Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovključno18. decembra 2018. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t 02/ 7494 530 e:termalni.park@terme-ptuj.si Štajerski TEDNIK 2r „^ V Štajerski 3 Aktualno Markovci • Kanalizacijski sistem zgrajen pred kratkim, pa že težave O Stran 2 Ptuj, petek, 10. avgusta 2018 Letnik LXXI • št. 62 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t Podravje, Ptuj • Vas moti hrup? Tožite državo! Podravje Ptuj • ČS Grajena najbolj zaostala četrtna skupnost O Stran 5 Podravje Kidričevo • Kljub prepovedi senčniki in glasba ob gramoznici Pleterje O Stran 5 V središču Podravje • Na javno dražbo po kolo za 5 evrov O Stran 7 Podravje Ptuj • Velikopotezni načrti o novi V desetihletihizplačanih 16,8 milijona evrovo MmM mmmelm 5'ii 1 P i 1 ■ z&b&mgr H «v. m ... m IISllf... ISfeffil éM'i' fifí mm jg $ P gm vežici Foto: Črtomir Goznik O Strani 8 in 9 Izobraževanje Podravje • Je tudi vaš otrok zasvojen s sodobno tehnologijo? O Strani 6 in 7 Ptuj • Vrtičkarji zemljo obdelujejo na črno? o Strani 2 in 3 Slov. Bistrica-Hajdina Cesta smrti - na njej letos ugasnilo že pet življenj o Stran 16 V središču • Kmetje prijavili za 18 mio evrov projektov, na voljo pol manj denarja 49 It^arodno Xabavne li lasbe Ptuj 2018 o Strani 8 in 9 h*®« f uranu tfflüfu pnu £3 5ÍYÍ Vstopnice po ceni 10 C že v prodaji: Radio-Tednik Ptuj in Terme Ptuj. 31. avgusta 2018 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski Aktualno petek • 10. avgusta 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Podravje, Ptuj • Vas moti hrup? Tožite državo! V desetih letih izplačanih 16,8 milijona € Čeprav najvišja izplačana odškodnina zaradi hrupa, ki jo je na podlagi sodbe morala pokriti Direkcija za infrastrukturo RS, znaša le 2.500 iskati na sodišču Je očitno zelo veliko. Skupaj je Direkcija iz naslova emisij hrupa v devetih letih poravnala 16,7 milijona evrov odškodnin. 16,8 milijona evrov odškodnin zaradi hrupa; veliko tožb, iztoženi zneski nizki Spodaj so navedeni podatki o izplačanih odškodninah na G1-3 (pred gradnjo pomurske AC) in G1-1 (pred gradnjo AC-odseka Slivnica-Draženci) iz naslova emisij hrupa od leta 2009 dalje: Leto Vrednost v EUR 2009 4.636.824 2010 1.763.900 2011 1.709.410 2012 4.359.722 2013 1.544.513 2014 1.784.039 2015 368.242 2016 308.631 2017 3.568 Skupaj 16.778.750 Vir: Direkcija za infrastrukturo RS Živeti v urbanem okolju in pričakovati tišino, je že dolgo nezdružljivo. Hrup je postal spremljevalec sodobnega načina življenja. Dokler ne presega kritičnih vrednosti, govorimo o pričakovanih vplivih hrupa, na katere smo bolj ali manj že navajeni. Ko vrednosti presežejo meje in hrup začne negativno vplivati tudi na naše zdravje, pa se zavemo njegovih negativnih učinkov. Zavedajoč se posledic hrupa, smo vedno bolj občutljivi tudi na nove vplive. Vsak nov poseg v okolje, ki lahko povzroči dodaten hrup, v prvi fazi sproži množico polemik, kasneje pa nemalokrat tudi tožb. Ker je v ustavi zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja, občani zaradi prekomernega hrupa in emisij proti državi - kot kaže, zelo pogosto - sprožajo odškodninske zahtevke. Od leta 2009 do 2017 je iz naslova emisij hrupa Direkcija RS za infrastrukturo izplačala za kar 16.778.750 evrov odškodnin; daleč največ leta 2009, ko so izplačila presegla 4,6 milijone evrov, izstopa pa tudi leto 2012 s 4,3 milijoni. V zadnjih letih so ti zneski bistveno nižji; strmo so padali predvsem po letu 2014. Leta 2015 jih je tako bilo le še za nekaj več kot 368 tisočakov, leto kasneje pa za okrog 308 tisoč evrov. Lani je bil strošek rekordno nizek, kar se tiče zadnjih desetih let: le 3.568 evrov so na podlagi sodnih odločb morali izplačati tistim, ki so pravico zaradi tega, ker živijo ob hrupnih cestah, iskali na sodišču. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, so prav vse odškodnine bile izplačane na podlagi sodnih odločb. Letos jih še niso izplačevali. Slovenija pa očitno po številu uspešno iztoženih tožb izstopa. Kot pojasnjujejo na Direkciji, primerjava z drugimi državami v EU kaže, da sodišča v državah EU tovrstne odškodnine redko prisojajo. Kot je na enem izmed delovnih srečanj na Ptuju poudaril Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo, se bomo v Sloveniji morali odločiti, kaj dejansko želimo. Vozil je iz leta v leto več, željni in potrebni smo investicij v cestno infrastrukturo, a skorajda vsak projekt spremljajo zapleti in tožbe. Willenpart meni, da moramo najprej razčistiti sami s seboj, kakšno življenje sploh želimo: »Da ne bomo na koncu iztožili sami sebe.« Od česa je odvisna •V« IVI I • višina odškodnine Kot je razvidno iz sodb, na to, kako visoko odškodnino določi sodišče, vplivajo številni dejavniki. V primerih, ko je ugotovljen tudi prekomerni obseg drugih emisij (onesnaženost zraka in vibracije) in ne samo hrup, so te višje. Podobno kot leta 2009, ko so prebivalci ob ob Ormoški cesti. Tudi tam prebivalci Markovci • Kanalizacijski sistem šele pred kratkim zgrajen, pa že težave selnavcataov'.t° komunalno opremill,<< Izvajalec odpravlja pomanjkljivosti Kanalizacijski sistem v Novi vasi pri Markovcih je bil šele pred kratkim zgrajen, a so delavci Komunale Slovenske gorice že kmalu pričeli odpravljati nekatere pomanjkljivosti. Po številnih zapletih in zamudah ter ob negodovanju in tarnanju nekaterih vaščanov v zvezi s potekom del več kot leto dni trajajočega projekta gradnje kanalizacije, obnove vodovoda urejanja vaških cest v Novi vasi pri Markovcih je izvajalec, Komunala Slovenske gorice, dela maja letos končal. A kmalu se je že pokazalo nekaj pomanjkljivosti, na katere so nas opozorili tamkajšnji krajani. Ti so z izvedenim precej nezadovoljni, saj je bila več kot milijon evrov vredna investicija komaj končana, pa so že težave. Kot je bilo opaziti na terenu, izvajalec pomanjkljivosti sicer že odpravlja. Na občini z opravljenim kljub vsemu zadovoljni O napakah in popravilih smo povprašali na tamkajšnjo občino. Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je potrdila, da so bile odkrite manjše napake, a jih je izvajalec po večini že odpravil, nekaj pa jih še vedno rešuje. »Predvsem gre za nastalo škodo, ki je nastala pri gradnji kanalizacije, kot npr. umazana fasada zaradi brizga blata z gradbišča ali poškodba vrtne ograje in ena poškodba tlačnega voda kanalizacije. Izvajalec se ne izmika odgovornosti za povzročeno škodo, zato do sedaj ni potrebe, da bi uveljavljali bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti,« je še pojasnila. Kljub temu pa so na občini z opravljenim delom zadovoljni. »Izvajalec je dela opravil strokovno, skladno s projektno dokumentacijo. Med gradnjo je bilo veliko usklajevanja med drugimi upravljavci komunalne infrastrukture (vodovod, KTV, TKV, elektro distributer, javna razsvetljava, odvodnjavanje meteornih vod). Kljub navedenemu menimo, da smo delo kvalitetno opravili in na- Na kanalizacijo priključenih komaj deset gospodinjstev Priključevanje na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje že poteka: »V začetku julija 2018 je bilo vaščanom posredovano obvestilo o možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje. Do sedaj je nanj povezanih okrog deset gospodinjstev. Večjo intenzivnost priključevanja pričakujemo v jesenskem času. Strošek priključevanja v celoti plača lastnik priključka oz. stavbišča, zato s podatki o njegovi višini ne razpolagamo. Uporabniki kanalizacijskega sistema bodo v prihodnjih dneh prejeli položnice za plačilo komunalnega prispevka novozgrajene kanalizacije. Ta pa je predvsem odvisen od neto tlorisne površine stavbe in površine stavbišča.< Konkretno kolikšni so stroški za priklop, tako nismo uspeli izvedeti. Monika Levanic Niti leto dni star asfalt so zaradi poškodbe tlačnega voda kanalizacije že rezali ... Iz ptujske upravne enote so sporočili, daje občina Markovci v torek, 7. avgusta, dopolnila vlogo za uporabno dovoljenje in tudi predlagala strokovnjake za tehnični pregled. »V nadaljevanju postopka bo upravni organ opravil vsebinsko presojo predloženih dokumentov in če ne bo ugotovil pomanjkljivosti bo razpisal tehnični pregled. Če na tehničnem pregledu ne bo ugotovljenih pomanjkljivosti se bo uporabno dovoljenje izdalo predvidoma v nekaj dnevih. Če pa bodo na tehničnem pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, ki zadržijo izdajo uporabnega dovoljenja, upravni organ odredi odpravo pomanjkljivosti v določenem roku, uporabno dovoljenje pa se izda šele po predložitvi izjav, da so pomanjkljivosti odpravljene,« so še pojasnili na UE Ptuj. Ptuj • Interesa za vrtičkanje na Ptuju ni? Vrtičkarji zemljo Čeprav naj bi si sedanja mestna oblast prizadevala, lastnikom zemljišč, do danes tega niso uredili. Morda bnih zemljiščih, zato se že jutri lahko zgodi, da bodo Z vprašanjem urejanja vrtov na javnih površinah so se na ptujski občini začeli ukvarjati pred leti. Rešitve je takratna mestna oblast skušala poiskati že leta 2012, ko se je pojavila dilema, ali naj bo upravljanje z vrtovi pod okriljem četrtnih skupnosti. Podan je bil predlog, da se upravljanje z vrtovi prenese bodisi na občinsko podjetje bodisi na samo občinsko upravo. Pomena urejanja te problematike naj bi se zavedali tako na občini kot v če-trtnih skupnostih, a rešitve do danes niso našli. Zadeve naj bi dorekli z odlokom, ki bi opredeljeval pogoje najema vrtov, a niti ta ideja vse do danes ni obrodila kakšnih sadov. Na Ptuju pet hektarjev vrtičkov Tisti vrtičkarji, ki obdelujejo občinsko zemljo, dejansko pridelujejo na črno. Nihče od njih z občino kot lastnikom zemljišč nima nikakršne najemne pogodbe. Pred dvema letoma je sicer občina zagotavljala, da bodo to uredi- Marsikje, kjer danes stojijo vrtovi, se zna nove zgradbe, saj gre za stavbna zemljišča. Foto: ML petek • 10. avgusta 2018 Aktualno z jijsi* SZDL jtujsdtitč >tera;a — UDravn iíj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. IJlet Štajerski 3 iedrUic Ptuj, 26. avgusta 1955 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor»1«* ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo odškodnin zaradi hrupa evrov, je skupni znesek vseh izplačil zelo visok. Primerov, ko so ljudje pripravljeni pravico Te so v večini primerov izplačane zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja. P*»»' --3' ■mjT"- 1. oktobra bo občmski Tožba tudi zaradi hrupa reševalnega helikopterja Primerov, ko se državljani odločajo in tožijo državo zaradi hrupa, je veliko. Niso pa razlog zgolj obremenjene ceste in železniški promet. Lansko leto je bila vložena tudi tožba zaradi hrupa, ki ga povzroča reševalni helikopter. Od UKC Ljubljana so v bližini stanujoči stanovalci kot tožniki zahtevali odškodnino. Skušali so si jo priboriti še pred pričetkom gradnje. cesti Maribor-Gruškovje pred gradnjo avtoceste ustanovili civilno iniciativo in tožili državo, so vrste strnili tudi na Ptuju, grozijo s tožbami, prepričani, da hrup presega mejne vrednosti. Odškodnine se v večini primerov izplačujejo za kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi hrupa, prahu,vibracij ipd., ki presegajo običajne mejne vrednosti. Tudi hrup zaradi tranzitnega prometa in duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti so lahko razlogi za tožbe. Sodna praksa je v preteklih letih pri določanju višine odškodnin zaradi tranzitnega prometa oz. hrupa, ki nastaja zaradi tega, bila precej neenotna. »Upoštevano je, da življenje v urbanem okolju sicer terja od posameznikov ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar le do normalnih meja. Kadar te presežejo mejne vrednosti, pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti,« je navedeno v sodbi Vrhovnega sodišča iz januarja 2008. So pa v večini odškodninskih primerov zaradi povečanega prometa na tranzitnih cestah sprejeli stališče, da je v primerih, ko kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje, ki ga povzroča cestni promet, le-te mogoče šteti pod pravni standard škode, kljub temu da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij. Bo v prihodnje tožilo še več ljudi? Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa določa njegove mejne vrednosti. Pred nekaj več kot letom dni je sicer ministrstvo za infrastrukturo prav zaradi sodne prakse dosojanja tovrstnih odškodnin predlagalo njene spremembe. Problematična naj bi bila določila, ki urejajo čezmernost zaradi obstoječe infrastrukture. »V večjih mestih, ob pomembnih cestah in pomembnih železnicah v RS je ocenjeno, da je s hrupom preobremenjenih 180.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi odškodnine lahko dosegale vsako leto okoli 200 milijonov evrov. Hkrati pa odškodnine ne prispevajo k manjši obremenjenosti prebivalcev s hrupom,« je navedeno v pripombah, ki jih je na osnutek uredbe o mejnih kazalcih hrupa v okolju podalo ministrstvo. Na ta predlog je reagirala celo komisija za preprečevanje korupcije in kot sporno označila pobudo, s katero je po njihovem mnenju ministrstvo skušalo primarno obvladovati finančne posledice prekomernega hrupa, namesto da bi se osredotočili na vzroke zanj. Po številnih zapletih je julija letos začela veljati nova uredba o mejnih kazalcih hrupa v okolju, ki pa ne spreminja mejnih vrednosti kazalcev. Dzenana Kmetec Foto: CG obdelujejo na črno? da popišejo občinske vrtove in se uredi odnos med »najemniki« in MO Ptuj kot celo namenoma: precejšen del vrtičkov, ki jih občani obdelujejo, stoji na stav-namesto zelenjave na teh vrtovih rasle nove stavbe. li: vrtove in najemnike popisali ter z njimi sklenili pogodbe. Na občini trdijo, da so pregled obstoječih lokacij vrtov opravili, v sklopu tega naj bi pridobili tudi podatke o uporabnikih vrtov. A tudi če vsaj približno za del vrtičkar-jev vedo, kdo so, pa z njimi nimajo sklenjenih pogodb in po trenutnem stanju pravzaprav nima nihče izmed vrtičkarjev nikakršnih pravic, pa tudi ne dolžnosti. »V MO Ptuj predstavljajo nepremičnine, na katerih so obstoječi vrtovi, približno 5,47 hektarja. Pri tem je treba izpostaviti, da je površina nepremičnin povzeta po zemljiškem katastru in da se dejansko na nekaterih lokacijah nepremičnine ne uporabljajo v celoti za vrtičke, ter da so pri navedeni površini zajete tudi nepremičnine, ki niso v celotni lasti MO Ptuj. Zaradi navedenega je površina, ki se dejansko uporablja za vrtove, manjša,« so pojasnili z mestne občine Ptuj. Ker obstaja možnost, da se bo na delu vrtov v prihodnjih letih gradilo, naj bi na občini predvidevali ureditev novih površin za vrtičkarstvo. Zatrjujejo, da že pregledujejo morebitne nove lokacije, primerne za ta namen. Na občini tudi trdijo, da do sedaj pretiranega interesa za najem novih vrtov ni bilo, zaradi česar naj bi trenutno še zapolnjevali prazna mesta znotraj obstoječih lokacij vrtov. Je torej Ptujčanov, ki bi si želeli pridelati svojo hrano, premalo ali je morda to le površnost lastnika, v tem primeru občine, ki se s tem problemom očitno premalo ukvarja? Dženana Kmetec V veljavi odlok iz leta 2002 Večina občin ceno najema vrta določi na podlagi površine. Praviloma so precej nizke: od 0,20 evra do evra za kvadratni meter, denimo v Ljubljani. Ponekod se odločajo za letno zakupnino (okrog 20-50 evrov letno). Na Ptuju je še vedno v veljavi odlok o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnostih pri oddajanju vrtov v zakup. Po tem vloge za sklenitev zakupne pogodbe sprejemajo na MO Ptuj, o izbiri zakupnika pa odloča svet tiste ČS, kjer ležijo vrtovi. Z izbranim zakupnikom sklene predsednik sveta ČS pisno pogodbo za nedoločen čas. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po sklepu o določitvi letne zakupnine za vrtove je bila določena zakupnina v višini 2.200 tolarjev za ar zemljišča. Zanimivo je tudi, daje v odloku določeno, daje letna zakupnina prihodek četrtne skupnosti. Te bi bi morale tudi vzdrževati vrtove, ki niso oddani v zakup. Foto: CG zgoditi, da bodo namesto zelenjave rasle Večina vrtov na stavbnih zemljiščih Obstoječi vrtovi so trenutno na naslednjih lokacijah: ob Osojnikovi cesti (med CMD in Gregorčičevim drevoredom ter naprej med Gregorčičevim drevoredom in Tuševim blokom - nasproti železniške postaje), na Bregu (med Mariborsko in Mlinsko cesto - ob vrtcu; Ob Dravi - pri Semenarni in pri Eurospinu), v Ljudskem vrtu in za starim mestnim pokopališčem. »Obstoječe lokacije vrtov, z izjemo na Bregu (ob vrtcu) in lokacije Ljudski vrt, ležijo v območju stavbnih zemljišč, tako da imajo začasen značaj, vse dokler navedene nepremičnine ne bodo potrebne za gradnjo,« pravijo na ptujski občini. 