★
jra
PHIHDHSKI DNEVNIK
ummmmmmamm■
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Dr.Palutannalve
da smo pometli z vsemi zatiralci našega jezika
Leto VI - Štev. 154 (1545)
PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 15. julija 1950
Cena 15 lir
Zastopstvo kmetov
v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo
V zadnjem času spravljata dve stvari v ospredje neprestano zahtevo in prizadevanje kmetovalcev tržaškega področja, da so tudi °»-vlr,u obstoječega, čeprav Preživelega, pravnega reda Pravilno in pravično upOSte-. zastopani povsod
oiiw« .r * razpravlja in pologa o kmetijstvu. In sicer,
ha? da govori ° tem ve-pavna zakonodaja, bodisi da Le ?a ^pve pojave in zahte-v, ’ ~ ptl porajajo krajev-ah ^ere in torei terjajo ppin^remembo zakona ali Prav^°ysem nov° ureditev. zl n«w°-velja ^veda tudi upravn?10?6’ tehni'-ne ali
ZVUštVe.n«Vfri sta: L ukaz
novo dotoi ie deloma na-nov imenovanje čla-
nje ZhVegf odbora tukajS-
SLS rnlce za trgovino,
osnutll130 111 Po^edelstvo, 2.
SSlak™a Za refo™°
rePubUkf S11 V itatoanski *atn»n ■ ga 3e minister g^i kn0™10..ln industrijo To-rimsko -n na skupščini e Trgovinske zbornice.
Pregovorih t 106 sm° ^ iz-ne princi F, Poudarili da memhrtn ^ stvenih tzpre-Predstavnf ian3e ureditve in
ziranje s v polititootakti-be- Toda + Predsednika co-
»Utao Te L£“ ““ tte'
bas zan Lf„ “a- Pač pa Cl zahteve naSih
Poudarili ^ ob te3 pri' bizacijah Tfipo svojih orga-
prebeha?o l Zahteve so: 1-
fctiiska CaSan?aTrjati ^ain nai a 3 in upo-
u^baost1 praviIn° njih po-
“'»Podai ° su do osta" 'etn.em
Uh v odnosu do
^bkretrCILrskih Pan°g 2. v v nvččm Primeru je tre-50viboi?? Zbornice za tr-belstvo dustrijo in polje-b°st 2h„ bdznati pomemb-.. rhlčpega, oddelka za
Poročilo o izvršitvi gospodarskega plana za prvo polletje 1950
P°2lvHfVo in gozdarstvo in 3. za ^.bjegovo delovanje, tem od?0, aje to funkcije v stv° v ,e^u kakor za članki odpari ličnem odboru, knietijstv na Predstavnika se vrst + a’' p0 ukazu st-106 b°vaniPiL v glavnem z ime-v°litvanii -?d zsoraj ne z PosvetovatSe mara oblast Ih strok™*.. s sindikalnimi bii bre? toimi organizacija-
bdariti.
da i-,T hkrati po-ve le iV ato te zahte-la ip v ni.-.^bbtnega položa-b]oos“^ne prejudici-*ebiti -n zahteve po ko-k>betiisk^reo razbl bodlsi
% za1wrZastODStva' b0' ‘P0dar4^ Va darugih go-
tistem^ospodarskih ^danjd
^cij in ja^fhar4klh org
beustrezen In , Poracij ]e fasut -, je dediščina db! korporativne ure
gtve, ki jo je povojna It fca zakonodaja pravza; Prav se poslabšala. Nikjer Pa ha. uvedla demokratičnega ^acela volitev v kolegialne Sane in resnične avtono-la le’ ('ePrav tukajšnjim ob-zn tokom nedvomno ni ne-V/jtjbo načelo <mo taxation kato°Ut raPresentations>, po kol i^bi so se bile angleške v Ameriki uprle tp vemu veličanstvu.
le vahko ie treba ugotoviti, da ?akomrni.,ca sicer pobirala po jUvefcb določeni «zbornični 'btern!’ ?! Pa poslovala v h ,a®b kategorij, ki naj bi V ^.°pala- Najslabše Se v ^jedk?fledu obnaša njen H. u, k0 - gozdarski odde. 111 sest vsa povojna leta . na kako pomemb-taif^io in je obravnaval 0 imenovane «knjigo-2 V Posle- Da se tudi case v tem pogledu
ni ničesar izpremenilo, zgovorno priča skupni priziv živinorejskih interesentov iz Mačkovelj proti prepovedi pašnje po njih zasebnih zemljiščih, ki jo je izdala gozdna policija. Mineva ie drugi mesec, odkar je til priziv vložen, vendar se člani zborničnega poljedelsko -gozdarskega oddelka Se vedno niso sestali na sejo, ki je po zakonu pristojna za dokončno rešitev. Do zborničnega razpusta so bili člani: dr. ing. O. Brunner predsednik, A. Cattunar, podpredsednik, in med člani dr. G. Cosolo, dr. W. Graziadei, dr- P. A- Morandini, G. Pa-rovel, dr. T. Ritossa. dr. ing. A. Scala, dr- V. Scherli in dr. ing. M. Sofio. V izvršilnem odboru zbornice pa je poljedelstvo zastopal dr- ing. U-Cappelletti.
Ali si kdo med njimi upa trditi, da je pravi zastopnik 6000 kmetovalcev tukajšnjega področja, in ali si to upa trditi tisti, ki jih je bil imenoval? Vsa ta imena bi lahko predstavljala kvečjemu nekaj veleposestnikov v bivši coni A, ki pa so ostali onstran devinske črte. N{ se te-daj čuditi brezbrižnosti teh «poljedelcev» do vprašanj, ki tarejo našega kmeta.
Omenili smo bili Tognijev zakonski osnutek za reformo zbornic v Italiji. Nedvomno je bilo med njim in med ukazom st. 106 nekaj zveze in sicer vsaj toliko, v kolikor je tukajšnji zakonodajalec ugotovil, da Tognijeva «re-forma» ne prinaša bistvenih izprememb in da tedaj načelo izravnavanja z Italijo v tem primeru ni v nasprotju z njegovimi nameni. Po novem osnutku, ki pa mora še pred vladni svet in parlament. so, zbornični .organi: 1) svet, ki šteje od 30 do 80 svetovalcev in se obnavlja vsaka štiri leta 2) predsednik 3) izvršilni odbor 4) odseki 5- zbor revizorjev. Odseku za trgovino, industrijo in poljedelstvo se pridruži nanovo odsek za obrt. Nekatere navidezne izboljšave pa za neznano dolgo dobo pokoplje čl. 38 osnutka, v katerem je rečeno, da bo imenovalo svetovalce ministrstvo za trgovino in industrijo (pri nas VU), na predlog prefekta, ki pa bo prej zašli-šal pristojne strokovne orga
(Nadaljevanje na drugi str.)
V VSEH OSNOVNIH PANOGAH INDUSTRIJE JE PLAN IZPOLNJEN S
Celotni polletni plan je bii izpolnjen s 98,4% - Osnovne industrije in njihova proizvodnja so bile v primeri s prvim polletjem preteklega leta znatno bolj oskrbljene
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Zvezna planska komisija FLRJ je izdala poročilo o izpolnitvi gospodarskega plana za prvo polletje 1950. Poročilo bo danes zvečer objavljeno po radiu in jutri y jugoslovanskih časopisih.
Za posamezne panoge industrije in gospodarstva navaja poročilo naslednje številke (prva številka pomeni doseženi odstotek plana za letošnje leto, druga pa v odstotkih izraženo primerjavo proizvodnje y letošnjem prvem polletju s proizvodnjo v lanskem prvem polletju) električna energija 42.3 - 115,2; proizvodnja premoga 44,1 - 106,8; proizvodnja nafte 42,62 - 125,3; težka kovinska industrija 45,8 - 112.4; kovinska industrija 43,4- 125,1; ladjedel-
nice 32,3 - 82,4; elektroindustrija 46,1 - 160,8; kemična indu-striia 40,5 - 102,00; industrija gradbenega materiala 33,3 -114.3; lesna industrija 37,4 -113.7; papir 44,4,- 95,3; tekstilna industrija 46,3-91,7; kože in čevlji 47,7 - 107,3; gumi 42.00 - 92,00; živilska industrija 29.4 - 85,5; grafična industrija 52.3 - 108-00; tobak 50,1 - 107,8; kinematografija 37,1 - 131,00; izkoriščanje gozdov 38,4 - 97,00; gradnje 32,9 - 116,7.
V ceh osnovnih panogah industrije je bil polletni plan izpolnjen 101,4 odstotki.
Za komentar temu poročilu ]e predsednik planske komisije pri zvezni vladi Boris Kidrič pripravil izjavo, ki obsega dva dela; eden je posvečen uspehom pri izvrševanju plana v prvem polletju letošnjega leta, drugi pa težavam in nalogam,
ki čakajo v sedanjem drugem polletju.
Predsednik gospodarskega sveta navaja pri tem: 1) polletni plan je bil izpolnjen z 98,4 odstotka kljub oviram, ki so nastajale, ko si je bilo treba zagotovitvi tuje devize za nabavo surovin; 2). osnovne industrije in njihova proizvodnja so bile V primeri s prvim polletjem preteklega leta znatno bolj oskrbljene; 3) ustvarile so se osnove za hitrejšo izpolnitev načrta za drugo polletje tega leta.
Rri proučevanju težav, na katere ho jugoslovansko gospodarstvo naletelo y drugem polletju, je Boris Kidrič poudaril zlasti, da se je razvoj težke industrije izvršil predvsem na račun lahke industrije. Pri tem je omenil zmanjšanje plana za uvoz tekstilnih surovin,
kar se je storilo z namenom, da sg zagotovi izvršitev plana v temeljni industriji; skrčenje plana kemične industrije (v kateri je porast v primeri s prvim polletjem leta 1949 samo 2 odstotka); nazadovanje v primeri a prejšnjim letom v živilski industriji, ki je dosegla samo 85 odstotkov prvega polletja leta 1949. Kidrič je zato poudaril, da se. je pokazal razvoj težke industrije primeren y splošnem okviru petletnega načrta. «Nasprotno, je delal Kidrič, bi lahko pomenilo grožnjo za osnove samega plana, medtem ko se bo interes za lahko industrijo in življen-ski standard, ki je bil potisnjen v drugo vrsto zato, da bi se zagotovila izvršitev, temeljnih postavk načrta, y drugem polletju lahko okrepil«.
Kidrič ie potem omenil u-
NADALJNJIH 50 JUGOSLOVANSKIH DRUŽIN
so madžarski kominformisti
se madžarske oblasti
Hominformistično glasilo ,,Szabad Nep“ priznava, poslužujejo SS-ovskih metod preseljevanja ■ Nota vlade FLRJ bolgarski vladi zaradi prekoračenja jugoslovanske meje in streljanja proti jugoslov. stražam
BEOGRAD, 14. — Radio Beograd poroča o novih deportacijah jugoslovanske manjšine na Madžarskem. Iz Bakalmasa, vasi, ki leži v bližini Subotice na madžarsko—jugoslovanski	meji,.
S' 50 družin jugoslovanskega po-
Pokolj komunistov v južni Koreji
FRONTA NA KOREJI. 14 — Poveljnik južnokorejske policije Kim Taiseon je danes povedal tisku, da so od začetka bojev na Koreji justificirali 200 komunistov ali oseb osumljenih komunizma, kot za državno varnost nevarne elemente. Kim Taiseon, ki je odgovoren za ta pokolj, je poudaril, da je do tega prišlo bodisi v Seulu kakor tudi tudi v drugih mestih blizu fronte.
rekla odpeljali v neznano smer. V nekih drugih dveh madžarskih krajih v bližini meje so določeno število oseb jugoslovanske manjšine vkrcali v dva železniška vagona ter jih odvedli neznano kam.
Madžarski aSzabad Nec«, organ madžarske stranke delavcev, govori danes prvič o preseljevanju prebivalstva ob jugoslovanski meji. Do tega njegovega odgovora je prišlo, ker je jugoslovanska tiskovna agencija razkrila fašistične metode, ki se jih poslužujejo madžarske oblasti proti pripadnikom jugoslovanske narodne manjšine, ki se nočejo ukloniti kominformovskim ukazom ter se vključiti v sovražno kampanjo proti Jugoslaviji. Madžarski list priznava, da se preseljevanja v resnici vršijo, vendar trdi, da gre pri tem za «zna-ne fašiste, bivše puščičaste križe in kulake, ki so vsi banditi, vsi agenti Tita ter v službi njegovih vohunov«. Čudno pri tem
VOJNI SPOPAD NA KOREJI
FR0D0K FRONTE NA KEKI KUM
Severnokorejske čete zavzele mesti Šongju in Jesan -Pred prekinitvijo zveze med pristaniščem Fusanom in Taejonom, iz katerega se je južnokorejska vlada umaknila
Dopisnik agencije FRANCE PRESSE javlja, da so sever-no-korejske čete predrle ameriške obrambne postojanke na reki Kum in se izkrcale na njeni južni obali.
skupščina OZN Eritreji
ila SUCCES, 14. — Začas-*°mii
sija glavne skunpščir.e . imenovana mala skup-p * včeraj popoldne raz-je.	o bodočnosti Eritre-
delegat je trdil,
<)a Norveški
le
Ah«
edina pametna rešitev, sko ’r>esihiji pridružijo eritrej-ki b°2emlie zahodnih pokrajin, bod 1hrnorala bm postavljen« stavn ultansko varuštvo. Pred-^ nika Južne Afrike in Bur-laga?a sta s svoje strani predor* a nstanovitev abesinsko-0Bke federacije pod suve-‘Jo abesinskega cesarstva.
abe^a,Zelandiif* Je Predlagala aj. hsko-eritrejsko federacijo jj1 ba delitev te bivše koloni-Abesinijo irj Sudanom,
. pf°NG JANG, 14. — Glavni -s ab severnokorejske vojske hart?’ da ameriško letalstvo L-L	napadlo	mesta in
n« 7a^me Koreie in nedav.
-edenih ozemelj ter povzročilo veliko žrtev med civilnim Prebivalstvom.
Poročilo praVi dalje, da so severnokorejske 4ete osvoji]e Tongju in Jesan. JeSan je železniško in cestno križišče na vzhodni strani zahodnega ob-močja korejske fronte aii teč
acjc ns dednem krilu smeri«
ške fronte vzdolž reke Kum Sonju leži 20 km vzhodno od Sošivona na cesti Suvon Tae. jon ali 40 km severno od Ta-jajona. Jesan leži ob cesti Su. von Tajajon. južno od oporišča Asan. Poročilo glavnega štaba severnokorejske vbjske ne govori ničesar o poskusih sever, nokorejske vojske da bi prekoračile reko Kum.
Večerno poročilo severnokorejske vojske trdi, da oddelki severnokorejske vojske nanre-dujejo vzdolž cele fronte. 13. julija je bilo popolnoma zasedeno mesto Sonšu, ki je najvažnejše v Južni Koreii. V bojih za osvojitev tega mesta je bilo zajetih veliko ujetnikov in vojnega materiala
Poročilo glavnega stana generala Mac Arthurja izdano ob 17,05 po krajevnem času pravi, da so enote 24 ameriške pehotne divizije v noči od četrtka na petek in v petek popoldne nadaljevala z obrambnimi operacijami vzdolž reke Kum Dred številčno močnejšim sovražnikom. Severnokorejske sile so v nekaterih točkah vzdolž reke skušale ugotoviti obrambno moč ameriške črte. Poročila iz neuradnih virov pravijo, da Sp
baje severnokorejske čete postavile mostišče na južni obali reke Kum, vendar ta vest ni potrjena. Na drugi strani pa so edinice druge severnokorejske divizije prekoračile reko Pog-nang in predrle obrambno črt0 iužnokorejskih sil blizu Song-ju. Peta severnokorejska divizija je napredovala proti jugu vzdolž 0si Songju-Hašang. Potem ko so se severnokorejske edinice polastile Jongponga, so prišle do nekega cestnega križišča pet km proč cd te vasi. Povečana je bila dejavnost na vzhodni obali. Opazili so sever, nokoreiske sile, ki se pomikalo v smeri proti Ulšmu. Po. morske sile Združenih narodov bo bombardirale zbiranie eet v Ulšinu, skladišča goriva v Am. šokuin Boku. Rezultati so zadovoljivi in v nekaterih P1"11™' -rih odlični. Edinice angleške vojne mornarice, ki vršijo pa-trolno službo ob zahodni obali, so se spoprijele z obalnimi baterijami v Peniangu in prisilile k molku tri topove.
Poročilo iz glavnega stana generala Mac Arthurja izdano v soboto ob 3 zjutraj po krajevnem času pravi, da niso potrjene vesti iz neuradnih krogov, ki pravijo, da so severnokorejske čete ustvarile mostišče na južni obali reke Kum.
Komentar nekega vojnega dopisnika s korejske fronte: Položaj na korejski fronti je ostal resen ves današnji dan« Ameriška fronta vzdolž reke Kum .ne kaže. da bi bila tako trdna, kakor se je skraja mislilo. Prevladuje bojazen, da bodo severnokorejske Čete vdrle s hribov osrednje Koreje in
presekale prometne zveze med ameriško fronto pri Taejonu in
pristaniščem Fusanom. Sever, nokorejske enote so namreč že na pol poti med Sonju in Ham-šangom. Na vzhodni obali so izkrcanim severnokorejskim četam prišle na pomoč nove sile. Poročilo generala Mac Arthurja glede fronte na Kumu, ki je prišlo s triurno zamudo, kar jasno dokazuje, da so ga s težavo sestavili, ni jasno. Poročila pravijo, da so Severnokorejci ustvarili mostišče in tako predrli fronto. Tudi desno krilo fronte na reki Kum je še bolj ogToženo, odkar je Songju padel v roke severnokorejskih sil Tudi skrajno levo krilo iste fronte je ogroženo. k?r so severnokorejske enote zasedle Jesan.
Se slabši je položaj na osrednjem sektorju bojišča, kjer sla. bo opremljene južno korejske sile ne morejo ustaviti napredovanja oklopnih sil, ki napredujejo vzdolž strateške ceste, ki pelje proti Kumšonu. Tu so severnokorejske oklopne sile že dosegle točko, ki leži 5 km južno od Jonpunga ali 30 km severno od Hainšanga in so komaj 80 km od' Kumšona. Na drugi strani so pa tudi partizani povečali svojo aktivnost v gorah in predelih blizu železniške proge Husan Taejon. Končno kaže, da mislijo Severncko rejci sprožiti novo ofenzivo na vzhodnem boku in Mac Arthurjevo poročilo pravi, da so prispele nove sile severnokorejskim silam v Ulčinu 130 km južn0 38 vzporednika.
