstotkov obresti. Ena izdaja mora biti ozročena 1 julija, druga meseca novem¬ bra in tretja pa kadar bo to zahtevala zavezniška komisija. Nemčija namerava dvigniti davek na uvoz za 25 do 26 od¬ stotkov, vsled česar pričakuje, da bo v stanu spraviti skupaj $500,000,000 letno. KAZEN: Zavezniki bodo za¬ sedli rurski distrikt ter bodo pritiskali na Nemčijo, dokler ne plača odškodnine. Poleg te¬ ga bodo mogoče tudi demon¬ stracije ob pristaniščih od stra¬ ni zavezniških bojnih ladij. -o- imajo vsega v izobilju, dočim Razporoke v Zdr. dr. so narasle z 22 letih za 238 odstotkov New — Znamenja časa i bilo v Ameriki 23,000 razpo- Josef Broedel, star 49 let, rok, v letu 1916 pa 144,000. živeč v Mihvaukee, Wis., je i- j Prebivalstvo med tem časom skal dol ne mesece dela. Pred I je naraslo za 64 odstotkov, raz- • božičem so ga odslovili v to-! poroke pa so narasle za 238 od- • 1 • * 111 1 ’ 1 J . . T . • ? • - Akron. <). — t pe Sarniola, je dobil sodnijsko dovoljneje, da sine imeti dve I uboga delavska para naj pog* , ... . , , , t + zem. Ko jo bil aretiran, je pri- , ■ vami, kjer je delal celo leto m stotkov. Iz tega je razvidno, da y * . v * i * JlV '1 cllvv/ lllllicl vu lil Il JCiiUVCl' . • ] J • • 1 • v , J • • sel v »pivmstvu stražnikov in „ iu \ t ^ 4 ua im d n .. in p potem je romal po cesti iskajoc so se razporoke množile tri in «•••«• I _V_ lil vi a J lllcl M lil v f * * C 1 1 X (vi 1 (. • 1 VI Vi* I | 1 11*1 • la obeh zen v policijski urad. Že- _ _ zaslužka štiri mesece, dokler pol krat hitreje, kot pa nara¬ vo št. 1 je poročil pred 11 leti j mij ni pošel zadnji denar. Ko ni Jšča prebivalstva. To poročilo v Italiji. Prišel je potem v A-.pjSOCIJALISTOVvec jdncevati brane in je izdal katolislci Škot Rt. Rev, iuwi*iici> i(*r jc pred 4 leti ž(*in SPREJET V SENATU , ^hiudmiijfl, je sel \ temni noči JVIoreland iz feacramento, Lal* pisal, naj pride za.njim. Med fna Wisconsin St. most, ter sko-| Značilno je, da je zaznamo- vojno pa ni dobil od nje nika- v fčil v vodo, da napravi konec| vat-i največ ločitev zakona med kega glasu ter je bil prepričan, V senatu v Madisonu je bil, . , .- . ... ... • , |, .. . Vi • t vsej mizenji. takozvaninu voditelu trgovine, sprejet predlogsocnalista Klei- • • in -^k T , - s„, kat,™.i bi dobila 1 , RaM Cit. ° v Chicagt, 111. je (Najbolj pmadet.h pa je v ko- -I . , v • • hrepenel dolgo časa po svoji Ji kor se tiče razporok b okrajev daje mrtva. Potem se je sezna- nil \ I enim v l\uniji z neko vj a7 i.-n . cene in odirajo ljudstvo po svo¬ ji volji. V sedanji draginji je to veliki korak naprej ‘ za iz- XVlt z, ki so priklopljeni Poljski, I boljšanja položaja revnega Vsebujejo naj večja premogov-j ljudstva. Pri temu pa si naj na Polja. — Poročila iz Londo- 1 delavci volilci zapomnijo dr- ? a P 5 ) pravijo, da je v gorenji : žavnega pravdmka Moifana, 1 ez lji nastala velika stavka in katerega so izvolili; on se je xj> ^ ^ v * O * $ £ e « «• O*** DR. J. E. D W Y E Pt ZOBOZDRAVNIK UKA DVE URE: Od 9, —- 12. od 1. — 5. p op. in od 7. — 9. zvečer 2GS FIRST AVENIJE, v TR ATM KO VEM POSLOPJU Za vse garantiram. PREMOG, KOKS, SELITEV, EXP. Cenjenemu občinstvu priporočam svoj ekspress. A- ko potrebujete premog, koks ali ako'se nameravate pre¬ seliti, ali ako imate kaj drugega za prepeljati, vam to stori s tri in pol tonskim “trokom” liitr in po zmerni ceni JOHN LECHNER 370 First Ave. Telefon Dan. 4389 A VT OMGBILISTOM naznanjam, da prodajam in popravljam vsakovrstne gu minaste obroče (Auto Tires), električne baterije, katere tudi napolnim in popravljam. V zalogi imam gasolin, o- lje in vse, kar potrebujete za svoj avtomobil. Svoji k svojim. FRANK HARTZER vogal 2nd Ave in National Ave Lovr. KONCILJA I v 294 — 1 st Avenue Architect Builder Izelujem vsakovrstno pohištvo, okna, vrata itd. po nizki ceni. 0I0I0I0I0I0I0I I0I0I0 0 00 0010 01010 po na Ker sem v direktni zvezi z banko v Ljubija-ji ni, je denar, poslan skoz mene, izplačan v starem kraju zanesljivo v teku enega meseca. Oni, ki ste zunaj mesta, pošljite denar Money Order. Prodajam parobrodne listke za vse črte - Trst, Dubrovnik, Francijo, Anglijo itd. Louis Bewitz GOSTILNA in Foreigen Money Exchange. 5226 National Ave, vogal 53rd Avenne. fel 0 0 fl 3 0|0!0|0|0|0!0|0!0l0|0|0|0!0|0lMH0!0|[i|[il0l!l0l0 I!l!il!lil!llllli1il illUllltllllllllffl !.tl!li«ir;!iil n. : li Naznanjam vsem rojakom in znancem posebno pa jj društvom v Mihvaukee in okolici, da sem prevzel f SOUTH S1DE TURN HALL 1 katero priporočam v slučaju za veselice ali seje. Postre- j žba točna in solidna ( FRANK ZAJEC. Milwaukee, Wis. m — , w • I 471 National Avenue,' iimi.iH m SLOVENIJA 3 v g © Slikal F. Skok KDO GA NE POZNA? KDOR GA*HOČE VIDETI V 5 DEJANSKI NARODNI IGRI, KAKO BO SEKAL BRDAVSU GLAVO NAJ POSETI VESELICO n Slovenskega pevskega kluba “ZVON V nedeljo dne 15. maja 1921 v South Side Turn dvorani ZAČETEK VESELICE OB 2. URI POPOLDNE, IGRE OB POL OSMIH ZVEČER. • V • /iv K OBILNI UDELEŽBI ULJUDNO VABI PRIPRAVLJALNI ODBOR ■ |;M O tudi veliko množino brozge in Marv Stolpu*, 670 -— 38 A ve., ki je pa munsajn prodajala. Preminula je najmlajša hčer¬ ka Justina družini Gustave Hofer. Pokojna je bila stara 3 leta in 7 mesecev. Pogreb se je vršil na Alt. Olivet pokopališče s pogrebnikom Ermenc. Za njo žalujejo stariši, bratje in sestre tev zakona Mrs. Mandi Mata- jec, 25 živeči na 258 — lst A ve. so ji povedali, da se ne sme o- možiti pred jednini letom. To¬ da ona jim je zasolila nazaj, da živi brez moža že pet let in la¬ hko počaka tudi še eno leto. J kič dober poklon! Nick Stepan in Pan Popo- vicli, sta tožila Marv Brestin; •/ za odškodnino. Ko se je vršila! tozadevna obravnava, sta po¬ vedala pred sodnikom, da je enemu obljubila zakon, druge¬ mu pa, da bo “kipala haus” za njega, vse en dan. Stephan ji je dal $40, da bi si zamogla kupiti poročno obleko, Popo- vicli pa toži za $1,000 ker ni držala obljube. Popovicli je o- ženjen toda že toliko časa iti dobil od žene nikakega glasu, da je uverjen, da je mrtva. Mrs. Adele Scliultz je vloži¬ la tožbo za ločitev zakona na- pra msvojemu možu Ottonu Sultz, s katerim že leto dnij ne živi skupaj. V obtožbi je nave¬ dla, da je njen mož hotel obje¬ dati in poljubovati drugo žen¬ sko. Sodnik je obtožbo zavrgel ter izjavil, da poljubovanje še d nikakoršna kršitev zakona ter se ne more ozirati na to kot obtožbo. Ko je sodišče dovolilo loči- Pretekli teden je bilo kazno¬ vanih na sodišču 7 oseb radi kršenja suhe postave. Plačali so vsak po $250 kazni. Po ve¬ čini so Hrvatje iz West Allisa. Neki rojak, ki je bil pred me¬ secem aretiran, ker je imel v svojem žepu v steklenici pre¬ povedano kapljico, ko se je pe¬ ljal z avtomobilom, je moral plačati $100 kazni in stroške. šestih tednih se je nahajala v postelji. IImrla je na domu na 1474 Lloyd St., od koder se bo vršil pogrel) v soboto ob 10. li¬ ri dopoldne na Soldiers Home pokopališče. Pokojnica je bila rodom iz Mozirja v Savinjski dolini, kjer zapušča stariše, brate in sestre, v Mihvaukee