4 Štajerski Podravje petek • 10. avgusta 2018 Juršinci • Pogovor ob praznovanju 24. občinskega praznika Kakovostno bivanje v lepo urejeni občini V poletnih mesecih svoj občinski praznik s številnimi prireditvami že tradicionalno praznujejo v Juršincih, eni najmanjših slovenskih občin, kjer se ponašajo z urejenostjo in všečno podobo občine, zlasti samega centra. Prireditve v počastitev 24. občinskega praznika bodo vrhunec dosegle ta konec tedna. Danes, v petek, bo proslava ob 10-le-tnici delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci, v soboto ob 18. uri v večnamenskem centru Juršinci osrednja občinska proslava, v nedeljo pa farno žegnanje. Župan občine Juršinci Alojz Ka-učič, ki eno najmanjših slovenskih občin vodi že od samega začetka, ponosno ugotavlja, da skupaj s sodelavci, občinskimi svetniki, društvi, vaškimi odbori in drugimi nadaljujejo razvoj občine. Tudi v zadnjem letu jim je uspelo speljati številne projekte za lepšo podobo občine in večjo kakovost bivanja vseh občanov, od najmlajših do najstarejših. Nadaljevali so vlaganje v cestno infrastrukturo. Medtem ko so v lanskem letu za gradnjo in obnovo razgibanih cest namenili skoraj milijon evrov, letos načrtujejo še okoli pol milijona evrov. Lotili so se rekonstrukcije ceste v Rotmanu v dolžini 400 metrov, v kratkem sledi obnova 480 metrov ceste na Kukavi. Do konca septembra bo izbrani izvajalec, Cestno podjetje Ptuj, zaključil mo- dernizacijo 430-metrskega odseka v Bodkovcih in dveh cest v Hlaponcih v skupni dolžini 770 metrov, v planu pa imajo še ureditev komasacijske ceste v Mostju. Velike investicije in nova delovna mesta Veselijo se pričetka enega največjih projektov v zadnjih letih - dvole- tne investicije gradnje krožišča Gab-rnik, vredne 1,6 milijona evrov. »Dokončanje krožišča v Gabrniku z vso infrastrukturo (od krožišča in pločnikov, sanacije mostička preko potoka Krka do ureditve cestne razsvetljave in komunalne infrastrukture, prenovljene avtobusne postaje in nove kapelice) bo projekt, ki bo močno izboljšal prometni standard in dvig- nil kvaliteto bivanja v tem kraju,« je zadovoljen prvi mož občine Alojz Ka-učič. Glavnino sredstev za omenjeno naložbo bo zagotovila Direkcija za infrastrukturo, ki vodi investicijo, saj gre za državno cesto, občina Juršinci pa bo pri projektu prispevala 13-od-stotni sofinancerski delež. V občini so nadaljevali tudi vlaganje v največjem občinskem kultur- nem spomeniku, v tamkajšnji cerkvi, kjer so prispevali 20.000 evrov za izdelavo tlakov. Prav tako so zagotovili 80.000 evrov za nabavo novega gasilskega avtomobila Prostovoljnemu gasilskemu društvu Grabšinski Breg. V naslednjem letu sledi druga polovica, razloži župan. Do pričetka šolskega leta bodo ob zgrajeni alternativni poti za šolarje uredili avtobusno čakalnico z nadstreškom. Izvedli bodo še projekte za izboljšanje kvalitete pitnih voda, saj bodo na Kukavi obnovili del vodovodnega sistema, v Dragoviču pa dogradili manjkajoči del kanalizacijskega omrežja. Sofinancirali bodo tudi gradnjo urgentnega centra na Ptuju ter finančno podprli zelo dejavna društva in vaške odbore, ki negujejo tradicijo, skrbijo za družabno življenje in opravljajo številna koristna dela v občini. Župan še posebej ponosno pove, da se število otrok tako v šoli kot v vrtcu povečuje. Z novim šolskim letom bo namreč v vrtcu pričel delovati nov, že šesti oddelek. Poleg najmlajših s posebno pozornostjo skrbijo tudi za najstarejše. Veselijo se dograditve juršinske enote doma upokojencev, ki jo načrtuje Dom upokojencev Ptuj - tako dodatnih postelj kot novih delovnih mest v občini. Monika Levanic V avgustu v občini Juršinci spet praznujemo. To bo že naš 24. praznik. Od lanskega do letošnjega praznika je občina bogatejša za nove pridobitve in menim, da je naše praznovanje upravičeno. V soboto, 11. avgusta, ob 18. uri ste vabljeni na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Hkrati vas vabim na farno žegnanje pred cerkvijo, ki bo v nedeljo, 12. avgusta, ob 10.30. Občankam in občanom želim prijetno praznovanje. Župan občine Juršinci I J Alojz Kaučič y Foto: arhiv Občine Juršinci Lepa podoba občinskega središča Ptuj • Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem Narodnoosvobodilni boj ni komunistična izmišljotina Pred 20 leti je Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj na pobudo članic in članov Klub brigadirjev Ptuj 8. avgust, dan poslednjegajunaškega boja Slovenskogoriške čete, poimenovalo v dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem. Letos so ga posvetili 70. obletnici ustanovitve Zveze borcev NOB. Foto: Črtomir Goznik Na slovesnosti, ki je 4. avgusta potekala na ploščadi pred Gimnazijo Ptuj, je predsednica ptujskega združenja Branka Bezeljak poudarila, da je v teh zapletenih časih še kako pomembno in potrebno, da poudarjamo pomen partizanskega boja in vrednot, za katere je dalo življenje toliko ljudi. „Današnja slovesnost nosi sporočilo mladim in spomin starejšim. Naj bo opomin, da se je treba vedno znova in znova boriti za svobodo, resnico, pravico, spoštovanje različnosti, mir in ljubezen." Mnogo jih je bilo, ki so sledili prvemu cilju OF - neizprosni oboroženi akciji zoper okupatorja. Joganova: Danes se potvarja podoba polpretekle zgodovine „Prav zato, ker smo imeli uporne in svobodoljubne prednike, smo lahko danes zbrani na tej spominski slovesnosti, ki je namenjena počastitvi 70. obletnice ustanovitve Zveze borcev, organizacije, ki varuje in skrbi za ohranjanje vrednot, ki so v prelomnem času II. svetovne vojne navdihovale in povezovale vse, ki so z narodnoosvobodilnim bojem praktično pokazali, kaj je aktivno slovenstvo, in ljubezen do domovine, vrednot, ki so se v zgodnjem socializmu pričele postopoma uresničevati v vsakdanjem življenju. Brez žive narodne skupnosti ne bi nikoli prišlo do samostojne države Slovenije. Prav v tej naši državi pa se vedno bolj očitno potvarja podoba polpretekle zgodovine. Normalna vsebina vsakodnevnega medijskega in političnega obredja je postalo podcenjevanje, zasramovanje, kriminaliziranje in izničevanje narodnoosvobodilnega boja. Nujnost upiranja takšni praksi je vedno večja. Treba je zavrniti tr- ditve, da je narodnoosvobodilni boj le komunistična izmišljotina, da je to velika laž, da je mit, da je samo državljanska vojna in da so pravi rodoljubi bili nedolžne žrtve komunističnega nasilja, ki da je vladalo do leta 1991. Nesprejemljiva so tudi sveža priporočila nekaterih, naj bi v imenu prihodnjega mirnega življenja, sprave sploh vse skupaj pozabili, ker da je tako partizanstvo kot domobran-stvo še kako človeško. Seveda je vse, kar se je dogajalo in se dogaja, človeško, vendar je bistveno vprašanje, v kakšnih dejanskih okoliščinah je vzniknila uporna misel in kaj je vodilo k partizanskemu boju že kmalu po okupaciji, kakšni so bili človeški cilji okupatorjev, kako so se uresničevali. Prepričana sem, da samo poznavanje resničnih življenjskih razmer pod tujčevim jarmom omogoča, da dojamemo in pošteno ovrednotimo, v čem je veličina NOB, in tudi, da ocenimo nizkotnost sodobnih, mrhovinarskih predelovalcev tega dogajanja," je na spominski slovesnosti poudarila slavnostna govornica Maca Jogan, zaslužna prof. Univerze v Ljubljani. Slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot na Ptujskem so sklenili s podelitvijo zahvalnih listin OZ bor- Slavnostna govornica Maca Jogan, zaslužna prof. Univerze v Ljubljani cev za vrednote NOB Ptuj in jubilejnih priznanj Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije vojnim veteranom NOB, žrtvam vojnega nasilja med II. svetovno vojno ter zaslužnim članom Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V kulturnem programu so nastopili združeni moški pevski zbori KUD Rogoznica, KD Grajena in komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Gregorja Lačna ter recitatorji DPD Svoboda Ptuj -Teater III (Kaja Čelan, Vita Mrgole, Matija Mršek, Lara Čabrijan, Kaja Petrovič, Katarina Samobor in Eva Zala Majcenovič) pod vodstvom Branke Bezeljak in Mojce Prigl. MG MO Ptuj in Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj sta v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Društvom generala Maistra Ptuj, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj, Klubom brigadirjev Ptuj in Društvom vojnih invalidov Ptuj pripravila spominsko slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot na Ptujskem. To je dan spomina na padec Slovenskogoriške - Lackove čete v Mostju 8. avgusta 1942, mučno smrt heroja Jožeta Lacka, vse padle in žrtve vojnega nasilja v II. svetovni vojni. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki zahvalnih listin Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj petek • 10. avgusta 2018 Podravje Štajerski 5 Grajena • 18. praznik ČS Grajena V primežu infrastrukturah problemov in prometne neurejenosti CS Grajena ostaja infrastrukturno najbolj zaostala četrtna skupnost v MO Ptuj in se že vrsto let spopada s številnimi nerešenimi in-frastrukturnimi problemi. Po indeksu vlaganj na prebivalca v zadnjih desetih letih so na predzadnjem mestu med vsemi četrtmi v MO Ptuj. Predsednik sveta CS Grajena Janez Polanec je povedal, da se tudi po letos izvedenih delih statistika ne bo bistveno izboljšala. Nič kaj razveseljivo ni stanje javne razsvetljave na regionalnih cestah. Ta je postavljena le ob pločnikih v dolžini 1,07 km od skupne dolžine 6,4 km teh cest. Na lokalnih cestah skupne dolžine 21 km pa je javna razsvetljava le na dolžini 380 m. Kot pravi predsednik sveta ČS Grajena, bi jo bilo treba prednostno zgraditi v Mestnem Vrhu, na odseku od križišča javne poti do križišča z lokalno cesto, in ob javni poti v Grajeni, odsek od križišča do hišne številke Grajena 17a, kot tudi postaviti pet solarnih cestnih svetilk v Krčevini pri Vurbergu (naselje Čreta). MG Na tem območju je še vedno devet kilometrov (20 odsekov) nemo-derniziranih kategoriziranih občinskih cest, kar je več kot v vseh drugih četrtih MO Ptuj skupaj. Krajani petih kilometrov cest si že več kot 20 let neuspešno prizadevajo, da bi MO Ptuj pristopila k njihovi modernizaciji, vendar ker zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, to ni mogoče. Sicer pa je na območju ČS Grajena 21 km (29 odstotkov) občinskih lokalnih cest in 38 km (30 odstotkov) javnih poti v MO Ptuj. Ceste so ozke, v večini asfaltirane na osnovi samoprispevkov in po pogodbah s krajani. Večina ima že poškodovan ali obrabljen sloj as-faltbetona. Poškodovane ceste več ne ustrezajo vedno večji gostoti prometa na tem območju in pomenijo Foto: Črtomir Goznik Ob regionalni cesti Ptuj-Grajena v dolžini 3,2 km ni nobenega avtobusnega postajališča Janez Polanec, Grajena Foto: Črtomir Goznik predsednik sveta ČS veliko nevarnost za vse udeležence v prometu. Brez ene same avtobusne postaje... Velik problem so tudi avtobusna postajališča. Povsem nerazumljivo je, da na odseku regionalne ceste Ptuj-Grajena v dolžini 3,2 km in Gra-jena-Vurberk v dolžini 4,6 km ni avtobusnega postajališča. Potniki tako nikoli ne vedo, ali jih bo šofer pobral in kje jih bo odložil, saj ustavlja na svojo odgovornost. Sicer pa imajo skupaj na območju četrti 38 avtobusnih postajališč, na katerih vstopajo in izstopajo predvsem šolarji. Vsa so brez urejenih dostopov, čakalnih prostorov in druge urbane opreme. Nič manjši problem niso pločniki in kolesarske steze s površinami za pešce. Ob regionalni cesti Ptuj (Maistrova) do naselja Štuki z zgoščeno poselitvijo v dolžini 680 m še vedno ni pločnika oz. kolesarske steze, kot ga ni na relaciji Grajena-Vurberk v dolžini 4,6 km. Šoloobvezni otroci in drugi pešci iz dela naselja Grajen-ščak in Krčevina pri Vurbergu hodijo v šolo ali do najbližjega avtobusnega postajališča po neurejenih in preozkih bankinah regionalne ceste, na kateri se je promet zaradi obnove ptujskega mostu bistveno povečal. Vedno več je tudi težkih tovornih vozil, kar je predvsem za šolarje smrtno nevarno, saj jih lahko mimo vozeči tovornjak preprosto odpihne, še posebej izpostavlja Janez Polanec. Občina brez strategije za gradnjo malih čistilnih naprav Kar 86 % gospodinjstev v CS Grajena bo moralo samo reševati odvajanje in čiščenje komunalnih odplak z vgradnjo individualnih malih čistilnih naprav ali skupnih kanalizacijskih sistemov. Skupno je predvidenih 42 tovrstnih naprav različnih velikosti, ki naj bi pokrivale od štirih do 25 stavb. „Občina za njihovo izgradnjo nima izdelane nobene strategije, še manj pa operativnega programa izvedbe. Vse je prepuščeno krajanom samim, ki naj bi bili investitorji, financerji, upravljavci in vzdrževalci. Projektantska ocena stroška po stavbi je od 8.000 do 12.000 evrov. V četrti smo prepričani, da bi morali biti skupni kanalizacijski sistemi javna infrastruktura, ki naj jo zgradi občina ali koncesionar, lastniki hiš pa se nanje priključujemo pod enakimi pogoji kot na javno kanalizacijo, in so v upravljanju koncesionarja," pojasnjuje problematiko odvajanja in čiščenja komunalni odplak na območju CS Grajena predsednik sveta Janez Polanec in dodaja, da je ob regionalni cesti Ptuj-Grajena (do OŠ Grajena) že zgrajen primarni kanalizacijski vod, ki omogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje okrog 30 gospodinjstvom oz. 0,05 odstotka vseh gospodinjstev. Za sekundarno javno kanalizacijsko omrežje v Grajeni z zgoščeno poselitvijo je že izdelana tehnična dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki bo po končani gradnji omogočilo navezavo na javno kanalizacijsko omrežje okrog 100 gospodinjstvom oz. okrog 14 odstotkom vseh gospodinjstev v četrti. V obdobju do leta 2021 je s pomočjo strukturnih skladov ne bo mogoče zgraditi, kar pomeni, da se čas gradnje odmika. Kidričevo • Voda v gramoznici Pleterje odlična, a kopališče še ni urejeno Kljub prepovedi dostopa senčniki in glasba ob gramoznici Tabla za prepoved vstopa na gramoznico Pleterje, kjer gramoz koplje Cestno podjetje Ptuj, v vročih avgustovskih dneh ni zaustavila številnih osvežitve in ohladitve željnih Spodnje-podravcev. Postavili so si senčnike, vrteli glasbo, plavali in supali, obkroženi z delovnimi stroji in kupi nakopanega gramoza. Znano je, da kopanje na neurejenih kopališčih predstavlja tveganje za utopitev, saj tovrstna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. A vsaj slednje na gramoznici Pleter-je ne ogroža kopalcev. Konec julija je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v severnem delu gramoznice Pleterje odvzel prvi vzorec za spremljanje kakovosti kopalne vode. »Rezultati so idealni, odlični,« so sporočili z Občine Kidričevo. In res, glede na rezultate, ki so nam bili posredovani, je vsebnost bakterij enterokokov in E. coli, ki kažeta na morebitno prisotnost fekalij, nižja kot v smaragdni lepotici Soči. »Glede na te prve rezultate ocenjujemo, da je voda primerna za kopanje. Število mikroorganizmov fekalnega izvora je nizko. Na splošno ugotavljamo, da je voda v gramoznicah mikrobiološko manj obremenjena kot v drugih površinskih vodotokih (npr. rekah),« so rezultate komentirali v laboratoriju. Ob tem pa opozarjajo, da gramoznica ni urejena kot kopališče. »Obstaja namreč nevarnost utopitve in z rezultati nika- kor ne želimo spodbujati kopanja v gramoznicah in divjih kopališčih.