Južnokorejska vlada se je umaknila iz Taejona v nek kraj, ki leži južneje. Uradi so se začeli seliti že pred nekaj dnevi.
je, da ima Madžarska »znane fašiste, bivše puščičaste križe in kulake« samo ob jugoslovanski meji in zanimivo bi bilo vedeti, kako »znani fašisti« prenehajo biti fašisti, ako jih preselijo.
Vsekakor pa s- list zapleta v protislovje, katerega se seveda ne zaveda, ko trdi, da so vsi tisti, ki jih preseljujejo, »Titovi agenti«. Dobro vemo, kaj pomeni v kominformovskem jeziku beseda «Titov agent« in prav zaradi tega je gotovo, da pri preseljevanju, ki spominja na SSovske metode, gotovo niso prizadeti niti »znani fašisti«, niti bivši »pušči-časti križi«. In končno, če bi hotele madžarske oblasti preseljevati svoje kulake, tedaj bi se lahko vprašali, kdo bi sploh ostal na svojem mestu. Madžarsko ko-minformovsko glasilo zaključuje svoj članek, ki se zaman trudi, da bi nasilje olepšal, z ugotovitvijo, da je Madžarska »prisiljena podvojiti svojo gorečnost, da okrepi državo ln brani mini.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto, s katero protestira, ker so bolgarske čete včeraj prekoračile Jugoslovansko mejo in streljale proti obmejnim stražam. Nota pravi, da so Bolgari včeraj Izvršili štiri oborožene provokacije ter zahteva od bolgarske vlade nujne ukrepe, da se taka izzivanja ne ponovijo. Bolgari so premišljeno poslali v Jugoslavijo majhne vojaške oddelke ali posamezne vojake. da bi ujeli obmejne straže in jih odvedli v Bolgarijo. Do prve provokacije je prišlo pri obmejnem kraju Lokve. Neki Bolgar Je prekoračil mejo, a ga je jugoslovanska obmejna straža ustavila, ter pozvala, da odloži orožje. Tedaj je 15 drugih Bol-
garov pričelo streljati proti jugoslovanski straži. Jugoslovan na streljanje ni odgovoril. Trije podobni incidenti so se dogodili pri vesi Klisura. Jugoslovanska nota navaja tudi, da je bil po neki jugoslovanski straži s strelom ubit neki Bolgar ravno v trenutku, ko je hotel zagnati ročno bombo. Nota sc zaključuje z o-strlm protestom proti bolgarskim provokacijam.
V drugi polovici tega meseca bo prispela v Jugoslavijo skupina 60 otrok, ki so sinovi Jugoslovanskih emigrantov v Franciji in Belgiji. V Jugoslaviji se bodo mudili en mesec. Nastanjeni bodo v hotelih ob severnem Jadranu. Obiskali pa bodo tudi važnejša mesta Jugoslavije.
spehe na področju oskrbe z industrijskimi proizvodi, porast proizvodnje v sektorju kož in Čevljev v višini 107,3 odstotka v primerjavi s prvim polletjem 1949, porast proizvodnje tobaka v višini 107 odstotkov, porast proizvodnje materiala za industrije, ki služijo s-plošni potrošnji y skupini vrednosti 1 milijarde 107 milijonov. Po drugi strani pa je tekstilna proizvodnja padla od 10 milijard 174 milijonov na 9 milijard 778 milijonov, živilska industrija od 4 milijard 317 milijonov na 3 milijarde 688,9 milijonov.
Od nenormalne distribucije blaga široke potrošnje je odvisen tudi, ko.t je dejal Kidrič, padec zajamčene preskrbe in programa cen y višini 3 odstotkov v primeri s prvim polletjem 1949. «Zatrjujem pa, je izjavil Kidrič, da bo debra proizvodnja sladkorne pese, združena z določeno oddajo žita lahko v zadovoljivi meri dvignila življenski standard«.
Ko ie omenil ugotovljene pomanjkljivosti y nekaterih vejah gospodarstva v prvem polletju, je na koncu svoje izjave Kidrič prešel k proučevanju nalog za prihodnje polletje ter naštel naslednje: 1) okrepiti gradbeno industrijo ter preprečiti vsako potrato materiala in delovne sile; 2) posvetiti kar največjo pozornost osnovni industriji, zlasti tovarnam; 3) paziti na proizvodnjo sladkorne pese in na vse industrijske kulture sploh; 4). zagotoviti redno zbiranje naščob in mesa ter redno proizvodnjo in razdeljevanje industrijskih proizvodov široke potrošnje; 5) izpolniti za vsako ceno načrt izvoza; 6) ne zahtevati nadaljnje delovne sile; 7) nadaljevati borbo za ravnotežje v proračunu med blagom in denarjem.
B. STANISAVLJEVIC
Slovenski župani ponovno pri predsedniku cone
Včeraj dopoldne od 12 uri so slovenski župani tržaških,
okoliških občin obiskali predsednika cone dr. Palutana, da bi z njim razpravljali o vprašanju namestitve novega kmetijskega nadzornika namesto dosedanjega nadzornika Klavžarja.
Dr. Palutan je namreč pred časom edelno obljubil» posredovanje glede omenjene ■namestitve. Zupani so upravičeno zahtevali, da je treba postaviti za kmetijskega nadzornika strokovnjaka, ki je vešč slovenščine in italijanščine. Toda....
Toda predsednik cone se je_ začel sklicevati na pismo, ki ga je poslal vsem županom in v katerem pravi, da je pri kmetijskem nadzorništvu zaposleno že «zadostnQ število strokovnjakov, ki obvladajo slovenščino in hrvašč ino«. Seveda se spričo takšnega šovinističnega stališča s predsednikom cone župani niso mogli sporazumeti in so zaradi tega vložili prošnjo za sprejem pri glavngm ravnatelju za civilne zadeve generalu Edidlemanu. Zato se je med župani in predsednikom cone razvila ostra razprava glede dvojezičnosti. Dr. Palutan se je pri tem zelo razburjal ter omenil, da je on
ukazu št. 183 celo nekaj dodal- Ves čas pa je predsednik cone trdovratno vztrajali na ukazu št 183 in poudarjal, da ga ni mogoče spremeniti.
Zupani so povedali, da e-notno zahtevajo enakopravnost slovenščine z italijanščino ter da astro obsojajo krivični ukaz V.ojaške upravg št. 183, ki slovenščino zapostavlja in ji odreka enakopravnost v uradnem poslovanju. Dr. Palutan pa je trdovratno poudarjal, da mora biti samo italijanščina uradni jezik na področju cone A.
Kakor vidimo predsednik9 cone nikakor ne gre V. glavo, da imamo Slovenci sveto pravico do enakopravnosti svojega jezika ter da smo to v osvobodilni borbi dovolj jasno prokazali in dokazali ter da smo ponovno pripravljeni na borbo za dosego svojih pravic. Zato «demokratičnemu# -in ((krščanskemu» predsedniku cone svetujemo, naj se nikar prepeč tako po fa-šistovsko ne razburja!
Ve naj namreč, da smo «* gnati tja — kamor Spadajo vse tiste, ki so naš jezik zatirali—
Pa bomo ugnali tudi njega, če bo še nadalje sramotil, zaničeval, smešil in zapostavljal naš materni jezik!
uprašanie nemških ujetnikov v SZ
preumei anoieSHe noie souieism mam
Protesti v zahodnonemškem parlamentu proti češko-nemškl meji
LONDON, 14. — Velika Britanija je pozvala Sovjetsko zvezo, naj sodeluje pri ustanovitvi mednarodne komisije, ki bo y Sovjetski zvezi izvršila preiskavo, da bi ugotovila resnico o sovjetskih trditvah, češ da so se vsi nemški vojni u-jetniki vrnili domov.
Nota, ki jo je britansko ministrstvo za zunanje zadeve izročilo sovjetskemu ministru za zunanje zadeve v Moskvi pravi, da ne sprejme sovjetske izjave z dne 5. maja, ki trdi, da je bila repatrijacija nemških vojnih jetnikov končana, razen 9.717 vojnih zločincev, 2815 osumljenih vojnih zločinov in 14 bolnikov.
To trditev, pravi nota, je Nemčija kakor tudi ves civiliziran svet sprejel z vznemirjenostjo in zaskrbljenostjo, kaj. ti tudi la trditev je y očitnem nasprotju z dejstvom, da še veliko vojnih ujetnikov p katerih je znano, da jih zadržuje sovjetska vlada, Ce ni vrnilo domov v Nemčijo.
Nota pravi, da je Sovjetska zveza pokazala popolno zanemarjanje Človečanskih načel, ker je odklonila popoln povratek vojnih ujetnikov. Nota sprašuje, ali so Sovjeti poslali vojne ujetnike na prisilno de-
Nehru piše Stalinu in Achesonu
Domneva se, da predlaga Nehru omejitev vojne in mirno rešitev konflikta
WASHINGTQN, 14. — Gospa Vijaja Laksmi Randit, indijska veleposlanica v Wa-shingtonu j_e včeraj popoldne izročila državnemu departma-nu noto za državnega tajnika Achesona.
Poslanica je odklonila, da bi dala najmanjšo podrobnost o vsebini note in je poleg tega izjavila, da ne ve prav ničesar o pismu, katerega bi po vesteh v tisku istočasno izročil indijski veleposlanik v Moskvi namestniku sovjetskega ministra
Irvaie Lie o položaju
LAKE SUCCESS. 14. Predlog, ki ga je pred časom poslal glavni tajnik OZN Trygve Lie državam članicam OZN, katere so odobrile vojaške operacije na Koreji, naj dajo na razpolago generalu Mac Arthurju suho-zemske sile. je bila storjena potem, ko ie v tem smislu storila potrebne ukrepe ameriška vlada.
To je danes novedal na tiskovni konferenci Trygve Lie. Izjavil je, da ni nobenega na-sprotstva glede njegovega stališča do korejske zadeve in njegove trditve, da mora služiti OZN kot sredstvo za posredovanje in pomiritev. Ponov no je potrdil, da je Severna Koreja sprožila proti korejski republiki dobro pripravljen vojaški napad in da so Združeni narodi postopali proti temu napadu tako, kakor so jim to velevala načela listine OZN. Lie je izjavil, da podpira akcijo Par.dit Nehruja, da bi s posredovanjem uredili korejske zadeve. Na vprašanje ali bi on Lie prevzel osebno odgovornost za tako posredovanje, je odgovoril, da še ni po njegovem mnenju prišel ugoden čas za to. Sporočil je pa, da bo septembra meseca pred glavno skupščino OZN predložil svoj mirovni načrt in da bo isti načrt predložil tudi Varnostnemu svetu v proučitev.
Kar se tiče vprašanja kitajskega predstavništva pri OZN
je Lie odgovoril, da je njegovo stališče v tej zadevi ostalo neizpremenjeno. Dejal je, da nn to vprašanje ne smejo vpli-vnči ne korejski konflikt ne katerokoli drugo pojmovanje tuje vprašanje zakonitosti kitajske vlade. Vsa mnenja da bi bilo treba izključiti SZ iz OZN je označil za neodgovorna in poudaril, da ta organizem potrebuje vse države iz vseh ideologij, ako hoče dobro delovati.
Na vprašanje kaj misli o morebitni uporabi atomske bombe v sedanjem spopadu na Koreji, je Lie odklonil zavzeti stališče in izjavil le, da zlobna pretirana propaganda ovira kakršno koli izjavo o tej zadevi.
V poslanici, ki jo je glavni tajnik OZN poslal 52 državam, članicam OZN pravi, dp enotno poveljstvo Združenih narodov na Koreji potrebuje čet. Poslanica pravi, da je vlada ZDA pripravljena začeti pogajanja z vladami, ki bi bile pripravljene dejansko pomagati Južni Koreji. Odgovor na poslanico glavnega tajnika mora vsebovati le splošne zadeve, o podrobnostih bi se namreč kasneje dogovorili. Glavni tajnik je poslal brzojavko tudi nacionalistični Kitajski, kateri sporoča, da je prejel sporočilo o ponudbi pomoči in da bo to ponudbo poslal naprej na enotno poveljstvo.
za zunanje zadeve Andreju Gromiku. S svoje strani je predstavnik državnega depart-mana potrdil, da ie dobil noto indijske vlade, vendar pa ni hotel dati nobene vesti c vsebini.
Tudi v Moskvi ni tamkajšnje indijsko poslaništvo hotelo dati nobeng vpsti o poslanici, ki jo je Pandit Nehru poslal maršalu Stalinu. V diplomatskih krogih vlada veliko zanimanje za to poslanico posebna pa še, ker niso pričakovali, da bo Pandit Nehru v tako kratkem času prišel od besed k dejanju. Sovjetski opazovalci menijo, da je smisel te poslanice v prvi vrsti predvsem ta, da se omeji spopad in nato mirno reši zadeva, ki bi se po mnenju sovjetskih opazovalcev mogla rešiti le pod pogojem, da bi se kriza v okviru OZN rešila s sprejetjem LR Kitajske in s povratkom SZ v Varnostni svet. Na drugi strani pa kaže, da indijska vlada, ki je odobrila resolucijo Varnostnega sveta ni pripravljena zadostiti pogoju, ki je za Sovjetsko zvezo bistvene važnosti in sicer to, da bi se ZDA ne vmešavale več v dogodke na Koreji in da bi umaknile svoje čete. Revija «Novoje Vremja« namreč smatra ta pogoj kot bistveni, medtem ko krogi y sovjetski prestolnici menijo, da bo možnost zbližanja med sovjetskim stališčem in onim zahodnih sil toliko časa majhna, dokler se bodo ZDA vmešavale na Koreji.
V indijskih krogih pravijo, da je Nehrujeva poslanica Stalinu in Achesonu osebnega značaja. Pandit Nehru bi želel, da bi vlada LR Kitajske zastavila svoj vpliv in pripomogla k povratku miru na Koreji. S tem bi Maocetung lahko dobil sedež v Varnostnem svetu OZN. Nehru upa na ta način, da bi se SZ znova vrnila v OZN. Dalja je baje o poslanici slovesno zagotovil, da bi o pravnem stanju Formoze določila OZN v smislu izjav predsednika Trumana, ki je opozoril nacionalistično kitajsko vlado na Formozi, naj preneha z napadi. Končno pravijo indijski krogi, da Pandit Nehru
najbrže ni y svoji poslanici o-menil povratka severnokorejskih čet na 38 vzporednik.
Na angleškem zunanjem ministrstvu pravijo, da je bila angleška vlada sicer obveščena o tej Nehrujevi akciji, poudarjajo pa da jo niso vprašali za svet. V merodajnih krogih pravijo, da angleška vlada še vedno stoji na stališču resolucije Varnostnega sveta od 25. junija, ki je zahtevala povratek severnokorejskih čet na 38. vzporednik.
lo oziroma jih označili kot ci-< viliste in jih tako izločili iž seznama vojnih ujetnikov.
Medtem ko so zahodne sile spoštovale sporazum je Sovjetska zveza drugače ravnala. Preiskava vlade Zahodne Nemčije je pokazala, da se nekaj desettisočev Nemcev še sedaj ni vrnilo iz Sovjetske zveze, čeprav je njihovim svojcem bilo javljeno, da so pod sovjetskim varstvom.
Nota poziva Sovjete, naj sprejmejo te-le ukrepe: 1. Naj se pridružijo ustanovitvi nepristranskega mednarodnega organizma, ki bi izvršil preiskavo v Sovjetski zyezi, in ugotovil položaj onih vojnih ujetnikov, za katere je znano, da so pod sovjetskim varstvom, 2. Moskva naj bi nudila podrobna obvestila o 13.456 ujetnikih, za .katere, šema priznava, da jih ima v svojem varstvu. 3. Pravico obtoženim ali obsojenim ujetnikom, da lahko dopisujejo svojim družinam. 4. Moskva naj bi dala vse podrobne podatke o onih osebah, katerim je s preobrazbo v civilne delavce odvzela značaj vojnih ujetnikov in jih tako izključila iz statistik ujetnikov. 5. Sovjetska vlada naj bi dala podrobnosti q številu, identiteti, datum in kraj pokopa onih Nemcev, ki so umrli kot ujetniki v Sovjetski zvezi.
Ameriški poslanik v Moskvi Je danes prav tako izročil podobno noto o nemških vojnih ujetnikih. Isto je storila Francija.
Razen Grottewohlove komunistične partije so vse druge stranke nemške spodnje zbornice v Bonnu danes zjutraj soglasno protestirale proti nedavno sklenjeni pogodbi med Vzhodno Nemčijo in CSR, ki pravi, da je izgon sudetskih Nemcev iz CSR nespremenljiva, pravična in dokončno sklenjena zadeva. Protest pravi, da je omenjeni sporazum neveljaven, češ da ie vzhodna nemška vlada lutkovna vlada ki nima pravice predstavljati Nemcev.
Predstavnik vlade v Bonnu je izjavil danes, da je zvezna vlada zadovoljna s korakom zahodnih sil v Moskvi glede vojnih ujetnikov.
Mednarodni
"Tour de France,,
V drugi etapi zmagal Leoni
LIEGE, 14. — V drugi etapi dirke po Franciji od Metza do Liegea (240 km) je zmagal Italijan Adolf Leoni v 7 urah, 2 minutah, 7 sekundah. Za njim so v istem času prispeli na cilj Magni (lt.), Bobet (Fr.), Ku-bler (Švica), Schotte (Belgija) in večja skupina, v kateri so tudi Bartoli, Robič. V splošni oceni vodi še nadalje Luksemburžan Goldschmidt, z minuto razlike mu sledi Lambrecht, Leoni je na tretjem mestu, Magni na šestem, Bartali z mnogimi drugimi na osmem mestu. Med moštvi vodi Luksemburg.
Davisov pokal
Danska-Italija 2:0
KOPENHAGEN, 14. — V tekmovanju za Davisov pokal sta si danes Danca Nielsen in UL rich priborila dve dragoceni točki. Prvi je v petih setih premagal Cucellija s 6:3, 7:5, 0:6, 0:6, 6:4. Drugi pa Rolanda Del Bella s 6:0, 6:2, 6:2. Danski zadostuje še ena točka, da se plasira za nadaljnje tekmovanje.