pa teto in strica. Bila je članica društva Balkan, S. S. P. Z. - o- Minnesota Virginia — Na tukajšnjem zapuščinskem sodišču je sod- družba. Eveleth — Obiskovalcem nočne šole so bile izročene di¬ plome, ali spričevala. . Pri tej priliki je imel pozdravni govor sodnik Freeman, ki je govoril o amerikanizmu in patri jo ti- zmu. Značilno je, da je bilo ljudstvo navdušeno ter je mo¬ čno aplavdiralo, ko so igrali ko¬ mad, katerega je zložil rojak Godfrey Kuliel, ki se nahaja v Ameriki šele leto dnij. J. Brano vi ck, pa je zabaval ob¬ činstvo s prepevanjem dalma-, tinskih pesmi, katerim je ob- Štorklja je vasovala pri dru¬ žini Frank Feriitcli, 555 South Pierce St., kjer je pustila de¬ čka in pri Mike Čmelič, 198 — 30 St., kjer je pozabila hčerko. Poročno dovoljenje so vzeli: Frank Ivančič, 483 Virginia St, 32 let, Amalija Stifter, 452 Scott St., 22 let; M. Drvaricli, 66 — 12. St., 29 let, M. Dukič, 258 — 7. St., 24 let; Steve Pe¬ tek, 4012 Clvbourn St., 32 let, SopJiie Kovačevič, 21 — lo. St. 24 let. V četrtek 5. maja ab eni uri zjutraj je preminila po dolgi bolezni jetiki, ki je trajala leto in pol, gdč. Mary Dobnik v na.j- lepši starosti 25 let. V zadnjik je o končni poravnavi zapušči¬ ne George Stupar in Marv J ud- ničli; prošnja za odstavitev za¬ stopnika je bila vložena proti Mike R. Alesicli in končno se je obravnavalo glede slaboum¬ nega IMike Gruhicli. — Poročno dovoljenje sta dobila Louis Janezicli, 26 in Annie Matelich, 20 oba živeča na El v. — Prostori, ki so bili “jav¬ na nadloga”, katere je vodil Joe Sertiscli, so bili sodnijsko zaprti in Sertiscli se nahaja v ječi, kjer bo moral čakati še 20 dni do prihodnje obravnave.' Hibbing — Rudokopi, kate¬ re las tuje država, so pričeli i- Stotako kot drugi z razpošilja¬ njem rude in nakladanjem iste na parnike. Prvi “load” je od¬ poslala Woodbridge rudniška nik Gilpin imel nekoliko raz- činstvo burno aplavdiralo. Isto- prav v katere so vpleteni tudi, tako je Mr. Ambrožič prišel na rojaki in sicer: obravnavalo se,plan s svojimi komadi, katere je ljudstvo istotako livaležno sprejelo. Virginia — Sodnik Freeman ie zavrgel tožbo, katera se bi i- mela vršiti proti Frank Noldi- zek, ki je bil obtožen, da je u- dar.il Lavriča po glavi s topim orožjem. Tožitelj kakor tudi obtoženec sta se nato napotila proti domu. Gilbert — Ob priliki zaklju- čitve večerne šole, so učenci napravili banket, kakor tudi neko ameriško igro, v kateri so nastopili, ali nastopile tudi na¬ ši rojaki in rojakinje. Tako na primer so bile v igri Julia Er- čul, Katarina Ravnikar. Pri predstavi Slavi je pa so nasto¬ pile: dame Muhič, Lužar, Pe¬ ternel in Zupanec in moški A- damnik, Potočnik, Zalokar, Blako, Knevs, Antončič, Pav- SLOVENIJA lic iti Žagar. — Čast dijakom, bati, da se mu je pripetilo kaj kateri se v javnih prostorih hudega. upajo pokazati s predstavitvi- Brooklyn, N. Y. — Preminu- jo naše mile domovine, kakor la je rojakinja Mra Katarina tudi se ne sramujejo materine- Seidel roj. Miklus. Pokojnica jezika, naselbini! Hibbing ga Čast gilbertski je bila rodom iz Pevrie pri Go- I l ici na Primorskem, v Ameriki _ 0 Rudokopna druž- : je bila 11 let. Tukaj zapušča ža¬ ba Oliver Jron Mining Co., je j bijočega soproga in 2 letno sklenila, da pomaga obdeloval- hčerko, ceni vrtov, kot prejšnja leta. 1 Cleveland, O. — Kot znano je vedno dajala na-, Žibert je dosegel v tukajšnji grade onim lastnikom, katerih 'šoli rekord na pisalnem stroju. 15 letni Fr. \ j —- - / # ~ rrtovi so bili najlepši in najbo-jOn napiše v eni minuti .144 be- ljše obdelani. Nagrade se bodo sed. Priznan je bil prvakom delile" edinole na najboljši krompir. Preteklo leto je bilo vseh clevelandskih dijakov., Joliet, 111. — Ker so bili o- v seznamu za nagrade 360 vrt- sumljeni, da kradejo obleko po narjev, med temi večina Slo- trgovinah, so bili prijeti 4 mla- vencev in Hrvatov. Želimo, da diči in sicer 16 letni F. Bam- bi tudi letos bili najsrečnejši bič, 16 letjii F. Marčič, 18 let- slovenski in hrvatski vrtnarji, ni F. Hi n e s, in 18 letni Jr A- —Katoličani mesta Hibbing gnick. Odpeljani so l)ili v ječo nameravajo zgraditi novo cer- kjer bodo morali ostati en te- kev presv. Resnega telesa, 4il vržen iz avto¬ mobila, ko je slednji vozil po hribu navzdol. Dobil je take poškodbe, da bo najbrž? umrl. (Dalje na 14. strani) so skelnili mi svoji seji, da se f§ napravi telefonski sistem po-!g toni katerega bo omogočeno j obvestiti vse farmerje v sluča-! 1 ju gozdnjega požara. To je § hvale vredna naprava, kajti | na ta način ne bo nikoli več | zaznamovati velikanske škode, i 7 katere napravijo gozdni poža- ri. ker bodo farmerji imeli pri-!i liko sc dobro in hitro organizi¬ rati napram ognja, ter na svo¬ jih zemljiščih istega sami z la¬ hkoto omejiti. Two Harbor — Seni je *^<Ža*> , 1 _ ZA NASE sr t GOSPODINJE. Urejuje: I. Nočeva. , »>♦ Češki kolači s sirovim hant) nadevom ? korja, drobno zrezane limonine lupine in vanilje, vmes pa pri- ^ lij počasi tri osminke kvorta I toplega mleka. Potem prideni nekoliko soh, shlajene ciroze m (mo- rahlo kuhajo. Kuhane pa od- 1 / ,mt moke ter napravi testo, !cedi, poberi' koščice iz njih, po- jV S a » kuhalnico dobro stepi, tem jih dobro sesekljaj. Deni v • Ko S1 ta ko pripravljenemu te- -- 1 v | f tu primešala še 3 unče zbranih iii opranih rozin, mi Kt.v<*«s ™ * • ” ;-V • Mešaj v skledi 2 unči surove- kozo za lešnik masla, ko je f „. a masla, eno jajce in eno pol- vroče, mu pridai za žlico 1 O kvas, ki si ga pripravila iz 2 Spije, in jih duši par mimlt. ce ’ K v ° J e »artelj v kozi na gor- žlic toplega mleka, iz kepice Nato jih shladi ter jim prime-; keil J že ^hajal, ga postavi v sladkorja in iz 1 unče drožja. šaj drobno zrezane limonine ]u-| vl0 ^° I >e e*ico, da se speče. Nato pa prideni 14 unč moke. pine, za ščep cimeta in, če jej _ - Testo dobro stepi in pusti, da premalo sladko še nekoliko! Črešnjev kolač iz vzhajanega vzide. Ko je testo vzišio, ga sladkorja. . testa stresi na desko z moko-potrese- Ali pa sesekljane češplje de- V vskledi zmešaj pol pinta no. odreži od testa za drobno ni v kozico in jim pril i j nekoli- gorkega mleka, 2 unči surove- jajčno velikost, ga v rokah le- ko vode, v kateri so se kuhale,'- a . masla, 2 unči sladkorja, 1 po zaokroži, da nastane okro- pa sladkorja, limoninih lupin ja.KG - rumenjaka in 1 unčo gel hlebček, ki ga potem polo- in za ščep cimeta. Duši jih par ^ 1 ’ 0 ^*; ki * S1 jih razmočila v sti- ži na dobro s surovim maslom minut. ^pomazano pekačo, ga v sredi,z - dvema prstoma narahlo potla- Sirovi štrukeljci (zvitki) pe¬ či, da nastane ondi jamica in ob ceni kraju prst debel rob. Tako de- V skledi zmešaj tri osminke' 11100 111 prideni še malo drobno j • lil • v • I • • ' ~ 1 * ’ - • - rili žlicah toplega mleka, s ke¬ pico sladkorja, vse to malo o- soli ter prideni še 2 funta mo¬ ke. Testo dobro stepi s kuhal- -~ ■ v » ••»****» v/ aj. dokler imaš kaj testa. (Te kvorta gorkega mleka, eno tre- j Rezane limonine lupine in de- kolače pokladaj za ]>rst enega lino unče soli. prideni i jajce, 111 na gorko, da vzhaja. Ko je od drugega.) Ko je pekača pol- 1 rumenjak in j>ol unče droži, i 1 i° vo Ci vzišio, ga stresi na po- na, nadevaj jili s pripravljenim hi ri jih razmočila v 3 žlicah! mazano pekačo (pleh), ki ima nadevom, na vsakega eno kavi- mlačnega mleka s kepico slad- °* ) h raju rob, ga z dvema žil¬ no žlico. Postavi jili še za če- korja; prideni še D/ofunta mo-p' 5111111 !