« Uporabno dovoljenjejeseni Da gramoznica zaradi neurejenosti in seveda nevarnosti ni pri- merna za kopanje (pa to ljudje počnejo ob popoldnevih in bojda tudi v obratovalnem času), se zavedajo tudi na občini, zato so pristopili k ureditvi približno 23 ha velikega severnega dela gramoznice, kjer se je črpanje gramoza končalo že pred leti. Kljub tihim napovedim, da naj bi bila otvoritev vlečnice na vodi in plaže že poleti, se zgodba, ki jo piše slovensko-hrvaški konzorcijCestno podjetje Ptuj, samostojni podjetnik Dušan Kuhar iz Cerkvenjaka in družba CWS Cablewake Systems, odvija z nižjo hitrostjo. »Gramoznica gre svojo pot naprej, a nekoliko poča- .V Policisti obiskali gramoznico Pleterje Prvo avgustovsko nedeljo so del aktivne gramoznice v uporabi CP Ptuj obiskali policisti. A možje postave niso prišli, da bi izrekli opozorilo kopalcem, ker so kljub prepovedi obiskali gramoznico ali da s kopanjem na nezavarovanem kopališču ogrožajo svojo osebno varnost oziroma življenje, temveč ker je neznan pes napadel psa osebe, ki je dogodek prijavila. Sicer pa lahko policisti v primeru ugotovljene kršitve prepovedi dostopa na območje gramoznice le opozorijo osebe, ni pa predvidene sankcije. V letošnjem letu policisti PP Ptuj niso izrekli takih opozoril, so sporočili s PU Maribor. . -ti- Foto: Mojca Vtič Čeprav je kakovost vode v gramoznici izjemna (preverjali so jo na njenem severnem delu), pa se morajo kopalci zavedati, da je kopanje na neurejenih kopališčih izjemno nevarno. sneje od naših predvidevanj. V septembru je predvideno pridobivanje uporabnega dovoljenja in poskusno obratovanje. Malce je ponagajal tudi novi gradbeni zakon, ki je pričel veljat s 1. junijem in je sedaj potrebno pridobiti dodatno gradbeno dovoljenja za objekte,« je pojasnil direktor kidričevske uprave Damjan Napast. Mojca Vtič 6 Štajerski Podravje petek • 10. avgusta 2018 Slovenija, Podravje • Omejitev uporabe sodobnih tehnologij je nujna Je tudi vaš otrok zasvojen s sodobno Sodobne tehnologije so postale del našega vsakdanjika in se jim ne moremo izogniti, a vsaj pri otrocih jih je treba omejiti, tudi med zasvojenosti s socialnimi omrežji, igranjem računalniških igric oziroma na splošno z uporabo sodobnih tehnologij. Pred večino otrok je še slaba polovica počitnic, ki jih bodo skušali zagotovo čim bolje izkoristiti. Namen dopustov in prostih dni je namreč ravno v počitku, pomembno pa je tudi, da smo dovolj časa zunaj na svežem zraku in se »odklopimo« od vsakdanjih obveznosti in skrbi, poudarjajo na NIJZ. Ob tem pa opozarjajo, da odklopa in počitka ne gre povezati z rabo sodobnih tehnologij. Te imajo namreč negativen vpliv na otroke in mladostnike. Ekrani spreminjajo otroško igro in ■ «Vlili domišljijo Še posebej je uporaba tehnologij škodljiva za otroke do tretjega leta starosti in v predšolskem obdobju, saj se otroški možgani in telesa intenzivno razvijajo, tehnologija pa na to vpliva moteče, opozarja Alenka Vindiš, vzgojiteljica in medicinska sestra: »V tem obdobju je naravno otrokovo stanje gibanje in raziskovanje okolja, ne pa strmenje v ekrane.« Vindi- ševa je prepričana, da tehnologija spodbuja neaktivnost, povzroča težave s spanjem in koncentracijo, je vzrok slabemu usvajanju jezika, prevelikemu razburjenju in tudi odvisnosti od zaslonov: »Iz prakse dela v vrtcu lahko potrdim, da so predšolski otroci, ki niso bili izpostavljeni ekranom, premogli neprimerno več koncentrirane in zatopljene igre ter imeli več lastnih idej, kako in kaj se igrati, kot vrstniki, ki so bili izpostavljeni televiziji. Spominjam se mame, ki mi je dejala, da se njena hči, odkar je doma prenehala gledati risanke, čudovito sama zaigra in ima precej več domišljije. Ekrani popolnoma spremenijo otroško igro in zelo slabo vplivajo na otroško domišljijo.« Pri starejših otrocih je tehnologija seveda prisotna in se ji je nemogoče izogniti, zato pa je treba posvetiti več pozornosti varnosti otroka ob uporabi tehnologij, še posebej interneta, ter omejevanju časa, preživetega ob ekranih, poudarja. A sodobna tehnologija ne le, da omejuje domišljijo, temveč otrokom in mladostnikom omo- goča, da se jim ni treba soočati s situacijami ali neuspehi. »Pri računalniških igricah hitro dosežejo rezultate, če jim potek igre ni všeč, lahko kadarkoli prekinejo in začnejo znova, posledično se jim ni treba soočati s frustracijami ob izgubljanju ali zmagovanju kot pri družabnih igrah v živo, prav tako jim ni treba vlagati posebnega truda,« pa dodaja Nada Trtnik, zakonska in družinska terapevtka. Ob tem je dodala primer iz prakse, kako je eden izmed mladostnikov realni svet zamenjal za virtualne-ga. »Staršem se, ko je bil za računalnikom, ni bilo treba ukvarjati z otrokom, niso ga niti drugače motivirali, temveč so ga pustili. Tako da če je hotel npr. loviti ribe, si je naložil aplikacijo z igro za lovljenje rib. In samo s pritiskanjem prstov je odigral celo igro lovljenja rib. Ni se mu bilo treba peljati do reke, biti ob reki ure in čakati, ali bo kaj ujel ali ne. Ni mu bilo treba čistiti rib. Nič od tega. Samo naložil si je igro na računalnik.« Seveda pa ima vsak minus tudi svoj plus. Namreč ne gre spregledati poučnosti nekaterih oddaj, risank, informacij, ki so dostopne na spletu. »Uporaba tehnologije je lahko za omejen čas tudi super varuška za otroke, mladostnike, način za preganjanje dolgčasa, način za umirjanje čustva. Ampak, poudarjam, le v omejeni količini.« Največ lahko storijo starši Da je omejevanje rabe nujno, se strinjajo tako slovenski kot tuji pediatri in svetujejo, da naj bi bili otroci med tretjim in petim letom največ eno uro na dan pred takšnimi zasloni, otroci in mladostniki med 6. in 18. letom pa največ 2 uri na dan. Nekateri pa celo odsvetujejo uporabo sodobne tehnologije do 12. leta starosti, so povedali na inštitutu. Kako pa naj starši uporabo omejijo? Prvo pravilo naj bo, meni Vindi-ševa, da otroci nimajo televizije, tablice, telefona ali računalnika v lastni sobi, čez dan pa naj tudi star- Ptuj • Na Zadružnem trgu zaživel dnevni center, kmalu še nočitvena enota „Revščine in brezposelnosti niso ustvarili Mestna občina (MO) Ptuj je v hiši na Zadružnem trgu, v križišču za Terme Ptuj in v neposredni bližini gostišča Svenšek, uredila Takojšnja pomoč za brezdomne Na problem pomanjkanja dnevnih in nočitvenih kapacitet za brezdomne osebe na Ptuju so po informacijah, ki so jih posredovali iz ptujske Mestne hiše, že dlje časa opozarjale različne institucije in organizacije: Center za socialno delo, Bolnišnica, Zdravstveni dom, Policija, Rdeči križ in Karitas. Župan MO Ptuj Miran Senčarje o pomenu projekta Kamra poudaril: »Prav je, da lokalna skupnost pomaga socialno najšibkejšim, ki potrebujejo različne vrste pomoči. S celostnim pristopom si lahko osebe, ki trenutno morda ne vidijo svetle točke v svojem življenju, s strokovno pomočjo v Kamri povrnejo upanje v lepšo prihodnost. Vesel sem, da smo s skupnimi močmi vzpostavili ta program na Ptuju. Razumevanje, da bo to prostor za narkomane in pijance, je napačno. Gre za nudenje zavetja in strokovne pomoči osebam, ki so iz različnih razlogov ostale brez doma. To so ljudje, ki so v stiski in jim lahko pravočasno pomagamo.« Direktor CSD Ptuj Miran Kerinje dodal: »Končno smo na Ptuju dobili prostor, kjer lahko brezdomne osebe dobijo takojšnjo pomoč. Te potrebe smo zaznavali tudi v CSD in to je res neprecenljivega pomena za mesto.« Foto: Črtomir Goznik Socialnovarstveni program dnevnega centra in namestitvene enote, poimenovan Kamra, izvaja društvo Ars Vitae. Zavetišče bo delovalo vse dni v letu. Dnevni center je pričel delovati julija, namestitveno enoto bodo odprli v tem mesecu, predvidoma 20. avgusta. „Program Kamra omogoča celovito podporo brezdomnim osebam in posameznikom, ki se težko znajdejo v vsakdanjem življenju in si iz različnih vzrokov ne zmorejo zagotoviti osnovnih pogojev za življenje. Razlogi za njihovo stisko so lahko tudi deložacija, prepoved približevanja, uživanje prepovedanih drog ... Do konca julija je bilo v program vključenih osem brezdomnih oseb v starosti od 30 do 60 let. Vsem smo nudili psihosocialno in terensko pomoč ter prehrano, poiskali smo jim začasno namestitev. Od druge polovice avgusta bo namestitev možna v naši enoti na Zadružnem trgu. Uporabniki bodo lahko tukaj prenočevali od enega dneva do treh mesecev. V primeru, da v treh mesecih ne bomo našli rešitve za drugo ustrezno namestitev, jim bomo omogočili možnost podaljšanja. Uporabniki bodo pri nas lahko prespali, poskrbeli za osebno higieno, oprali in posušili Na Ptujskem 67 ljudi brez stalnega bivališča Osebe, ki nimajo možnosti lastnega naslova, kjer bi imeli prijavljeno stalno prebivališče, imajo možnost, da bivališče prijavijo na centrih za socialno delo. Direktor ptujskega Miran Kerin je pojasnil, da ima na CSD Ptuj stalno bivališče prijavljenih 67 oseb. CSD jim poskuša pomagati pri iskanju namestitve za začasno bivanje. Ena izmed možnosti je bivanje v dijaškem domu na Ptuju, kjer letno namestijo štiri ali pet brezdomnih oseb. „Na leto se pri svojem delu povprečno srečamo z vsaj desetimi novimi primeri ljudi, ki so dejansko brez doma in potrebujejo pomoč družbe. Pomagamo jim tudi z namestitvijo v bivalne enote, kijih zagotavlja MO Ptuj, pomaga se jim pri iskanju sob pri zasebnikih," je dejal Kerin. perilo ter si pripravili obrok. V dnevnem centru se bo izvajala intenzivna psihosocialna pomoč s ciljem, da se uporabniki postavijo na noge. Večjih predmetov v naše prostore ne bo dovoljeno prinašati, temveč le najnujnejše osebne predmete -za oblačila, denimo, ni nobenega problema. Stvari za osebno higieno bodo lahko dobili tudi pri nas," je povedala predsednica društva Ars Vitae Polona Toplak. Vodja programa Kamra Amadeja Kokot je pojasnila: „Dnevni center bo uporabnikom na voljo vsak de-lovnik med 7. in 10. ter 12. in 15. uro. Koristili bodo lahko dnevni prostor, kuhinjo, kopalnico, sanitarije, pralni in sušilni stroj, likalno desko, likal-nik, računalnik, televizor ... Ponujena jim bo individualna strokovna pomoč (pogovor). Sprejem v namestitveno enoto bo mogoč vsak dan med 19. in 21. uro, nočitev je predvidena do 7. ure zjutraj. Po 21. uri bomo dežurni na telefonu za primere kriznih namestitev. Uporabniki bodo morali spoštovati naša splo- „Revščine in brezposelnosti niso ustvarili smo del sistema. Vplivamo na to, kakšne soodgovorni za stiske naših najšibkejših besede Nobelovega nagrajenca iz leta 2006 Kokot. petek • 10. avgusta 2018 Podravje Štajerski 7 tehnologijo? počitnicami, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vse večje namreč otrok in mladostnikov, ki kažejo znake Foto: Črtomir Goznik ši ne gledajo televizije. »Starši so otrokov zgled. Manjšim otrokom naj starši berejo ali pripovedujejo čim več pravljic, saj si bodo otroci ob poslušanju ustvarili lastne domišljijske slike, ne pa le pasivno vsrkali vase podobe iz risank. Čim več časa naj preživijo zunaj, saj se morajo otroci čim več gibati, tako bodo spretnejši. Otroke naj vključijo v domača opravila: kuhanje, pospravljanje, zlaganje perila itd.« Na inštitutu še dodajo, da naj starši določijo tudi, kdaj in kje se sodobnih naprav ne uporablja - npr. med jedjo, družinskim kosilom, med pogovori, na izletih itd. Sodobne tehnologije naj bodo nameščene v skupnem prostoru in ponoči ugasnjene. Omejevanje tehnologij pa na drugi strani pomeni večjo aktivnost staršev. »Če so starši športno aktivni, družabni, motivirani, imajo radi življenje in imajo res radi svoje otroke, bodo znali najti način, da bodo te zdrave vrednote prenesli tudi na otroke. Kajti pogosto so že starši slab zgled. Nekateri, ko pridejo domov, najprej pregledajo facebook, poročila in se kaj dosti ne zmenijo za otroke. Pravzaprav vzgoja otrok vedno vsebuje tudi vzgojo staršev, ki se morajo podučiti o delovanju tehnologije na možgane, razvoj otroka, škodljive in pozitivne posledice,« opozarja Trtnikova. Kako uspešni so starši pri omejevanju rabe tehnologije »Če pogledaš po čakalnicah pri pediatrih, je jasno, da so starši že pri (pre)majhnih otrocih tehnologijo sprejeli kot nekaj popolnoma normalnega, kar je zelo zgrešeno,« opaža Vindiševa. Kako uspešen je starš pri omejevanju rabe tehnologije, pa je odvisno od tega, koliko se zaveda nevarnosti rabe za otroka in kako močen je starš pri svojih stališčih, da reče otroku ne, meni. »Tako prvo kot drugo v današnjem svetu pri starših šepa. Lahko pa na podlagi lastne izkušnje povem, da je potrebno kar nekaj moči in vztrajanja, da otroci ne preživijo preveč časa na lastnem pametnem telefonu.« Pomemben je tudi nadzor Ne le omejevanje rabe, pomemben je tudi nadzor nad uporabo. Na inštitutu opozarjajo, da je pomembno, da starši vedo, koliko časa otroci in mladostniki uporabljajo različne naprave, od televizije, tablice, telefona do računalnika, in tudi kaj počnejo na njih oz. preko njih. Pomembno je, da se o tem z njimi pogovarjajo. Otroci in mladostniki namreč pogosto ne znajo presoditi in oceniti potencialnih nevarnosti. Tako na primer na družabnih omrežjih objavljajo slike, podatke ali osebne informacije, ki jih lahko kdo zlorabi, ali pa se zapletajo v pogovore z neznanci. Zato naj se pogovorijo z otroki in mladostniki tudi o tem, da je nedopustno tudi vsakršno nadlegovanje, trpinčenje, nagovarjanje k nezakonitim dejanjem, samopoš-kodovalnemu vedenju in sovražni govor. Pri tem je pomembno, da otroku oziroma mladostniku damo vedeti, da smo vedno na razpolago za pogovor in pomoč. Mojca Vtič Odvisnost od sodobnih tehnologij Pretirana raba sodobnih tehnologij lahko vodi v odvisnost. Uporaba tehnologije namreč aktivira centre za sproščanje hormona zadovoljstva in posledično lahko postane zasvajajoče, opozarja Trtnikova. Ti znaki se kažejo v tem, da otrok ali mladostnik vse več časa preživlja na različnih napravah in da to vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje, odnose, navade, obveznosti, npr. da se zapira vase, popušča v šoli, je odsoten, izgublja stik s seboj in drugimi, ne kaže zanimanja za stvari, ki so ga včasih zanimale, itd., naštevajo na nacionalnem inštitutu in pozivajo starše, da naj ukrepajo, če te znake opazijo pri svojem otroku ali mladostniku. Foto: Črtomir Goznik revni in brezposelni" dnevni center in namestitveno enoto za ljudi, ki so se znašli brez strehe nad glavo. Svetniki ponovno brez informacij Na julijski seji ptujskega mestnega sveta je bilo slišati očitke vodstvu občine, da svetniki o projektu Kamra in vzpostavitvi dnevnega centra ter nočitvene enote na Zadružnem trgu niso bili obveščeni. Da MO Ptuj aktivno sooblikuje ta projekt, so izvedeli iz našega časopisa. Polonca Enci (SMC) je poudarila: „Ljudje kličejo, me sprašujejo, jaz kot mestna svetnica pa o tem ne vem ničesar. Stanovalci tam okrog imajo pomisleke. Boljše bi bilo, če bi bili krajani in nasplohjavnost o projektu obveščeni pravočasno in korektno. Informacija nam je bila podana absolutno prepozno." Nuška Gajšek (SD) je pripomnila, da se ji zdi žaljivo, da se ljudi in svetnikov pravočasno ne obvešča, nestrinjanje z zakasnitvenim načinom obveščanja sta izrazila tudi Miša Pušenjak (SLS) in Janez Rožmarin (NSi). Slednji je izpostavil, da so ljudje v soseščini zaradi vzpostavitve Kamre kar malo zrevoltirani. Foto: Črtomir Goznik revni in brezposelni, vsilil ju je sistem. Vsi stiske doživljamo v tej naši družbi, in smo članov. Zato smo jim dolžni pomagati," je povzela vodja programa Kamra Amadeja šna pravila, ki so ničelna toleranca do verbalnega in fizičnega nasilja, spoštovanje zaposlenih, prostovoljcev in drugih uporabnikov. V prostore Kamre ni dovoljeno prinašati ali v njih uživati alkohola, vnašati prepovedane droge in zdravila, če jih ni predpisal zdravnik. Prav tako niso dovoljeni kajenje, posest orožja, nevarnih in vnetljivih predmetov, vnašanje grelnih ali kuhalnih naprav v spalne prostore ter motenje javnega reda in miru. V primeru kršitev bomo poklicali policijo." Socialnovarstveni programi za 11 zaposlitev Društvo Ars Vitae trenutno izvaja štiri socialnovarstvene programe: preventivni program dnevnega centra za otroke in mladostnike, program Mostovi za odvisnike od prepovedanih drog in njihove svojce, program Kapljica za svetovanje žrtvam nasilja in program Kamra za pomoč brezdomnim osebam ter drugim socialno ogroženim. Skupaj z Lions klubom Ptuj in MO Ptuj so lani razvili projekt Donirana hrana. Letno nudijo pomoč več kot 500 uporabnikom iz Ptuja in okolice. „V minulih desetih letih opažamo obdobje intenzivnega razvoja. Pridobili smo nove programe in nadgradili obstoječe. Zaradi obsega izvajanja programov se je društvo pro-fesionaliziralo. Zaposlenih nas je 11 sodelavcev s področja socialnega varstva. 80 odstotkov sredstev, potrebnih za delovanje programov, pokrije država, večino ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, preostala sredstva, potrebna za delovanje, pridobimo v lokalnem okolju. Lanskoletni zagon projekta Donirana hrana je pokazal, da se tudi na Ptuju srečujemo z veliko socialno izključenostjo, saj smo zajeli najranljivejšo skupino ljudi, tiste z največjimi težavami. Program Kamra za pomoč brezdomnim osebam od letošnjega poletja izvajamo na Zadružnem trgu, vstopna točka oziroma sprejemališče je v Vošnja-kovi ulici, kjer izvajamo projekt Do-nirana hrana," je o delu društva še povedala predsednica Toplakova. Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje • Najdene stvari na dražbi Po kolo za 5 evrov Mobilni telefoni, kolesa, ključi, pa tudi petmetrska barka so na seznamu najdenih predmetov, ki so jih pošteni najditelji izročili Policiji ali jo o najdbah obvestili. Najdeni predmeti bodo v hrambi mož v modrem najmanj 30 dni, če pa se lastnik izgubljenih predmetov v roku enega leta ne bo našel, bodo najdbe na voljo na javni dražbi. Največ zanimanja je za kolesa, tudi največ. Foto: Mojca Vtič e na dražbah najdenih predmetov Obveznost poštenega najditelja je, da mora najdeno stvar vrniti lastniku ali pa jo izročiti Policiji, ki objavi podatke na svojih spletnih straneh in skuša najti lastnika. Najdene predmete s svojega seznama hrani najmanj 30 dni, nato pa jih (razen orožja in prepovedanih drog) odda v hrambo in nadaljnji postopek Finančni upravi Republike Slovenije. Če se po poteku enega leta od najdbe stvari ne najde njen lastnik, se lahko najdena stvar izroči najditelju ali proda na dražbi, ki jo izvede finančna uprava. Lani je finančna uprava v okviru javne dražbe prodajala 132 najdenih predmetov, največ koles, za katera je bilo tudi največ zanimanja. Najvišja kupnina je bila lani za motorno kolo, znašala je 295 evrov, najnižja pa za kolo - pet evrov, skupen izkupiček od lanskih prodaj je bil 5.555 evrov. V letu 2018 je finančna uprava na prodaj postavila 144 najdenih predmetov, zanje pa iztržila kar 10.125 evrov. Najvišja kupnina je znašala 1.600 evrov za motorno kolo, najnižja pa pet evrov za denarnico. Najdene stvari finančna uprava prodaja na treh območjih po Sloveniji: v Ljubljani, Kopru in nam najbližjem Mariboru, kjer je bila zadnja javna dražba organizirana maja letos. Najdene stvari se prodajajo po načelu videno-kupljeno, so brez garancije, reklamacija kvalitete po prevzemu ni možna, najdeni predmet pa lahko pridobi seveda tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Mojca Vtič 8 Štajerski V središču petek • 10. avgusta 2018 Slovenija, Podravje • Razpis za kmetijske naložbe ne sledi potrebam kmetov Kmetje prijavili za 18 milijonov evrov Sredi julija so kmetje prejeli rezultate razpisa za kmetijske naložbe. V sklopu, kjer so kandidirali kmetje (razen malih kmetij) oziroma s Največ vlog oddali kmetje na sklop B Konec novembra lani je bil zaključen javni razpis za naložbe v kmetije za leto 2017. Kmetijsko--gozdarska zbornica je še pred zaprtjem razpisa opozorila ministrstvo, da glede na predvideno število vlog in glede na interes na terenu obseg sredstev (10 milijonov evrov) ne bo zadoščal. Razpisanih le pet, vlog pa za 18 milijonov evrov To se je tudi zgodilo, saj je bila odobrena manj kot tretjina vseh prispelih vlog, najizraziteje v sklopu B, kjer so kandidirale kmetije. V tem sklopu je bila odobrena manj kot četrtina vseh prispelih vlog, zgolj 22 odstotkov. Tako neobičajno nizek izplen na razpisu je povzročil nezadovoljstvo in vznemirjenje med člani KGZS. Glavni razlog, da je bilo toliko vlog zavrnjenih, je v njihovem številu, so pojasnili na agenciji za kmetijske trge. Agencija je namreč zgolj za sklop B prejela kar 175 vlog, s katerimi je bilo skupaj zaprošeno za skoraj 18 milijonov evrov sredstev, medtem ko je bilo razpisanih 5 milijonov evrov. »Razpoložljiva sredstva za sklop B so se sicer med obravnavo vlog s prelivanjem neporabljenih sredstev na drugih sklopih povečala na dobrih 7,3 milijona evrov, to pa je bilo še vedno mnogo manj od zaprošenih sredstev,« so pojasnili na agenciji. Pričakujejo nov razpis Na kmetijski zbornici sedaj od kmetijskega ministrstva pričakujejo, da razpiše nov razpis. »Še posebej zaskrbljujoče pa je, da so kmetje v mnogih primerih že začeli gradnjo zahtevnih in dragih naložb, računajoč na to, da bodo z res kakovostno, razvojno pripravljenimi vlogami uspešni na razpisu. Posebno težavo to pomeni za mlade kmete, saj bo mnogim kandidatom potekel status mladega kmeta. Kmetijsko ministrstvo mora reagirati nemudoma tudi zato, ker bo potekel rok veljavnosti gradbenih dovoljenj,« opozarjajo na zbornici. Agencija je namreč za preveritev vseh prispelih vlog potrebovala več kot pol leta. »Tako dolg rok od zaključka razpisa do objave rezultatov je nesprejemljiv, še zlasti za tak razpis, kjer je izvedba projekta vezana na začetek gradbene sezone,« menijo na KGZS. Na agenciji pa na očitke odgovarjajo, da je čim hitrejša obravnava vlog in izdaja odločb tudi v njihovem interesu, ne le v interesu vlagateljev. »Vendar pa je agencija pred izdajo odločb seveda dolžna opraviti vse potrebne preveritve in kontrole izpolnjevanja pogojev, ocenjevanje vlog, izvesti obračune itd., preden lahko izda odločbe, ki morajo biti izdane sočasno. Zakon o kmetijstvu namreč določa sočasno odpiranje in obravnavo vseh vlog ter sočasno izdajo odločb. Veliko število prejetih vlog posledično sicer pomeni dolgotrajnejšo obravnavo, vendar pa postopek obravnave vlog za navedeni razpis ni trajal dlje od obravnave vloge za ostale javne razpise za ta podukrep. Odločbe so bile torej izdane v predvidenih oz. pričakovanih rokih.« Mojca Vtič Število oddanih vlog iz Podravja I Predviden znesek I Razde Sklop A - nosilci majhnih kmetij 2.000.000 € Sklop B - ■ fizične osebe ali skupine kmetov 5.000.000 € Sklop C - ■ s. p. in pravne osebe 3.000.000 € Polovica odobrenih vlog je iz Podravja, na zavodu spisali le štiri Na terenu so vse glasnejše govorice, da je vloge podravskih kmetov, ki so bile v večini potrjene, pripravil nekdanji zaposleni na ptujskem kmetijskem zavodu in nekdanji uslužbenec agencije za kmetijske trge Uroš Neudauer. Da bi lahko bilo v teh govoricah zrno resnice, namigujejo tudi številke. Skupno je namreč na razpis za sklop B, kamor so se prijavljale kmetije, prispelo 175 vlog, od tega 54 iz statistične regije Podravje v vrednosti nekaj manj kot 5,3 milijone evrov, dve vlogi v skupni vrednosti 580.466 evrov pa sta bili oddani na sklop C. Skupno je bilo na razpisu v sklopu B odobrenih 39 vlog, od tega 18 iz statistične regije Podravje v skupni vrednosti okrog 2,5 milijona evrov. Kmetje so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj na sklop B oddali le 15 vlog, od tega so bile 4 odobrene, ostalih 14, ki so bile odobrene, pa so torej pripravili drugi izvajalci. V oči bode tudi dejstvo, da so na ptujskem zavodu pripravili le slabo tretjino vlog. v vogllšk St. odobrenih vlog I Skupna vrednost odobrenih projektov 1 Sklop B - fizične osebe ali skupine kmetov 54 5.282.920 € 18 2.532.739 € Sklop C - s. p. in pravne osebe 2 580.466 € 0 0 € Vir: ARSKTRP Podravje, Ormož • Odločeno: viadukt Sejanca bo gradil Pomgrad Pritožb ni bilo, pomurski gradbinec lahko začne graditi V teh dneh bo, kot kaže, končno podpisana pogodba z izvajalcem za gradnjo viadukta Sejanca, pomurskim podjetjem Pomgrad, s katerim bi se po dveh desetletjih nadaljevala gradnja cestne povezave med Ptujem in Ormožem. Pritožb na javni razpis ni bilo, pogodba pa bo postala veljavna, ko bo izvajalec dostavil bančno garancijo za dobro izvedbo del. Minulo sredo opolnoči se je iztekel rok za morebitne pritožbe na izvajalca za gradnjo viadukta Sejanca, in kot so sporočili z Družbe za avtoceste RS, do roka ni prispela nobena pritožba. »Ker ni prispela nobena pritožba, bo stekel postopek sklenitve pogodbe: v prihodnjih dneh bo pogodba poslana v podpis izvajalcu, nato jo bo podpisal še naročnik del, DARS. Pogodba postane veljavna, ko izvajalec po sklenitvi dostavi bančno garancijo za dobro izvedbo del. Dela bodo lahko stekla šele po sklenitvi pogodbe in uvedbi izvajalca v delo,« so ob tem še pojasnili. Viadukt, prek železniške proge in potoka Sejanca med Ormožem in Mihovci pri Veliki Nedelji, dolg 195 metrov in širok 12 metrov, bo tako gradilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote v vrednosti okoli 2.075.780 evrov (brez DDV). Dars je sicer izbiral - .'.V: mm Foto: Arhiv Pomgrad med tremi ponudniki, poleg Pomgra-da sta ponudbo vložili še slovensko--hrvaški konzorcij gradbenih podjetij Markomark Nival iz Vidma pri Ptuju in Sitorola iz Slavonskega Broda v višini 2,188 milijona evrov ter sarajevski Eu-roasfalt in Cestno podjetje Ptuj z 2,874 milijona evrov vredno ponudbo. Kot smo že poročali, bo Dars dela financiral z lastnimi sredstvi, gradnja viadukta pa bo potekala v dveh fazah. Prva faza naj bi bila končana v desetih mesecih, dinamiko gradnje druge faze pa bodo morali prilagoditi hitrosti gradnje trase Gorišnica-Ormož. Na Darsu še načrtujejo, da bodo razpis za gradnjo odseka Gorišnica-Ormož, katerega sestavni del je tudi viadukt Sejanca, objavili letošnjo jesen, za odsek Markovci-Gorišnica pa v prvi polovici prihodnjega leta, in če bo uspešen, bi izvajalca za ta odsek lahko pridobili do konca prihodnjega leta. Še vedno pa je nemogoče napovedati karkoli v zvezi s tem, kdaj in kje bo zgrajena nova cestna povezava od Markovcevdo Ptuja... Monika Levanič Ptuj • Ideja o gradnji 1.100 m2 velikega kompleksa na novem pokopališču Dve idejni zasnovi, vrednost naložbe v novogradnjo še neznanka V vodstvu mestne občine (MO) Ptuj so pričeli prve korake za urejanje pokopališke veže na novem zniškem pokopališču. Ker ugotavljajo, da obnova obstoječega poslovilnega prostora ne bi bila sme razmišljajo o novogradnji. Za ta namen so naročili idejno zasnovo, ki predvideva dve varianti gra z leseno ali betonsko konstrukcijo. Idejni projekt so junija izdelali v Arhitekturnem biroju Ravnikar & Potokar. „Predlagani varianti sta podobni, a hkrati v tlorisni zasnovi in materialu različni. Kompleks bi zajemal poslovilno dvorano s 130 sedeži in 200 stojišči, sprejemni prostor, prostor za ozvočenje, čajno kuhinjo, garderobe in sanitarije - vse skupaj 393 m2 površine. Ob dvorani bi bil tudi zvonik. V drugem objektu velikosti 230 m2 bi bile štiri poslovilne vežice, čajna kuhinja, skladišče s toplotno postajo, servisni hodnik, prostor za pripravo pokojnika, hladilnica, dve pisarni in sanitarije. Oba objekta bi povezovala pokrita poslovilna ploščad velikosti 530 m2. Zgra- Svetnikov pa ni bilo ... MO Ptuj je obe idejni rešitvi za ureditev poslovilnih prostorov na novem rogozniškem pokopališču želela predstaviti mestnim svetnikom. Predstavitve se jih je udeležilo zelo malo, zato nadaljnjih odločitev v vodstv občine še niso sprejeli. Foto: Črtomir Goznik Obstoječa poslovilna vežica je grajena nefunkcionalno, poleti je v njej vroče, jeseni in pozimi pa mrzlo, saj piha skozi vse špranje. Na poslovilni ploščadi ni niti metra prepotrebne sence. dili bi tudi 550 m2 velik servisni objekt za vzdrževalce ter izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. Zamišljen je na severovzhodnem robu območja, zajema pa skladišča, garaže, razstavni prostor, informacijsko pisarno, pisarno uprave, arhiv, čajno kuhinjo, sanitarije z garderobami za zaposlene in cvetličarno. Ob tem objektu bi uredili parkirišče za obiskovalce," so povedali v ptujski Mestni hiši in pojasnili, da s podatki o vrednosti investicije zaenkrat ne razpolagajo. „Glede na to, da še ni odločitve o varianti izve ker razpolagamo samo z i projektom, ocene vredno vogradnje ne moremo V prihodnje se bo treba i za eno izmed dveh pred možnosti, naročiti izdelav jektne dokumentacije in v čunu MO Ptuj v prihodnj zagotoviti sredstva. Za ob pokopališča si želimo celo šitve. Kmalu bo namenu žarni zid, logično nadaljev potem bilo urejanje prep nega poslovilnega prosto Mojca Zei petek • 10. avgusta 2018 V središču Štajerski 9 r projektov - dvakrat preveč! kupine kmetov, je bila odobrena manj kot četrtina vlog, kar je med člani kmetijske zbornice povzročilo vznemirjenje in nezadovoljstvo. I Število prispelih vlog 1 Število odobrenih vlog 1 300.000 € 39 19 7.300.000 € 175 39 2.400.000 € 20 11 Ali kmetijsko ministrstvo res podpira družinske kmetije, kot zatrjuje Pignatjevi razočarani nad sistemom - je otroke smiselno spodbujati, da ostanejo v kmetijstvu?! Vajeti živinorejske kmetije Pignaijevih, ki se ukvaija tudi s pridelavo česna in ptujskega liika z zaščiteno geografsko označbo, je leta 2015 prevzel sedaj 35-letni Mitja Pignar. Skupaj z 28-letno ženo Anjo sta se odločila ohraniti živino in tradicijo kmetijstva pri hiši. A ker seje kmetovanje v 30 letih, odkar so bili temelji kmetije postavljeni, močno spremenilo, sta želela s kandidiranjem na razpisu kmetijskega ministrstva postaviti nov, sodobnejši hlev. »Ko smo pred leti pod domačimi brajdami debatirali o prevzemu kmetije, smo za domačo mizo sedeli in razglabljali tudi o investiciji v nov hlev in o načinu financiranja. Rekli smo - gremo na razpis, zamujena priložnost se redkokdaj vrne,« je povedala Anja, Mitja pa je dodal: »Sedaj sva še mlada in že za to je pravi čas za investicijo, za razvojni napredek kmetije. Namreč možnosti za širitev zaradi zemlje in zadostne količine krme imamo. Nameravali smo postaviti večji in sodobnejši hlev proste reje - re-šetkasta tla v objektu in z molziščem, z 81 ležišči za krave in 26 za mlado živino (telice) ter boks za teleta. Obstoječi hlev s 34 kravami molznicami oziroma skupno 77 glavami živine in molziščem je bil že večkrat dograjen in zahteva ogromno ročnega dela, kar pomeni več porabljenega časa za delo, ki bi lahko bilo hitreje opravljeno. V teh letih so se spremenili tudi standardi in samo kmetovanje.« V ta namen so pripravili vso potrebno dokumentacijo (ta vključuje tudi gradbeno dovoljenje, pogoj zanj je plačilo komunalnega prispevka), za kar so odšteli približno 20.000 evrov. Vrednost celotnega projekta je bila po predračunih ocenjena na 750.000 evrov, na razpisu pa bi lahko pridobili 370.000 evrov. Kakšna je povezava med mladim kmetom in gnojnimi jamami? S pomočjo ptujskega kmetijskega zavoda so pripravili in oddali vlogo na novembrski razpis ministrstva, nato pa so po pol leta prejeli odločbo agencije za kmetijske trge, da na razpisu niso uspeli. »Zmanjkale so nam štiri točke. Naj- Foto: Mojca Vtič bolj nas je zbodlo, da na ocenjevanju za mladega kmeta nismo dobili niti točke, čeprav je Mitja mladi prevzemnik. Razlog? Obrazložitev pridobitve teh točkje, da mora strošek za gradnjo skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavljati več kot 50 % vrednosti celotne naložbe. Torej so točke za mladega kmeta pogojevane z vrednostjo gnojnih jam?! Sliši se absurdno,« je izpostavila Anja. Mitja pa jo je dopolnil, daje bila načrtovana velikost gnojnih jam v njihovem projektu v skladu s standardi. »Vse bolj diši po tem, da so bili tovrstni pogoji zapisani namensko.« Ne le, da tovrstni pogoji vodijo k razmisleku o namenu razpisa, ta razpis, ki je vendarle vključeval tudi gradnjo hlevov, je omogočal pridobitev sredstev tudi za številne druge namene. Tako so lahko na tem razpisu kandidirali tudi tisti, ki so želeli nabaviti protitočne mreže ali namakalne sisteme, urediti trajne nasade ... »Vse so nas dali v isti koš, čeprav nekdo, ki se odloča za protitočne mreže, ne potrebuje gradbenega dovoljenja in tako obsežne in drage dokumentacije kot mi. Ob tem lahko on gojijabolka brez mrež, mi pa krav ne moremo imeti brez hleva.