Švedska-Poljska 3:0
STOCKHOLM, 14. — Švedska je danes dosegla tretjo točko v
Iske cone, v katerem bo nastopala proti zmagovalcu v dvoboju med Italijo in Dansko.
MONTREAL, 14. — Avstralec Frank Sedgman je premagal Kanadca Bredana Mackena s 75, 6:2, 6:1. Tekma je v okviru tekmovanja za Davisov pokal.
Jugoslovanski športniki na mednarodnih tekmah
LONDON, 14. — Na mednarodnem lahkoatletskem prrven-stvu Anglije bodo px>leg atletov Anglije, Amerike, Belgije, Holandije in drugih držav nastopili tudi jugoslovanski lahko-atleti Gubian, Mihalič, Oten-heimer, Sarčevii, Segedin.
• * *
LJUBLJANA, 14. — Danes je odpotovala iz Ljubljane v Avstrijo plavalna reprezentanca Slovenije, ki bo jutri in pojutrišnjem na Millstaettskem jezeru tekmovala s plavalno ekipo Koroške. V Avstrijo so odpotovali tudi plavalci mariborskega kluba ((Polets, ki bodo tudi jutri in po jutrišnjim nastopili v tekmi s plavalci kluba ((Post-Sport-\'ercin» p Gracu.
* * •
KOPENHAGEN, 14. — Kongres svetovne šahovske zveze je podelil naslov mednarodnega šahovskega mojstra Jugoslova.-dvoboju s Poljsko ter se tako I nom Rabarju, Pucu, Milanu kvalificirala za finale evrop-1 Vidmarju m;. m Nedeljkoviiu.
Povišati, ne pa reducirati|“!lSielil?ttJli
število slovenskega učiteljstva
Učiteljstvo je vložilo prošnje I prej število osnovnošolskih za namestitev v novem šolskem | učencev zopet naraščalo. Torej
letu, pa se šolska oblast gotovo že bavi z reševanjem učiteljskih prošenj. Zato mislimo, da ni prezgodaj, če spregovorimo nekaj besed v zvezi z namešča-njejn učiteljstva.
Lansko leto, ko je prof. An-dri izvedel v soglasju s polkovnikom Marshallom znano re-dukcijo razredov in paralelk, sta bila omenjena gospoda ob naših protestih mnenja, da je redukcija upravičena, le da bi moralg biti izvedena v začetku šolskega leta. Opravičevala sta to redukcijo s padcem števila učencev y slovenskih šolah.
Iz vsega navedenega moramo sklepati, da ne namerava letos šolska oblast čakati z ukinje-njern razredov in odpuščanjem učiteljstva do decembra, nego bo hotela to izvršiti kar v začetku šolskega leta, sklicujoč se seveda piri tem na ponovni padec števila slovenskih učencev, ki ga bomo ugotovili ob začetku novega šolskega leta. V šolskem letu 1950—1951 se bodo vpisali y 1. razred osnovne šole otroci, ki so bili rojeni v letu 1944, torej v vojnem letu ter bodo y glavnem zapustili klopi osnovnih šol učenci petega razreda, fci pripadajo predvsem letniku 1938 ali še starejšim, je prirodnost predvidenega padca povsem naravna, kakor bo tudi povsejn naravno, da bo z všolanjem letnika 1946, posebno pa še pd leta 1947 na-
že dejstvo samo, da je padec števila učencev osnovnih šol evidentno prehodnega značaja, bi moralo napotiti resno in pošteno šolsko upravo, ki ji je na srcu bodočnost šolstva, da ne izvaja zaradi trenutnega padca kakega žongliranja s stališčem učiteljstva, žongliranja, ki bi nevarno ogrozilo obstoj zadostnega kadra učiteljstva za bodoči razvoj slovenske šole. Zato bomo smatrali vsak poizkus za zmanjšanje učiteljskega kadra kot odprt napad na samo slovensko šolo. Statistika vpisanih učencev ne sme in ne fnore služiti kot Prokrustova postelj, da bi vanjo stlačili učiteljski zbor in ga brezglavo (ali b°lje rečeno premišljeno zlobno) amputirali. Številčnost učiteljskega kadra se namreč ne da določevati z enostavnim računom sorazmerja.
Taki računi so možni le tam, kjer imamo opravka s paralelkami. Le te se dajo, če zares primanjkuje učencev, brez škode zg razvoj šolstva ukiniti. Torej oglejmo si najprej te možnosti. Ker bodo četrti razredi iz šolskega leta 1949—1950 postali naslednje leto peti razredi, primerjamo lanske četrte s petimi razredi.
V naslednji tablici objavlja, mo podatke za one šole, ki so imele za V. razred po dve ali več paralelk.
strojev
Glavni odbor Enotnega sindikata industrijskih delavcev je poslal vodstvu Tovarne strojev Sv. Andreja pismo sledeče vsebine:
Delavci — člani Enotnega razrednega sindikata, so na svoji zadnji seji izvolili kot zaupnike svoje sindikalne organizacije pri vodstvu tega podjetja sledeča tovariša: Meglica Mario in Žerjal Erman-r.o.
Delavci — člani Enotnega razrednega sindikata, zahtevajo zato na osnovi zakonov ter do sedaj veljavnih predpisov, da jih zgoraj omenjena tovariša zastopata ter ščitita njih interese v vseh vprašanjih, kot na primer: v vprašanjih plač, delovnih urnikov, delovnih pogojev, protestov, socialnega in ekonomskega zavarovanja itd.
Prepričani, da bo vodstvo pravilno razumelo našo zahtevo, zaključujemo.
Tajništvo:
Enotnega razred, sindikata industrijskih delavcev
Kako nameravajo rešiti
vprašanje ladjedelnice Sv. Roka
Delavcem ladjedelnice Sv. Boha grozijo množični odpusti ■ V kratkem bo odšla na odsek za delo Vojaške uprave delegacija delavcev Sv. Roka
Položaj v ladjedelnici Sv. Roka postaja iz dneva v dan bolj kritičen. Medtem, ko je
niteljev; delegacija delavcev je odšla tudi k predsedniku cone. kateremu je prikazala celoten
vodstvo Crde pred časom položaj v ladjedelnici Sv. Ro-
grozilo samo z zmanjšanjem delovnih urnikov ter z začasnim odpustom z dela le nekaterih tamkaj uslužbenih delavcev, je sedaj javilo, da namerava prekiniti z obratovanjem ter v zvezi s tem odpustiti z dela vse uslužbence, zaposlene v tej ladjedelnici.
Vest o likvidaciji ladjedelnice Sv. Roka, v kateri ie bilo do sedaj zaposleno večje število delavcev, je zelo razburila tržaški delavski razred, ki živi zaradi kritičnega gospodarskega položaja že v dovolj težkih življenjskih razmerah. Prizadeti delavci so se takoj obrnili do svojih sindikalnih zastopnikov koi tudi do odgovornih či-
S ol a
Sv. Jakob Sv. Ivan Rojan ; Skedenj . Sv. Ana . Opčine Sv. Križ Prosek s Nabrežina Dolina
V. razred paralelke učenci
IV. razred
100
85
42
37
66
45
39
40 40
46
paralelke
2
2
2
2
2
2
1
1
1
1
učenci
65
66
57 48 72
58 35 37 25 32
Kdor bo natančneje proučil gornje številke, bo ugotovil, da je izven vsake diskusije, da bodo tudi prihodnje šolsko leto na šolah v Rojanu, y Skednju in na Opčinah po dve paralelki petega razreda kajti letošnji četrti razredi na teh šolah so močnejši od petih razredov. V oko udari tudi dejstvo, da so lanske tri paralelke petega razreda Pri Sv. Ani imele 66 učencev, medtem ko sta bili za 72 učencev IV. razreda le dve paralelki. To je posledica krivičnega združevanja paralelk v lanskem decembru in le delna poprava te krivice bi bila, če bi šola pri Sv. Ani za 72 učencev obranila 3 paralelke petega razreda, kot jih je imela v preteklem letu za 66 učencev.
Paralelke četrtih razredov pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Sv. Križu in na Proseku so biie tudi prizadete ob lanski redukciji. Ker presega pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu število učencev v IV. razredu 60. je povsem umestno, da v prihodnjem šolskim letu razdele te učence v trj paralelke petega razreda. Po istem merilu bi jnorale šole v Sv. Križu, na Proseku in y Dolini imeti po dve paralelki petega razreda. Iz tega sledi, da bi na vseh zgoraj naštetih šolah moralo praviloma biti v novepi šolskem letu število paralelk petih razredov kvečjemu za dve paralelki manjše kot v preteklem šolskem letu (Sv Jakob 3 paralelke namest0 štirih, v Nabrežini 1 razred namesto dveh paralelk). Ker je šola v Ul. sv. Frančiška imr.ia lani dva četrta razreda in enega petega, bo število paislclk petih razredov na vseh šolah le za eno manjše. Napisali smo, da bi še število petih razredov lahko zmanjšalo kvečjemu za eno. paralelko, ne da bi pri tem število učencev v posamezni paralelki padlo pod povprečje učencev, ki odpadejo na enega italijanskega učitelja, Ce pa primerjamo številp slovenskih učencev s številom učencev na italijanskih šolah v kakem posameznem razredu, potem ne vidimo čisto nobenega razloga, da bi ge kakor koli zmanjšalo število petih razredov v prihodnjem šolskem letu.
Oglejmo si sedaj še prve razrede, kjer bi utegnilo vendarle priti do redukcije, Ker ima na vseh šolah na Tržaškem ozemlju prvi razred paralelko le šola na Opčinah, obstaja možnost, če bo število začetnikov na Opčinah nižje, da bo v pri-
hodnjem šolskem letu »le en prvi razred manj.
Do tu smo govorili o popolno organiziranih šolah s petimi razredi. Jasno je, da bi bil zločin, neodpustljiviv zločin, da bi zaradi trenutno nižjega števila učencev izpreminjali višje organizirane šole v nižje organizirane (v štirirazrednice) in uvajali pouk v oddelkih, ki nikdar ne more doseči onih uspehov, kot jih dosežemo v razredih, v katerih je en sam šolsko letnik. Končno ne zahtevamo prav nič nemogočega in nepravilnega. Ce imajo v Nabrežini za 64 italijanskih učencev popolno petrazrednico celo s šestimi učitelji, potem upravičeno zahtevamo, da se tudj za slovensko šolo uporablja isto merilo. Ce pa primerjamo nabrežinsko italijansko petrazrednico (s 6 učitelji) s slovenskimi šolami v Trebčah s 63 učenci in 4 učitelji, v Bazovici s 66 učenci in 4 učitelji ter v Boljuncu s 60 učenci in 3 učitelji, potem moramo ugotoviti, da bi bilo potrebno nameščanje novih učiteljev ne pa redukcija.
Pri proučevanju naše šolske organizacije ne smemo mimo dejstva, da imamo Slovenci relativno veliko število nižje organiziranih šol. Le 16 šol t. j. komaj 39 odst. vseh šol je pet-razrednic in odpade torej na r.ižje organizirane šole kar 25 šol (t. j. 61 odst.), in še cd teh je kar 10 dvorazrednic, štiri enorazrednice in komaj 3 štirirazrednice. Vsako potiskanje teh nepopolnih šol v še nižjo kategorijo bi bilo v škodo slovenskega šolstva, zato se tudi tu ne sme zniževat; število učiteljstva. Ali je morda naša zahteva spričo manjšega števila učencev neumestna in pretirana? Odgovor na to vprašanje nam dajeta italijanski šoli na Katinari iri na Proseku, ki sta v šolskem letu 1949—1950 imeli za 22, oziroma 19 učencev po dva učitelja.
Slovenci imajn0 razlogov dovolj, da smo nasproti politiki šolske uprave nezaupni. Zato smo hoteli vse odločujoče kroge od polk. Marshalla in prof. Andrija za Vojaško upravo, prof. Rubinija za superinten-danco in prof. Mtzerita in Kacina za slovensko šolsko upravo opozoriti na vprašanje, ki nas ne more pustiti ravnodušne in ki se mora rešiti v interesu slovenskega šolstva brez vsake diskriminacije in šovinističnega sovraštva.
Včerajšnja seja občinskega sveta
Zaradi objestnosti demokristjanske večine so opozicijski svetovalci v znak protesta
ičeno zaousitli
Na včerajšnji seji tržaškega 1 datki znašajo 1 milijon za občinskega sveta, ki se je z-čela sprejemanje gostov, 2 milijona
z zamudo šele 0b 18 uri pod predsedstvom občinskega odbornika cdv, Fortija, sm.i pri vprašanjih izvedeli, da bedo šele na prihodnji seji odgovo. rili glede prehoda delokroga stanovanjskega urada s predsednika cone na župana. Dalje smo izvedeli, da bedo v Sv. Križu verjetno postavili občinsko ribjo tržnico, ki jo bodo Vodili sami ribiči, kajti Sv. Križ, čeprav je ribiško prista. nišče, te vedno nima ribje tržnice. — Slepo ulico, ki vodi od Miramara v Sv. Križ. bodo opremili s posebnim napisom: itS^pi ulica na postajo. Za izhod na p:kra':ins'.n cesto, kreniti na desno«. Upamo, da bo napis v slovenščini! — Na Od činah bodo zgradili dvP javni stranišči, za katere so naprti v delu. Za tehnično osebje Občinskega tehničnpga urada bo občinski svet odobril nnv pravilnik o razvrstitvi o-obja, ki bo upošteval novo ureditev tudi za nadure.
Po vprašanjih in odgovorih občinski svet prešel na dnevni red, na katerem so bile odobritve itevilnih sklepov redne občinske uprave. Ti sklepi zadevajo večjp ali manjše stroške občinske uprave, razne prodaje itd., ki so bili skoro vsi soglasno sprejeti. Omembe vreden i« tisti sklep, ki zadeva oddajo v najem 120 kvm dvorišča v poslopju «Oc-cia« na stari mitnici na 17 let Romeu Donda, ki bo zgradil nadstrešje za ootrebo tvornice za obutev. Donda bo občini plačeval 60.000 lir in 278.200 lir letno za najemnino.
Dalje ie občinski svet odobril povišanje plač čuvajem na pokopališču. Občinski odbornik Geppi je zahteval spremembo člena 4. predpisov glede ureditve tranzita na tržnici za povrtnino, kar je bilo sprejeto. Zadnji sklep, ki ga je včeraj občinski svet sprejel pa se tiče finančnega načrta za leto 1950 na gradu Sv. Justa, ki ga upravlja avtonomna ustanova za turizem. Dohodkov je bilo 14 milijonov, od čegar gre za pokritje stroškov prejšnje sezone 300.000 lir, za stroške uprave pa 13.300.000 lir.. Iz-
ipa za davke, predpisane za posebne manifestacije tur stič. nega interesa z gledališkimi predstavami vred. Opozicij ki Občinski svetovalci so zahtevali pri tej točki, da razprava o financah omenjene avtonomne ustanove odloži, ker občinski odbor ni pravočasno obvestil občinskega sveta o proračunu ustanove. Zahteva opozicijskih svetovalcev pa je bila kakor vedno objestno z demokristjansko večino cdbita, nakar je opozicija po olnoma upravičeno v znak protesta zapustila dvorano.
Nato bi moral občinski svet nadaljevati s tajno sejo, kar Pa ni bilo mogoče, ker je bilo število navzočih svetovalcev zaradi odhoda opozicije po zakonu premajhno.
ka ter zahtevala, da stori kar je v njegovi moči, da sg nevarnost likvidacije te ladjedelnice ria vsak način prepreči. Predsednik cone je obljubil, da se bo za stvar pozanimal ter da bo interveniral tudj pri Vojaški upravi, ki naj bi v prihodnjih dneh sprejela delegacijo uslužbencev Sy. Roka.
Likvidacija ene najstarejših. ladjedelnic Tržaškega ozemlja ni osamljen primer; pred njo se je to zgodilo če ladjedelnici Martinuzzi, ki je morala prenehati z obratovanjem zaradi »pomanjkanja novih naročil«. Tudi za ladjedelnico Sv. Reka velja ista pesem — pomanjkanje novih naročil.
Kje so sedaj vse tiste obljube odgovornih krogov, ki so zatrjevali, da bo z izvajanjem Marshallovega plana zagotovljeno delo vsem tržaškim ladjedelnicam in tovarnam. Kje j so sedaj vsi tisti gospodje, ki j so vedeli povedati toliko lepe-I ga o «izboljšanju» gospodarskega položaja na načem ozemlju? Kje so vsa obljubljena naročila, ki bi morala zagotoviti delo vsema delavstvu, zaposlenemu v tržaških ladjedelnicah?
Ze nekaj mesecev so na dnevnem redu vprašanja novih naročil ladjedelnicam Tržaškega ozemlja. Pred časom je bil isti primer v Tržaškem arzenalu, kjer pa bodo, kot smo izvedeli, delavni pričeli s predelovanjem dveh Liberty v motorne ladje. Delo se bo pričelo šele s prvim avgustom ter bo vsaj za nekaj časa zaposlilo tamkaj uslužbene delavce, s čimer bi bila začasno odstranjena nevarnost takojšnjih odpustov z dela.
Kako nameravajo odgovorne oblasti rešiti vprašanje ladjedelnice, Sv. Roka, od katerega je odvisna usoda sto in sto delavcev in njihovih družin?
Kako zainteresirani so delav-
ci na rešitv' tega tako perečega vprašanja, je najbolje pokazala občinska seja v Miljah, ki se je vršila v četrtek, katere se je udeležilo veliko število delavcev. Kot prva točka dnevnega reda je bilo prav vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, na katerem so občinski svetniki sklenili, da se bodo obrnili do Vojaške uprave, ki naj v najkrajšem času reši vprašanje novih naročil, katera bodo lahko zagotovila delo vsaj za daljšo dobo. Sklenjeno je tudi bilo, da se pošlje proti koncu tedna delegacija delavcev ladjedelnice Sv. Roka na odsek za delo Vojaške uprave, kjer naj prikaže celoten položaj ter zahteva takojšnjo rešitev vprašanja nadaljnjega obstoja te ladjedelnice.
Tržaško delavstvo, ki spremlja z velikim zanimanjem potek dogodkov v ladjedelnici Sv. Roka, je trdno odločeno stopiti v odločno pomoč prizadetemu delavstvu ter obenem z njim preprečiti postopno likvidacijo naših priznanih ladjedelnic in tovarn.