«? 0 raznivnaj I>° vsej trt ure na gorko, da vzide, po- ke; to testo dobro stepaj s ku-jpkaci. I o vrhu testo obloži s tem pri vsakem pomaži z raz- halnico, ]x> vrhu potresi z mo- “jami brez pecijev in pe- tepehim jajcem rob in potresi ko, pokrij s prtičem in deni na ^ov, druga poleg druge pusti po vrhu z drobno zrezanimi le- gorko da vzhaja. Medtem pri-] se ( '. ( ‘ trt ur ® vzlmjati, nakar ga šniki. ki jih zmešaj z nekoliko pravi nadev; zmešaj eno osmi n-1 P 001 v srednje vroči pečici pi- sladkorjem. Postavi jih v pre- ko kvorta topljene ali kisle , le P o1 me - 1 ;- <,( mega zie/.i na cej hudo pečico, la «"“ T Sladkorja, ka, pridem pat i- m0 . rutoliko .lrolmo /.v®«’ Mr. s .*»ju raj opisane kolače. z* Jabolčni nadev •Jabolka olupi, razreži, od- v * idrii peske in jili stresi v ko- A prilij.-jim par žlic vode in 0 jko sladkorja, da so jabolka Adosti sladka. Nato jabolka * n počasi duši, da se Aeekajo. Kadar so zdušena, ' 1 ! P^avi na liladno, da se g'| v v i^° °blade, primešaj jim ( S( vp cimeta in drobne zreza- ' l,r) »onine lupine. Mešan šartelj Najprej pripravi v skledico 1 unčo droži (kvasu), 4 žlice mlačnega mleka in žličico slad¬ korja ter skledico postavi v stran, da droži vzhajajo. Med¬ tem vmešaj posebej v skledi 3 unče surovega masla, 3 rume- ; njake, 3 unče stolčenega slad- vi iz tega majhne preste, kate¬ re zloži na pomazano pekačo. Postavi jili na gorko, pokrij s prtičem, da vzhajajo. Potem jili pomaži z jajcem ter speci. (Če hočeš, pečene pomaži z raz- motanim beljakom in posuj z vaniljinim sladkorjem.) re, potresi testo z moko, pokrij ga s prtičem in postavi na gor¬ ko, da vzide. Med tem nastrgaj 5 olupljenih , srednje debelih kislikastih jabolk, odstrani jim peške, jim pridaj za žlico slad¬ korja, pest "krušnih drobtin, za žlico rozin in velik ščep cimeta. Testo stresi na desko, ki je po¬ tresena z moko in ga razvaljaj za prst na debelo. Potem ga razreži v štirivoglate krpice, ki naj bodo štiri prste dolge in toliko široke; na vsako krpico položi polno k a vino žličiCo ja¬ bolčnega nadeva, zavilmi vse štiri vogale proti sredi, tako da se sprimejo na vrhu in pokri¬ jejo jabolka. Polagaj jih na po¬ mazano pekačo, eno zraven druge za prst narazen, pokrij jili s prtičem in postavi za če¬ trt ure na gorko, da vzhajajo. Potem jih pomaži z raztepenim jajcem in potresi z drobno zre¬ zanimi lešniki ali mandelji in s sladkorjem. Te kapice peci v srednje vroči pečici kakih 20 do 25 minut. Pečene zloži na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi gorke ali mrzle' na mizo. Jabolčne kapice Deni v lonček % kvorta to¬ plega mleka, žlico sladkorja im 1 unčo kvasa, zmešaj in posta¬ vi v stran, da vzide. V skledo pa deni 1 kvort pšenične mo¬ ke, napravi v sredi luknjo, vlij vanjo Ys kvorta toplega mleka, žlico soli, 1 žlico kisle smetane, 1 jajce in vzhajani kvas, vse to skupaj s kuhalnico dobro zme¬ šaj in stepaj približno četrt u- ČEVLJI! Ako so vaši čevlji potrebni popravila, ne zavrzite jih, am¬ pak jili prinesite k meni, da vam jih popravim. Delo trpe¬ žno in nizke cene! ANTON PUSHAVAB 447 — 51 Ave V /2 bloka severno od NatT Ave JOHN ERMENC Real Estate in javni notar. Edini slovenski ličencirani Real Estate. 511 National Avenue Opravljam vse notarske po¬ sle, izdelujem lastninske liste (deeds) in zemlj. pogodbe (1 jand Contracts >. Poši 1 jam denar in skupno z L. Bewii;zom> prodajam parobrodne listke za vse kraje. Vsako delo izvršim pa najnižji ceni. gostilna JOHN LENKO 265—lst Ave. (vos. Park) FR I T S C H BROS. Florist CVETLICE IV VENCI 581 National Avenue Milirniikoe, lVisconsin Telefon Hanover 3680 Slovenci. Hrvati in Srbi! Nadev iz suhih češpelj v Skuhaj v>ol funta suhih ce- s Pelj s toliko vode, da se ma- ZASTOPNIK sem vso 1 1 parobrodnili črt. Dobiti vam zamorem vaše sorodnike iz stare domovine. JAVNI NO- . TAR. Izdelujem vsa notarska dela. | REAL ESTATE. Kupujem in prodajam hiše in lote I JOHN KAURICH 124_5th St. Telefon Grand 3112 ***** SLOVENIJA brezposelnost II V ITALIJI stanovanja. Pohištvo so ji po¬ metali na ulico, pse in mačke , . P a postrelili. Po izjavi sosedov Ivini — Med italijanskim de- je Mibb Bamsford spala vedno grob njenega štirinožnega lju-|IZ URADA DRUŽBE ILIRIA lavstvom, ki je najbolj fevolu- cijonarno na svetu, je pričela razsajati brezposelnost. Delo¬ dajalci hočejo na vsak način uničiti delavske unije. Koncem vojne je bila italijanska buržo- azija politično in ekonomično zelo slaba. Vojna se je upirala na dejstva in je na ta način i- sto postalo gospodar časa. Or¬ ganizacija italijanskega de- na tleli med svojo “družino” m ko so ji trije psi poginili, jih je lastnoročno nagačila ter i- mela v sobi kot okrasek. Pač čudna ženska, ki rajši živi z ži¬ valmi kot pa z ljudmi! -o- bime a. o Krmil svinje z mrliči Češki časopis “Jilioc Listy” poroča, da so zaprli v nekem tigu blizu mesta Budjevice cerkovnika, kateri je ob enem opravljal posel pogrebnika. Mož je namreč izkopaval tru¬ pla ravno pokopanih oseb i Sorodnik ex-carja toži za loči- jih krmil svinjam. Na sled so tev zakona mu prišli skozi njegovo nepre- New York — Veliki knez vidnost. Neki družini je nam- Sergej h aley Lewitzky, ki je j reč umrla mlada deklica in ma- lavstva so bile med vojno zelo | krvni sorodnik ruske carske ti ji j e položila v krsto njene močne, toda se je njih moc m rodbine Romanoff je pričel v igrače. Nekaj dni kasneje pa ie sila pričela koncem vojne ma- New Yorku tožbo za ločitev za- ' jati. Delodajalci zahtevajo vsak način, da se skličejo nove volitve ter upajo,- da bodo v pričakovanih volitvah komu¬ nisti in socijalisti ,, poraženi. Fašisti ali bela garda so pri¬ čeli požigati urade delavskih organizacij. Doslej so požgali že trideset zbirališč delavske¬ ga sveta. Veliko članov delav¬ skega sveta je bilo pomorjenih, na tisoče pa je ranjenih ter se nahajajo v bolnišnicah. Fašisti so si nadeli nalogo, da njib hoj ne sme biti samo proti komu¬ nistom in soeijalizstom, pač pa da. uničijo tudi organizirano 'delavstvo ter njih posestva in lastnino. kona od svoje žene. na I obtožba je naperjena videla na svoje začudenje, da Njegova se hčerka Cerkvenika igra z proti ravno istimi igračami, ki jih je Rušil Rogers-u, v New Yorku! imeli 2 letni umrli otrok. Ko je ter zahteva od zadnjega $50,000 igrače natančneje ogledovala, kot odškodnino, ker mu je za- popolnoma [ peljal ženo. Lewitzky je izjavil, da je bil po končani vojni cestni pome- je slučajno zagledala v nekem kotu ležati več človeških kosti in to je naznanila sosedom, ka¬ teri so pod vodstvom župana tac, potem urednik na mo rskse- šli na cerkovnikov dom, ki er . 