« »Voda nam teče v grlo« Razočarani nad sistemom se sedaj Pignarjevi sprašujejo, kako naprej. »Smo družinska kmetija in trenutno ne vemo, kaj bomo. Odločamo se, ali bomo gradili z lastnimi sredstvi v lastni režiji ali bomo čakali na nov razpis... Bomo pa morali odločitev hitro sprejeti, saj je veljavnost gradbenega dovoljenja le dve leti in nam voda že pošteno teče v grlo. Se pa ob vsem tem resnično vprašam, ali je smiselno svoje otroke spodbujati, da odrastejo in se ukvarjajo s kmetijstvom, še posebej s takšnim in v takšnem sistemu,« je še povedala Anja. rogo-trna, dnje: edbe in idejnim usti no-podati. adločiti laganih vo pro' prora-ih letih bmočje )tne re-predan anje bi otreb-ira." Slovenija, Podravje • En helikopter deluje, dva na servisu Ekipa helikopterske nujne pomoči v zraku vsaj štiri dni v tednu Pred dvema letoma s(m)o tudi prebivalci vzhodnega dela države dočakali vzpostavitev helikopterske ekipe nujne pomoči. Daje bila ta krvavo potrebna, potrjuje število intervencij, saj ekipa nujne medicinske pomoči z mariborskega letališča vzleti vsaj štirikrat tedensko. A v juniju je ostala na trdnih tleh - zaradi okvare 38 let starega helikopterja (druga dva sta bila na servisu). Sistem helikopterske nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji oziroma na območju tretjine slovenskega ozemlja izvajata letalska enota Slovenske policije, ki zagotavlja helikopter in pilote, ter Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor z ekipo nujne medicinske pomoči. Povezali so se pred slabima dvema letoma in kaj kmalu so, kot je povedal Aleksander Jus, glavni zdra-vstvenik organizacijske enote nujne medicinske pomoči, dosedanje izkušnje in izkoriščenost helikopterske nujne medicinske pomoči potrdile potrebo po taki obliki nujne medicinske pomoči tudi v tem delu Slovenije. Do 5. avgusta letos je namreč združena ekipa vzletela že 136-krat oziroma je v zraku vsaj štiri dni v tednu, lani v celem letu 176. Najprej rešilno vozilo, nato helikopter Ekipo aktivirajo na podlagi odločitve zdravnika v timu nujnega reševalnega vozila, ki prvi prispe na kraj nujnega posredovanja. Sicer pa je helikopterska pomoč namenjena vsem poškodovanim in hudo bolnim, pri katerih je njihovo zdravstveno stanje takšno, da jim ogroža življenje. Poklicani so tudi v primerih težjega dostopa do kraja posredovanja in v primerih, ko je zdravstveno stanje pacienta takšno, da pride do možnosti kasnejše premestitve iz lokalne zdravstvene ustanove v klinični center, ali ko je prevoz z reševalnim vozilom zaradi slabih cestnih povezav nemogoč, bodisi zaradi prevelikih tresljajev bodisi nedostopnosti terena, je vzroke za aktiviranje helikopterske ekipe nujne medicinske pomoči naštel Aleksander Jus. A ekipa je bila konec junija primo-rana pet dni ostati na tleh. Dva helikopterja sta bila namreč na servisu, na tretjem pa so odkrili manjšo teh- nično napako. »Ker smo obvestili vse izvajalce nujne medicinske pomoči o težavah, ni bilo klicev za helikoptersko pomoč, reševali so na klasičen Ministrstvo za notranje zadeve je že v začetku leta objavilo razpis za nakup novega helikopterja, vendar se domnevno zaradi prekratkega roka nanj nihče ni prijavil. V tem času je bil izveden še en razpis za nabavo večnamenskega transportnega helikopterja za policijske naloge. Na razpis je prišla ena ponudba, ki pa se še preučuje, saj da gre za obsežno dokumentacijo, so sporočili iz Policije. Foto: Policija Boljši dostopni čas do ponesrečencev v odročnejših predelih, dodatna pomoč pri kritično obolelem ali poškodovanem sta osrednji prednosti helikopterske nujne medicinske pomoči. način z ekipo nujnih reševalnih vozil,« je pojasnil. Helikopterji, ki ne izpolnjujejo zahtev Letalska policijska enota helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvaja s tremi helikopterji, starimi 38, 31 in 14 let; slednji je trenutno v rabi mariborske enote helikopterske nujne pomoči, starejša sta na servisu na Brniku, ob tem pa niti v celoti ne izpolnjujeta letalskovarnostnih zahtev, ki izhajajo iz področne uredbe EU, so sporočili s Policije. Skupna raba helikopterja pa na drugi strani pomeni tudi več načrtovanja in koordiniranja na področju policijskih nalog, saj imajo policisti za svoje naloge na voljo helikopter manj, predvsem pa dnevno dva pilota in policista tehnika letalca manj. Policija je izdelala temeljni razvojni program dela letalske policijske enote do 2025, kjer je podrobno analizirano delo in stanje enote ter tehnični in kadrovski resursi. Ugotovili so, da je nujno floto posodobiti in popolniti kadre. Mojca Vtič Vir: ARSKTRP Foto: MV u 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. avgusta 2018 Haloze • Projekt Življenje traviščem To bodo najbolj zasedeni hoteli daleč naokoli Ta in prihodnji mesec bodo pod okriljem projekta Življenje traviščem v Halozah postavili deset žuželnjakov. Strokovnjaki priporočajo, da si »hotele za žuželke« omislimo tudi v domačem vrtu ali sadovnjaku. Svojevrstne hotele, ki jim število zvezdic težko določimo, bodo postavili na zemljiščih kmetij, občin in šol, ki so se vključile v projekt Življenje traviščem. Sonja Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo, partnerja omenjenega projekta, je povedala: »Natančne lokacije se ravno te dni še določajo v soglasju med kmetijami in Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN). Bodo pa hoteli za žuželke razporejeni enakomerno po celotnih Halozah oz. tistih območjih, ki so v okviru projekta upravičena.« Žužel-njake bodo opremili z opisi žuželk in/ali drugih posebnosti s haloških travišč. Žuželke v naravi opravljajo pomembno vlogo: oprašujejo rastline in se hranijo z drugimi, pri ljudeh nezaželenimi žuželkami, kot so na primer listne uši. Zaradi človekovih posegov v naravo svoje poslanstvo opravljajo vse težje. Starih razpokanih dreves, skednjev, slamnatih streh in preprostih kamnitih zidov je namreč vse manj ... Kot zatočišča, prezimovališča ali prostori za gnezdenje so zato primerni tudi hoteli za žuželke. Monika Podgorelec z mariborske območne enote ZRSVN je pojasnila, da gre običajno za lesena zatočišča ali lesene hiške: »Hoteli za žuželke so različnih dimenzij; lahko so majhni kot poštni nabiralnik ali veliki kot, denimo, omara za obleke.« V Sloveniji so doslej našteli 564 vrst divjih čebel. Foto: Monika Podgorelec Povedala je, da je konstrukcija večinoma lesena, v celoti je zapolnjena z različnimi naravnimi materiali: »To so navrtani kosi lesa z luknjicami premera med dva in deset milimetrov (največ takih s premerom od pet do osem milimetrov), na vsaj deset centimetrov dolge palčke narezana stebla bambusa, trstike ali drugih votlih rastlinskih stebel, stari strešniki in zidaki z luknjicami.« Les, v katerega navrtamo luknjice, mora biti trd, les iglavcev zaradi smole ni priporočljiv. Žuželnjak je nato treba le še pokriti s streho ali ga postaviti pod streho oz. napušč na sončno lego in nekaj deset centimetrov od tal. Okolica hiš je danes preveč urejena Sobo si v hotelu rezervirajo najrazličnejše vrste žuželk (tenčičarice, mravlje, hrošči, pikapolonice, stonoge, metulji, vešče, strigalice itd.), najpogosteje jih naselijo divje čebele ali t. i. »čebele samotarke«. V Sloveniji so jih našteli čez 500 vrst, mednje pa Vir: arhiv Zavoda RS za varstvo narave Hotele za žuželke lahko pripravimo sami. spadajo tudi čmrlji. Veliko divjih čebel živi samotarsko življenje (od tod ime »čebele samotarke«), prehranjujejo se s cvetnim prahom. Podgorelčeva je poudarila, da so čebele samotarke zelo učinkoviti opraševalci, pomembni tako za ohranjanje biotske pestrosti kot za pridelavo hrane: »Ena samotarka lahko opravi delo celo stotih domačih čebel, zato je žuželnjake še posebej priporočljivo nameščati v okolici velikih sadovnjakov. Zelo dobrodošli pa so tudi na domačih vrtovih. V sedanjem času je okolica hiš preveč urejena in pokošena, zato divjim čebelam primanjkuje naravnih bivališč za gnezdenje, to je naravnih luknjic premera od tri do deset milimetrov.« Svetovala je, da si svoj žuželnjak omislite tudi sami: »Pomagajte žuželkam in pomagali boste tudi sebi, saj bodo te zastonj poskrbele, da boste lahko jedli čim več domačega sadja. Pa tudi zelenjava in cvetje okrog vašega vrta bodo zdravi in brez listnih uši, saj se v žuželnjake rade naselijo tudi pikapolonice in druge polonice ter tenčičarice, katerih priljubljena hrana so listne uši. Vsaka pikapolonica lahko dnevno poje tudi do 800 listnih uši.« Še to: žuželnjak lahko postavite tudi blizu hiše, saj čebele samotarke nimajo žela in zato ne pikajo. Eva Milosic Gorišnica • Obisk Dominkove domačije mogoč le z najavo Domačija z dušo »Je prostor na vasi, ki duša ga krasi, kjer oko počije, miru si naužije,« tako je eden izmed obiskovalcev zapisal v knjigo vtisov na Dominkovi domačiji v občini Gorišnica, ki pa si jo je mogoče ogledati le ob predhodni najavi. Več kot tri stoletja stara Dominko-va domačija, ki se v teh dneh bohoti v cvetoči ajdi, velja za najstarejšo še v celoti ohranjeno panonsko cimpra-no hišo v Sloveniji. Na leto si jo ogleda okoli 3.000 do 4.000 najavljenih obiskovalcev, še več je naključnih. Obisk je zadovoljiv, pridno jo obiskujejo predvsem šolske skupine, od vrtčevskih do skupin študentov, pove vodnica Frida Zorli, ki poteši še tako radovednega obiskovalca. Slednji prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz Primorske, Dolenjske, celo iz Prek-murja, kjer so bile ravno te hiše najpogostejše. Najpomembnejše pa je, da nihče od tod ne odide nezadovoljen: »Čeprav se bo slišalo kot lastna hvala, moram povedati, da nas prav vsakič obiskovalci zelo pohvalijo. Povedo, da se tukaj čuti življenje, da ima domačija dušo.« Kot še doda vodnica, pa opažajo manj odraslih skupin ter posameznikov. Teh bi zagotovo lahko bilo več. Težava je namreč, ker je ogled domačije možen le po predhodni najavi. Naključni obiskovalci si tako pogosto sami ogledajo zgolj okolico. »Želja je, da bi uredili recepcijo, kjer bi bil stalni vodnik. Zadnji dve leti se dela na tem. Prav tako bi bilo treba razširiti ponudbo, umestiti kakšno trgovinico s spominki, morda lokal s pijačo. S širšo ponudbo bi lahko ustavljali oz. zadržali mimoidoče obiskovalce,« razmišlja upokojena učiteljica. Domačija s prvotno opremo Domačija, ki je bila po zaslugi tamkajšnje občine leta 1998 obnovljena, očara s svojo pristnostjo, domačnostjo. V njej se kolo časa v hipu zavrti za več kot 300 let nazaj. V notranjosti so čudovita »črna kuhinja«, hiša, hiška (izba), shramba, veža, gospodarski del - skedenj, hlev, klet, priročna delavnica, steljnik in zrnska klet. Vse je opremljeno z izvirno prvotno opremo, prav takšno, kakršno je zapustila zadnja prebivalka, Katarina Nemec oziroma po domače Dominkova Kata. In to daje domačiji prav poseben čar. Osrednji prostor v Dominkovi domačiji Dominkoua domačija Tako nam navdušena vodnica pokaže pokrpano zaveso, ki krasi eno izmed ljubkih okenc. »Včasih se nekateri čudijo, kaj imamo obiskovalcem povedati. Pri prav vsakem predmetu v hiši, in teh je več kot 1000, lahko v živo pripovedujem. Tudi o vratih, ki so se ohranila iz tistega časa, o žrmljah, rešetah, stopah ... Pri katerem koli predmetu lahko poveš zgodbo, zakaj se je ta uporabljal in na kak način, ter jim tako približaš življenje iz preteklosti. Ali pa povem katero izmed ugank, ki jih je v knjigi Uganke vaščanke napisal Ivan Cimerman in jih posvetil Dominkovi domačiji. Na primer za brane: Železne ima zobe, ne laja, ne grize, ne je, preko travic skaklja in krtom gradove ravna,« kot iz rokava strese Frida. Domačija navdušuje tudi filmske ustvarjalce. Pred leti je RTV SLO tod snemala film Najdenček scenarista Boštjana Rihtarja. Domačija je še posebej v navdih številnim lokalnim ustvarjalcem. Lepo vzdrževana I v» • domačija Da je domačija, ki je po zaslugi tamkajšnje občine od lani krita z novo slamnato streho, mnogo več kot muzej, gre zahvala tudi tamkajšnjemu društvu upokojencev. Kosijo in čistijo okolico, skrbijo za brajde, obiskovalcem ponudijo tudi »kupico klinike«, urejajo vrt z zdravilnimi zelišči v spomin na Kato, ki je v svojem vrtu gojila številne zdravilne rastline, na njivi pred hišo sejejo žitarice in si-rek ter drugo. Letos so se odločili za ajdo, ki je ravno v teh dneh zacvetela. Vse leto pripravljajo tudi razne prireditve, vezane na praznike in običaje, ter tako skrbijo, da je domačija preteklost, ki živi. Monika Levanic Foto: ML Foto: ML Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet Inventura prestopnega roka Stran 12 Rokomet Ormožani - mojstri improvizacije Stran 12 tednik Zoran Krajnc: »V danem trenutku so to še vedno odločitve igralke« Stran 15 Nogomet V novo sezono pod vodstvom Čeha Strani 14 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Kdo se bo po visokih porazih prej pobral? Za nogometaši v 1. ligi so trije odigrani krogi, na vrh pa se je z zmago v Kidričevem zavihtela ekipa Maribora. Zanimivo je, da se je na lestvici ustvarila zgornja in spodnja polovica ekip, ločijo jih tri točke. Tekma z največ doseženimi zadetki je bila odigrana v Kidričevem, kjer je skoraj 2000 gledalcev videlo kar 7 zadetkov, veliko uspešnejši so bili vijoličasti. „Maribor je tako kvalitetna ekipa, da poraz z njimi ni nobeno presenečenje. Poskusili smo se upirati z nekaterimi taktičnimi postavitvami in tudi z zgoščeno centralno vrsto, kjer smo Derviševiču in Vrhovcu nasproti postavili Petroviča, Vrbanca in Marinška, a pravega učinka ni bilo. Gostje so še vedno prelahko prihajali do zaključnih strelov, to je trenutno naša največja skrb," je objektivno ocenil trener Aluminija Oliver Bogatinov. Na drugi strani je Darko Mila-nič seveda žarel od zadovoljstva. „Odlična tekma z naše strani, fantje so pokazali resnost," je dejal trener Maribora in seveda posebej izpostavil Jasmina Mešano-vica: „Odigral je odlično tekmo, o tem ni nobenega dvoma. Odločitve, koga pustiti zunaj moštva, so včasih zelo težke. Fantje dobivajo jasna sporočila in njihova naloga je, da dočakajo priložnost pripravljeni. V Jasminovem primeru se je to pokazalo: dobro je vstopil v igro v četrtek proti Čikuri, v nedeljo pa se je na težkem igrišču znova odlično znašel.« Maribor je peklenski tempo igranja tekem nadaljeval že v četrtek na Škotskem, proti slovitim Glasgow Rangersom v kvalifikacijah za Ligo Evropa. Nato tako vijoličaste kot šumarje čakata prvenstveni tekmi v nedeljo. Dvoboj »ranjenih levov« Kidričani veliko mirneje od Maribora pričakujejo nedeljsko prvenstveno tekmo z Domžalčani v gosteh. Obe ekipi sta v tem krogu utrpeli visoka poraza, za odtenek bolj boleč je bil tisti Domžalča-nov, ki so v Murski Soboti klonili z rezultatom 1:5. Visok poraz je - poleg absolutno dobre igre Mure - nedvomno v največji meri povzročil boleč izpad iz kvalifikacij za Ligo Evropa proti ruski Ufi. Takrat so bili varovanci Simona Rožmana nekaj minut pred koncem srečanja na pragu velikega presenečenja, a je Agim Ibraimi v 83. minuti zgrešil priložnost za dokončno odloči- 1.SNL REZULTATI 4. KROGA, PONEDELJKOVI TEKMI: Rudar Velenje - Krško 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Da Silva (24.), 1:1 Tučič (54-); Gorica - Triglav 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Osuji (43.), 1:1 Majcen (75.). 1. MARIBOR 2. ALUMINIJ 3. DOMŽALE 4. MURA 5. GORICA 6. CELJE 7. TRIGLAV 8. OLIMPIJA 9. KRŠKO 10. RUDAR 2 1 O 2 O 1 2 O 1 1 2 O 1 2 O O 2 1 O 2 1 O 2 1 0 2 1 0 1 2 10:2 7:7 6:6 6:2 5:3 5:6 3:5 2:4 1:3 2:9 NuničvAEL Iz Kidričevega je prišla prva letošnja nekoliko odmevnejšaa novica o prehodu katerega izmed njihovih nogometašev v tujino. Svoje športno okolje je zamenjal Marko Nunič. 