KOLEDAR
Qiedcdidče - Ikmo- - Radio-
Sobota 15. julija
Henrik, Vladimir Sonce vzide ob 4.28, zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.24. Mlaj vzide ob 4.07, zatone ob 20.36. Jutri nedelja 16. Julija Dev. Marija, Bogdan
SPOMINSKI DNEVI
1947 je stekel na mladiniki progi Samac-Sarajevo p-vi vlak do D.oboja.
1904 je umrl E. A. Čehtv-, slavni ruski pisatelj, bodil se je leta 1860.
Sestanek pevskega zbora Prosv. društva v Barkovljah
Pevski zbor Prosvetnega društva v Barkovljah bo imel v .torek dne 18. t. m. op 21. uri važen sestanek. Prosimo vse pevce, da se sestanka udeležijo zaradi izleta, ki bo 23. t. m.
IZLET PDT
Planinsko društvo v Trstu priredi 23. t. m. izlet v zapad-ne Julijce: Žlebi, sedlo Nevea, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Prijave do 21. t. m, pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Ri-vi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II.
POČITNICE NA BLEDU
Planinsko društvo v Trstu sporoča, da bo odhod prve izmene za letovanje na Bledu v soboto 15. t. m. ob 11. uri dopoldne iz Ul. F. Severo. Opozarjamo vse, ki so določeni za to izmeno, da se zgla-se prav gotovo še danes v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11, telefon 29-936, zaradi navodil. Vpisovanje za prihodnje izmene se nadaljuje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 16. t. m. ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCU (na prostem) z MOLIEROVO komedijo
f«
TAR T U F F E
ti
i. 1
Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu «Prvi maju.
V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami:
Vaje z obroči (članice).
Fizkulturna koračnica (že nam sonce lepše sveti) — člani in članice.
Rajanje pod mlaji (folklo-ra) članice in člani.
Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni.
Krasna predstava S IS G na prostem v Bazovici
Sinoči je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje priredilo prvo predstavo na prostem v Bazovici. Igrali so Kreftovega ^Veleizdajalca*, ki je že v Trstu doživel prodoren uspeh. Bazovci so se v velikem številu predstave udeležili in ji pazljivo sledili ter igralce nagradili s ploskanjem in cvetjem.
Ob tej priliki je bil postavljen prvikrat novi oder iz železnih drogov, ki je prav gotovo edini te vrste v Trstu. Bazovci s0 prepričani, da jim bo še letos naše gledališče prikazalo tudi ostale igre svojega letošnjega repertoarja.
Tržaški velesejem
K včerajšnji vesti o tržaškem velesejmu treba pripomniti. da je določena celokupna
vsota posebnih kontingentov (v okviru zunar.je-trgovinskega prometa) v višini 700 milijonov lir. in sicer odpade razen že omenjenih 100 milijonov lir za Avstrijo ostalo r.a: CSR 90 milijonov, Francijo 100 milijonov, FLRJ 40 milijonov, ZDA 50 mi-
v
mite in citaite
PUmotkki dnemik!
lijonov, Švico 40 milijonov, Sirijo 10 milijonov itd. Verjetno bo ta kontingent zadosten, ker je letošnji obseg sejma še skromen.
Ti podatki so pri včerajšnji vesti, ki je bila pripravljena že vnaprej, pomotoma izpadli.
Vojaški avto smrtno povozil
vžav jah Bruna Petronla
Krivda kot vedno: brezglava brzina in pijanost
Sinoči ob 23.10 je pridrvel po klancu pri «Aquili» v Zavijati vojaški avtomobil s tremi ameriškimi vojaki ter ubil 40-letnega mehanika Petronia Bru na iz Milj. Zdravniku Rdečega križa policija ni dovolila pregleda, tako da je mogel le od daleč ugotoviti, da ima ponesrečeni Petronio razbite noge v kolkih, in zaradi padca verjetno tudi hude notranje poškodbe ter verjetno tudi razbito lobanjo, ker je pri nesreči letel po zraku okrog 20 metrov ter padel na strmino izven ceste.
Od treh ameriških vojakov je bil ranjen vojak Arthur Kurth. star 42 let, ki je dobil poškodbe na glavi in roki, a zdravr.ik Rdečega križa je u-gotovil, da je bil zelo pijan («etilismo acuto«), V avtomobilu so bile steklenice likerja.
Ponesrečeni Bruno Petronio je v Zavljah vsemu prebivalstvu dobro znan in priljubljen, tako da so se zbrali okrog nesrečne žrtve vsi prebivalci Za-velj, ki jih je nesreča Bruna Petronia pretresla ter so soglasno obsojali brezglavo br-zipo in pijanost, ki je povzročila njegovo smrt.
Upamo, da bodo odgovorne vojaški oblasti končno že enkrat ukrenile vse, kar je potrebno, da se takšne grozne nesreče, ki se dogajajo zaradi brezpotrebnega divjanja in pijanosti vojakov, ne bodo več dogajale.
Tatvinice in lenarške akcije
Pred poslopjem glavne pošte v Trstu je včeraj 24-letr.i Zobec Bruno in Ul. Panebianco 24 za trenutek pustil svoje kolo.
Ko se je vrnil, je moral z razočaranjem ugotoviti, da je nje. govo kolo menjalo lastnika, zaradi česar je utrpel okoli 20.000 lir škode. Neznani vlomilci so se dalje s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje Alojzije Bergoč z Vrdelske ceste 18, kjer pa niso imeli sreče. ker jih je «pri delu« nekdo zmotil, tako da so v hitrici pobrali samo 2000 lir. Tretja tat-vinica se je dogodila v krojač-nici Marije Abram v Drevoredu XX. september 63. Tudi tukaj so se vlomilci poslužili ponarejenih ključev, z obiska pa so odnesli moške hlače. 1 žensko haljo ter moško suknjo v skupni vrednosti 20.000 lir.
Grenke banane
Solastnik neke stojnice s sadjem in zelenjavo na Trgu Pon-terosso Argenziano Renato iz Ul. Brunner 10 Je včeraj zjutraj ob 7.30 nakupoval razno sadje in zelenjavo na trgu na debel0 na Martovih poljih. V trenutku njegove nepazljivosti pa je neznana roka potegnila z njegovega kamiona 10 kg zabojček, poln sladkih banan. Na srečo je nepošteno dejanje neznanca opazil njegov nečak Gvido Mirasola, ki se je s svojim stricem takoj spustil za bežečim neznancem. Po kratkem zasledovanju se jima je posrečilo tata dohiteti ter ga izročiti članom civilne policije, ki so ga odpeljali s seboj na policijsko postajo v Ul. Her-rnet, kjer so ga identificirali za 261etnega Matiza Karla iz UL Beccherie 3.
IZPRED SODISCA
Pravi križev pot je bilo pre-ratko življenje slovenskega pesnika Josipa Murna - Aleksandrova. Nedavno je o njem pisal »Ljudski tednik»:	Kot
srednješolec je stanoval v stari cukrarni ob Ljubljanici, o-gromnem, mrkem poslopju kjer so živeli siromaki vseti vrst, delauci, mali obrtniki, pisarji in študentje, Ivan Cankar, ki je cukrarno opisal v noueli «Nina» jn drami »Lepa Vida«, jo imenuje umrtvašnicos modernih, saj sta tu zaključila svoje mlado življenje kar dva izmed (etvorice, Dragotin Kette, kmalu za njim pa še Josip Murn.
Danes slovenska dijaška mladina ne gladuje več v temačnih cukrarnah. Svobodna domovina je dijakom odprla svetle dijaške domove in gradi za visoko-šolce posebno študentsko naselje. V njem bo rasel nov, zdrav rod, ki bo sprejel kulturno dediščino in jo nadalje bogatil.
Tudi slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju, četudi v težjih razmerah kot naši rojaki v svobodni domovini, skrbi preko Dijaške matice za svoj inteligenčni naraščaj. Prispevke, ki jih prejema Dijaška matica od slovenskega ljudstva, so merilo naše kulturne zavesti.
Menjal je državljanstvo da se je izognil zaporu
Zavezniško sodišče za določevanje narokov je nato razpravljalo proti jugoslovanskemu državljanu Puciulinu Mariju, obtoženemu ilegalnega prihoda na Tržaško ozemlje. Piciulin Marij, ki je doma iz jugoslovanske ga dela Gorice, je bil kot italijanski državljan 1947. leta od italijanskih sodišč zaradi kaznivega dejanja proti imovini obsojen na 12 let ječe. V zaporu je nato optiral za Jugoslavijo ter s tem dosegel, da so ga po dogovoru med jugoslovansko in italijansko državo o medsebojni zamenjavi jetnikov italijanske oblasti izročile Jugoslaviji. Ko je tako uspel, kar si je želel, ni čakal drugo, kot priliko, da je ušel iz Jugoslavije na Tržaško ozemlje, kjer se- je hotel izdati za političnega begunca. Sodnik Bayliss ga je včeraj obsodil na 1 mesec zapora s pripombo, da bo predlagal odgovornim oblastem, da ga bodo kot nezaželenega tujca izgnali s tukajšnjega ozemlja.
Bill se je izdajal za oficirja
Pri zadnjem procesu proti našemu dnevniku, ki je prišel pred vojaško sodišče, ker je objavil, da so člani angleške vojaške policije pri zaslišanju pretepali nekatere šoferje RASC, je igral važno vlogo tudi tolmač angleške policije VVilliam Weil-Bill, oseba, ki je pri zasliševanjih prisostvovala ne le kot tolmač, temveč tudi kot pomagač policistov pri pretepanju zaprtih šoferjev. Včeraj smo tolmača Billa ponovno za-
gledali pred vojaškim sodnikom Baylissom, samo s to razliko, da ni bil več priča, temveč obtoženec. Nič več samozavestno, temveč ponižno je sedel na zatožni klopi, obtožen, da se je izdajal za oficirja angleške vojske ter si od različnih oseb izposodil okoli 150.000 lir. Njegov braniec odv. V. Bologna je predsednika zavezniškega sodišča za določevanje narokov Baylissa zaprosil, naj njegovemu klientu, ki je pred aretacijo stanoval v hotelu »Opatija«, dovoli privilegij začasne svobode. Sodnik Bayliss pa je branilčev predlog odbil ter določil, da bo moral Bill do torka, ko bo proti njemu razprava pred zavezniškim vojaškim sodiščem, ostati za zamreženimi okni.
Ker jo protepel fašista
Prizivno sodišče potrdilo prvotno obsodbo
Prizivno sodišče v Trstu pod predsedstvom dr. Forziatija in javnim tožilcem Collottijem je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil antifašist Haering Ferdinand. Njega je tožil fašist in škvadrist Cesco Bruno, že obsojen od porotnega sodišča na 10 let ječe, katerega sodbo pa je nato kasacijsko sodišče razveljavilo, češ da ga je Haering 17. marca lani žalil in pretepel v nekem baru v Trstu. Okrožno sodišče je na podlagi te tožbe 20. marca letos Haeringa obsodilo zaradi poškodb na 2 leti ječe pogojno ter na plačilo sodnih stroškov, oprostilo pa ga je obtožbe r.azžaljenja časti. Pri-
zivno sodišče je včeraj potrdilo sodbo prvotnega sodišča ter določilo, da mora Haering plačati tudi sodne stroške priziva ter 20.000 lir zastopniku zasebne stranke. Haeringa je bra. nil branilec odv. Kezich.
Nesreča pri delu
Včeraj ob 9 dopoldne so Y glavno bolnišnico pripeljali 36-letnega težaka Bruna Ria iz Sv. Marije Magdalene Spodnje
Zastopstvo kmetov
(Nadaljevanje s prve strani)
nizacije in združenja, in sicer «dokler ne bodo Izdane odločbe o sestavi zborničnih volivnih list in o volitvah svetovalcev ter nadzorni-kov«- Ukaz št. 106 pa je celo na ta dolgi »dokler« pozabil in je volitve kratko in malo zapustil-
Proti Tognijevemu osnutku so že sprožila ostre proteste važna glasila. «IJ Gior
794, kateri se bo moral zarad rane na glavi zdraviti okoli hale di Comercios. piše n. pr 10 dni. Ponesrečil se je v bli-, da se o stvari sploh ni raz-
žini tovarne Ilva, kjer mu je pr; delu z višine 2o metrov padel na glavo velik kos železa.
«*»
V bolnišnico je prišel po prvo zdravniško pomoč tudi 58-letni električar Ranieri Ga. brijel iz Androne Colomb0 9, ki bo moral zaradi opeklin po dlani leve roke ostati v bolni-ški oskrbi' okoli 6 dni. Zdravniškemu osebju je povedal, da se je ponesrečil v tovarni Sv.
Marka, kjer ga je pri delu oplazil električni tok.
(‘HO l
%
Dopisujte v svojo nedeljsko stran ,,Primorskega
dnevnika“
pravljajo pred vrhovnim svetom za trgovino, da avtonomije zbornic sploh ni, da vse povojne ukrepe opravičujejo s «provizoričnim« značajem zakonodaje in da osnutek ne bo zadovoljil nikogar, ker pomeni le prispevek k birokratizaciji, ki je sama sebi namen. Nedvomno bodo protestirali tudi drugi kajti določba, da naj bo četrtina članov zborničnega sveta iz vrst delavcev, pomeni demagoško politiko odvzemanja pomena sindikalnim organizacijam. Da ni z zastopanjem kmetov nič bolje, razvidimo, ko prihajajo bodisi predlogi za Izboljšanje, bodisi protesti zaradi nevzdržnih razmer italijanskega poljedelstva od vsepovsod. toda ne od trgovinsko - industrijsko • poljedelskih zbornic, ki pa jih s svojimi prispevki vzdržuje tudi kmetijstvo.
Pri nas bo treba obrniti pozornost pristojnih oblasti Se na druge stvari. N. pr.
pravkar se poslavlja šef poljedelskega urada VU Wail, kt odhaja domov in zapušča na svojem mestu «clvil exe-cutor-ja» t- j- pomočnika, ki bi moral biti po že splošno utrjeni praksi strokovnjak, a je menda - violinist in seveda ne Slovenec. Istočasno je bil upokojen edini slovenski inšpektor pri Kmetij, skem nadzornistvu, (za zdravstvo) kjer od 24 na-stavljencev ostajajo le trije Slovenci, od tega dva tehnika, ki ju skoraj ni v pisarni-Vse to in mnogo drugih stvari med kmetovalci ne vzbuja dobrih odmevov- Odgovorni naj se tedaj zavedo svojih dolžnosti do gospodarske panoge, ki predstavlja dobršen del narodnega dohodka področja in nepo-sredno prehranjuje nad 10 odstotkov prebivalstva.
Tem hranilcem samim je treba prepustiti vprašanje njih lastnega zastopstva in državne urade je treba prav tako prilagoditi njihovemu mišljenju in potrebam. Imenovanja v Zbornico TIP ne smejo mimo njih, čeprav so začasna, ker je treba končno le pričeti razgovor o pravem, voljenem ln avtonomnem zastopstvu naših kmetov in ribičev, ki bi lahko ustvarili lastno zbornico in svoje mesto v dosedanji prepustili obrtnikom, ki po tradiciji spadajo vanjo.
Komaj tedaj bi veljalo »no taxatlon without represen-tation«, namesto sedanjega «taxation with disdain«!
LaMoallelski Ireningi ZDTV
Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV.
Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu.
Opozarjam0 vse mladince in mladinke, ki so se prijavili v tržaško mladinsko brigado, da bodo imeli danes 15, t, m. zdravniški pregled v Ul. R, Manna 29 od 9. do 11. ure dopoldne.
Vabimo vse brigadirje da se udeležijo konference, ki bo v soboto ob 17. uri v Ul. R. Manna 29.
MESTNI ODBOR 7AM
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7400/7500, papirnati šterling 1570/1600, dolar 635/637, dolar (telegrafski) 642-644, švicarski frank 146/147, 100 francoskih frankov 178/180, avstrijski šiling 23.5/23.75.
VREMENSKO POROČILO
z dr.e 14. t. m. ob 19. Zračni tlak 757.5 — narašča; temperatura 22.4 do 29.4; brez vetra; nebo 6/10 oblačno; morje skoro mirno; temperatura morja 26.5.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Corr.merciale 26: Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. julija 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrli sta dve osebi in porok je bilo 7.
Poročili so se: uradr.ik Nor-dio Mario in gospodinja Tiozzo Maria Luisa, geometer Zweyer Giovanni in bolničarka Piol Ka-terina, fotograf Natali Arnaldo in gospodinja Milazzi Norma, ameriški vojak Handley George in gospodinja Bagorda Maria, uradr.ik Griffin George Henry in gospodinja Trovato Maria, ameriški vojak Glover William D. in gospodinja Ranieri Maria, ameriški vojak Styers David J. in gospodinja Fracarossi Dolores.
Umrla sfa:	72-letna	Sabaz
Maria por. Torcello in 63-Ietni Maganja Giuseppe.
KINO
Rossetti, Zaprt.
Excelsior 16.30: «Velika izdaja», Robert in Elizabeth Taylor. Fenice. 16.30:	«Veliki	Gatsky»,
Alan Lad-d.
Filodrammatlco. 16.30: «Potepuh mrtvega mesta« R. Joung.
Alabarda. 16.00: «Argonski strelci«, James Cagncy.
Garibaldi. 15.30: «Koraki v temi«, Erroi Rlynn, •
Ideale. 16.301 «Sin strele«, R.
Jontison. *
Impero. 15.30: «Izobčenci iz Mon-telepra«, Vittorio Gassman. Italia 16.00: «Sreča je plavolasa«, Viale. 16.00: »Venera in profesor« Danny Kaye.
Vittorio Veneto. 16.00: »Na srebrni reki«, Errol Flynn.
Adua. Zapri.
Armonla. 14.30: ((Zarotniki lz Ba-rovic«, Bob Hope.
Azzurro. 16.00: «Tatovl koles«.
Belvedere. Zaprt.
»Ob morju«. Zaprt.
Marconi. 16.00, na prostem 20.30: «Otok želje«.
Massimo. 16.00: «Izobčencl op meji«, R. Paige.
Novo Cine. 14.30: Zaprt.
Odeon, 16.00: «Dve siroti«, Alida Valil.
Radio. ,16.00:	((Presneta vojna«,
Nino Taranto.
Savona. 15.30: «Prehod na seve-rozapad«, S. Tracy.
Venezia. «Helzapoppin».
Vittoria: «Imam rajši kravo«
Kino na gradu. 20.00: Koncert.
Ljudski vrt na prostem. 20 45 «Grof Essex».
Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Napisano na vetru«.