1.. X ... • I • , • .. .. V,. ’ ... -o San leti POROČENA V UBOŽNICI Cal. — Pred 50 je pričelo ljubavno raz- med Teo La France in Crovver v nekem malem n v Canadi. La France je sedaj star 73, Arina pa 72 let. merj Anm mest ■ l \ Diego, V u- mu pomolu, ter je nadziral iz¬ važanje, naposled pa se je bo¬ ril v Kol čukovi armadi. Njego¬ va žena velika knjeginja Gall¬ na, pa je med tem ko je bil on odsoten, pričela razvijati “ pri¬ jateljstvo ” s Rogersom, nakar je tudi z njim odšla v Ameriko. -o- ZLATA ŽILA V MINNESOTI ►St. Paul — V urad državne¬ ga avditorja so prišli štirje možje ter vložili prošnjo za do¬ voljenje, da bi smeli kopati zla¬ to v I ron Range okrožju. Svo¬ jih načrtov niso hoteli predlo- V • J • vil tl. -o-- Vsem delničarjem družbe I- liria se naznanja, da je prevze¬ la družba Iliria vsa poslopja nazaj na dražbi, ki se je vršila dne 30. aprila, ker bi drugače delničarji izgubili na svojih delnicah, če bi se bilo prodalo po ponudeni ceni. John Lenko, tajnik. ZAHVAL A Podporno društvo sv. Jožefa se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako prijetni zabavi zadnjo nedeljo 1. maja. Predvsem se zahvaljuje dru¬ štvo Slov. Pev. Kluboma “Zvon in Danica”, ki sta se v tako velikem številu udeležila zabave in nastopila s krasnimi pesmami. Nadalje se zahvalju¬ je slov. društvom, katera so se udeležila veselice korporativ¬ no ter tako pomagala k lepemu napredku na financijalnem po¬ lju. — Najlepše pa se zahvalju¬ je igralkam, ga. Tončki Seher- bichler, ga, Marv Pomath in gdč. Annie Kelvišar, ki so ta¬ ko požrtvovalno in dobrohotno se udeleževale vaj in za njih izvrsten nastop. Torej kliče vsem skupaj iskreni Bog povr¬ ni in na svidenje na vaših pri¬ reditvah! Odbor. so našli veliko množino člove¬ ških kosti v svinjaku. « Cerkvenik je priznal, da je že v vojnem času izkopaval u- mrle ljudi in jih krmil svinjam. -o- Znamenita iznajdba avstrijske ga zdravnika V kliniki v Gradcu so pred ___ nekaj tedni preizkušali znam e- Expres, premog, drva i. mto iznajdbo Dr. Pregla, ki ob- stoji v tem, da se lahko stavi vsaki osebi nove zobe in sicer ne na stari način plombiranja, temveč po popolnoma novi me¬ todi. Dr. Pregl je namreč izna¬ šel po dolgih letih neko tekoči¬ no, s pomočjo katere je mogo¬ če staviti zob vsaki osebi na ravno isto mesto in ravno na i- * d. Ako potrebujete premog ali dr¬ va, ali če se selite, vari) stori to JOHN GORIŠEK 475 Virginia St. Han. 3817-W tern, češ, da nista mogla 1919 znašal par tisoč dolarjev vec. o Po naključju sta se sešiti božnici mesta San Diego ter sta si dobila vsa potrebna do¬ voljenja, da sta se poročila. La France je utemeljil svojo zah¬ tevo biti združena prej, naj se jima vsaj dovoli skupaj umreti. Pač' huda ljubezen, ki po 50. letih še ni zarje vel a! ŽIDOVSKI RABI PROTI* NEŽNEMU SPOLU skavo v prehrani otrok tega New York — Rabi Aaron mesta in sedaj objavljeni po¬ je izjavil, da je sedanji svet datki kažejo, da je v New Yor- poln “hudičevk”. Rekel je, da ku 20 odstotkov otrok, kateri je brezštevila vampirjev v žen-1 ne dobe dovolj brane, ali pa ta- ski podolri, ki hodijo od hiše ko slabo hrano, da ne zadostu- do hiše ter kradejo ženam je, da bi ostali pri zdravju ali ljubeče soproge in otrokom se pravilno razvijali. -Od vsa skrbne očete. Po njegovem kili pet or to k, je eden, ki je ne- ttinenju dekleta sedanjega časa, zadostno prehranjen. Skupno ko so stara IG let, vedo več o število teli revnih otrok znaša življenju kot pa naše prababi- preko dvesto tisoč. c . , , i* __ „1 1 „ i • ... i . * • _ Zelandi j i liranih po Kar! Marksu kot principi fuifdamenta za vzrok potrebe ta kih izprememh. jalist« iieglede kako se sam na«Iva V pojasnilo naj navedemo nekaj glavnih ekonomičnih principov anstvenega socijalizma v kratki in kolikor mogoče preprosti obliki, ko, da ga ho vsakdo lahko razumel v kolikor mogoče; istotako bomo znanst\ tako ©kosali razjasniti napake socijalizma. učnega Pisatelj teh vrstic je Dr. J. E. LeRossignol, ravnatelj zavoda za trgovsko administracijo na univerzi Nebraske. v Pisatelj ie poznan kot eden najpoznanejših ekonomov v Združenih Državah Ameriških. On je pisatelj razprave “Monopol sedaj in v pre¬ teklosti”; on je spisal tudi “Pravoverni Socijalizem” in “Državni soci- ja liže m v Novi Zelandiji.” - Navedli bomo trinajst točk po številu, katere so bile spisane za in objavljene po Amerikanski konštitucijonalni Ligi Države Uiscon- sin kot del izobraževalnega dela v podporo idealov Amerikanizma, in v nasprotstvo revolucionarnemu radikalizmu. Skupno je 14 Člankov, ki izhajajo zaporedno v vsaki številki Slo¬ venije. čl a n ek, ki ima pred seboj zvezdico (*), je v tej številki. Uvodnik in Vera socijalizma; Sekte socijalizma; Materialistično razumevanje zgodovine; Marksova teorija o naraščajoči mizeriji; Marksova teorija o vrednosti; Marksova teorija o prebita! vred nosil ? So cijali stična ekonomija o mašineriji: Kriza socialistične teorije: Marksova teorija o koncentraciji kapitala; Prerokovanje Marksa o izključitvi srednjega razreda; * Marksova teorija o razrednih bojih; Socialna revolucija; Roljševizeni ali diktatorstvo proletarijata. je lastovala zemljo v skupnem malo magnatov, ki se hočejo lastništvu), je bila to zgodovi- zoperstavljati in se braniti s na razrednih bojev, bojev med svojimi velikanskimi stroji pro izkoriščevalci in izkoriščanimi dukcije; oni si kopljejo prav in med vladajočimi in zatiranimi za prav svoj lastni grob. Prej razredi; da tvori zgodovina teh ali slej jih ho proletarijat po- razrednih bojev celo vrsto evo- metal s površja zemlje in po lucij, v katerih je danes dose- krajšem ali daljšem času pre- žena stopnja, kjer ne more iz- hodne dobe in rekonstrukcije, koriščani in zatirani razred do- bo proletarijat upostavil lcolek- seči svojega osvobojenja, ako tirno državo, — drugi raj. istočasno enkrat za vselej ne o- svobodi družbe v splošnem vse¬ ga izkoriščanja, zatiranja, raz- Nasprotujoča si zgodovinska dej stva To je vse preveč enostavno rednih razlik in razrednih bo- za sedanji komplicirani dru¬ žabni sistem in razlike. Celo H. M. llvndman, pospeševatelj angleškega socijalizma, piše jev. .Moderni socijalisti, sledeč Morganu in drugim antropolo- gisto.ni, mislijo navadno o pri¬ mitivnih družbah, kot o neka¬ ki vrsti komunističnega raja. v svoji knjigi “Evolucija revo¬ lucije” (l!)21) tako, da ne sle¬ di natančno tolmačenjem Mark kjer bi bilo le prav malo ali bi sa. Med tem ko zatrjuje, da so ne'bilo celo nobene privatni' bili razredni boji nepr --! f i v lastnine, nobenega razrednega evoluciji zapadne družbe, pa vendar ne more dokazati, da so razredni boji bili tisti, ki so čina idejalnih želj v preteklo- dosegli prebod iz slišnosti v sti, samo nekoliko več kot baj- fevdalizem, ali iz fevdalizma v I hoja ali kakoršnegakoli izkori f ščanja. To jo vsekakor, kot ve¬ ka. Dr. U. H. Lo\vie, član Arne riškega muzeja naravne zgodo- kapitalizem. llvndman