25-letni Ljubljančan je v zadnji sezoni z Rokom Kidričem tvoril napadalni dvojec prvoligaša iz Kidričevega, oba sta si celotno preteklo sezono delila minutažo v konici napada. Z izkupičkom štirih doseženih zadetkov v prvenstvu in dveh v Pokalu Slovenije ni bil pretirano zadovoljen, kljub temu pa je fizično vedno odlično pripravljen igralec mirno pričakoval novo sezono. Na prvi tekmi proti Celju je bil na klopi za rezervne igralce, na drugi pa ga sploh ni bilo več v kadru. To je bil znak, da se nekaj dogaja okrog prestopa, in ta se je nato res zgodil. Marko bo odslej svoje nogometno znanje kazal v glavnem mestu grške pokrajine Tesalije, v Larisi, kjer na stadionu s kapaciteto 16.000 gledalcev domuje grški prvoligaš AE Larisa, ki je v pretekli sezoni v 16-članski Super ligi osvojil 12. mesto. Za Nuniča je to prvi prestop v tujino v njegovi karieri, doslej je nastopal za Olim-pijo, Radomlje (v dveh primerih), Šenčur, Aluminij (v dveh primerih), Zavrč in Gorico. - Foto: Črtomir Goznik Po domačem porazu z Mariborom čaka Kidričane nova težka preizkušnja: gostovanje v Domžalah. tev o zmagovalcu. Le nekaj minut kasneje je slovenski reprezentant v dresu Ufe Bojan Jokič dosegel rešilni gol za Ruse. Poti nazaj za Domžalčane ni bilo več ... Izpad iz evropskih tekmovanj bo v Domžalah za sabo najverjetneje potegnil še eno odmevno potezo: iz kluba naj bi odšel odličen bočni branilec Matija Širok, saj naj bi kariero nadaljeval na Cipru. Močan tekmec kot nov izziv Na drugi strani poraza z Mariborom v ekipi Aluminija niso sprejeli kot nekaj tragičnega, preprosto so gostom čestitali za boljšo igro in zasluženo zmago. Trener Oliver Bogatinov je bil z enim segmentom igre celo zadovoljen: „Z učinkovitostjo sem zadovoljen, saj smo že tretjo tekmo zapored dosegli najmanj dva zadetka. Močno pa nam šepa igra v obrambi, ekipa v fazi hranjenja ne deluje zanesljivo. Prepričan sem, da fantje komaj čakajo tudi naslednjo tekmo, da se pomerijo s še enim močnim tekmecem, kar Domžale nedvomno so." S šestimi točkami na računu lahko Kidričani res mirno pričakujejo nedeljsko srečanje, „motnjo" pomenita le izostanek Damirja Gr-giča (rdeči karton proti Mariboru) in stanje okrog Mihovila Klapana, ki ga še vedno ni na treningih. „Poraz smo hitro pospravili, sedaj smo že osredotočeni na naslednjo tekmo, z Domžalami. Od nedelje do nedelje imamo veliko časa za mirno pripravo, trener bo nato izbral ekipo in taktiko, za katero bo verjel, da je lahko uspešna," je dejal 21-letni hrvaški branilec Ivan Kontek, ki je nazadnje igral za zagrebško Lokomotivo. Jože Mohorič Tenis • Challenger v Portorožu Ustavila ga je hiperkalcemija Čeprav smo v torkovi števili Štajerskega tednika še najavljali nastop Blaža Rola na turnirju challenger v Portorožu, pa do njega dejansko ni prišlo. Blaž je nastop v zadnjem trenutku odpovedal zaradi zdravstvenih težav. Ob tem je 27-letni Ptujčan podal kratko izjavo: „Že na začetku priprav v Portorožu se nisem počutil dobro. Bil sem hitro utrujen, brez pravega apetita, imel sem nizko odpornost . Zato sem odšel v bolnišnico na preiskave, ki so pokazale, da imam hiperkalcemi-jo, to je povišano vrednost kalcija v krvi. To se mi je pojavilo že pred desetimi leti, a tedaj sem vzel nekaj zdravil in po krajšem premoru nadaljeval igranje, nadaljnjih preiskav pa nikoli nismo naredili. Ker gre za resno zadevo, želim zdaj raziskati vzroke in poskrbeti, da se mi ti ne bo več ponovilo. Zdravje je trenutno pred mojim tenisom." JM 1. SNL, 4. krog: Domžale - Aluminij; nedelja, 12.8., ob 20.15 na stadionu ob Kamniški Bistrici. Atletika • EP v Berlinu Četrtkovo dopoldne za pozabo V četrtek dopoldan so na tekmovališča na atletskem evropskem prvenstvu v Berlinu stopili trije slovenski atleti in vsi zaostali za svojimi pričakovanji. Med njimi je bila tudi Veronika Domjan. Članica Atletskega kluba Ptuj je nastopila v kvalifikacijah v metu diska. Svoj nastop je pričakovala optimistično, saj je letos že doseg- la znamko 59,45 metra, s čimer je lahko realno računala na uvrstitev v finale. A v Berlinu se ji nastop ni posrečil; še več, zelo je zaostala za svojim najboljšim dosežkom iz te sezone, še bolj pa za svojim osebnim rekordom, ki znaša 60,11 metra. Dosegla je namreč rezultat 49,89, kar je bilo odločno premalo za finale (za uvrstitev med najboljših 12, ki se bodo merile v finalu, je bilo treba doseči rezultat 57,71 m). UR 12 Štajerski Šport petek • 10. avgusta 2018 Nogomet • Drava Ptuj Nogomet • Drava Ptuj, 2. SNL Inventura prestopnega roka Nastja Čeh je kot športni direktor v NK Drava odgovoren za kadrovske zadeve. Po koncu prestopnega roka in ob začetku prvenstva je čas za „inventuro" letošnjih prestopov. »Vsak prestopni rok je zgodba zase, vsak prinese kaj novega, odvisen je od ciljev kluba. Seveda pa so obenem v prestopnem roku pomembne želje igralcev - tukaj imam v mislih tako tiste, ki želijo oditi, kot tudi tiste, ki si želijo v naš klub priti. Novince smo iskali na tistih pozicijah, kjer smo bili šibki ali pa smo z njimi preprosto želeli zapolniti vrzeli po odhodih. Upam, da smo bili pri tem uspešni, kar pa se bo tako ali tako pokazalo le z rezultati v prvenstvu. Ocenjevati uspešnost prestopnega roka sedaj, ko smo odigrali nekaj prijateljskih in eno prvenstveno tekmo, pa je res težko. Pregovor pravi, da bič poči na koncu, najkasneje decembra pa se bo zares videlo,« je dejal Čeh. Flis je npr. odšel v 1. ligo v Celje, Panikvar v avstrijsko 3. ligo, Škol-nik, Džafič in nazadnje Šalamuna pa v avstrijsko 4. ligo. »Z nekaterimi je bilo tako, da so želeli nekaj več, drugi so želeli nekaj novega -dandanes je nemogoče zaustaviti ta tok. Vsem želimo na njihovi poti vse najboljše,« je zaključil Čeh. Kot zadnji se je ptujskim modrim pridružil Duje Filipovic'. Gre za mladega igralca zvezne vrste, prihaja pa iz Hrvaške. JM NK Drava Odšli: Dejan Školnik, Žan Flis, Marko Panikvar, Albin Džafič, Luka Domjan, Luka Šalamun, Ogochukwu Prince Akpomudia. Prišli: Timotej Mate, Žan Hrastnik, Tin Martič, Svit Sešlar, Duje Filipovic. Luka Šalamun je zadnji, ki je v prestopnem roku odšel iz Drave. Rokomet • RKJeruzalem Ormož Mojstri improvizacije Za rokometaši Jeruzalema je prvi teden priprav na sezono 2018/19, ki bo zagotovo ena zanimivejših in kvalitetnejših v zadnjih letih. Znoj teče v potokih, vendar v taboru vinarjev ni čutiti slabe volje. „Treningi so naporni, ampak ko celotna ekipa diha kot eno, je tudi to s skupnimi močmi lažje prebroditi. Zdaj samo čakamo še zadnje 'paciente', da se nam pridružijo na treningih, da bo ekipa popolna," je po obisku četrtkovega treninga povedal kapetan Bojan Čudič. In kdo so ti 'pacienti'. „To so naši zlati fantje Tilen Kosi, Do- Brez podcenjevanja, odločno na zmago Nogometaši Drave so novo sezono začeli zmagovito, v gosteh so ugnali Brežice. To je bila obenem tekma, na kateri je bilo v 1. krogu doseženih največ zadetkov, šest. Foto: Črtomir Goznik »Vsak začetek je težak, saj razmerja moči še niso vzpostavljena. A jasno je, da je zmaga proti slabše rangiranim ekipam domala nujna, sploh v primeru, ko se želimo boriti za vrh,« je dejal Simon Sešlar, trener ptujskih modrih, ki sicer ni bil pretirano zadovoljen z igro svoje ekipe v Brežicah. Za odpravo napak so najboljša rešitev trening in pripravljalne tekme, oboje so imeli ptujski modri v tem tednu na voljo. Na prijateljski tekmi v Markovcih so se z moštvom uigravali tudi vsi novinci, kot zadnji se je moštvu priključil Duje Filipovic. Tako pripravljeni pričakujejo prvo domačo preizkušnjo v novi sezoni, obračun z novincem v ligi, ekipo Vitanest Bilje. Ta je v 1. krogu na domačem igrišču izgubila v derbi-ju novincev, minimalno jo je ugnala zasedba iz Beltincev, ki jo vodi Zlatko Gabor. Moštvo iz bližine slovensko-i-talijanske meje vodi trener Sandi Valentinčič, nekdanji igralec Olim-pije, Gorice, Primorja in Korotana, preizkusil pa se je tudi v Nemčiji. Moštvo je sestavljeno zvečine iz mladih primorskih igralcev, kar nekaj jih prihaja iz Gorice, kjer je konkurenca seveda bistveno večja. Med najbolj znanimi imeni so zagotovo Tilen Nagode, Boštjan Frelih in Matic Ferjančič. Ptujski modri na tem srečanju ne pričakujejo nič drugega kot zmago. »Igramo pred svojimi navijači, zato je zagotovo naša prva želja, da se predstavimo v dobri luči in da vknjižimo tri točke. To nikakor ne pomeni podcenjevanja Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Draue (na fotografiji Rok Pirtoušek) bodo u soboto poskušali ohraniti 100-odstotni izkupiček v novi sezoni. tekmeca, ampak preprosto to, da potrdimo status favorita,« je jasno sporočilo iz modrega tabora. Podpora navijačev je vsekakor dobrodošla, v poznem popoldanskem času jih bo že čakala senca na glavni tribuni. JM minik Ozmec in Tinček Hebar. V klubu smo se posvetovali in se odločili, da jim podaljšamo zasluženi dopust do ponedeljka, 13. avgusta. Vsi so opravili fizične priprave Prijateljska tekma: Markovci - Drava Dakinda Ptuj 1:7 (1:4) STRELCI ZA DRAVO: Čeh, Simon, Pirtovšek 2 x, Šporn, Bizjak, Lovenjak. DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Pirtovšek, Martič, Lonzarič, Kukovec, Filipovic, Anej Kolar, Cu-ffaro, Čeh, Simon. Igrali so še: Petek, Rešek, Šporn, Lovenjak, Andraž Kolar, Svit Sešlar, Fanimo, Bizjak, Mate. Trener: Simon Sešlar. V sredo sta se v Markovcih v prijateljski tekmi pomerili ekipi domačih Markovcev (Superliga) in ptujske Drave. To je bila poslovilna tekma Janija Petroviča v dresu Markovcev, obenem pa so v tem kraju odprli nove tribune, ki bodo gledalcem omogočile lažje spremljanje tekem. Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) že v reprezentanci in enostavno ne želimo, da bi izgoreli ob obilici novih napornih treningov, obenem jih ne želimo izpostavljati poškodbam. So le ljudje in telo si po napornem evropskem prvenstvu zasluži počitek. Ekipo imamo že leta odlično uigrano, tako da ne bodo zamudili prav ničesar," je povedal trener Ormožanov Saša Prapotnik, ki si za to potezo zasluži še eno zlato medaljo. Bogadi: »Za leva krila se v Ormožu res ni treba bati« Kot smo že pisali, je ekipa Jeruzalema doživela nekaj rahlih sprememb. David Bogadi, ki ga stari--novi soigralci neprestano zbada-jo na račun igranja pri sosedskem rivalu, se na treningih ne da in trenira pri polnih obratih: „Vem, da se bo treba znova dokazovati ekipi, trenerju, ormoškim navijačem in na koncu koncev samemu sebi. Pripravljen sem na to, da pričnem znova vse z ničle. Nikoli mi ni bilo nič podarjeno in tudi tokrat ni nič drugače. Konkurenca na mojem igralnem mestu je izjemna: Dominik Ozmec je mladinski re-prezentant, Matej Niedorfer ima vse predispozicije, da postane vrhunsko levo krilo. Opazil sem še enega fanta, ki bo v prihodnosti trkal na vrata članske ekipe - to je Niko Sovič. Za leva krila se v Ormožu res ni treba bati. Konkurenca je zdrava in upam, da se bodo omenjeni fantje kaj naučili tudi od mene," je dejal Bogadi, ki je zadnji dve sezoni igral v Mariboru. Fizična priprava v domeni hrvaškega strokovnjaka Na treningih smo opazili še nov obraz v strokovnem štabu. Fizične priprave bodo Ormožani opravili pod nadzorom Nikole Goluba, ki prihaja iz sosednjega Varaždina in je tudi trener za fizično pripravljenost pri mlajših hrvaških reprezentancah. „Gre za izkušenega trenerja za fizično pripravljenost, zato menim, da bo dal naši ekipi poleg znanja še tisto piko na i, ki nam pri fizični pripravi še manjka. Zaenkrat smo zelo zadovoljni z njegovim načinom dela, a bo le čas pokazal kako uspešno so bile opravljene fizične priprave," je o novem sodelavcu v strokovnem štabu Jeruzalema povedal Prapotnik. V zadnjih dneh se je ormoška ekipa pripravljala v fitnesu in na atletskem stadionu v Mestni grabi. „Glede na težave z dvorano v Ormožu se moramo iz dneva v dan prilagajati, kje in kako bodo potekali treningi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Nogometnemu klubu Ormož, ki nam je ob treningih na atletskem stadionu odstopil slačilnico, da se lahko dečki po treningu normalno uredijo. Vidim, da bo v tej sezoni potrebno veliko improvizacije tako na igrišču in še več zunaj njega. Morali se bomo pač znajti po svojih najboljših močeh," je na kratko težave opisal Prapotnik. Še sreča, da so Ormožani mojstri improvizacije, saj le na tak način lahko preživiš v tem našem malem mestu ob reki Dravi ... Uroš Krstič petek • 10. avgusta 2018 Šport, zanimivosti Štajerski 13 Strelstvo • Evropsko prvenstvo Leobersdorf (Avstrija) Maček z naslovom evropskega prvaka V avstrijskem mestu Leobersdorf, ki se nahaja manj kot pol ure pred Dunajem, od prejšnjega ponedeljka dalje (30.7.-13.8.) poteka evropsko prvenstvo v streljanju s puško šibrenico. Slovenci so na EP nastopali samo v disciplini trap in z naslovom evropskega prvaka Boštjana Mačka dosegli zgodovinski uspeh za slovenski strelski šport. Na EP je v mladinski konkurenci nastopal tudi mladi ormoški strelec Miha Nahtigal. Najboljši v kvalifikacijah, izjemen tudi v finalu V članski konkurenci v trapu je bil naš dvakratni olimpijec Boštjan Maček v dvodnevnih kvalifikacijah izjemen, saj je od 125 tarč zadel kar 124 (25, 24, 25, 25, 25) in s tem izenačil lastni državni rekord ter se kot najboljši uvrstil v finale. Najboljši slovenski strelec, ki je do zdaj na EP osvojil dve bronasti kolajni (2011 v Beogradu in 2015 v Gaju pri Pragerskem), je po kvalifikacijah izjemno nadaljeval tudi v Foto: Strelska zveza Slovenije Prekmurski strelec Boštjan Maček se je z reprezentančnimi kolegi na EP v avstrijskem Leobersdorfu veselil svojega največjega uspeha v karieri z osvojitvijo naslova evropskega prvaka. Z leve strani stojijo Andrej Starc, Matjaž Lepen, Boštjan Maček, J asmina Maček, vodja reprezentance Nikolaj Mejaš, Denis Vatovec, Žiga Juretič, trener mladincev Savo Strmole, Ormožan Miha Nahtigal in sedi Rene Maček. finalu. Čeprav je po polovici finala (po 25 tarčah) zgrešil tri tarče (v Foto: Strelska zveza Slovenije Dvakratni olimpijec Boštjan Maček med finalnim streljanjem na EP; po dveh bronih na EP je tokrat osvojil še zlato odličje. finalu se strelja le z enim nabojem, v kvalifikacijah z dvema za eno tarčo), ga to ni zmotilo v izjemni osredotočenosti in želji po osvojitvi evropskega zlata. V zaključnem boju za zlato medaljo in za naslov evropskega prvaka se je pomeril z dobrim prijateljem in svetovnim podprvakom iz leta 2013, Zagrebčanom Antonom Glasnovičem. Zadnjih pet zadetkov Mačka in v drugem delu le ena zgrešena tarča proti Glasnovičevim petim napakam v drugi polovici finala je našemu najuspešnejšemu trap strelcu iz Bodoncev na Goričkem prineslo zgodovinski rezultat, nov finalni državni rekord s 46 zadetimi tarčami in naslov evropskega prvaka v olimpijski disciplini trap. „ Po osvojeni zlati kolajni sem Rezultati: moški - trap: 1. Boštjan Maček, SLO 124 + 46 2. Anton Glasnovič, HRV 122 + 44 3. Jiri Liptak, CZE 121 + 36 26. Denis Vatovec, SLO 119 40. Matjaž Lepen, SLO 117 MQS Andrej Starc, SLO 110 MQS Ivan Krkač, SLO 105 ekipno: 1. Italija 360 + 71 + 61 + 66 2. Portugalska 358 + 69 + 66 + 56 3. Francija 355 + 68 + 61 + 60 6. Slovenija 360 + 66 ženske - trap: 1. Melanie Couzy, FRA 119 + 41 2. Kirsty Barr, GBR 118 + 39 3. Zuzana R. Stefecekova, SVK 118 + 31 9. Jasmina Maček, SLO 116 mladinci - trap: 23. Rene Maček, SLO 111 29. Žiga Juretič, SLO 106 32. Miha Nahtigal, SLO 105 MQS Sašo Hrovat, SLO 104 ekipno: 1. Francija 341 + 66 + 65 + 63 7. Slovenija 322 + 58 izjemno zadovoljen. Moj začetek v finalu ni bil najboljši, zato pa sem bil iz strela v strel boljši, v drugem delu finala sem dal svoj maksimum. Preteklo sezono sem izgubil zaradi poškodbe, v tej sezoni sem si želel le dober izid. V zadnjem času sem intenzivno vadil, trdo delo pa je bilo poplačano," je po največjem uspehu v karieri in po 21 letih od prvega nastopa na EP dejal naš strelski šampion Boštjan Maček. Slovenci v trapu nesojeni evropski prvaki ... Z odličnima nastopoma sta se zelo izkazala tudi preostala Slovenca v moški konkurenci, izkuše- ni Denis Vatovec (119, 26. mesto) in mladi, 26-letni Matjaž Lepen (117, 40. mesto). V prvem delu ekipnega tekmovanja so Slovenci z izenačenim državnim rekordom s 360 zadetki osvojili prvo mesto ter bi po pravilih svetovne strelske zveze ISSF in ESC do leta 2017 že postali evropski prvaki. Ker pa je evropska strelska zveza ESC letos spremenila format ekipnega tekmovanja na EP ter uvedla še drugo stopnjo tekmovanja, kamor se za končna najvišja mesta uvrsti le osem najboljših ekip (od 26), so se Slovenci kot prvouvr-ščena ekipa v četrtfinalu pomerili z osmouvrščenimi Francozi. Slednji so bili v četrtfinalu boljši za dve zadeti tarči ... Slovenci so po boljšem četrtfinalnem rezultatu od Slovakov in Belgijcev osvojili končno 6. mesto, kar je prav tako odličen rezultat in drugi najboljši do zdaj za Slovenijo v tej disciplini. Zmagali so prerojeni Italijani pred Portugalci. Med ženskami drugi dan kvalifikacij izjemna Jasmina Maček V ženski konkurenci v trapu je bila izjemna tudi sestra novega evropskega prvaka Jasmina Maček, ki je drugi dan kvalifikacij napredovala z 28. na končno 9. mesto in le za eno zadeto tarčo zgrešila razstreljevanje za finale najboljše šesterice. Naslov evropske prvakinje je osvojila Francozinja Melanie Couzy. Slovenca predala naslov evropskih podprvakov Slovakoma V konkurenci mešanih parov v trapu sta tokrat v paru nastopala Denis Vatovec in Jasmina Maček. Slednja je na lanskem EP v Bakuju v paru z Ormožanom Tomažem Blazinškom že osvojila naslov evropske podprvakinje, tokrat sta z novim partnerjem osvojila 21. mesto. Nastopil tudi Ormožan Miha Nahtigal Med mladinci je na svojem četrtem EP nastopil 18-letni Ormožan Miha Nahtigal in s 105 zadetki (24, 21, 19, 23, 18) osvojil končno 32. mesto. To je za mladega in talentiranega ormoškega strelca drugi najboljši rezultat na EP in tretji najboljši po uvrstitvi. V predmestju avstrijske prestolnice je bil med slovenskimi mladinci najboljši Rene Maček (23. mesto), novogoriški strelec Žiga Juretič pa je osvojil 29. mesto. Kot osmouvrščeni so v ekipni tekmi za nasprotnika dobili najmočnejšo ekipo v kvalifikacijah - Italijane, ki so s 353 zadetki postavili nov kvalifikacijski ekipni evropski rekord. Italijani pa so bili v četrtfinalu boljši od Slovencev le za štiri tarče. Na koncu so se Slovenci uvrstili na 7. mesto. Simeon Conc Fotozapis Zanimiva in odmevna akcija modrih V NK Drava so se v letošnjih pripravah odločili za novost, saj so treninge občasno izvajali dvakrat dnevno, dopoldan in popoldan. Uprava kluba je to izkoristila in popestrila z zanimivo akcijo. „Med dvema napornima treningoma se prileže dobra malica in malce počitka. Tako smo vmesni čas med treningi popestrili z obiskom podravskih gostinskih objektov, s katerimi sodelujemo na kulinaričnem področju," je o zanimivi akciji povedal Matija Brodnjak, podpredsednik NK Drava. „V