Skoljet. 21.00: ((Osvajalci«
I Letni kino Rojan, 20.45: «Ta že-I na je moja«.
■1 RADIO II*
JU60SL. CONE TRSTI
(Oddaja na srednjih valo*^ 212.4 m ali 1412 kc>
SOBOTA 15. 7. 195»
6.30: Jutranja glasba; 6.45: PJ ročila v ital. in objava sP?.r,„ « 7.00: Napoved časa - poročil» slov. in objava sporeda; 7.15: tranja glasba.
12.00: Opoldanski koncert; ' Zabavna glasba; 12.45: P°rA-v ital. in objava sporeda; l* ' Napoved časa - poročila v »j venščini in objava sporeda; W ' Narodne pesmi poje Slavica “ tistuta - nato lahka glasba; j*’: Gospodarski pregled (ital.): HJ Igra orkester Russell - Beno-14.30: Pregled tiska v ital.; »’• ' Pregled tiska v slov.
17.30: Pester popoldanski sf? red; 18.00: Pionirska ura (»wj; 18.30: Lahka glasba; 18.45: čila v hrvaščini; 19.00: Gla*S& medigra; 19.15: Poročila v 19.30: Nafcoved časa - porocuJ slovenščini; 19.45:	Partizanki
pesmi; 20.00: Hrvatski kultujL pregled (hrv.);	20.30: Hrv»»*
pesmi; 20.45:	Politični Pr*sL.
(slov.); 21.00: Veder sobotni v čer (slov.): Dogodivščine d013., ga vojaka Svejka (prir,ellS 21.30:	Igra zabavni orjTe(iMi
22.00: Potovanja po socialisPfh Jugoslaviji (ital.); 22.15: koncertni spored; 22.45:	r}®\
glasba; 23.00: Zadnja poročil? v ital.; 23.05: Zadnja poročil11 slov.; 23.10:	Objava dnevJL
sporeda za naslednji dan; T3, Večerne melodije.
LJUBLJANA. MARIBORj; rel. postaja NOVA GOBICA
(Oddaja na valili 327,1; l**1* 212.4; 202.1 m.)
SOBOTA 15. 7. 195»
12.00: Opoldanski koncert; |4 Napoved časa in poročila; Pester spored slovenske narv^. in umetne glasbe - vmes ob 1Jhr. Mladinska oddaja; 14.00: kester Russell-Bennett; 14.30: turni pregled; 14.40: Klavirske vliolinske skladbe mojstrov L mantike; 15.00: Napoved časa . poročila; 15.10:	Glasbena	n>L
igra; 15.15: Fizkulturni prež1^
18.00: Otroške pesmi Emila,J? damiča pojeta Rezika Koritn"?, Jn Mara Tiranova, pri virju Marijan Vooopivec; lH-1; Oddaja za pionirje: O naših ta«, kislih; 18.30: Igra Zapavni (j kester Radia Zagreba; 19.00: j" poved časa in poročila; 19.15: P vesti iz naše diskoteke; 20.0°.:,eč; denski zunanje-politični 20.15: Glasbena medigra; S'50: I-Irvatska narodna glasba; \'2ra Veder večerni spored: 21	‘||j.
Zabavni orkester Radia lKLt ne; 22.00: Prenos poročil * 0[eS postaje Beograda: 22.15: *a v . in razvedrilo:	23.30:	pod*
23.35: Zaključek oddaje.
Obiščite
II. republiško razstavo
LOKALNE INDtlSTB1^' OBRTI IN KOMUNAL^ DELAVNOSTI LR VENIJE od 22. 7. - 6. 8. t- j Razstava bo v LJUBElA* v drž. gimnaziji «Bežigrl>. 50% popusta na železnic*1: Na odhodni postaji zahte'9 te obrazec K 13.
Revija oblačil! Zabavni
IZLETI
«ADRIA - EXPRESS’
30. julija IZLET
v Postojno Opatijo Cerkno
Škocijansko i^0
Prijave do 15. julija.
Vpisovanja pri vseh P0*0-vatnih uradih.
IZLETI
ADRIA - EXPRfSS
i. IN 6. AVGUSTA
na Vrbsko jezero
Prijave pri vseh potov uradih do 19. JULIJA
al"t
ADRIA-EXPRESS
TURISTIČNE IZLETE I*
Dunaj
orgamzifa TEDENS p POTOVALNI U R ., sADRI A -Odhodi vsak ponedeljek torek v mesecih juIU. gust in september.
IZr.ETI NA
Grossglocknef
vsako soboto v Odhod' iz Trsta oh * h ne" zjutraj in povratek ob deljah zvečer.
primorski dnevnik
15. julija 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico Ifll, nadst. - Telefon 11-32
za sum praz
Ze več kot mesec se mladina skoraj sleherne slovenske vasi na Goriškem navdušeno pristavlja na svoj praznik, ki bo '' nedeljo 23. t. m. v Sovodnjah. M|adinke in mladinci iz Stever-»na, Pevme, Standreža, Sovo-Vrha, Gabrjij, Doberdoba . Poljan že skoraj dva meseca sečajo fizkulturne tečaje, na saterih se vsak večer, ko se neoos težkega poljskega de-.ja. vadijo v prostih vajah, s ka-ie^mi bodo nast°pili na sva £»?)(Prazniku- Na teh tečajih ci J*10 m'adinke in mladin-1' se izurili na trodnev-hn 2Sculturnem tečaju, ki je PeviS^6 dvema mesecema v nrihJ* , a. omeniene tečaje pa taan—u	mladina iz bližnjih
«S-Vasi- Teeaia v Pevmi na	na	pr'	tudi	mladi-
na iz Oslavja in St. Mavra.
tnlartfaV ie po naših vaseh Vrst hf-Predvsern iz kmečkih zanosio Je od iutra do večera 36 Povsod £ POljih' vendar se boš te vii?, .ecajem odzvala pol-in redn ° ? jih poseča cestno nočeirf . k večer se pod težkega Pd0?fm 1° si obriše znoi lelovadiš? a’ r*'a vaškem la trud? m tam svoie od de-v’ ha 6 ln °^0rne ude sprosti SmSm,°niŽJ!ih p™«b vajah! na SDin- 8 kulturo in šport dini v Se 3e pri naši mla-razvii * zadnjih letih tako Ca ne' m? j.ga ni več mladinca bi dmke v naših vaseh, Leto- za?le ne zanimal, kulturno?? Pridružila k fiz-di»azVrhafc^U ‘Udi mla'
siala zastm.if casom ie po-m° in dam a na‘eŽaj V PeV' vsak večer	°K njega
dinlc in mIaH re skupma mla-
?°m in vztra^noeV’ ki s pc lovadne vaio , ponavliai° sv°jem prazni? katerimi bo na s°bnosti mladij	SP°'
sl(50dosegladinne 2hVrha8 Je do-tudi mladina ? ]bpl3se uspehe " U,° « 2,1 M >«
pono. te-
f'adini iz Stanov6« °
5.rat izkazala res m , 1 56 J® ,ežaJnikoV ie nam Pla]omarna-
slovenski'v tej naj'
J s Prebivale. asi sorazmer-Na J! ValStVom Premalo.
P?a miad?nr!mu z-a SVo5 praznik -lke Trst _ irecanje lahkoatle. IjZiutrai nK0r‘ca- ki bo že ob ^ kl b 8‘ uri pa bodo >*ihvrji že zdiriali Po ?tv°ritev ra aseh- °b 10' urj bo °^anja, Zstave športnega de-
d° nas°w??nskih urah pa bo-in ij.,.11 telovadci iz Goriškega a' Pfva točka popol-r,°dna tei?Poreda je ženska o-, ?dili piesVadba’ kateri bodo
tekni
'e, kot B,°d mlaji, šaljive ?ar-'ie tia vlečenje vrvi, ple-Za 2afelm'al »d.
uina ‘z So??? Pa Priredi mla-avo. denj še plesno za-
®nti na delu
Tržt^i%ZmŽ!!lČ’,a seJccija u Bmla’ da , niem času do-f°d nogami Ljl mejejo tla
” ze vef n ’ zato isce zaslombe !!!“■ 2 lažmVe’ ČCSa bi Se opri" kraju %*'” k}eveta™i ^ M°va.rček'
.”*or,
ie
‘ali zaradi
ie ta prekrasni izrabljen in bi
bi
p* Pokazala KraiZče \
*:ljubi, prisrčno ljubi'jc ° a° u Trstu Pn Vidaliju na.j ' slovenske komedijante
na Kras, ker bi se mogoče dalo na ta način te preljube Kraševce pridobiti.
In res. Vidali je uslišal ponižno prošnjo Mire Kijavec in njenih «compagnov». Ukazal je Košuti, naj bodo najeti slovenski komedijanti pripravljeni, da odpotujej0 v Doberdob, kjer je v nevarnosti ves slovenski živelj. Košuta, pokorni Vidalijev sluga, se je zatekel v rojstno vas Križ in od tam se sedaj pripravlja ekskurzija v Doberdob, da se tu po vidalijev-sko reši slovenska kultura.
Doberdobčani dobro poznamo vse take kominformistične pokrete, ki so naperjeni proti našemu življu; sedaj operirajo z ANPI-jem, sedaj s komedijantskimi predstavami, a cilji so vedno isti: pridobiti slovensko prebivalstvo, da bi zasovražilo svojo matično državo.
To se je videlo natančno pri nedavnem sestanku ANPI-ja, ko so poprej obljubili, da se bodo razpravljale važne zade-
ob Soči. Aretirali so ga. Sedaj ga nihče več ne bo rešil iz zapora najmanj do sodne razprave.
Začetek veselili prireditev ea som orali
Z današnjim dnem se bo pričela vrsta veselih prireditev na goriškem gradu. V glavnem kajpada plesi, ki so mnogo donosnejši od' prosvetnih in kulturnih manifestacij, kajti družba, ki si je pri občini odkupila pravico do prireditev, je mnogo bolj navezana na izkupiček nego na prosvitljenost prebivalstva.
Občinski odbor se je letos nekoliko zakasnil z oddajo grajskih prostorov y najem primernemu prireditelju in s tem prikrajšal občino na skromnem zaslužku. Zamuda bo bržkone na-doknadena s, pogostejšimi zabavnimi večeri, ki so trenutno
ve ki se tičejo partizanov. Ko naP0'e,dani za sobote, nedelje
*	jv	r	Jn £e{rtke
pa se je vršilo napovedano zbo ropanje, na katero se je privleklo kar pet članov federacije, so se govorniki zagnali proti graditeljem socializma v Jugoslaviji, da so se jim kar gobci penili. Da bi se govornikov ne oprijela steklina, jih je ljudstvo prekinilo in poslalo domov. Do-berdobski partizani dobr0 vedo, kdo se je zanje do danes zanimal in vse take sleparije ne bo. do nikoli uspele.
Tudi napovedana kulturna komedija, pri kateri nameravajo nekateri obračati svoj zastrupljeni jezik, jim ne b0 prrav nič pomagala. Ljudstvo dobro ve, da je vse to prisiljeno ko-medijantstvo samo vaba, da bi razbili naše frontovske vrste. To, pa se jim. ne bo nikoli posrečilo. v. borbi za pravično stvar so cilji jasni in vidni, vsa druga navlaka ostane ob strani in razpade sama.
Doberdobčani smo dobro opazovali vaše razbijaško delo na Tržaškem —• na Goriškem vam to ne bo uspelo!
Cena taksijev za vožnje v mestu in izven mesta
Pokrajinski odbor za cene je na svoji zadnji seji dne 7. julija odobril lestvico cen za vožnje s taksiji in javnimi avtomobili. Cena se računa na kilometer in ima določene poviške za nočne Vožnje, za vožnje v občini, izven občine, na določenih progah in za odmore.
Za prvih 500 metrov so določili ceno 150 lir, za vsak nadaljnji kilometer pa po 70 lir, za vsako uro čakanja 240 lir (60 lir za vsak četrt ure); za vsako prtljago 50 lir, za psa 100 lir. Za nočne vožnje bodo zaračunali 50% poviška celotnega zneska. Nočna tarifa bo-prišla v poštev od 1. oktobra do 31. marca od 20.30 do 7. ure in od 1. maja do 30. septembra pa od 22. do 6.
Stalne tarife za določene proge: za Standrež 300 lir, Loč-nik 500 lir. Podgora 400 lir, Pevma 400 lir, Oslavje 600 lir. Pri teh vožnjah se lahko potnik pripelje nazaj, brez povišanja cene. Samo za vsako uro odmora b0 mora) plačati 240 lir.
Stalne tarife za nekatere predele mesta: Stražice 250 lir, se-
verni kolodvor 300, južni ko. lodvor 200, bolnišnica Brigata Pavia 200, Rdeča hiša 250, sanatorij 200, umobolnica 200 in na grad 200.
Ta cena velja samo za eno pot. Za povratek bo moral potnik plačati po 70 lir za km, ka. kor določeno za poslovanje v občini. Za vsako uro odjnora na Grad 200.
Se niso držali higienskih predpisov
S prefektovim odlokom z dne 12. t. m. so oblasti odredile začasno zaporo sledečih obratov v naši pokrajini:
Gradež: Marin Falliero, Kor-zo št. 2, za sedem dni, in sicer od 17. do 23. t. m.; inž. De Gressi Franc, Korzo št. 1, za enajst dni, in sicer od 17. do vključno 21 t. m.
Tržič:	Cicchiatti Remigij,
Panzano, Ul. Cosulich 115, za tri dni (15., 16. in 17. t. m.) in Stafuzza Gerard, Panzaro, Ul. Cosulich 82.
Ronke: Minica Jakobina vd. Ballarin, Ul. Dante 5, za tri dni, in sicer 15., 16. in 17. t. m.
V omenjenih obratih se niso držali higienskih predpisov.
V nedeljo 22. t. m. bo v Sovo dri j ah
mladinski praznik
Slovenci, mladina vas vabi na svoj praznik! Udeležite se ga!
Prijave za izlel
na Koroško samo do ponedeljka
Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino iz Goriške izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Prijave za izlet, ki bo dne 12. in 13. prihodnjega avgusta sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Pellico št. 1-1. do vključno ponedeljka 17. t. m.
Potni stroški in stroški za potni list so skupno 2.500 lir. lir.
Mladinke in mladinci, udeležite se vsi prekrasnega izleta, ki vam ga nudi vaša organizacija.
Ropotanje motorjev razburja meščane
Neznosen trušč, ki ga povzročajo motorna vozila v Gorici, je dal povod za številne pritožbe meščanov in je pripravil do posredovanja celo nekatere svetovalce y občinskem svetu. S tem v zvezi so predvčerajšnjim policijski organi blokirali vse cestne dohode v središče mesta in uvedli natančno kontrolo nad opremo vozil s posebnim ozirom na pogoste nesreče, ki se dogajajo v mestu. Poleg kazni, naloženih ob tej priliki, je bilo v preteklem mesecu prijavljenih oblastem 1250 vozačev, zaradi nepopolne opreme vozil z varnostnimi znaki, odnosno kršenja cestnoprometnih predpisov.
KINO
VERDI, 17: «Malajsko», S. Tra-cy in V. Cortese;
VITTORIA, 17: «Clovek vladar)), O. de Hawilland in H. Fonda;
CENTRALE, 17:	((Londonski
Lloyd», T. Power in M. Ca-roll;
MODERNO, 17: «Mesto biserov«;
„ltaiianissimi“ slovensko govoreči Slovenci iz Slovenske Benečije
se nemoteno shajajo
z„italianissimi“sorodniki iz Jugoslavije
Na obmejnem bloku Stupča-Robič, postavljenem preko glavne ceste, ki pelje iz C caa-da v. Kobarid, je obojestranska popustljivost obmejnih or-ganov d°vedla do tega, da se že nad štirinajst dni ljudje s to in onstran meje nemoteno sha. jajo ob cestni zapornici. Z ved-nostjo jugoslovanskih in italijanskih obmejnih oblasti si poleg pozdravov izmenjujejo tu-di raznovrstne malenkosti, pn čemer se je dalo opaziti, da so pri tej izmenjavi mnogo tan-kovestnejši italijanski nego jugoslovanski stražarji. Otroci se nemotemo sprehajajo pod zapornicami iz Italije v Jugoslavijo in obratno, medtem ko so odrasli, po večini sorodniki, ločeni zaradi krivične razmejitve, zatopljeni v. živahne razgovore, obravnavajoč vsakega ežlahtnika» posebej.
Razen opazk tega ali onega italijanskega stražarja ni slišati italijanske besede. Vendar so se nekateri tukajšnji listi razpisali o dogodku na svojevrsten način, poudarjajoč romanje prebivalcev vitalianissi-me vallate del Natisone» do so-
rodnikov iz Jugoslavije, ki jih toliko let niso videli.
In v tem je ravno ključ o«e čudovite italijanske miselnosti, ki vidi italijansko zemljo povsod tam, koder je kdajkoli — čeprav kot tujec — hodil italijanski človek. Zato se ni vredno zavzemati nad trditvami o italijanski Reki, o italijanski Postojni in Dalmaciji, marveč je mnogo bolj čudno dejstvo, zakaj se doslej še niso razpisal i in razgovorili na pr. o ita-lijanstvu Južne Amerike, kjer je najti dokaj več Italijanov nego v Slovenski Benečiji.
Goriški razstavijalci na beljaškem velesejmu
Kakor smo že poročali, se b0 beljaškega velesejma v Avstriji, kjer bosta poleg te razstavljali Judi Jugoslavija in Italija, udeležilo 36 goriških tvrdk s svojimi izdelki. Blago bodo poslali v Beljak prihodnji teden, ker so bila prav v teh dneh razčiščena vprašanja glede prevoza in carine, pri čemer so dosegli goriški razstavijalci znatne olajšave.
Tat v šoli
Preteklo noč se je neznani tat vtihotapil v strokovno šolo V Krminu. Iz tajništva je odnesel nov računalni stroj ((Olivetti«
Obvestilo dijakom Pomorskega tehnikuma
Pomorski tehnikum v Piranu poziva vse vpisane kan didate za novo šolsko leto, da se v nedeljo 16. julija točno ob 8. uri zjutraj zglasijo na PT zaradi zdravniškega pregleda in polaganja sprejemnega izpita.
Kandidati, ki še niso predložili predpisanih dokumentov, naj jih prinesejo s seboj in predložijo v tajništvu.