prizna, da ni nik- MARKSOVA TEORIJA O RAZREDNEM BOJU Ako se pogleda Marlesov si- Marks in.Engels svoj komuni¬ stični manifest takole: “Primitivna družba” (1910), da je tako pojmovanje “ne¬ znosno krivo”, glede zemlje pa j piše sledeče : “Zgodovina vseh dosedanjih “Tako vodi natančna študi- . obstoječih družb je zgodovina ja samo ene, čeravno velike po¬ šlem do dna, je to tilozotija razrednih bojev. Svobodni mož vršine zemlje, do zgodovinske zgodovine, kar jo najbrze in su ž e nj, patricij in plebejec, rekonstrukcije, ki naravnost \zio., zakaj skusajo višji kn-i gospodar j n služabnik, obrtnik rasprotuje socijologičnim dog- socijalizma razločevati rokodelec, z eno besedo, zati- mam pravodavnega lcomunisti- ralec in zatiran, sta si stala v čnega lastništva. Ta nogoj ne vednem nasprotju eden proti izgleda tako univerzalen, am- drugemu, ki sta bojevala brez pak kot skrajno specijaliziran prenehanja sedaj skrit, sedaj slučaj, ki je prej pozno kot javen boj, boj, ki se je vsikdar zgodnjo razvijanje.” končal, ali z revolucijonarno re- J Teorija o viru razredov ol D konstitucijo družbe v splošnem, j ali pa s splošnim uničenjem na¬ sprotujočih si razredov.” Hegel in Darwin Akoravno se ni teorija o raz¬ rednem boju pričela z Mark- som ali Engelsom, vendar pa gre tema dvema kredit, takšen tiki med bistveno potrebnimi in ne¬ potrebnimi doktrinami. Pravo¬ verni socijalisti pravijo, da se ne more vzeti noben posamezen del iz te Velike zgradbe, brez oslabitve ali uničenja celote, toda razkolih ki so prepričani, da je si^em poduprt in moč¬ nejši, ako se odstrani začasne upore, ki so služile svojemu namenu in ako se dovoli, da se poslopje postavi na glavni te¬ melj. Tako popuščajo revizionisti ali pa pojasnujejo tako, da so kot je, da sta vzpla teorijo kot izgubili že skoraj popolnoma mojstrski ključ človeške zgo- Marksove teorije, toda še ved- do vi ne. V tem so sledili temu no verujejo in uče, da so vlada- razni možje kot Hegel, ki je joči razredi vedno skrajno iz- smatral vesoljstvo kot stop- izkoriščali maso naroda, in da n je vatno odpiranje idej v celi te mase potem, ko so se dolgo vrsti konfliktov in kompromi- bojcvale proti tiraniji izkori- sov, razen Feclmer-a in drugi! ščevalcev, se bližajo sedaj svo- “novih Ilegeliancev ji odrešitvi. Ako ^amorejo re¬ vizionisti opustiti" del svoje ve¬ re ter ohraniti ostanek, to se še bo videlo, toda njihova odkri¬ tosrčna priznanja služijo, da zmanjšujejo polje razpravlja¬ nja ter spravijo v očitno olajša¬ nje svojo temeljno razumeva¬ nje človeškega življenja in zgo¬ dovine. Z veličastno gesto pričenjata vine piše v svoji zadnji knjigi dar ničesar doseglo nasilno iz¬ ražanja razrednega boja tako kot vstaja rimskih sužnjev in .ladijatorjev, in, ako hi Lili vstaši uspešni, bi vendar ostali cirkusi in sužnost kot preje. On pravi, da je rimsko suženstvo izginilo, ker je primanjkovalo sužnjev, ker je primanjkovalo denarja, za katerega bi za mo¬ gli kupiti sužnje, Jcer se je po¬ množilo število prostih kme¬ tov in delavcev, nadalje radi visokih stroškov transportira¬ nja in drugih okolščin. kar je povzročilo, da se suženstvo ni izplačalo oziroma je postalo ne- i , m rav¬ no ti so obrnili proces; postavi¬ li so materijalno vesoljstvo na¬ prej, ki določuje enak karak¬ ter človeka v teku zgodovine. To je bilo pred časom Dar- wina, katerega “vir specij” je izšel v letu 1859, od katerega časa naprej so se skušali soci¬ jalisti prilagoditi teoriji raz¬ rednega boja s teorijami Dar- ivina o boju za obstanek in na- Samo'ob sebi umevno je, da mogoče, je Marksova teorija o razred- 1 Ravno tako, vstaja tlačanov nem boju tako domišljujoča pod fevdalizmom — Jacquery kot je pripovedništvo priviti v- iz leta 1358 v Franciji, Wat nega komunizma. Pripovedka Tyler-jeva vstaja iz leta 1381 se glasi nekako takole: V ko- na Angleškem in vojna uem- munističen raj, kjer ni ničesar škili kmetov iz leta 1524 do slabšega kot kanibalizem in 1525 — je imela prav malo za človeške žrtve, se priplazi ka- opraviti s propadom tlačpn- ča privatnega lastništva, čemu stva. Skoraj, da je dejstvo, da sledi sužnost, izkoriščanje, raz- je tlačanstvo propadlo in da se redni boj in brezmejna agoni- je izpremenilo v prosto najem- ja, dokler ne nastane tako na- ščino največ zato, ker so go- sprotje, da stre stare teorije, spodarji oziroma grajščaki že- njeno mesto pa prevzame kaos leli najemnino v denarju mesto temnih časov. Potem nastane polagom O a telesne službe, i*adi kraljevske¬ ga obdavčevanja za vojne z i- i fevdalni sistem, vsaj v zapad- nozemstvoni in še drugi vzroki ni Evropi, in stvorila se je no- razrednega boja, akoravno je va stratifikacija z baroni in vi- bila želja tlačanov v mnogih šjim duhovništvom na vrlmn- slučajih pribojevati si svobo¬ di, nekoliko meščanov in svo- do, ali ki je imela zraven svoj hodni najemniki v sredi velike upliv. mase tlačanov, ki so navezani Stratifikacija v vsej droibi na zemljo za obstoj svojega Zgodovina pokazuje brezšte- življenja. Razredni boj se zopet vilne in strašne konflikte; toda prične, dokler ni moč baronov njene strani so napolnjene P r ^i zdrobljena, buržovazija posta- j z delnimi kot razrednimi boji SLOVENIJA rp 0 (| a V največ slučajih je ple- e proti plemenu, mesto proti mest 1,1 narod proti narodu. Re- < r iica je, da je bila stratifikaci¬ ja v vsaki družbi z mnogimi in pogostimi konflikti interesov, toda notranje neprilike so bile držane k tlom s pogubonosno potrebo, da se postavi proti žu¬ panjemu sovražniku v celotni fronti. ••Hribovci rama ob ra- in0 ?? ni bilo samo geslo, ampak je bil prvi pogoj, da so prežive¬ la škotska med seboj se tepoča plemena. Mogoče, da je razred¬ ni boj današnjega dne samo senca pacifizma, kateremu so modemi narodi naklonjeni, ker se razredi ne boje zunanjih sovražnikov. Razredni boji so često igrali važen del v zgodovini, posebno v zadnjih časih, akoravno je prav lahko mogoče pretiravati njihovo važnost ter ni vedno lahko jih ločiti od razdelnih prepirov. Naprimer na Angle¬ škem, so lastniki Londona, Torka, Bri stoli in v drugih me¬ stih pogosto vodili boj med ba¬ roni radi čartei jev, davkov, in drugih stvari, toda ni povsem jasno, če se zamore take prepi¬ re smatrati kot razredne boje ali kot prepire, ki nastanejo iz lokalnih interesov in nasprot- stva mosta ali okraja. Stopnjema so rastla mesta glede velikosti, bogastva in moči, posebno v severni Angli¬ ji, kjer se je pričela industri- jalna revolucija, dokler niso merkantilni in tovarniški inte¬ resi prekosili poljedelskih, te¬ daj so pa lastniki izgubili kon¬ trolo in navadni ljudje so po¬ stali močni. Tako' je bilo (lose ženo isto mirnim potom, kar se je do> gio v Franciji samo s krvavo revolucijo. Skozi vso za padho Evropo je bila moč pre- na (m ali drugi način, zelo težko reči, če sme- 11 leno vat i razre< In i boj, ii boj ali kombinacijo od obeli. \a vsak način pa, pre¬ kucnilo se ni lastniških pravic, ampak se je samo preneslo moč od ene skupine lastnikov na drugo in