minulih treh tednih smo tako obiskali gostilno Pri Žihru, gostišče Pri Tonetu, gostilno Lužnik, gostilno Rozika, gostilno Pri ovinku, restavracijo Pomaranča, The Lounge Ptuj ter gostilno Slovenski hram v Slovenji vasi. Pomembno je, da skupaj spoznavamo domače kulinarične točke in ljudi, ki nas gostoljubno sprejmejo v svoje okolje." Ob tem so bili dravaši deležni še posebnega povabila. „Prijatelj ptujske Drave Boris Maroh, rojen Domavčan, ki sedaj živi v bližini Stuttgarta, je našo člansko ekipo zaradi uspešne lanske sezone povabil na partijo footgolfa in rošti-Ijado. Pomembno je, da je bila ekipa v naporni pripravljalni fazi veliko skupaj in da so se novinci še bolje spoznali z novim delovnim okoljem," je zaključil Brodnjak. UR 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 10. avgusta 2018 Nogomet • NK Podvinci V novo sezono pod vodstvom Čeha Ekipa Podvincev je v prejšnji sezoni Superlige zasedla končno 3. mesto, pred njo sta končali le ekipi iz Cirkulan in Stojncev. „V prestopnem roku so se v našem klubu zgodile nekatere spremembe; prva je verjetno najpomembnejša, saj je glavni trener postal Aleš Čeh. Ima bogate igralske izkušnje, igral je tudi v 1. ligi, zato je v naše treninge vnesel veliko novosti, predvsem pa resnost," je za uvod povedal predsednik NK Podvinci Mitja Lah. V Podvincih očitno veliko stavijo na resno delo, saj sta v strokovnem štabu pri članski ekipi še Vlado Bratec kot pomočnik trenerja in Lovro Šeruga kot trener vratarjev. „Vesel sem, da na treningih vidim veliko število igralcev, ki se res trudijo izpolnjevati navodila trenerjev. Izmed sprememb v igralskem kadru bi izpostavil dolgoletnega kapetana Roberta Petroviča, ki je končal člansko pot in bo zaradi službenih obveznosti igral le še za veterane. Na drugi strani so v naš klub prišli trije mladi igralci: bočni branilec Marko Šegula, centralni branilec Žiga Ramšak - oba iz ptujske Drave - in Matej Svržnjak s Hajdine. Ob tem sta se članom priključila J'iiíUl s: Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh bo v novi sezoni glavni trener moštva iz Podvincev, ob tem bo po potrebi pomagal tudi na igrišču. najboljša domača mladinca Niko Gorza in Alen Polič," je spremembe opisal Lah. Za konec smo predsednika NK Podvinci vprašali o ambicijah v novi sezoni, ki se bo za superliga-še začela 25. avgusta. „Lani smo bili tretji, tudi letos bi želeli sezo- no končati v zgornjem delu lestvice, v Ligi za prvaka. Realno gledano imamo zelo dobro in konkurenčno ekipo, a tukaj so podobno močne ekipe iz Cirkulan, Stojncev in Gerečje vasi, tako da si lahko obetamo zanimivo tekmovanje. Če nas bodo obšle poškodbe in z Golf • Tekmovanje na Ptuju 51 golfistov na prvenstvu mesta Ptuja V sklopu praznika Mestne občine Ptuj sta na ptujskem igrišču za golf MO Ptuj in Golf Invest - Golf igrišče Ptuj organizirala Odprto prvenstvo mesta Ptuja v golfu. Na njem je v lepem vremenu nastopilo 51 igralcev in igralk, večinoma članov Golf kluba Ptuj. Ti so uživali na zelenici in ob njej v prijetnem druženju pred tekmovanjem, med njim in po njem. Na samem tekmovanju je vsak želel doseči najboljši rezultat. Tako je najdaljši udarec - dolg 133 metrov - tokrat uspel Andreji Šifer. Udarec najbližje zastavici je uspel s 34 centimetri Danilu Vostateku. Najboljši pri 1. brutu - malo sreče smo lahko konkurenčni vsem ekipam," je zaključil Mitja Lah. NK Podvinci bodo naslednje leto praznovali 40-letnico delovanja - začetki namreč segajo v leto 1979. Jože Mohorič moški je bil Tom Li Dobnik in pri ženskah Dragica Vojsk. V skupnih neto rezultatih je bil prvi Jan Luka Samec, drugi Bojan Gabrovec in tretji Srečko Lunder. Deveto Odprto prvenstvo mesta Ptuj v golfu je prineslo nekaj dobrih rezultatov in udarcev, večina tekmovalcev pa je uživala na odlično organiziranem tekmovanju. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 4. KROGA, SOBOTA OB 20.00: Krško - Celje; NEDELJA OB 17.30: Triglav - Olimpija; OB 18.15: Maribor - Gorica; OB 20.15: Domžale - Aluminij; PONEDELJEK OB 18.00: Rudar - Mura. 2. SNL PARI 2. KROGA, SOBOTA OB 17.30: Drava Dakinda Ptuj - Vitanest Bilje, Kalcer Radomlje - Krka, Jadran Dekani - Nafta 1903, Ankaran Postojna - Brežice Terme Čatež, AŠK Bravo - Fužinar; NEDELJA OB 17.30: CherryBox24 Tabor Sežana - Ilirija 1911, Brda - Roltek Dob, Beltinci - Rogaška. V Stojncih turnir superligašev NK Stojnci v soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, organizira zanimiv turnir superligašev. V soboto bo za uvod od 12. ure naprej na sporedu turnir za selekcije U-9. Članski turnir se bo začel ob 16. uri s tekmo Stojnci - Bukovci, ob 18.00 bo na sporedu še srečanje Cirkulane - Markovci. V nedeljo bo ob 12.00 na sporedu turnir selekcij U-11, ob 16. uri tekma za 3. mesto, ob 18.00 pa še finalni obračun. Turnir v Slovenji vasi V soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, bo v Slovenji vasi na sporedu tradicionalni memorialni turnir. Na njem bo nastopilo osem ekip, tekme pa bodo trajale 2 krat 30 minut. Spored: sobota ob 14.00: Slovenja vas - Tržeč; ob 15.15: Grajena - Makole; ob 16.30: Skorba - Miklavž; ob 17.45: Hajdoše -Zlatoličje. Zmagovalci sobotnih dvobojev se bodo v nedeljo od 14. ure dalje merili v dveh polfinalnih tekmah ter v tekmah za 3. in 1. mesto. S kolesom po Prlekiji • 23. kolesarski maraton Bioterme Mala Nedelja Športno društvo Radenci v nedeljo, 12. avgusta, prireja 23. kolesarski maraton Po Prlekiji - Bioterme Mala Nedelja. Start rekreativne prireditve bo ob 10. uri na parkirišču pri termalnem kopališču, od koder bo kolesarje pot peljala skozi idilično pokrajino Slovenskih goric. Ljubiteljem kolesarjenja bodo na voljo tri zanimive proge, med katerimi lahko vsak najde primerno zase: družinski maraton (20 km), mali maraton (45 km) in veliki maraton (68 km). Po prihodu v ciljno areno se bodo udeleženci kolesarskega maratona sprostili v bazenih Bioterm. V startnino, ki znaša 15 evrov, so poleg brezplačnega kopanja vključeni še spominska majica, malica, osvežilni napitki in nepozabna zabava v termalnem parku. JM, NŠ Utrinek s turnirja na Ptuju Konjeniški šport Igrišče na Ptuju je izjemno slikovito. Slovenski kasaški derbi dobil Milan Žan Sklepno dejanje letošnjih številnih prireditev ob 62. prazniku občine Ljutomer je potekalo v nedeljo popoldne na ljutomerskem hipodromu, kjer je domači konjeniški klub (KK) pripravil velike kasaške dirke z osrednjim dogodkom - državnim prvenstvom 4-letnih konjev, že 28. slovenskim kasaškim derbijem. Pomerilo se je 12 kasačev, največ (7 ) iz KK Ljutomer, po dva sta zastopala barve KK Stožice Ljubljana in Komenda, svojega predstavnika pa je imel tudi KK Posav-je Krško. Na 2600 metrov dolgi stezi se je po izžrebanih številkah prva sedmerica razvrstila v prvo startno vrsto, preostala peterica pa v drugo. Iz najugodnejšega položaja (1) je z notranje pozicije dirko pričel Milan Žan (KK Stožice) s Peterko I., ki se je pred derbijem priprav- ljal na Švedskem, a je karavano povedel z zunanje sedme pozicije domači adut Dušan Zorko z Iskro KP, prekaljeni Žan pa ga je umirjeno spremljal. V vodilnem trojčku je bila tudi prva favoritinja derbija Darja Trontelj Dolinšek (KK Sto-žice) z Didier Blue. Po 1000 prevoženih metrih (kilometrski čas 1:18,0) na vidiku ni bilo predvidenega rekordnega dosežka, vodilno mesto pa je še vedno držala Iskra KP. Kot kaže, jo je premočan dirkalni ritem izčrpal, saj sta se mu v končnici povsem približala Peterka in Didier Blue. Odločilen je bil ciljni zavoj, ko je Didier Blue prepustil preveč odprtega prostora Peterki, kar je Milan Žan rutinirano izkoristil in z lahkoto ugnal Iskro ter prepričljivo dobil ciljno ravnino (kilometrski čas 1:19,3),iz ozadja pa se je na 2. mesto prebil Miroslav Antolič (KK Ljutomer) s Perlito in rešil čast ljutomerskega kluba, saj so vsi preostali predstavniki domačinov precej zaostali. »Taktično sem dirko odlično odpeljal. Vztrajno sem čakal svojo priložnost in jo dočakal, ko je vodilna Iskra omagala, s Peterko pa sem odvihral do najdražjega naslova. Menim, da je to bila moja najboljša vožnja doslej, sicer pa z dobrim konjem ni težko zmagovati,« je po dirki povedal Milan Žan, ki je vpisal že četrto zmago na slovenskih kasaških derbijih. NŠ Zmagovalec 28. slovenskega kasaškega derbija Milan Žan s 4-letno Peterko petek • 10. avgusta 2018 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tenis • Zoran Krajnc »V danem trenutku dvoboja so to še vedno odločitve igralke« Zoran Krajnc je profesionalni teniški trener, ki je na to pot stopil pred nekaj več kot dvema letoma. Takrat je »varno zavetje« šole zamenjal za precej bolj razburkano morje profesionalnega tenisa. In pri tem je zelo uspešen! To sedaj že lahko zapišemo brez posebnih zadržkov, čeprav sam nerad govori o tem. Med drugim je že bil izbran za trenerja leta v Sloveniji, trenutno pa največje uspehe žanje s Tamaro Zidanšek. Pod njegovo okrilje spadajo še Pia Čuk, Maja Makorič ..., ponudbe za treniranje pa prihajajo tudi iz Kako kot trener gledaš na vzpon Tamare Zidanšek v tem Z. Krajnc: »Po razočaranju na Roland Garrosu so stvari dokaj logične - takrat je bila nujna nekakšna evalvacija, 'inventura' trenutnega stanja. Že takrat ni igrala slabo, a začetek sezone na njeni zaenkrat še najpriljublje-nejši podlagi, pesku, je obetal še bistveno več. Po porazu v 2. krogu kvalifikacij v Parizu je bila ta inventura opravljena, prav tako nujna korekcija nekaterih pristopov na igrišču. Vse, kar se je dogajalo od takrat naprej, je samo posledica dobro opravljene inventure.« Kaj hitro po Parizu je prišla prva zmaga na WTA-turnirjih, to se je zgodilo na Bolu. To je bila nekakšna prelomnica. Z. Krajnc: »Med Parizom in Bo-lom sva opravila le pičle štiri dni treningov, saj je bilo treba mlado punco tudi spočiti. Brez preveli- Zoran Krajnc: »Wimbledonski turnir - ne glede na to, da je obstala v kvalifikacijah - je meni kot trenerju povzročil skoraj isto emocionalno zadovoljstvo kot tista zmaga na turnirju na Bolu.« kih bremen v lastnem nahrbtniku smo odšli na Bol, kjer se Tamara že od nekdaj dobro počuti - še iz časov ITF-turnirjev z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Vso skupaj je pripomoglo k temu, da je tokrat uspela pokazati svoj pravi obraz, premagala je tri igralke iz TOP 100 in na celotnem turnirju oddala le en niz.« V štirih dneh ni bil mogoč takšen drastičen napredek v igri, nekaj drugega se je moralo zgoditi ... Z. Krajnc: »Zgodilo se je to, da je imela izkušnjo 'z velikih odrov' 20. POLEINI OBJEKTI OSNOVNE SOLE MIKLAVŽ // Miklavž pn Ormožu 29, 2275 MIKLAVŽ pri Ormožu PROGRAM //Treningi bodo potekali na športnem igrišču Miklavž pri Ormožu in v telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu SKUPINE // Otroci bodo razdeljeni v tri skupine: x A skupina (2003, 2004, 2005). k B skupina (2006, 2007), * C skupina (2008. NI TABOR PREHRANA// Poskrffenal ob:okov na dan Zajtrk (3 xt večerja (3 x) in dvakratna J ZAKLJUČNI PIKNIK i^i" BIVANJE // Spanje otijfej no. Pogumnejši bodo jftp v prostorih OŠ Mikiav^Bo AVGUST 20. - 23. PRICETEK // PONEDELJEK. 20. AVGUST 2018 OB 9.00 U1 UDELEŽENCI // Dekleta in dečki -letniki 2003, 2004. 2005,2006, 2007,2008, 2009,2010, 2011 Tabora se lahko udeleži kdorkoli In tudi rokometaši drugih klubov CENA // Znaša 60 EUR za dva otroka iz ene družine 90 EUR OPREMA // Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbtjo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno »Navzameš se zmagovalne miselnosti« Na svetovni turneji se srečuješ s trenerji z različnih koncev sveta, veliko se družiš tudi s trenerji iz prostorov bivše Jugoslavije. Z. Krajnc: »S temi je najlažje navezati stike, saj smo dolgo živeli v isti državi. Imajo pa tudi nekaj, kar bi sam želel vsaj v majhni meri pridobiti tudi za svoje igralce - predrznost in neposredno borbenost. Ob komunikaciji z njimi se večkrat kar navzameš te zmagovalne miselnosti, češ 'kdo nam pa kaj more'. Komuniciram seveda tudi z vsemi drugimi trenerji, posebej rad s španskimi, ki imajo tudi izredno veliko izkušenj, predvsem v moški ATP-turneji. Seveda vsi skupaj opazujemo napredek igre, pogovarjamo se o statističnih podatkih posameznega dvoboja, o ključnih trenutkih posameznega dvoboja - samo tako lahko gredo stvari navzgor. Moje mnenje je, da je treba vsak dan pri sebi narediti analizo, kje smo in kam želimo. Ko to naredimo, potem je v glavi precej manj nejasnosti.« Foto: Črtomir Goznik 'A «^ZAKLJUČEK TABORA // )ora s piknikom bou^četrtek 23. avgusta 2018 ob 17.00 uri INFORMACIJE IN OBVEZNA PREDPRIJAVA // | uo srede 15. ^vgusta 2018; 040 619 Krsto -IRK Jeruzalem Ormož) e-mai): rkormoz@gmail.com - Roland Garros je eden največjih svetovnih turnirjev - in izkušnjo zmag proti trem igralkam iz TOP 100. To mlademu človeku zvečer ne da miru in o tem premišljuje. Sam od Tamare vedno zahtevam, da zvečer naredi analizo minulega dne in se zamisli o tem, ali je v tem dnevu dala vse od sebe ali bi bilo mogoče kaj narediti še boljše. Sama je to inventuro na Bolu vsak dan naredila in logična posledica je bila, da je ta manjša pogumnost postopoma zrasla v večji pogum. Turnir na Bolu je odigrala bistveno odločneje kot v Parizu.« To z drugimi besedami pomeni, da sama odloča o točkah in da ne prepušča pobude in ključnih odločitev tekmici. Je tako? Z. Krajnc: »Pri tem gre za zanko: vse je deloma odvisno od nezavednega karakternega zapisa vsakega posameznika. Če je ta zapis bolj ekstrovertirane narave, potem je mlademu igralcu ali igralki lažje sprejemati odločitve v vsakem trenutku, ker se mu tudi v vsakdanjem življenju vse dogaja na zunanji plati. Če pa je ta zapis narejen nekoliko bolj zadržano, introvertirano, potem je treba to ekstrovertiranost - teniška odločnost jo zahteva - na neki način spodbuditi. Tamara je bila doslej pripravljena igrati točke z ne preveč tveganja in to je bilo za napredek do nivoja TOP 100 dovolj. Zdaj se moramo na novo resetirati, odpreti nov list in potem videti, da samo z zadržanostjo med TOP 100 igralkami ne bo večjega uspeha.« A prvi listi nove knjige so že lepo popisani, uspeh v Moskvi je dejansko kar močno odmeval ne samo v Sloveniji, tudi v mednarodni teniški javnosti. Z. Krajnc: »S tem se strinjam, vendar vseeno opozarjam na prepotrebno ravnotežje znotraj vsakega teniškega dvoboja. To ni odvisno od najine priprave na dvoboj, ampak od observacije v tistem trenutku dvoboja, kjer sama oceni situacijo, v kakšnem instinktivnem stanju se nahaja. Takrat se mora sama odločiti, ali bo glede na počutje igrala manj ali bolj tvegano ali pa bo dvoboj do zmage pripeljala samo s kilometrino, ki jo že ima za sabo, ter bo boljšo formo iskala v naslednjih dnevih. V tistem danem trenutku dvoboja so to še vedno odločitve igralke.« Nujno ravnotežje v igri Najboljše odločitve doslej je sprejemala v dvoboju s Kasatki-no, ki je za Tamaro največji skalp doslej. Z. Krajnc: »Strinjam se s tem, da je bila to največja zmaga doslej, saj smo ljudje pač nagnjeni k temu, da vse svoje dosežke vrednotimo preko emocionalnega faktorja. Ta je bil najbolj izražen po dvoboju s Kasatkino in takrat se je v Tamarini glavi največ dogajalo. Kasatkina zanjo velja za eno tistih igralk, ki imajo podobno strategijo igre, kot jo ima sama. Torej ne napada ves čas brezglavo, kot to npr. počne Maria Šarapova, niti ne drži samo žoge v igri, ampak je to kombinacija že prej omenjenega ravnotežja med nujno agresivnostjo - ki ne pomeni nujno samo močnega udarjanja žogice - in strateškim držanjem žoge v igri. Novak Djo-kovič npr. zelo dobro pretehta vsako situacijo kdaj se mu tveganje splača in kdaj ne.« Kako pa sam ocenjuješ to zmago proti 13. igralki sveta? Z. Krajnc: »Priprava na dvoboj je bila opravljena zelo dobro. Tamara se je pred dvobojem zelo dobro 'napalila', kor radi rečemo v žargonu, vedela je tudi, v katerih trenutkih jo lahko preseneti, in to se je tudi zgodilo. Strinjam se s tem, da je bil sam dvoboj po številnih parametrih zelo dober, statistika kaže na visoke odstotke, vendar sam s posameznimi deli igre še nisem bil zadovoljen. Začetek drugega seta je bil npr. po- novno preveč zadržan in vodstvo 0:4 za Kasatkino bi lahko imelo kasneje slabe posledice v tretjem nizu. Kdo tega ne razume, da se v tenisu ena kocka zlaga na drugo ... Je pač treba analizirati dvoboje za nazaj in tukaj bi se lahko zgodil tisti odločilni preobrat. V tretjem nizu se je tega pri rezultatu 3:4 presneto dobro zavedala. Sledila je izredna serija 13 točk, od katerih jih je Tamara dobila kar 12. To so bili zelo dobro izbrani udarci, zelo dobre odločitve je sprejemala prav ob koncu dvoboja.