Ravnateljstvo Pomorskega tehnikuma
IZGUBLJENA DENARNICA
Tov. Ana Krmac iz C ntusja je včeraj od 8. do 9. ure zjutraj izgubila denarnico z vse-mi dokumenti in večjo vsota denarja. Izgubila jo je na cesti Centur . Koper.
Prosi poštenega najditelja, naj jo prinese proti nagradi na načo podružnico.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 ■ Telefon 70
V ponedeljek pred vojaškim sodiščem v Kopru
V. ponedeljek 17. t. m. bo v Kopru pred vojaškim sodiščem
municije in propagandnega ma. teriala na palubi v zaboju za
pri Vojni upravi JA jugoslo- reševalne naprave-
vanske cone STO razprava proti obtoženemu Giorgiu Var dabassu, kapitanu parnika «Vettor Pisani«, ki je bil 12. maja t. 1. ustavljen v koprski luki in njegova posadka aretirana zaradi najdbe orožja,
in okrog 1000 lir, ki jih je tajnica skranila v predal pisalne mi.
ze:
Šolska uprava je tatvino prijavila policiji, ki je že pričela s preiskavo. Stroj je bil vreden okrog 205 tisoč lir.
iia
Pred časom je goriška policija izvedela, da se je 38-letr.i trgovec Herman V. iz Ul. Manzo-ni nedostojno vedel v prisotnosti dveh deklic v starosti U let. Na tej podlagi so ga varnostni organi aretirali in mu zagotovili ležišče v goriškem zaporu. Toda trgovec je takoj poklical na pomoč svojega odvetnika, ki ga je začasno rešil izza rešetk. Varnostni organi so mu dali začasno svobodo in ga prijavili sodnim oblastem, ki so imele zaradi podobnih dejanj z njim že opravka.
Toda v sredo zvečer so policisti zopet naleteli nanj in ga baje zasačili, ko se je z deset let starimi deklicami sprehajal
Pozor pred koloradskim hroščem!
Hftocc? ŠKODO JE 2E POVZROČIL KOLORADSKI V GnS PQ KR-OMPIRISCIH SIROM PO EVROPI. TUDI Ct ppK'“Kl POKRAJINI SE JE ZE POJAVIL. KMETOVAL-sAMm , VEČKRAT VSA KROMPIRISCA. OD VAS JE NAJVEČ ODVISNO, DA PREPREČITE ŠKODO
ZADRUŽNIKI IZ BABIČEV MLATIJO. VSAKIH 7 MINUT JE ENA VREČA POLNA. ZRNJE JE DEBELO IN DOBRO
Posadka je po končanem zaslišanju bila izpuščena, pridržan Pa je bil kapitan, ki je s svojim nepravilnim in nevestnim vršenjem službe v tem primeru omogočil sovražno nastrojenim krogom v njihovih poskusih prenašanja orožja in municije, ki naj bi služilo za subverzivne in teroristične akcije V jugoslovanski coni STO.
Niti malo nas ne čudi, da se je tak primer poskusa prenosa orožja, dogodil takrat, ko je iredentistična, šovinistična in imperialistična kampanja, v ospredju in na čelu katere je CLN, bila na višku ter sipala na jugoslovansko cono STO, r.a njeno ureditev in na ljudsko oblast morje laži, začela z grožnjami in z razvijanjem vojnohujskaške kampanje, pošiljala provokatorje in agente; z vsem tem je združena reakci. ja podpirala sovražne elemente v jugoslovanski coni STO v njihovem zločinskem početju in razbijaškem delovanju, kar dejansko izraža težnjo za neupravičenimi teritorialnimi zahtevami v »kodo prebivalstva cone B.
Ljudstvo jugoslovanske cone STO si je izbojevalo svojo po. litično in kulturno svobodo ter z vzpostavitvijo svoje ljudske oblasti kot prve in osnovne pridobitve NOB je začelo graditi svojo srečnejšo bodočnost.
Na tej poti ljudstva cone B ne bodo mogle zavreti s svojo propagando in s sovražnim delovanjem vse mogoče reakcionarne, šovinistične, iredenti, stične, imperialistične, vidali-ievske in njim podobne grupe kakršnih koli političnih barvin tendenc iz inozemstva in iz Trsta, čeprav bj poskušale še nadalje s pošiljanjem agentov, provokatorjev in drugih sovražnih elementov, ki bj z raznimi subverzivnimi _ akcijami ustvarjali nered in ogrožali življenjske interese prebivalstva; vse te sovražne grupe se varajo, če mislijo, da bi s tem našle argumente, da bi v krivi luči prikazale stanje v jugoslovanski coni STO. Taka početja so na liniji splošne protijugoslovanske kampanje in teženj iredentističnih, šovinističnih in drugih krogov v Italiji in Trstu v pogledu jugoslovanske cone STO.
Vsi taki poskusi rožljanja : orožjem, ki nas nikakor ne čudijo, dokler se propaganda poslužuje najpodlejših sredstev v gonji proti ljudski oblasti in proti JA, dokler delujejo v coni B sovražni elementi in fašistični zločinci tipa Tuni Man-lio, pa so se doslej vedno izjalovili in bodo še nadalje, zahvaljujoč se budnosti istrskega ljudstva in organom njegove oblasti, ostali le bedni poskusi.
Tako se je razvijala in utrjevala Zadružna poslovna zveza v Kopru
Tekmovalni nalečaj
za vaditelje in lahkoaHete
Zveza društev za telesno vzgojo je skupno s komisijo za fizkulturo pri okrožnem LO sprejela važen sklep, da se bo pričel v nedeljo 16. t. m. natečaj za najboljšega vaditelja in najboljšega lahko . atleta vseh športnih, sindikalnih in mladinskih organizacij, kakor tudi vseh fizkulturnih vaditeljev ter šolskih telovadnih učiteljev. Ta tekmovalni natečaj bo trajal vse do 31. decembra 1950.
Tekmovanje bo obsegalo na-slednje točke:
1- Tekmovalci bodo ocenjeni o tem, kdo od njih bo sestavil najboljšo vrsto v lahki atletiki in sicer iz športnikov, včlanjenih v naših športnih društvih in krožkih.
2. Dalje o tem, kdo bo zbral največ mladincev za vaditelje v lahki atletiki in
3. o tem, kdo se bo izkazal k°t najboljši športnik v peteroboju, (za posameznike).
Celotno tekmovanje bo razdeljeno v dve skupini: v prvi bodo popolni novinci, v drugi pa praktikanti. Kot novinec se smatra tisti, ki še ni nikdar sodeloval na katerikoli uradni tekmi. Praktikanti pa so tisti, ki so že sodelovali na tekmovanjih, določenih od Zveze dru. štev za telesno vzgojo.
ZDTV odnosno komisija za telesno vzgojo pri okrožnem LO bo pripustila k tekmovanju vse tiste športnike, ki so glede svo. jih pogojev članstva in pc dob. no zadostili organizacijskim predpisom ZDTV, Enotnih sindikatov in ZAM-a. To velja gld? de pripustitve športnikov k tek mam za posameznike, kakor tu di kot člane vrst, ekip in podob no.
ZDTV in komisija za telesno vzgojo so s tem v zvezi sklenile,
da ne bodo dovolile sodelovanja pri bodočih tekmah tistim športnikom, ki bodo zanemarjali ]ah-, ko-atletiko in telovadbo. Na ta način nameravata doseči, da bodo naši atleti pri bodočih tekmovanjih v boljši tehnični in stilni formi. Nemogoče si je namreč misliti dobro moštvo v nogometu, y košarki, odbojki itd., če s; člani teh moštev niso pridobili preje primernega izvežbanja v lahki atletiki.
Zato bodo morala športna društva in športni krožki vseh zgoraj omenjenih organizacij, kakor Enotnih sindikatov, ZAM itd. od sedaj naprej orga. nizirati tedensko vežbanja v lahki atletiki, Q svojem delovanju in uspehih bodo morala poročati ZDTV in komisiji za telesno vzgojo pri okrožnem LO. Na ta način bomo imeli pregled o najboljših vaditeljih, lahkoatletih in najboljših šport, nikih v ekipah, društvih in krožkih.
Ob zaključku tekmovalnega natečaja bodo najboljši športniki prejeli odlikovanja.
Menimo, da je zgoraj omenjeni sklep ZDTV in komisije za telesno vzgojo zelo umesten. Skoro na vsaki tekmi bodisi v nogometu, košarki, plavanju in t d. doživljamo, da telesno moč. ni člani tega ali pnega meštva nadvladajo šibkejšo vrsto. Fizično moč pa -je mogoče prido. biti le s stalnim vežbanjem tako v. lahki atletiki, kakor tudi v orodni telovadbi. S tem bomo dosegli najmanj to, da morda tehnično popolnejše moštvo ne bo podleglo nasprotnikom, ki so v tehniki -igre za njimi, toda jih prekašajo v telesni sili, ki večkrat odloči izid tekmo, vanja.
Malo več reda
pri novi avtobusni čakalnici
Nekaj dni že posluje nova avtobusna čakalnica y koprskem pristanišču. Dejal sem ((posluje«, kako, to je pa druga stvar. Nujno je, da o tem povem nekaj, kar naj bi služilo za vse potnike in prodajalce listkov.
Ce že imamo novo čakalnico, se moramo tega zavedati in biti tudi mi — NOVI LJUDJE. To moram povedati, kar sem sam doživel v četrtek popoldan malo pred 15- uro, ko odhajajo avtobusi na razne strani. Nameraval sem se odpeljati na obisk brigade, ki dela na cesti Križišče-Rižana in čakal pred okencem, da se bo odprlo. Manjkalo je samo še 10 minut do odhoda avtobusa, ko je list-kar odprl linico y oknu. Tedaj jie nastal pravijuriš. Vsi so hoteli biti prvi in molili dinarje kar čez glav.e drug drugemu. Ko sem tako »potrpežljivo« čakal, da sg bo znesla vSa nevihta prošenj in groženj: »Meni dva, meni tri, meni pet«, sem končno prišel do okenca. Tam pa mi je lutkar povedal, da je za mojo progo nasprotno okence. No, zdaj pa imaš vraga! Pogledal sem nad okence, če je mogoče tam kak napis. Nič. Torej naj popotnik kar sam ugane, kje sg delijo listki za razne proge. Ozrl sem se do tretjega okenca, kjer naj bi dobil listek za mojo progo. Lasje so se mi naježili, ko sem videl tisto kričečo skupino, ki je napadala majhno okence, kot bj bilo bunker z meter debelimi zidovi. Vedel sem, da listka ne bom dobil, če se tudi sam ne bom spremenil v prav takega kričača. Rad bi bil vseeno izvršil mojo dolžnost obi-
ska brigade, zato sem sg »pohlevno« zagozdil med te — revolucionarne popotnike — kot tisti poročnik nekdaj ob umiku poražene Napoleonove armade na most čez Berezino. Mislil sem, da so me ženske sprejele kot nekakega »zmagovalca«, ker mi je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Bil je tak naval, da so me pri steni dvignile v zrak. Vedel sem, da je tu vsako prizadevanje zaman, zato sem sg odstranil z upanjem, da se bova že s šoferjem kako pogovorila. Ta pa mi je povedal, da me spredaj v kabino ne sme vzeti.
Vse to je povzročilo, da je avtobus odšel brez mene nabasan kot sardine v škatli in še s četrturno zamudo.
Ker to ni samo moje vprašanje ampak številnih drugih, ki danes potujejo za potrebe službe predlagam:
1. Nad okenca, kjer se delijo listki, naj se čimprej pribijejo tablice z napisi, za katero progo se tam delijo listki. 2. Listkarjem naj se prepove dajati posameznikom listke za več oseb, ker ti izrabljajo to v škodo tistih, ki bi imeli nujno potovati, da potem ne najdejo mesta. 3. Naj se začnejo deliti listki vsaj pol ure pred odhodom avtobusov, kot je to v veljavi v Ajdovščini, Novi Gorici in po drugih postajah. Tako se ne bo treba boriti z navalom ljudi prgd okencem. 4. Vsem, ki potujejo (velja posebno za nekatere ženske) bi priporočal, da pokažejo malo Več kulture. Vse bo šlo veliko bolje in prav, če bomo znali malo potrpeti in ob takih priložnostih pokazati vsaj malo strpnosti.
Prizadeti
Takoj po osvoboditvi se je pokazala velika potreba po u-stanovitvi nekake posredovalne organizacije ali zadruge, katera naj bi razdeljevala razne živilske in druge potrošni ške potrebščine našim delovnim ljudem v mestih in na deželi. Potreba po ustanovitvi ta ke zadruge, ki naj bi imela po vseh večjih središčih svoje poslovalnice, je bila občutena tudi s stališča, da privatne trgovce izol,irajo^ in da jim preprečijo njihove šPekulacije na račun ljudstva. Naše delov
Sestanek
okrožnega odbora SIAU
Pred kratkim je bil v Kopru sestanek okrožnega odbora SIAU. na katerem je podal tov. Beltram Julij politično poročilo. V tem je označil vso delavnost, ki jo je razvila ta množična organizacija v času po zadnjih upravnih volitvah. Omenil je, da organizacija ni v polni meri izkoristila velike zmage, ki io je Ljudska fronta dosegla ravno pri teh volitvah. V glavnem ni SIAU uspela v tem, da bi pritegnila in aktivizirala vse ti-te. ki stojijo ob strani, odnosno ki so v tej organizaciji premalo ali pa popolnoma nič aktivni.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je tov. Beltram poudaril pomemben pojav, ki smo ga doživeli z decentralizaw cijo naše ljudske oblasti v okrožju. To je nov dokaz njene progresivne demokratizacije, ki bo prispevala- k njenemu še večjemu razmahu. Tov. Beltram je pri tej priliki poročal tudi o dogodkih na Daljnem vzhodu ter o mednarodnem političnem položaju, ki je nastal zaradi teh dogodkov.
Za tem je podal lov. Bas-sanese Joakim organizacijsko poročilo, v katerem je podčrtal uspehe notranje organizacije SIAU, kakor tudi njene pomanjkljivosti. Zlasti se je zaustavil pri vprašanju frontnih brigad in odborov ljudske inšpekcije, ter dejal, da je treba obema zaradi njihove važnosti posvetiti še večjo pažnjo.
po končani debati o organizacijskem poročilu je tov. Beltram očrtal tudi pomen volitev Ljudske fronte, ki se bodo izvedle v najkrajšem času po vsem okrožju. Te volitve bodo dale fronti nove sile, posebno ker se bodo njeni politični in organizacijski kadri okrepili in zboljšali. Izvoljeni bodo namreč tovariši in tovarišice, ki uživajo zaupanje ljudstva in ki so zgled na vseh področjih javnega udejstvovanja.
Zbrani člani okrožnega odbora SIAU so končno sprejeli nekatere sklepe za okrepitev organizacije, za pritegnitev novih aktivnih sil in za borbo proti sektaštvu. Tajništvo SIAU pa bo takoj podvzelo vse ukrepe, ki so potrebni za pripravo in izvedbo napovedanih volite«.
V kulturnem pogledu bo dala Ljudska fronta vso pomoč Zvezi Italijanov za organiziranje dneva italijanske kulture y našem okrožju. Tajništvo bo skrbelo tudi za čim popolnejšo politično in ideološko vzgojo članstva ter za organizacijo prostovoljnega dela,
no ljudstvo je preveč občutilo tako izkoriščanje, zato je po osv-iboditvi s pomočjo ljudske oblasti začelo graditi nov.o življenje.
Takoj po končani vojni se je pokazala tudi potreba ustanovitve okrajne gospodarske zadruge, ki naj bi imela če mogoče v vsaki vasi svoje poslovalnice. Okrajna centrala bi i-mela nalogo, da nabavlja in oskrbuje vse poslovalnice s vsem blagom, ki ga potrebujejo naši delavci in kmetje. Do te ustanovitve je tudi prišlo, kar te pomenila velik napredek zlasti za oddaljene vasi, ki do takrat niso imele nobene trgovine. Tako jim ni bilo treba hoditi po 2 ali celo tri ure v bližnjo trgovino, pri čemer so morali mnogokrat za malenkostne potrebščine hoditi v oddaljeno mesto ter zamuditi po ves dan,
Kakor vsak začetek, je bil tudi ta težaven, ker nismo i-meli na razpolago sposobnih ljudi, ki bi znali pravilno voditi zadruge in poslovalnice.
Za dosego hitrejšega poslovanja je bila okrajna gospodarska zadruga po dveh letih svojega obstoja reorganizirana na ta način, da je bila decentrali-zirarsa ' v pet manjših samostoj-
nih zadrug, od katerih je nne-la vsaka svoj poslovni rajon. Kot vodstvo in v. pomoč tem petim zadrugam pa je bila u-stanovljena še Zadružna poslovna zveza za Istrsko okrožje. Ta je sedaj oskrbovala vse te nove zadruge. Po nadaljnji decentralizaciji, ko je Vsak krajevni ljudski odbor dobil samostojno kmetijsko zadrugo, pa je pričela Zadružna poslovna zveza voditi in oskrbovati vse zadruge.
V Zadnjem času, in sicer s 1. junijem .t, 1: je Zadružna poslovna zveza ohranila nad zadrugami samo revizijo njihovega poslovanja, dalje jim daje organizacijsko in instruktor-ko pomoč, medtem ko je vse trgovsko poslovanje zlasti preskrbo zadrug s potrebnim blagom, razen preskrbe s kmetijskimi stroji, gnojili, škropili in semeni, za katere je bilo ustanovljeno novo podjetje z imenom ((Kmetijski servis«, prevzela OMNIA.
Vso to preusmeritev Zadružne poslovne zveze so narekovali predvsem sledeči razlogi. Doseči je bilo treba čim bolj živ stik med njo in posameznimi zadrugami ter zmanjšati kolikor mogoče režijske stroške.
MLADI MOTORIST JE PONOSEN NA SVOJE ZNANJE Ih TUDI NA VREČE. KI JIH JE ZE LEP KUP
Odhod olrok v kolonije v Slovenijo
Včeraj navsezgodaj, in Sicer ob 4 zjutraj, je odpotovala skupina 110 otrok v počitniško kolonijo v Bovec. Otroci iz Sečjol, Portoroža, Strunjana, Izole, Šmarij, Prad in Padne so v največjem živ-žavu zasedli tri udobne osebne avtomobile^ ter odrdrali proti bloku in naprej v Slovenijo. O-troke je spremilo 2Q oseb, tako da bodo pod skrbnim varstvom in nego. Vsi mladi kolonisti so bili veseli potovanja in razume se, da se je razle-gala pesem takoj od starta in do bloka. Sele tu so naši malčki gledali, kaj se bo z njimi zgodilo. Kakor hitro so bile o-pravljene formalnosti na bloku in so odpotovali naprej, so znova začeli prepevati. Zlasti jih je veselilo, da gredo v Sla venijo in Soško dolino, kjer bodo videli g0re pokrite s snegom.