se odprlo vrata, skozi katera so vstopili novi možje, s kozi katera vrata je bil vstop prej dovoljen samo razredu. Moderno stanje Tako je težko najti prav po- Polen razredni boj do časa, do- der se ni dvianil moderni de- da P° številu in moči, kot se zamore to lahko videti v veli¬ kem gibanju delavskih unij, v rasti socijalističnih strank, v sprejetju mnogovrstnih delav¬ skih postavodaj in v rastoči volji delodajalcev, da postopa¬ jo s^ svojimi delavci z večjim upoštevanjem in rešpektom. dajalci kot z interesi drugih strok. Ravno tako vlaa velik nesporazum v interesih med izvežbanimi in neizvežbanimi j delavci v vsaki obrti, kot se to MI VSTAJAMO NJIH JE PA STRAH RAZREDNI BOJI Pod razrednim bojem razu- prav natančno razvidi v prepi- me vsakdo boj proletarijata rib med železniškimi navadni- proti izkoriščevalnemu kapita¬ nu delavci in aristokratičnimi iizmu, katerega namen je, - da j strojevodji ter sprevodniki. drži delavce k tlom v mizeriji, Marksovo prerokovanje se ni:Trojna alijanca ™ ! da bi bili delavci nesposobni uresničilo Za vse to ne izgleda, da bi se moderno delavsko gibanje raz¬ vijalo po načrtih, katere je za¬ črtal Karl Mark s. V prvi* vrsti, srednji razred ne izginja, am- X>ak relativno narašča in kapi¬ talizem, Nesporazumi na Angleškem , . r vr , interesov de-'*?. 1 ?* K C tlk Markovega so- vskega razreda se prav jasno cl J a ^ lz ^ ia in socijahzma sploh, valijo v Veliki Britaniji JmRossigno skusa s svo- znani trojni zvezi premogariev 30 Jmtlko dokazatl ’ da se P re * _ _ • ° J ’,rok lavsk zi a h delavcev in trans- ovanje Marksa in drugih | socijalističnih pisateljev niso portnili delavcev, kateri so •, . , , pred kratkim, tako je izgleda- ^ejstvila; ako se se niso, pa , s cepljenjem nove kr- 'lo, držali deželo za vrat mirni se &e izpolnijo. Marksni vi Iz tega vira in iz delavskega čem hi ne bili trpeli somo de- 1 ;"! bd vse 7 edeib ' ~ tako kot niso bili vsevedni oni razreda, se ojačuje, ravno tako kot so bili zemljiški posestniki ojačeni po buržoaziji za časa industrijalne revolucije. Ta proces razmeroma zma¬ njšuje bojno moč delavskega razreda, kajti njegovi naravni voditelji so mu bili vedno od¬ vzeti po delodajalcih za pred¬ delavce, vodje in lastnike. Ra¬ zen tega, mnogi mladi in pod¬ jetni delavci, ki še niso napre¬ dovali, niso razredno zavedni proletarci na noben način, am¬ pak samo privesek kapitalisti¬ čnega razreda, v katerega li¬ pa jo stopiti prej ali slej. Drugič, mezdoslužilci še ni- lodajalci, ampak tudi njihovi sodelavci drugih strok. Pa 01 m O0A A OS A -OA TSOJO^UI čin C članstva trojne zveze si šoke cene premoga ravno tako prvi Amerikanci, ki so sestav¬ ljali ustavo' Združenih držav; ker ljudstvo napreduje, za¬ to je treba tudi izpreminjati u- stavo v naprednejšem smislu, ostale angleške delavce. ar i delajo poznejši pisatelji. Ka- HHHHHjHHIHi kor ne Mesto, da bi trojnk alijanca ustava Združenih držav za nič, tako ne more nihče .trditi, da dokazala solidarnost angleške¬ ga delavstva, meri delovanje so Marksove ideje za nič. Tega teli ppl revplucijonamih orga- noče poznati LeRossignol ter nizacij ravno v nasprotno smer ter da povod resnim skr¬ bem, kaj hi se zgodilo, po soci- jalni revoluciji, če bi se uresni¬ čili načrti sindikalistov in zve- so popolnoma organizirani, znih socijalistov ter bi 'postali v nobeni deželi in mnogi od teh, kateri so organizirani, spada- načrti dejstvo. jo k aristokraciji delavstva ter! Razredni boj bajka nimajo revolucionarnih ciljev VV Mark f ' ,e 4 edal nabl V na vidiku. Računi se, da je v v dobo P°P olne ^ a imru ’ v mi * linej, v katerem l>i ne bilo raz¬ redov in radi tega tudi ne raz- sedanjem času v Združenih 7- , j .. i gol.ski dečki so sli k spovedi Za danes damo citateljem v . . , r r 11 ■ i do ooi . , , • m ko so stali v vrsti, je lonček Gorenjskem. Nadalje &ta se rešitev tn uganke, ki so raz- . . . , , , L)x J — 1 ° ’ i . sunil v rebra Luka, katerega ' e & a je sovražil, ko se je vračal že od spovednice in je bil zato. Iz raznih naselbin Dolenjskem in nevesta Johana (Nadaljevanje s 4. strani.) j Dobravec, rodom iz Begunj na Policija je aretirala voznika' Joe Pa\lika. poročila prekmurska Slovenca IinerGina prav lahke. Te Chicago, Ul. — V slovenski, 1 I 1 ■kvi so se poročili rojak Jo-1Mike Gruškovnjak m Manja se. žef Beribak rod. iz Cerkelj na Žerdin. Najvarnejši kraj za skrivnje denarja .v v r • • l v r 1 I • vu ill Jv 1) Kie ie država Jeslia-Jesi- 1 , v •, / /T J " , ri v plieii v pobožne misli, ha ? (Ime je nekoliko popačeno, 1 " 1 in ima preveč črk). Zunaj pred cerkvijo ga je 2) Zakaj nosijo Turki rdeče Luka potem počakal in dečki pasove ? v so se zbrali okrog, misleč, da 3) Mesar je kupil sto glav ži- se bo pričel takoj boj, toda Lir vine za sto' dolarjev in sicer: ka je samo stopil pred Tončka, Steleta je plačal po 5'f, krave po mu pomolil pest pod nos in re- $1.00, bike pa po $5.00.; koliko kel: je kupil katerih? (Uganko je '“Sedaj sem v milosti -božji; poslal 2\lr. Frank P. Shaltz, Ca- jutri grem k obhajilu in to je lumet, -Midi. —- imamo še več tvoja*sreča. Toda kadar bodem ugank od drugih rojakov, ki zopet v grešnem stanju, tedaj še pridejo vse na vrsto, katere ti bodem nalomil vsa rebra. ; so dobre.) Kdor reši pravilno vse tri u- ganke, prejme običajno na¬ grado 'v obliki kupona za pol¬ letno naročnino. -o- Neumen človek lil VOUA - SREDSTVA - PRAKSA oni fco hranilne vloge na First Wisconsin Na¬ tional Bank. V našem hranilnem oddelku bodo vaše vloge absolutno varne ter vam bodo nosile po 3 od¬ stotkov obresti. Hvaležno sprejmemo vse vloge od Sl. naprej. Pridite kadarkoli hočete ter pričnite s hranilno vlogo pri nas. First Wisconsin National Bank Milwaukee . HM HM H]® Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi — s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Našo resno voljo za točno službo naj¬ bolje dokazujejo številna zahvalna pisma od onih rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organizi¬ ran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva parobrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje ih državna kon¬ trola čez naše poslovanje. ■ - Nad 1,400 potnikov, ki so z našim po¬ sredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj, ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se o- brnete na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK Vsakdo po svoje Pridigar staremu grešniku: ivsalv človek bi moral storiti svojo dolžnost in delovati za iz- i boljšanje in ižpopolnjenje člo¬ veške družbe. Jaz na primer li¬ čim in se trudim, da bi očistil domove, jih napravil bolj zdra¬ ve in lepše. Kaj pa vi storiti 4 v tem oziru! Jaz sem prepričan, da ne storite prav nič. Stari grešnik: Dragi moj mož, za čiščenje domov nare¬ dim pa jaz več kot vi. Jaz sem namreč čistilec preprog. Piijatelj^ dijaku Ivanu: Člo¬ vek božji, kaj pa si storil, da so vsi sorodniki na tebe IjutiP Ivan: “Kriva je vsega samo naša stara bogata teta.” Prijatelj: “Kako to?" Ivan: “Bil sem tako neumen in ji poslal pred počitnicami iz mesta knjigo. “Kako si ohra¬ niti zdravje in mladost.” Prijatelj: “O tako. Tvoji so¬ rodniki so oči vidno zelo meh- kosrčni. Ivan: “Da vse dobro moji teti, posebno pa še sveta nebesa in. sedaj mo psujejo, ker nisem kupil teti take knjige, ki bi radosti nebes opisovala." y 1 želi jo -POSTOJTE — POGLEJTE — IN — POSLUŠAJTE- — KAKE MIČNE STVARI VAM PONUJAMO — ŠEST PREDMETOV ZA SAMO $6.0 0. □ InfllŠM IŠllDj S r i’ n \' L s m 0D HM 70 SLOVENSKA B A NK A 9th Ave., New York City. HEJ 00 m m El S B PIŠITE DANES — po zgoraj naslikane predmete ifi kadar jih prejmete, pokažite jih vašim prijateljem, sosedom itd. ter naj sa-ui presodijo njihovo vrednost. Ako hočete udejstviti veliko vrednost teh predmetov, požurite se, da bodete prvi, ki se poslužite te velike ponudbe in tako bodete vi naš zastopnik. Cela stvar je zelo enostavna, zatoraj ne odlašajte prav nič. Iz¬ režite sliko, napišite Vaše ime in'natančen naslov, priložite 35c v znamkah za poštnino in stroške odpošiljanja in mi vam bodemo po¬ slali te predmete ravno take kot so naslikani zgoraj ter popisani spodaj 1) Dobra ura kukavica, ki je napravljena iz dragocenega in tr¬ pežnega ltfsa, krasno izrezljana z roko, kar jo dela še dragocenejšo, kolesje je iz najboljšega materijala, da gre natančno in zanesljivo, ker je regulirana z uteži in je garantirana, da vas bo trpela celo življenje. 2) Avtomatični stroj za striženje las. Se lahko sami ostrižete ta¬ ko, kot se počešete. 3) železniška žepna ura s srebrnim niklastim pokrovom, krasno politirana in engravirana. Je izdelana tako, da drži natančen čas in je garantirana za več let. 4) Pozlačen (Gold filled) prstan z vašimi začetnimi črkami. 5) Barometer, najnovejši, izboljšana iznajdba, ki napove vreme en dan vnaprej z žensko pužo, ki pride pri vratih ven, ako bo lepo vreme, ako pa bo grdo vreme, tedaj se ne prikaže ženska, ampak me¬ sto nje moški puža z dežnikom v roki. Znotraj na steni je termometer, ki kaže toploto. Tako uporaben predmet kot bi ne smel manjkati v no¬ beni hiši. Nobeden imenovanih šest predmetov se ne proda sam zase, kajti samo na ta način, da jih prodamo skupaj, nam je mogoče prodati po tej nizki ceni, da si lahko vsakdo nabavi; ako jih pronajdete, da niso vredni dvakrat toliko kot ste plačali za nje, vam vrnemo denar. Ta skupina predmetov bo zelo* privlačna za vaše prijatelje in oni jih bodo hoteli imeti od vas in vi boste želeli naročiti zopet nove — ZATORAJ, NAROČITE BRZO! UNION SALUS CO. 1)EPT. 518, 67» IV. MADISON ST, CHICAGO, ILL. SLOVENIJA ' and VAH | |Ali ste bolni? wmmmm j { .^^Sss^.. ai,« „. _ m — Obuvala za vso družino J55 GBOV£ 6TBEK1 r^AS^ELIC & JOE ŠAŠEK J ' pečlarski .dom 511 Park Št. (vogal 4. Ave.) j.4 er < 0 dobe dobra okrepčila. NAPRODAJ SO akrov dobre farmarske zemlje po nizki ce¬ ni 2- 1 /2 milje vzhodno od Black Biver Fallš, AYis. Vprašajte lastnika (j WILLIS MCDERMOTT, 234 Balcom St., Eau Claire, Wis Laški mornarji zmagali zoper vlado Kaj premorejo delavci ako so trdno organizirani in soli¬ darni. nam priča zopet slučaji laških mornarjev, kateri so bili J zopet uspešni v boju zoper vlu-j do. Poleg strokovne organiza¬ cije, imajo mornarji tudi še drugo in sicer gospodarico, znano pod imenom “Narodna zveza podmorskih delavcev” “Garibaldi”, katera lastuje že večje število velikili in malih ladij in parnikov. Med te veli-j ke parnike spada tudi onih pet, kateri so bili vzeti Nemcem za časa vojne in katere je vzela po prvem dovoljenju vlade gospo¬ darska zveza mornarjev. Sedaj so se socijalizmu nasprotni po¬ slanci v laškemu departm.entu združili, da prisilijo vlado, naj vzame vse te parnike nazaj,; ter jih zopet da v roke privat¬ nim lastnikom. Tenlu poizkusu! so se uprli vsi poslanci socija- listične in komunistične stran¬ ke in nastal ,je pravcati boj, ki se je končal s končno zmago mornarjev in socijalistov. De¬ lavci so po svojih zastopnikih izjavili, da se bodo borili do skrajnosti v tem slučaju. Razen tega, da *so si mornar¬ ji osvojili te vtdike parnike, kateri sedaj, križajo oceane in prinašajo delavski organizaci¬ ji velike dobičke so pridobili mornarji tudi dva velika um¬ ska parnika, katera pa so po¬ zneje vrnili sovijetski ruski vladi. Ta dva parnika sta pri¬ plula v Jadransko morje in si- eer prvi “Tver” je priplul z V . ti X žitom za češko republiko v Irst, kot last samostojne repu¬ blike v Vladivostoku, katere pa boljševiki niso priznali, drugi parnik “Redosto” pa je pri- pbil iz Črnega morja kot last generala Vrangla, ali takozva- n e provizorične rusko vlade na Krimu. Priplul je‘v Genovo z bakrom in je imel razvito za¬ stavo ruskega carja. Organizacija mornarjev je n la o tem obveščena in ko sta Parnika priplula v pristanišče, s ° se podali mornarji na krov, ^eli parnika, razvili na -njih Judečo zastavo ter ju proglasi- ' kot last sovijetske Rusije, eveda so tudi vso blago sma- 1 a ' k°t last iste vlade ter ga Jazložili in^kaspeje prodali po % • l Ako se ne poču¬ tite ravno dobro in vi ne veste vz¬ roka, dajte si zo¬ be preiskati, ker so pogostokrat zo¬ bje vzrok slabega zdravja. Pridite k Union Dental Co., najbolj znani zo- bozd ra miški urad kjer bodete dobili z o b o zdravniško pomoč veščaka po ‘zmernih oenah. Tukaj bodete ime- Dr. Clms. Ervenji prednost, izbolj- 1 S let v šanih in prizna- Jlihvaukee nih modernih me¬ tod, vštevši X-žarčno preiskavo in S0MN0F0RM ki ima prednost, da odstrani boleči¬ ne, ne da bi bolnik izgubil kaki čut. KONDIKTIVNA ANESTEZIJA ALI ŽIVČNE OVIRE Odstranljivo umetno zabavje Naš najboljši nasveti ZASTONJ za vsa dela, znana zobozdra?niški vedi. NE RAČUNAMO NOBENIH NEPO¬ TREBNIH STROŠKOV Ne sinete si predstavljati, da je vi¬ soka cena znak dobrega zobozdrav- ništva. Kolniki so že plačali visoke cene za slabše delo. POGLEJTE SI NAŠE CENE Za 10 let pisana garancija Polno zobovje $8, 10, in $12 Nojbolše zlate krčne, 22 K Porcela n a ste krone, ..v Drugi dentisti računajo od $8.00 do $15.00 za tako prvovrstno delo in materijah Najbolj še srebrne zapolnitve - $1.00 Ohranite v spominu naslov našega urada. DR. CHAS. ERVEN 6.50 NAJDITE VZROK IN GA ODSTRANITE. po Wasisco, Wasisea & Wasisco DOKTORJI KIROPRAKTIKE ki imajo največji kiropraktični urad in X-žarčn laboratorij v Mihvaukee. Urad v mestu na 209 Grand Av ., Room 401 telefon Grand 3601 Uradne ure: 9-11:30, 2-5, 7-8 zv. Urad na južni strani 307, Juneau Bldg., .vogal lst Ave. & Mitchell St. Uradne lire: 9-11, 3-8, ned 10-12 Če imate sledeče bolezni: želodčne neprilike, neprilike v črevesju, neprilike v ledicali, v srcu, v jetrih itd., revmatizem, nervoznost, zabasanost, Neuritis, Sciatica. glavobol, paraliza, naduha, tuberkuloza in druge bolezni. Oglasite se pri nas! Severovzhodni rogal Third St. in Grm id Ave.; vliod *230 Grand Ave drugo nadstropje. 1KADNE IKE; S:30 do S. Govorimo vse slovanske jezike. <£><$>■$*$'$*S'Ž>'S*^<«X$>;S>^ <$<*>»>■$ LASTUJTE LASTNI DOM Stanovanjska hiša za 2 družini, Clinton St. blizu Le pham $3,900, naplačilo $1000, ostanek kot najem¬ nino. 2 cottages, Maple St. blizu Hanover . Samo za $3,500.00. Krasen fiat 32 n d St. bli¬ zu Park Hill Ave. $0,500. 