Skupina teh kolonistov nastanjena .v Mladinskem c mu v Bovcu. S tem je zakl; čen prvi turnus. Do sedaj odpotovalo iz našega okroi okoli 380 otrok, in sicer raz V Bovec šg v Ribnico, Krši St. Pavel, Šiško pri Ljubija in v Logatec. Od povsod p hajajo poročila, da so bili oti ci lepo sprejeti, da so zdra in da, vpliva nanje izredno godno sprememba podneb. Takoj so navezali stike s ki jevnimi pionirskimi in mladi skimi organizacijami, poleg 1 ga pa se zanimajo zanje tai kajšnje množične organizaci; med temi v prvi vrsti žene matere iz AF2, ter jim skuš jo napraviti počitnice sim le še in prijetnejše.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov.Tul Ivana iz Kort je izg bila v Trstu v Ul. Cavana ose no izkaznico.
S tem jo proglaša za nev ljavno.
delavske svete
/e rasizem
Skoraj štirinajst dni je trajalo, da so voditelji Komin. forma prišli do sape po zgodovinskem zasedanju v. Ljudski skupščini FLRJ, ko je bil sprejet za/con o upravljanju gosjoodarskih podjetij po de. lovnih kolektivih, ki predstavlja. najrevolucionarnejši akt v razvoju naše socialistične demokracije, edinstven v socialistični praksi.
V svojem referatu v Ljud. ski skupščini je maršal Tito podal osnovno teoretično utemeljitev novega zakona. Razložil je marksistični nauk o odmiranju funkcij, ki preha. jajo postopno V rake delovnih ljudi. Decentralizacija državne uprave in izročitev tovarn v upravljanje delovnim kolektivom pa pomeni začetek takega odmiranja državnih funkcij v skladu z marksističnim naukom.
Da je Jugoslavija prva socialistična država, ki je uresničila staro zdhtepo delavskega razreda, izraženo p borbenem geslu «T o var ne delavcem«, gotovo ne more biti po volji voditeljem Sovjetske zveze, saj sovjetski delavci po 31 letih od oktobrske revolucije še nimajo nobenega deleža v u-pravljanju podjetij. Ta podjetja vodijo izključno direktorji, ki jih postavlja birokratski a-parat. Tudi ni v Sovjetski zvezi znakov, ki bi kazali tendenco po postopnem prenosu državnih junkcij, gospoaarskih
ali političnih, navzdol ali na delavske kolektive, marveč gre vse v smeri čedalje bolj togega centralizma.
Razumemo, da so prišli tisti, ki vodijo informbirojtko gonjo proti naši socialistični državi, s sprejetjem tega zakona p nemalo zadrego. Tudi z lažmi in obrekovanjem ni mogoče priti blizu našim argumentom. Naposled pa so le nekaj skuhali p informbirojski kuhinji. Glasilo Kominforma »Za trajni mir in ljudsko demokracijo■» je te dni objavilo članek, čigar vsebino je v soboto podal moskovski radio. Kar poslušajte, kaj so dognali!
Z novim zakonom o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih «je Tito napravil nov korak v restavriranju kapitalizma v Jugoslaviji«■ «Sedaj PO poti restavriranja kapitalizma izroča industrijo, rudnike in železnice v. privatne roke« (misli namreč v roke delavcev), to pa «po zahtevi an-glo-ameriških imperialistov, da se morata obnoviti privatna lastnina in privatna iniciativa:».
To pa še ni pse. višek nesmiselnosti in protislovij šele sledi:
Izročiti industrijo, rudnike in železnice delovnim kolektivom eni nič novega ali originalnega, ampak sliči kot jajce jajcu Mussolinijevemu načinu«, kajti «delavske korporacije so bile prikrit italijanski-fašizim«.
Skratka: dati industrijska podjetja v upravljanje delovnim kolektivom, pomeni po mnenju Kominforma: «obnovo privatne lastnine«, «restavra-cijo kapitalizma« in pa ttfaši-zem«. Fašizem naj bi bil torej, če smo se otresli sovjetskih šablon in gradimo sami socializem po marksističnem nauku, pri tem pa mislimo s svojo glavo. Fašizem naj bi bil,
(e uresničujemo Marksovo zahtevo, uda neposredni proizvajalci upravljajo družbeno proizvodnjo«.
Pa poslušajmo dalje: vTitov režim hoče vse to prikriti s socialističnimi parolami; p tem se kaže prav s!a-bost fašizma« (!) sNovi za-kom, sprejet v Ljudski skupščini, sliči Hitlerju in Mussoliniju. trockistom in drugim sovražnikom delavskega razreda«.
Tisti, ki izročajo podjetja v upravo delovnim kolektivom, so torej po mnenju Kominforma sovražniki delavskega razreda.
Odveč bi bilo, spuščati se v polemiko s takim nemoralnim načinom propagande proti socialistični Jugoslaviji. Vsekakor pa odkriva članek komiri-formskega glasila, kako se ko-minformovci trudijo, da, bi zabrisali velikansko navdušenje vsega jugoslovanskega delavskega razreda ob sprejetju zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Hkrati pa tudi odkriva, kako kominformovci strašno podcenjujejo razsodno st, zrelost, in zavest delavskega razreda Jugoslavije.
V kratkem bomo začeli objavljati
Jurčič-Kersnikove
»Rokovnjače"
Maročite se zato na ..Primurski dnevnik/"
V avgustu letal904 je bil do graj en N aro dni dom
S?:-?:#:
i? :?■ ■	;
Mladi in 'stari, ubogi in bogati, meščani in okoličani so med seboj tekmovali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, za zgraditev Narodnega doma p središču Trsta. Glavna breme pa je prevzela, nase nalašč zato ustanovljena družba, kateri glavni delničar je bila Hranilnica in posojilnica, v katero so se stekali prihranki najrevnejših slojev našega ljudstva. Narodni dom je postal središče kulturne ga, političnega in gospodarskega delovanja. V njem so imele sedež glavne tržaške kulturne organizacije s Slovenskim narodnim gledališčem na čelu. Zato je' bil Narodni dom od vsega začetka trn v peti tržaških iredentistov in, nacionalistov.
0 najnovejšem Stalinovem članku
Sadjarska	delovn
44Osojnik„ pri Ptuju
Bilo je pred dobrimi tremi leti. V,Orešju in na Stukih prj Ptuju je v cvetoči pomladi zadihalo novo življenje. Na prej zapuščeni zemlji pobeglih veleposestnikov se je oglasila krepka m vesela pesem dela. V pripekajočem pomladanskem soncu so se zabliskali krampi in lopate. Nekateri domačini so strme in z začudenjem' gledali to nepričakovano spremembo dosedanje tišine. Kaj se je zgodilo?
V Ptuj je prispelo dvanajst primorskih borcev — agrarnih interesentov s svojimi družinami. Z marljivostjo so se lotili obdelovanja zanemarjenih polj in obnavljanja zapuščenih sadovnjakov. Odločili so se za skupen način gospodarstva in ustanovili sadjarsko delovno zadrugo «Osojnik», prvo zadrugo v ptujskem okraju. Marsikateri gospodar je dvomljivo zmajal z glavo na vse te »novotarije«. Zadružniki na »Osojniku« niso bili deležni razumevanja pri večini domačega prebivalstva. Vse jih je gledalo po strani, s tistimi starimi, ne-pravičenimi predsodki kot tuj. ce.
NENADOMA JE NA BLIŽNJIH GRIČKIH iZABRNEL BULDOŽER
Na »Ospjniku« so nastopile prve težave. Na obširnem zadružnem gospodarstvu je primanjkovalo delovne sile. Toda pionirji zadružništva v ptujskem okraju niso klonili. Podvojili so svoje delovne napore. Jeseni so prispele na pomoč še tri družine iz Primorske. Nabavili so si potrebno število živine. Začetne težave so z voljo in z vloženimi delovnimi napori uspešno premagali.
Prišlo je novo presenečenje za okolico. Nenadoma je na bližnjih gričkih zabrnel buldožer. Zadružniki so pričeli s sekanjem gozdov in grmovja, pripravljali so zemljo za plantažne nasade breskev.
V naslednjem letu so nadaljevali s sekanjem in pripravljanjem zemlje. Breskovi plantažni nasadi so obstajali že na 5 hektarjih, ponovno so zasadili 9 hektarjev. Živino so dvignili od 38 na 68 glav. Zadružniki so pričeli tudi s svinjegoj-stvom- Leto 1947, je predstavljalo za zadružnike na »Osojniku« leto r.ovih naporov in novih, nepričakovanih preizkušenj. S prihodom desetih družin agrarnih interesentov so začeli polagoma reševati v zadrugi vprašanje delovne sile. Površine plantažnih nasadov so se
povečale. Zadruga si je začela nabavljati potrebne stroje, med temi traktorje, prikolice za traktorje, traktorje grablje, sejalnike, slamoreznice, stroj za sortiranje krompirja, pogonske elektromotorje in vrsto drugih strojev.
USPEHI OSOJNISKE ZADRU. GE SO SAMO EDEN ŠTEVILNIH dokaeov moči zadružnega KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V LRS
SOSEDNJI KMETJE SO POSTALI LJUBOSUMNI NA USPEHE ZADRUŽNIKOV Domačini, ki so v začetku malo cenili zadrugo, go ob nenadnih uspehih postali ljubosumni na pridne sosede, ki so tako složno obdelovali svojo zemljo in dosegali vedno lepše uspehe, pa kljub temu niso jed. li iz «skupnega kotla«, kot so to prerokovali razni apostoli starega sveta.
Zadružniki so polje zasadili s krompirjem in zasejali s pšenico, ržjo in ovsem. Toda niso sejali tako kot ostali kmetje. Sejali so s stroji.
Uspeh ni izostal. Na hektarju so pridelali do 30 stotov pšenice. Nihče v okolici ni pomnil, da bi zemlja kdaj komu tako dobro rodila kot osojniškim zadružnikom.
PRVE BRESKVE BODO LETOS ZE RODILE...
V prvih letih so zasadili 14 hektarjev zemlje z breskvami. Vendar niso gojili divjih breskev kot ostali kmetje. Divjake so cepili z najboljšimi breskvami. Tako bodo vzgojili kvalitetno namizno sadje. Breskve gojijo v špalirjih. Med vrstami je razdalje štiri metre, med drevesi pa tri metre. Tako jih lahko strojno obdelujejo. Dokler se drevesa ne razrastejo, sadijo med njimi razno zelenjavo, da je vsaka ped zemlje v zadrugi pravilno izkoriščena.
Letos bodo breskve na prvih petih hektarjih že rodile. Zadružniki predvidevajo pet vagonov sadja najboljše kakovosti. S tem bo znatno odpravljeno pomanjkanje sadja na trgih v' Sloveniji.
Letošnjo pomlad! je na enem izmed osojniških bregov spet zabrnel traktor, to pot celo dva. Rigolala sta 16 hektarjev zemlje za nove breskove nasade. 3500 kg težki plug, ki sta ga vlekla dva traktorja-goseniča-rja, je obračal zemljo en meter globoko. Na tej površini bodo letos zasadili nove breskove sadike, ki so jih vzgojili v domači drevesnici.
Razen breskev sadijo tudi hruške. V prihodnjih letih pa bodo sadili še najboljša namizna jabolka. Tako bo osojniška zadruga y nekaj letih postala en sam ogromen sadovnjak.
Danes ima osojniška zadruga že nad 200 hektarjev zemlje. V zadrugo je vključenih '47 družin. Samo letos je pristopilo 12 novih družin, ker so se prepričale o pravilni pot; osoj-niške zadruge.
Tri brigade, sadjarska, živinorejska in poljedelska skrbijo, da je delo pravočasno izvešeno. Vsaka brigada dela na svojeru področju in ima svoj operativni plan. Delajo po brigzdno-desetinskem sistemu. Med brigadami je močno razvito tudi tekmovanje za višjo delovno storilnost. Sadjarska brigada, ki je bila lansko leto najboljša, hoče ostati tudi letos in je napovedala tekmovanje ostalima dvema.
Zadruga pa ima lepe načrte tudi za prihodnost. Hočejo se gospodarsko čimbolj osamosvojiti. Razen s sadjarstvom se bodo bavili tudi z vrtnarstvom, ribarstvom in gojenjem vodne perutnine. Gojili pa bodo tudi sladkorno peso in druge industrijske rastline.
Mislijo tudi na gradnje. Ze letos gradijo moderen svinjak, adaptirali pa bodo štiri hleve, v vsakem pa bo prostora za 50 glav goveje živine V načrtu imajo tudi popravilo stanovanj, skega poslopja in dograditev novih zgradb.
Bili so časi, ko so narodi Jugoslavije z veliko nestrpnostjo pričakovali Stalinovih besed, bili so časi, zlasti v času velike domovinske vojne, ko so njegove besede navdihovale in podžigale naše borce, bili so končno tudi časi, ko so mnogi naši ljudje še dosti po resoluciji Informbiroja pričakovali od Stalina “g neke posebne odrešilne besede. Mnogi so naivno mislili, da Stalin tedaj ko je skupno z Molotovim pisal lista «znamenita» pisma na-ši Partiji, ni mislil tako hudo, rii nameraval navdihniti takšne spake, kot je bila resolucija, in takšne podivjano vojske laži, obrekovanj, gospodarske blo-kade in groženj z vojno. Morda, morda bo pa Stalin le sprevidel svojo zmoto — so mislili mnogi, ki jim njegova podoba v duši nikakor ni mogla tako hitro zbledeti.
Toda Stalin je molčal, Molčal je in ni si bilo mogoče misliti, da v tem času ne bi videl vsega, kar se je godilo okoli Jugoslavije. Vendar v javnosti Stalin o Jugoslaviji molči. Molči tudi o vseh drugih mednarodnih problemih, ki jih je cela vrsta. Takšen molk je tembolj čuden, če pomislimo na njegovo nekdanjo plodovitost. Ce izvzamemo nekaj malo važnih intervju jev, pa Stalin molči že od tistih pisem dalje — to je polni dve leti! Ni po la molk prav nič čuden, če pomislimo na nepremagljive težave, ki bi jih imel, če bi skušal vse postopke sovjetske vlade in boljševiške partije v zadnjih letih teoretično, markstično osvetliti, in — opravičiti?!
Zdaj pa je Slalin vendarle napisal dolg članek, in o čem? O Jugoslaviji? Je pisal morda o mednarodni situaciji? O vojni nevarnosti? O borbi za mir? O perspektivah socialistične revolucije po vsem svetu? Koliko milijonov izkoriščanih in zatiranih še pričakuje od njega takšnih besed?
Ne — Stalin o tem ni pisal. Pač pa je napisal članek o problemu marksizma v lingvistiki... Kaj malo zanimiva tema za vse tiste, ki bi šli še pod njegovim vodstvom, z njegovo podobo v duši radi y boj proti izkoriščevalcem, proti imperializmu. Te bi verjetno zanimalo kaj drugega, toda njegov članek mora bili zanimiv za ozek krog sovjetskih lingvistov, ki že od 9. maja 1950 redno vsak teden na tretji in četrti strani »Pravde« diskutirajo o tem problemu. Tega dne je namreč «Prayda» objavila prvi članek akademika Cikobava «0 nekaterih vprašanjih sovjetskega jezikoslovja« S tole pripombo: »V zvezi z nezadovoljivim stanjem, ki vlada y sovjetskem jezikoslovju, smatra redakcija, da je nujno potrebno organizirati na straneh ((Pravde« svobodno diskusijo, da bi s pomočjo kritike in samokriti-
ke prebredli zastoj v razvoju sovjetskega jezikoslovja in da bi dali pravilno smer nadaljnjemu znanstvenemu delu na tem področju« — Potem je sledila vrsta šlankov mojstrov sovjetske lingvistike Cemodana. Me-ščaninova, Serebrenikova, San-žejeva, Vincgradova, Filina Kapancianova, Popova in drugih. Diskusija se je v glavnem vrtela okoli dediščine jezikoslovca, akademika N. Marra. Nekateri so trdili, da so njegove postavke pravilne (in io je bilo v glavnem «uradno» mnenje na institutu jezika in mišljenja y Moskvi), drugi pa so se Marrovemu nauku, zlasti pa njegovi jafetski teoriji uprli. 20. junija je posegel vmes tudi Stalin.
Nazorno že iz tega vidimo, kakšne so v Sovjetski zvezi diskusije o spornih' znanstvenih vprašanjih. Organizirane so od zgoraj ( v tem primeru od »Pravde«). pod visoko kontrolo se morajo odvijati. Diskusija torej ni stalna metoda znanstvenega dela — ona se sme razviti samo takrat in tam, kadar in kjer je dekretirana-Podrobno se v lingvistične teorije na tem mestu ni mogoče spuščati, da bo pa stvar malo bolj jasna, naj razložim osnovne postavke Marrove jafetske teorije, kot splošno lingvistične teorije:
Jezik je kategorija nadstavbe.
V jeziku kot kategoriji nadstavbe je vse razredno. Jezik je bil vedno razreden.
Nastanek jezikov (glottogo-nija) je enoten. To je pogojeno z enotnostjo tako procesa kakor tudi izhodiščnega materiala. Vsi jeziki izhajajo iz štirih elementov (Sal. Ber, Jon, Roš). Analiza besede mora odkriti
V njej ta ali oni element: samo v procesu analize poljubne besede se srečamo z rojstvom govorice; problem izvora jezika je najosnovnejši problem lingvistike.
Po izvoru imajo vsi jeziki en začetekf vse izhaja iz 4 elemen. tov; razlika med jeziki je samo
V stopnjah (stadijih) razvoja (Po članku Cikobave).
Mnogi so se tem dogmam odločno uprli drugi pa so jih branili, jih skušali opravičiti odnosno dopolniti. V zvezi s tem so nekateri mlajši znanstveniki predlagali Stalinu, da V tisku razloži svoje mnenje. V obliki vprašanj in odgovorov je nato Stalin napisal težko pričakovani članek.