00. Naplačilo $2,000, osta¬ nek kot najemnina. CHAS. A. KOUBECK 690 Scott Street Tel. Orchard 1394 POŠILJANJE DENARJA V JUGOSLAVIJO. Mi smo izboljšali naše zveze za pošiljanje denarja v inozemstvo ter izdajemo čeke na vse vodilne banke vseh delov sveta. Posebno dobro zvezo imamo z bankami v Ju¬ goslaviji kot v Ljubljani, Zagrebu i.t.d. dovoljenju ruske sovijetske vlade. Laška vlada je bila v o- beh slučajih brez moči; ni se zamogla ustavljati mogočni de-j lavski organizaciji in tako so mornarji mirno zasedli te ru¬ ske parnike ter jih z lastnim moštvom poslali v Rusijo, kot, last prave -ruske vlade, to je. •sovijetov. . v Kdor hodi po zaljubljenih potih, za tega je tisoč milj ka-J kor ena. _ 1 MARSHALL & AVENUE NAZNANILO Rojakom naznanjam, da sem se pravkar povrnil iz stare domovine ter sem pričel sedaj zopet s prodajo šif- kart in pošiljanjem deffdrja v vse dele sveta. Se priporočam ’ • t? - ' - Josip Tratnik J' I 268 First Avenue Tel. Hanover 5199 SLOVENIJA t GOSTILNA ■ Na razpolago razna o- krepčila. FRANK MARKELC na 400 Reed Street PRODAJALEC GEORGE DRAZICH 420 National Ave., ]\1 ihvaukee, AVis. Gornja slika priprava za ruvanje zal doseuaj kot n $128.52. $165.87 in $231.83.'Triletna garancija. .»'IIIillllllHilllllllillillllllllilllllllliUilllliiili!.. lin!!»lltHtllllllli:Ulil!llllliMii!lII!llliniinR!!!l!IHItli!liitliiinnH ———--- ^ r.: . na n * s Telefon Hanover 4131-M J J. Hervat 309 FIRST AVENUE J [ilwaukee, Wisconsin. PRODAJE najboljše moške čevlje RAZPRODAJA ČEVLJEV. Kdor šeli kupiti poceni od $ 3.00 naprej čevlje, jih dobi sedaj, ker hočem raz¬ prodati vso zalogo, radi odhoda v stari kraj. 31 A R T 1 N J V G 312 National Ave. vogal Reed St. Telefon Hanover 2616 < $x$x§x$><§x$>® 30 ODSTOTKOV cenejše so sedaj pomladne OB1 jEKE Ako želite imeti dobro in trpežno obleko po nizki ceni in narejeno po meri, naročite jo pri krojačtl . 1 JOHN REZEL IZGUBLJEN Majhen deček, v velikosti mo¬ ža, bosonog obut v očetove čev¬ lje. škilil je vzadaj na vratu. Nosit je suknjo iz koštrunovega zrezka s podlago iz fižol ne juhe. Ostrižen je bil na kodre. Rojen je bil pred svojim sta¬ rejšim bratom, njegove matere pa ni bilo zraven pri tej prilo¬ žnosti. Njegova ušesa so bela z ruja- vo-črno barvo. Ko se ga je videlo zadnjič, je odmetaval veter z lopato izpred trgovine JOSEPH SOUSHA trgovina s čevlji za vso družino in popravljalnica West Allis, Wis. Tel. W. A. 430-J 7*214 National A venile $1,000 nagrade, kdor ga ulovi. Farmarska zemlja Farmarska 9 I 5122 National Avenue * ¥14 MIKE KIRN 300 Ellen St. vogal Eusscll Avenue Vzemite Deleware karo na Clinton St. Telefon Hanover 2152 GOSTILNA Se priporočam rojakom za obilen poset. Katerih verskih obredov ni po¬ znal Kristus in njegovi učenci Znanstvena knjiga Rčymer’s Chronologie piše o raznih ver¬ skih obredih: Katoliška cerkev ima sedaj mnogo obredov, ka¬ terih ni poznal Kristus in tu¬ di ne njegovi učenci, ali prvi kristjani. Po starih cerkvenih spisih so bili upeljani razni ob¬ redi: Blagoslovljenje vode leta 120 po Kristusu. Menihi so pri¬ šli še le leta 348 po Kristu¬ su, latinska maša leta 394, zad¬ nje maziljenje pa leta 550, pe¬ kel so našli še le leta 594, Ma¬ rijo in svetnike so pričeli ča¬ stiti leta 715, poljubljanje pa¬ peževe noge so upeljali leta ,809, blagoslovijenje zvonov le¬ ta 1000, in do leta 1015 so se vsi duhovniki katoliške vere ženili. Spoved in odpustke ter vse, kar spada-k temu, so upe¬ ljali še le leta 1119 in ko je bila upeljana izpoved, je prišia sve¬ ta inkvizicija in sicer leta 1204; temu je sledilo zapoved pape¬ ža pija I., da moramo verovati v brezmadežno spočetje Mari¬ je. Simon Sluga 541 Park St, GOSTIL NA in RESTAVRANT Se priporočam vsem rojakom Slovencem in Hr¬ vatom za bisk. Pri meni boste postre¬ ženi točno in po nizki ce¬ ni. Na razpolago vedno sveža topla in mrzla jedi¬ la. Se priporočam. Usedena rodovitna zemlja (Silt loan soil) ALI STE BREZ DELA ALI ŽELITE DELATI ZA SE — POTEM VPRAŠAJTE MOŽA, KI IMA 9000 A KROV NAJBOLJŠE ZEMLJE V WISCONSINU NA¬ PRODAJ ZA CENO, KI JE PRAVA. POGOJI. VSA Zemlja s trdim lesom Lesom za hiše Lesom za dobiček Obrnite se na FFRT1LE ACRES SALES CO. Layer Ch. M. Wagner J. B. Gottschalk C 14 Grand A\ C. E. Rački Našel j niški ravnatelj MIIAVAUKEE, WIS. Odprto tudi ob nedeljah od 10—12 in 2 blagohoten o- Hudič je izgubil Neki list v Londonu je pri¬ občil pred nekaj tedni sledečo s mesnico': Mlad veseljak, kateri je za¬ pravil vse svoje premoženje, je prodal hudiču svojo dušo pod pogojem, da mu mora isti, predno pride po dušo-rešiti tri uganke. Točno je prišel v zad¬ nji uri veseljaka gospod satan pripravljen, da pobaše dušo. Veseljak je bil silno prestrašen, toda upanje, da ga rešijo tri u- ganke, mu je dala moč in tako je naložil satanu prvo uganko, katero je pa satan z lahkoto rešil; ravno tako je lahko rešil drugo in veseljak se je že potil v velikem strahu. Tedaj pa je prišla njegova stara ljubica in mu zmagonosno zatrdila, da hoče satana premagati, naj se le na njo zanese. Veseljak je zopet pričel upati, ker je že večkrat slišal,. da premetena zenska lahko vraga premaga. Jugosl Ustanovljena 1S41 , m m 0 IŠJ m m 0 □llalla(lalla!iL3i[g a Kapltul . v ... fiil $ 18 , 000 . 000.00 Nakazila v inozemstvo, čeki in nakazila po kablu v Jugoslavijo; S! mi jili prodajamo po nizkih cenah. b! Pri nas lahko vložite denar v ju- bi goslovanske banke ali ga iz nji h id dvignite potom nas. M Jugoslovanski in tuji denar d naprodaj. J NE NOSITE GOTOVEGA DE NARJA S SEBOJ DOMU. Postave mnogih držav, skozi katere morebiti potujete, prepove¬ dujejo imeti s seboj več kot mali znesek denarja in ga nesti iz deže le. Čeki American Express družbe (American Espress Travelers Che- ques) niso podvrženi tem odred¬ bam, in istočasno vas ščitijo proti izgubi in tatvini. Izdajajo se v do- wgjj_ lurjili Združenih Držav, liver ster- E E E E E E E E E E E E _ lingih in francoskih frankih. Oni m 0tP' ‘ ~ stanejo samo 50o za $100.00 vred- Glavni urad nosti v čekih. GH American Express Co. Poslužujte se naših do [o] 65 Broadway, N. York. ~ larskih Money Orders za pla¬ čevanje računov ali za pošiljanje denarja v tej deželi ali Kanadi. Kadar pošiljate denar, zahtevajte vedno potrdilo American Express družbe. To vas ščiti proti izgubi. Obrnite se jia katerosikoli podružnico ali na urad [U American Ezpress Company ali na naš lokalen urad: d d 368 Broadway, Milwaukee. ali pa pišite v vašem lastnem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT E E E E E E E E E H 0 151 American Expr 15 Broadway, New \ Co 3 HIŠE 13 Ko je rešil satan drugo ugan¬ ko, je vzela ženska v roko svoj klobuk ter ga vprašala: “Po¬ vej sedaj, kateri je sprednji in kateri je zadnji del na tem klo¬ buku. ”Satan je klobuk ogle¬ doval dolgo časa in potem pri¬ znal, da ne more rešiti tega vprašanja in veseljak je bil prost.