Na prvo vprašanje, ali je točno, da je jezik nadstavba na osnovi, je Stalin odgovoril, da ni točno in to utemeljil z dejstvom, da se jezik ne menja, kadar se menja osnova. Obširno je definiral, kaj je nadstavba in kaj osnova, njuno povezanost in kaj je jezik. Ruski jezik je kajpak v glavnem ostal isti, tako v fevdalizmu, kapitalizmu. Nadstavba pa se je menjala. In zaključil je: «a) mark-
sist ne sme smatrali, da je jezik nadstavba na osnovi: b) mešati jezik z nadstavbo pomeni resno napako«.
Drugo vprašanje se je glasilo: Ali jej točno, da je jezik vedno bil in ostane razreden, ter da ni skupnega in za družbo enotnega, nerazrednega, splošno nacionalnega jezika? Tudi na to vprašanje Stalin od-varja negativno: «Kar se tiče-razvoja cd rodovskih jezikov narodnosti, in od jezikov narodnosti do nacionalnih jezikov — povsod na vseh etapah razvoja je jezik kot sredstvo za občevanje med ljudmi v družbi bil skupen in enoten za vso družbo in enako je zadovoljeval vse člane družbe ne glede na njihov socialni položaj«. Dejstvo, da nekateri razredi skušajo izkoristiti jezik za svoje interese in mu naprtijo svoj specialni leksikon, svoje specialne termine in izraze — ničesar ne menja na stvari. Salonski, plemiški, buržoazni, proletarski, kmečki in drugi jeziki so vedno samo žargoni, dialekti, ki so v bistvu le splošno nacionalni, ljudski. Stalin nadalje brani nekatera mesta Marca. Engelsa, Lafarguea in Lenina, ki so jih mnogi lingvi-
sti napak razumeli in razlaga razliko med kulturo, ki je razredna, in jezikom, ki je splošno nacionalen. Ruski jezik je prav tako dobro služil v kapitalizmu, kakor služi sedaj v socializmu.
Nekega socialističnega jezika torej ni! S tem je Stalin pravzaprav pobil tudi mnoge sovjetske teoretike, ki so propagirali misel, da je ruski jezik edini socialistični svetovni jezik. (S tem smo pa pri nas že kar krepko obračunali). Seveda Stalin ostaja v ozkem teoretičnem okviru in se r.e spušča na spolzka tla sodobnih političnih problemov.
Sledi spet zaključek po točkah: «a) jezik kot sredstvo za občevanje je vedno bil in ostane enoten za družbo in skupen za vse njene člane; b) obstoj dialektov in žargonov ne negira, temveč potrjuje obstoj splošno narodnega jezika, ker so li njegove veje in so mu podrejeni; ci formulacija o razredni prirodi jezika je zgrešena in nemarksistična«.
Naslednje vprašanje: Katera so, značilna obeležja jezika? — V obširnem odgovoru na to vprašanje definira Stalin jezik kot sredstvo za občevanje,
zamenjavo misli, kot stalno življenjsko potrebo, brez katere je nemogoče «vskladiti skupne postopke ljudi v borbi pr0'1 prirodnim silam, v borbi za proizvodnjo nujnih materialni dobrin, nemogoče doseči uspehe V proizvajalni dejavnosti družbe in potemtakem nemogoč ob' stoj same družbene proizvodnje. V lem smislu je jezik kol sredstvo za občevanje obenefn tudi sredstvo za borbo in raf voj družbe«. Stalin nato definira osnovni slovar, ki se ne P1®" nja obenem z epohami, na osnovi katerega se jezik nadalje bogati, ter gramatiko, s pomočjo katere se vežejo besede v stavke in dobi, jezik možnost, d> oblikuje človeške misli v inf terialno je'zično opno. Gramatični sistem jezika se menja se počasneje kot osnovni	slovar
((Potemtakem«, pravi	Stalin,
((gramatični sistem jezika J* njegov osnovni slovar — *** osnovi jezika, bistvo	njego?e
specifičnosti«. Na podlagi zaključka Stalin razlaga trdoživost nacionalnega jezika tj* njegov silen odpor proti nas«® milaciji. Stabilnost’	jezi**
pojasnjuje s stabilnostjo njegovega gramatičnega sistema > osnovnega slovarja.
Stalin je avtoritativno zaključil polemiko o sovjetskem jezikoslovju
.(.'»K.
Dalje pravi Stalin: «Iz tega izhaja, da se tako jezik kakor tudi njegova struktura ne sme ocenjevati kot produkt katere koli epohe. Struktura jezika in njegov gramatični sistem in osnovni slovar so produkti vrste epoh«. Ko ugotavlja nadalje razliko med razvojem jezika in razvojem nadstavbe v družbi, pravi: «Pri tem se prehod od ene lastnosti jezika na drugo ni odigraval z eksplozijo, z vidnim uničenjem starega in zgraditvijo novega ampak s postopnim in trajnim zbiranjem elementov novega, nove strukture jezika, s postopnim izumiranjem elementov starega«.
Na ta način je Stalin obračunal z Marrovo teorijo stadijev in skritiziral obenem Lafar-gueov članek «Jezik in revolucija«, kjer je avtor trdil, da se je cb francoski revoluciji 1789 do 1794 odigrala revolucija tudi Y francoskem jeziku. Nato Stalin avtoritativno zaključuje:
»Marksizem smatra, da prehaja jezik od starih lastnosti k novim tako, da se postopno zbirajo elementi novega irv postopoma izumirajo elementi starega, ne pa z eksplozijami, z uničenjem obstoječega in ustvaritvijo novega jezika. Sploh je Jreba reči tovarišem, ki se navdušujejo za eksplozije, da zakoma prehoda iz starega v novo z eksplozijami ne moremo uporabiti ne samo za zgodovino razvoja jezika; ta zakon ni vedno uporabljiv niti za druge družbene spremembe, ki se nanašajo na osnovo ali nadstavbo. Ta zakon je obvezen za družbo, razdeljeno na sovražne razrede, nikakor pa ni obvezen za družbo, ki nima sovražnih razredov«.
To svojo postavko Stalin ilu. strira z likvidacijo buržoaznega gospodarskega sistema na vasi v Sovjetski zvezi in pravi:
»Ta preokret pa ni nastal z eksplozijo, to se pravi, tako da bi strmoglavili obstoječo oblast in ustvarili novo, marveč s postopnim prehodom iz stare buržoazne ureditve v novo ureditev. To pa se je posrečilo zato, ker je bila to revolucija od zgoraj, ker je prišlo do prevrata na pobudo obstoječe oblasti ob podpori osnovnih kmečkih množic«.
Tako torej!
Ali je to res Stalin? Da, on sam je to napisal! Ali ni to na-
pad na enega najosnovnejših po svojih posledicah enakovf
zakonov dialektike? Le zakaj je Stalin zamenjal ustaljeni, splošni marksistični termin »skok« z manj uporabljanim terminom »eksplozija«? Očividno z namenom, da bi njegova razlaga bila verjetnejša, da bi diskreditiral znani, splošni dialektični zakon o postopnem kopičenju kvantitativnih' sprememb, ki pripeljejo do korenitega kvalitativnega skoka. Ta zakon zdaj nenadoma ni yeč uporabljiv niti za jezik niti za socialistično družbo! In kaj naj rečemo o kolobociji v zvezi z o-ceno kolektivizacije kmetijstva v ZSSR? Po Stalinu to ni bila «eksplozij_a», bil pa je preokret, revolucija, prevrat?!
Kako pravi o tem kratki kurz zgodovine VKP (b), ki ga je
v celoti redigiral in marsikaj tudi napisal sam Stalin? Tu stoji: »To je bil globok revolucionarni prevrat, skok iz starega kvalitativnega stanja družbe ¥ novo kvalitativno stanje,
den revolucionarnemu Pre,fr, tu v oktobru 1917. leta« V krjf kem kurzu govori torej o skoku iz starega kvalitativOf ga stanja družbe s novo kVf* tativno stanje, zdaj pa X samo o postopnem prehodu. bene »eksplozije« ni bilo. j Vi, da je la zakon obvezen J* | mo za družbo, ki je razdeli^? na sovražne razrede — toda ff ni bila to ravno likvida®. buržoaznega gospodarskega f stema na vasi? Mar niso kulaki sovražni razred?
Se manj naj bi bil po nu .(to je po sedanjem S tal h1 . ta zakon obvezen za družbo, nima sovražnih razredov, to *. za sedanji socialist*.
pravi l.cl acv*auji a(joiux^ .
red x Sovjetski zvezi. SeV®T za sedanjega Stalina ni več vezen splošni dialektični cip, da imajo vsi pojavi tudi sovjetski socializem! ^ tranja protislovja in da je vsa razvoj boj teh objektivnih Ilir tranjih protislovij-
Prvi pisci so povzeli jezik
od narodu
Ali je Stalin pozabil na svoje lastne in na znane Leninove definicije o nujni, pestri in raznoliki prirodi skokov v razvoju prav vseh pojavov v prirodi in družbi? Po Leninu lahko skoki trajajo po desetletja in stoletja, ampak skoki, vseeno ostanejo skoki. Po Stalinu pa naj se odslej vse razvija mirno, «s postopnim zbiranjem elementov novega in postopnim izumiranjem elementov starega«! Samo nikar nobenih »eksplozij«!
Ali ni Stalin tu zapustil tal dialektike in stopil na pot evolucionistične teorije, to jg na pot metafizike? In to samo zato, ker ne, mara več nobenih temeljitih sprememb v razvoju sovjetske socialistične družbe. Zaradi tega je sedaj drugače ocenil likvidacijo kulaštva in revidiral teorijo o razvoju socialistične družbe.
Dalje. V vsem svojem izvajanju o jeziku ima Stalin pred seboj samo eno stran človeškega jezika — to je preprosti pogovorni jezik. Toda to je samo ena stran. V zvezi z razvojem človeške kulture pa je jezik dobil prav povsod svojo ustaljeno obliko — ko so nam-
TRAKTORJA VLEČETA 3TONSKI PLUG ZA GLOBOKO ORANJE   llllllllllllllll llllllll IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII     IIIIIIII1IIIIIIIII1I1IIIIII
„SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS
!• MIHOV »LOV I G
Vse sveto leto se vodi “kampan
'99
V FILMU "ODGOVOR SRCA,, PRIKAZUJEJO POMOČ PIJA XII. VOJNIM ZLOČINCEM Z VZHODA
VIII.
Toda on bo sklical koncil in stvar bo potrjena bolj temeljito ad <tsupremam in uni-versam eccleslam protesta-tem*■ A take odločbe ostajajo po kanonskem kodeksu (kanon 227) za večno in vsi verniki jih morajo spoštovati, čeprav se jim zdi nemogoč ta polet v stratosfero.
Jezuit pater g■ Filograssi pojasnjuje v eCiviltd Cattoll. ca* vzroke, iz katerih se v tem za človeštvo kritičnem času ta dogma forsira, ko piše, kako je v časih, burnih za cerkev, potrebna glorifikacL ja Madone in kako bo učinkovita njena pomoč v današnji borbi, ki jo cerkev bojuje proti silam materializma-Odkritje groba sv. Petra,
krščanske cerkve, prvega rimskega škofa in to je tudi prvega papeža, bo po svoji veličini drugi največji dogodek svetega leta. umrl je
pred 1900 leti, če je, kot trdi cerkev, sploh Uvel. Nič čudnega ni, da se ne ve za njegov grob, ali sedaj v teh cburnih časih* se je *našel», ker je bilo to potrebno, Naravno je, da *mora biti* v vatikanskem zidovju. 1949 leta je papel v enem izmed svojih govorov meseca januarja spročil to stvar, ko je izjavil: »Grob kneza apostola je bil in je pod kupolo Sv-Petra*. In tako bi morale biti končno likvidirane vse trditve, da ribič in apostol Peter sploh nikoli ni bil v PL mu, da ni nikdar odšel iz Afrike in Azije, če je sploh
apostola in ustanovitelja | kdaj Uvel. Da Peter ni bil
nikdar rimski škof, se lahko razvidi ie po katoliških dokumentih, kot priča sam a-postol Pavel po svojih poslanicah. Baje je bil Pavel v Rimu dve leti in tedaj je pisal poslanice, v katerih pa Petra nič ne omenja. Do sedaj je bilo o Petru vse le legenda in tradicija brez osnov, sedaj pa to ne bo več, ker če so tu kosti, tedaj je bil tudi Peter-
Toda s tem ni izčrpano bogastvo atrakcij svetega leta-'Za vsak dan tega leta je program predvidel kakšno manifestacijo. kakšen sveti dogodek Vse leto se bo vodila tkampanja dobrote in milosti* Ta l amvanja se prhne s filmom: eOdgovor srca*. V njem se prikazuje vse, kar je lapei Pi) XII. napravil po vojni dobrega raznim leve-
čem in vsemu svetu, pred-1 vsem pa raznim beguncem iz vzhodvih detel, to se uuu vojnim zločincem po abo-riščih v Italiji, *v naravi, v denarju in v moralnem pogledu*. Posebej se proslavlja v tej kampanji «dan bolnikov*. Pred papeta je prišla množica vsakovrstnih bolnikov in papel jim je ganljivo govoril in naglasil, *da potrpljenje zdravi vse*. V kampanji dobrote bodo tudi zanimiva predavanja na pr.
ono «0 privatni lastnini za časa Kristusa*.
V svetem letu je na programu, razumljivo da v zna-menju cerkve, tudi vrsta znanstvenih kongresov italijanskega in mednarodnega značaja.
Tako je bil v Rimu že kongres *Zveze katoliških prav-
nikov*, ki je bil v dvorani «Collegium Angelicam*. V tej angelski atmosferi so se sestali v civilu in v referen-dah pobolni juristi iz vse Italije, da končno rešijo zelo aktualno vprašanje: ali je grešno umetno oplojevanje, ki se sedaj širi po Evropi in Ameriki? Znameniti pater Gemelli je nastopil kot referent, ki je obravnaval to vprašanje. Govoril je cdella spermiosemina istrumentaie medica*- Koreferate so imeli neki zdravnik, neki jurist in neki duhovnik- Sprejet je bil sklep, da je bog odločil človeku njegove življenjske funkcije, a da so samo te naravne funkcije dovoljene in da se ne sme božje bitje zaradi prokreacije zatekati k nobenim umetnim eksperimentom. Razen tega je ie
papei o priliki kongresa katoliških zdravnikov 1949. leta sprolil ta problem in se jasno izjavil, da ga ne odobrava, da je proti vsakršnim siringam in fekondatlvnim injekcijam. Ko pa je ie bila z najvišjega mesta «ex ca-theara* proglašena za grešno artificialna fekondacija, potem je tudi kongres tako sklenil. Kljub temu je poskusil dokazati neki zdravnik, da bo morda ta procedura potrebna za obnovo človeštva po uporabi atomske bombe, ki baje ne ubija samo ogromne mnolice
ljudstva, temveč tudi sterilizira one, ki ostanejo livi. Rezervirano stališče bi bilo zato opravičeno in stvar bi se ne smela tako hitro vzeti za anatemo (smatrati za vzrok izobčenja iz cerkve)
in proglasiti za grešno- Toda njegova perspektiva in daljnosežna postatomska skrb se nista upoštevali. Med tem časom, dokler je
trajal kongres in so podrob-' tbV "
no razglabljali to povsem neduhovno vprašanje ter prehajali v detaljne intimnosti in medicinske preciznosti, ki bi se svetim patrom in kanonikom morale zdeti daljne in tapage sa-tanas*, se je dogodil razburljiv dogodek: Neki bledi kapucin je dobil napad bolja-stl. To ni med drugim moti-lo ostale, da ne bi svetega leta obogateli z jasnim pogledom cerkvene tznano-sti* na umetno oplojevanje. Kot tudi na tem primeru vidimo, je sveto leto res vse obsegajoče.
(Nadaljevanje sledi)
reč narodi ng določeni družbenega rgzvoja izumih l«. savo, jezik zapisali in na.ra. Višji stopnji nadaljevali z ® : ditvijo svoje kulture. In raZ.vO zapisanih, književnih iczL, — mislim — da prav tako
; vs91
n
*
da prav -	„
sluzi pozornost marksista jezikoslovca. Vsak, ki se !e malo pečal z jeziki, ve, ^a.^t voj književnega jezika, zl . pa pravopisa, ne teče P°v^* vzporedno z razvojem P v vomega jezika. Spremembe pogovornem jeziku vplivajo^ spremembe v knjižnem in obratno — v pogovorni )e^„ prihaja marsikaj jz knjig-
n*.
medsebojno vplivanje Pa V,«
kor ni avtomatsko ali meha’’ no. Ali ni jasno, da sta ti^
kategoriji med seboj v
;binf
odnosu kot oblika in vzef ^ Vsebina — pogovorni
živ, v neprestanem mcnJa. 3.
ker življenje neprestano p1 ^ ša nekaj novega, oblika ^t književni jezik, pravoP>s>_
SP-T
je bolj tog, nekako nerad^-^j.
jema nove zakone, nova Pf la, besede in izraze.
medsebojnim vplivom ltt
zvezi sq nesklad med pisom in pogovornim ,ieZ' ve-V zgodovinskem razvoju P* y čuje. Znano je, da je P.u t3 starejših književnih )ez* L#” nesklad največji (n. Pr- a jn ški ali francoski pravopis ^ izgovarjava, prav tako tum jtl
ski pravopis pred revoluch celo še danes).	^
Stalin prav gotovo
poznamo celo vrsto mrtv*b;
kul-
zapisanih jezikov z bogato ^ turo (latinščina, grščib8’ ^ brejščina in mnogi azijsk ziki). No, yse to je Stali® ^ zamolčal. Ti književni ^ mrtvi, izumrli so, mislim, V«, povsod, brez bistvene kon Lj, tete (brez postopnega ^ ^ ranja elementov starega) jjjH modemih književnih, nar jezikov. Ti so niknili
povsod več ali manj iz JCj-življenjske prakse, iz ž'
ske potrebe na podlag’ . Ujci,
pogovornega jezika. Prf1 p (r ki so hoteli narodu dala ^ zumljivo branje, se P^8 omejevali samo na P®* te„e' reformiranje starega, ok
lega (n. pr. latinskega;^c.
nemškega, cerkvenoslova
Ti ic'
ga) jezika, ampak so vze ^
zik enostavno narodu -	{t-
čeprav je bil ta staremu m biti še dokaj podoben.
(Iz »Ljudske pravice*)
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI, It. b, III. nad. - Telefon štev. »3-808 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za ELRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. w Tlaka Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II, Tel. 11-32 - Koper Ul. Batttsti 30la-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B; Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. r- Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z. «	 ^