« Kam vas pelje naslednja pot? Z. Krajnc: »Sedaj se selimo na betonske podlage, kjer smo v neki meri spet na začetku. Tamara je na tej podlagi v preteklosti že pokazala neki kvalitetni nivo iger, vendar igranje na ameriških tleh proti najboljšim igralkam sveta vseeno pomeni novo trdo skorjo kruha, ki jo bo treba prežvečiti. Pustimo se presenetiti ... Prepričan pa sem, da je Tamara svojo igro na tej podlagi sposobna pripeljati na takšen nivo, kot jo je kazala v zadnjih dveh mesecih na peščeni podlagi.« »Zagovarjam 'totalni tenis'« Zanimivo je bilo to, da ji tudi trava ni bila tuja. Tretji krog kvalifikacij za Wimbledon to potrjuje. Z. Krajnc: »To je res zanimivo, saj smo imeli na voljo le kratkih pet dni priprav na travnato sezono! Zaradi kratkega trajanja sezone na travi - 4 do 6 tednov - tej podlagi letos še nismo namenili velikega poudarka, bo pa za to čas v naslednjih letih. Ravno ta instinktivni pristop Tamarine igre, kjer sam zagovarjam 'totalni tenis', torej ne samo igre na osnovni črti, ampak kombinacijo igre v celotnem polju, tudi nadigravanja z udarci z veliko občutka, prehodov na mrežo ., se je izkazal za zmagovalno kombinacijo. Wimbledonski turnir - ne glede na to, da je obstala v kvalifikacijah - je meni kot trenerju povzročil skoraj ista emocionalna zadovoljstva kot tista zmaga na turnirju na Bolu.« Je po vseh teh uspehih z vami kontaktiral kdo iz Teniške zveze Slovenije? Z. Krajnc: »Zmeraj se pojavi kak SMS, ampak kaj več od tega pa ni bilo.« Jože Mohorič Trije Ptujčani z reprezentanco Pod okriljem Tennis Europe vsako poletje v vseh mlajših kategorijah potekajo ekipna tekmovanja za Evropski poletni pokal (European Summer Cups). Na različnih lokacijah so najprej na sporedu kvalifikacije, po dve prvouvrščeni ekipi se uvrstita na zaključni turnir. V slovenski ekipi U-16 sta tokrat nastopila dva člana TK Terme Ptuj, Blaž Vidovič in Žiga Kovačič. Ob njiju je bil v ekipi še Nik Jurjevčič. Slovenci so se merili v skupini v Cluju v Romuniji. Slovenska reprezentanca je za uvod izgubila s Srbijo (1:2, edino točko je osvojil Vidovič), kar jo je pah- nilo v boj za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Po zmagi proti Romuniji (2:1, zmaga Vidoviča in dvojice Vido-vič-Jurjevčič) je sledil še dvoboj za končno 5. mesto, kjer pa je bila ekipa Bolgarije (0:3) premočna. Mladinsko evropsko prvenstvo V Klostersu v Švici je potekalo evropsko mladinsko prvenstvo, na katerem je v dresu slovenske reprezentance nastopil tudi Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj). Planinšek tokrat ni bil uspešen, saj je med posamezniki izpadel v 2. krogu, med dvojicami pa skupaj z Maticem Dimicem v 1. 1G Štajerski Kronika petek • 10. avgusta 2018 Dravsko polje • Cesta smrti med Slovensko Bistrico in Hajdino ponovno terjala krvni davek Letos ugasnilo že pet življenj Glavna regionalna cesta med Slovensko Bistrico in Hajdino je na območju Spodnjega Podravja ena izmed nevarnejših. Čeprav seje število prometnih nesreč na njej v zadnjem desetletju prepolovilo, pa skorajda ni leta, ko ne bi terjala smrtnih žrtev. Letos je bila usodna za pet življenj. Nazadnje se je nesreča s tragičnimi posledicami zgodila ta torek, ko sta trčili dve osebni vozili. Nekaj po 19. uri je 43-letna Ptujčanka vozila osebni avtomobil iz smeri Slovenske Bistrice proti Ptuju. Ko je iz daljše ravnine pripeljala v blagi levi ovinek, je njeno vozilo zaradi neprilagojene hitrosti pričelo drseti po bankini, potem je zdrsnilo na nasprotni vozni pas. „V tistem trenutku je nasproti, iz smeri Ptuja, pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila in čelno trčil v bok vozila 43-letne Ptujčanke," so povedali na Policijski upravi (PU) Maribor. Ptujčanka je bila v vozilu sama in je v silovitem trčenju umrla. V drugem vozilu so bili poleg voznika trije sopotniki, vsi štirje doma z območja upravne enote Ajdovščina. 82-letni moški in 62-letna ženska, ki sta sedela na zadnjih sedežih, sta v nesre- Foto: Gabrijel Toplak Zaradi prometne nesreče je bila cesta več ur zaprta za ves promet. Po podatkih PU Maribor je letos na območju, ki ga pokrivajo, v 11 prometnih nesrečah umrlo 13 ljudi. Cesta (pre)obremenjena Ker redno spremljamo dogajanje na glavni regionalni cesti med Hajdino in Slovensko Bistrico, smo prav v tem tednu (v torek) poročali, dajo namerava DRSI prihodnje leto obnoviti. V članku smo predstavili podatke o prometni obremenjenosti v letu 2016. Odsek Šikole-Kidričevo dnevno prevozi nekaj manj kot 7.000 vozil, od tega 421 vlačilcev, 104 tovornjaki s prikolicami, 141 tovornih vozil nad 7 ton, 771 lahkih in srednje težkih tovornih vozil ter okrog 5.400 osebnih vozil. či izgubila življenje, 65-letni voznik in 64-letna sopotnica na prvem sedežu pa sta bila lažje telesno poškodovana. Vseh pet v nesreči udeleženih oseb je med vožnjo uporabljalo varnostne pasove. DRSI prst usmerja v voznike Da je cesta nevarna in pogosto terja krvni davek, smo v Štajerskem tedniku opozorili lani konec leta. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), pod pristojnost katere sodi omenjena cesta, so takrat pojasnili, da so za izboljšanje prometne varnosti na odsekih, kjer se na re-gionalko priključujeta lokalni cesti iz Cirkovc in Starošinc, izvedli nekaj preventivnih ukrepov. Leta 2010 so v celoti rekonstruirali križišče za Cirkovce: uredili so pasove za leve zavijalce, prometne otoke, javno razsvetljavo in preplastili vozišče. Leto kasneje so znižali dovoljeno hitrost z 90 na 70 km /h. Na lokalnih cestah, ki se priključujeta na regionalno, so postavili znaka »ustavi««, ki nadomeščata dotedanja znaka Kupila avtomobil in se vračala domov Po informacijah, ki nam jih je uspelo pridobiti, naj bi povzročiteljica nesreče, Ptujčanka Anita M., vozilo, v katerem je izgubila življenje, tisti dan kupila v Domžalah. Tja jo je po avtomobil spremljal sin, skupaj sta se nato proti večeru vsak v svojem avtomobilu vračala domov. Sin naj bi trčenje, kije bilo za mamo usodno, videl v vzvratnem ogledalu. (GT) za križišče s prednostno cesto. Za izboljšanje preglednosti ob vključevanju na prednostno cesto so v 2016 deloma odstranili jekleno varnostno ograjo in zamenjali drogove javne razsvetljave. Lani so na glavni cesti še dodatno omejili hitrost - s 70 na 60 km/h, namestili zvočne zavore za umiritev hitrosti in varnejše vključevanje na glavno cesto, tik pred križiščem na obeh krakih lokalnih cest pa položili grbino. Na DRSI so lani za naš časopis navedli, da naj bi bil v večini primerov za prometne nesreče kriv človek. Po navedbah DRSI vozniki ob vključevanju na regionalno cesto ali pri njenem prečkanju naj ne bi upoštevali pravil prednosti, ignorirali naj bi prometne znake in drugo prometno signalizacijo. „V primerih, ko je vzrok ponavljajočih se prometnih nesreč neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, torej človeški faktor, je s tehničnimi ukrepi izredno težko po- Statistika prometnih nesreč po letih Foto: Gabrijel Toplak Na PU Maribor so pojasnili, da so najpogostejši vzroki prometnih nesreč na cesti Slovenska Bistrica-Hajdina neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje. V torek je cesta vzela tri življenja. Leto I Št prometnih nesr e^|Št. mrtvih||Št. hu nihUŠt. ÍahkOt! 2005 i09 i s as 2006 ice i 7 7c 2007 i22 2 s 79 2008 es 2 i 73 2009 ei c 4 ee 2010 s4 i 2 48 2011 39 i 4 23 2012 es c c 22 2013 38 2 3 27 2014 37 i i 27 2015 32 i 2 27 2016 33 i 3 22 2017 27 c i 8 2018 (1. polletje) 2s 2 (+3) 2 ic seči na način, da bi se cestni prostor uredilo tako, da se zmanjša število prometnih nesreč," poudarjajo. Leta 2007 122, lani 27, letos ob polletju pa 25 nesreč Glede na število letošnjih prometnih nesreč in smrtnih žrtev je regionalna cesta med Slovensko Bistrico in Pragerskim še vedno izjemno nevarna. Lani celo leto se je na cesti pripetilo 27 prometnih nesreč z eno hudo telesno poškodbo in osmimi lažjimi. Letos v prvi polovici leta je bilo prometnih nesreč že 25, cesta je terjala pet življenj, dve hudi telesni poškodbi in deset lažjih. Predlani je bilo 33 nesreč, ena oseba je izgubila življenje, tri so bile huje in 22 lažje telesno poškodovanih. Je pa res, da se je od leta 2007, ko se je na cesti zgodilo 122 prometnih nesreč, statistika precej izboljšala: iz leta v leto, z izjemno letošnjega, se je število prometnih nesreč linearno zmanjševalo. Najmanj jih je bilo lani. Letošnja statistika pa je lanskoletno prekosila že ob polletju. Mojca Zemljarič Vir: PU Maribor Podatki so od leta 2005, odkar na policiji statistika vodijo računalniško. OKNA, VRATA ca - GARAŽNA VRATA A www.naitors.si M ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PONUORA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! PERGOLA Z ZIIPI IWAI/ORS,, Tel.: OZ 741 13 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 osvežitev v pomaranči -\f Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. 15/27 '16/30 A* : 17/33 17/31 18/30 18/32 20/33 20/33 16/31 J 8/32 Çy 18/33 22/32 28^ 16/31 N E Danes dopoldne bo večinoma sončno. Popoldne se bodo začele pojavljati krajevne nevihte, ki se bodo ponekod nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 34 °C. Opozorilo Danes in jutri bo po nižinah predvsem sredi dneva in popoldne še velika toplotna obremenitev. 4 dnevna napoved za Podravje 16 Dopoldan 32 Popoldan A Hitrost vetra 3 m/s petek • 10. avgusta 2018 Kultura Štajerski 17 Ljudje in dogodki Slovenija • V 10 letih se je populacija medveda podvojila O Stran 18 Nagradno turistično v • vprašanje O Stran 32 Majšperk • Razstava sošolcev Samasturja in Gajšta Dve zgodbi, dva slikarja in dva sloga Dva avtorja, dva umetniška stila sta stopila na pot skupne razstave, Razstave sošolcev. Domačina in sošolca v osnovnošolskih klopeh Branko Gajšt in Gregor Samastur sta upodobila krajino, kije, ujeta v brezčasnost platna, na ogled v galeriji AP na Bregu pri Majšperku. Ste že brali / Julian Barnes: Hrumenje časa Angleški pisatelj in esejist Julian Barnes nas je tokrat prevzel s svojim romanom Hrumenje časa - biografijo ruskega skladatelja Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča. Če smo se že lotili spoznavanja glasbenika, moramo seveda poskrbeti za glasbeno ozadje svojega branja. Ali pa vsaj za glasbeni uvod v branje. Priporočam vam Šosta-kovičev Valček št. 2 (najdete ga na spletu na naslovu https://www. youtube.com/watch?v=mmCnQ-DUSO4I) ... Šostakovič je živel med letoma 1906 in 1975. Svojo glasbeno ustvarjalno pot je začel v času stalinizma, ki je zaznamoval celotno življenje v takratni Sovjetski zvezi. Tudi Šostakovičevo. Ljudje, ki so mislili drugače od uradne politike, torej od Stalina in njegovih podrepnikov, so imeli tri možnosti: glasno so povedali (ali pa vsaj namignili), kaj mislijo - in izginili; lahko so pobegnili na zahod (imeni Stravinskega in Prokofjeva srečamu tudi v tem romanu), lahko pa so molčali in se prilagajali razmeram, ki so takrat vladale. Šostakovič se je odločil za tretjo možnost - in si vse življenje očital strahopet-nost. Vendar ni želel, da bi zaradi njegovih dejanj trpeli njegovi najbližji, kar se je v takratnem režimu redno dogajalo. »Od samega začetka se je zavedal, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega. Zakaj je bil potem cesar jezen nanj? /.../ Ja, glede cesarja je bil lahkoveren. Oziroma bolje, njegovo sklepanje se je opiralo na preživel model. Nekdaj je cesar zahteval dajatev v denarju, neko vsoto v priznanje njegove oblasti. /.../ Toda vse je šlo naprej in novi kremeljski cesarji so sistem nadgradili: dandanes je bila denarna vrednost dajatve izračunana v višini celih sto odstotkov tvoje vrednosti.« (Str. 72) »Njega samega sovjetska oblast nikoli ni marala. Bil je iz napačnega legla, pripadnik liberalne inteligence iz sumljivega mesta Sankt Leninburg. Proletarska čistost je bila za sovjetske komuniste enako pomembna, kot je bila arijska za naciste.« (Str. 114) Bil pa je Šostakovič ogorčen tudi nad zahodnjaki, ki niso razumeli, kaj se v Sovjetski zvezi pravzaprav dogaja. »Bili so tudi takšni, ki so malo bolje razumeli in so te podpirali, a so bili nad tabo kljub temu razočarani; ki o Sovjetski zvezi niso dojeli nečesa zelo preprostega - da je bilo tam nemogoče povedati resnico in preživeti; ki so si domišljali, da vedo, kako deluje oblast, in so hoteli, da se boriš proti njej tako, kot so verjeli, da bi se oni, če bi bili na tvojem mestu. Z drugimi besedami, hoteli so videti tvojo kri. Želeli so si mučencev, da bi dokazali zlobnost režima. Toda mučenec bi bil ti, ne oni.« (Str. 137) »Kako lahko je bilo biti komunist, če nisi živel pod komunizmom! Picasso je vse življenje slikal svoja sranja in hvalil sovjetsko oblast. A bog ne daj, da bi kak ubogi slikarček, ki je trpel pod sovjetsko oblastjo, skušal slikati kot on. On je lahko svobodno govoril resnico - zakaj tega ni počel za tiste, ki je niso mogli? Namesto tega je kot bogataš čepel v Parizu in južni Franciji in kar naprej slikal svojo odvratno golobico miru. Upiral se mu je pogled na to prekleto golobico.« (Str. 165) Ocena: 5. Jože Smigoc »Že 43 let je minilo od časov, ko sva v šolskih klopeh trgala hlače. To je bilo obdobje, ko nismo niti pomislili, da bomo hodili naokoli s prenosnimi telefoni v žepu, še televizor je bil redkost. Toda kljub temu je bil naš svet lep, poln topline in sanj o prihodnosti,« je povedal Gregor Samastur. Sposobnost opaziti in opazovati lepote krajine Gajšt in Samastur ohranjata še danes - le da vsak na svoj način. »Gre za popolnoma različna sloga, različni osebnosti. Podobe enega avtorja odsevajo stvarni svet, drugega imaginarnega - duhovnega,« je povedal likovni kritik Mano Berdič, ki se je tudi tokrat sprehodil med deli avtorji in pokomentiral posebnosti del. »Pri Gregorju je upodobljena krajina, ki ni stvarna, sili nas k razmišljanju, da naša eksistenca obstaja tudi v kakšni drugi dimenziji. Ob Brankovih delih Foto: Mojca Vtič Krajine sošolcev Branka Gajšta in Gregorja Samasturja v galeriji AP na Bregu pri Majšperku pa lahko sprostimo srce in dušo ter uživamo v idealiziranih podobah krajine s točno določenim časom in krajem,« je še povedal likovni kritik in pohvalil avtorja za njun svojstveni likovni slog. Razstava sošolcev je tretja razstava, ki jo v letošnjem letu gosti Galerija AP, in tudi to je otvorila županja Darinka Fakin. »Že med potjo do galerije sem se veselila pogleda na vajina dela, saj vem, da razstavljata naša umetnika, ki ves čas ustvarjata dela, ob katerih lahko uživamo, ter puščata sledi, ki bodo ostale generacijam. Zelo ponosna sem, da vaju imamo, in iskrena hvala za vse, kar naredita.« Zahvalila se jima je tudi za delo v galeriji in znanje, ki ga prenašata na druge, ter seveda za ustvarjena umetniška dela, s katerimi povesta, kar čutita in mislita. Mojca Vtič Prlekija • 150 let od 1. slovenskega tabora V Ljutomeru je bilo slovesno Sklepna in najpomembnejša prireditev v počastitev 62. praznika občine Ljutomer je potekala v nedeljo dopoldne v ljutomerskem parku 1. slovenskega tabora. Zbrala velika množica udeležencev, da bi obudila spomin na prvo narodno-politično zborovanje, ko so 9. avgusta 1868 bile izrečene zahteve po zedinje-ni Sloveniji, uradni rabi slovenskega jezika in temeljnih narodovih pravicah. Častni občan Ljutomera, upokojeni profesor filozofije Miran Puconja, je v uvodnem nagovoru slikovito orisal dogodke iz preteklosti in poudaril velik pomen taborskega gibanja v takratnem času. Slavnostni govornik Borut Pahor je poudaril, da se je pred 150 leti oblikoval naš prvi narodni program, in dodal, da je bilo slovensko taborsko narodno gibanje z vidika legitimnosti programa zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti. »Paziti moramo ne le na svojo samostojno državo, pač pa tudi eden na drugega. Pred 150 leti je bil v Ljutomeru tabor in pravi vsenaro- dni praznik skupnih zahtev in načrtov za prihodnost. Že takrat je bilo opazno zavedanje, da za velike zgodovinske dosežke velja stopiti skupaj. Vsak dan, vsak zase in vsi skupaj med seboj moramo vzdrževati in skrbeti za dobro kon-dicijo naše države. In le spoštovanje, ne sovraštvo, nam zagotavlja svobodo in dostojanstvo,« je sklenil Pahor, ki ni pozabil izreči posebne zahvale našim vizionarskim in zavednim prednikom za neprecenljivo zapuščino. Županja občine Ljutomer Olga Karba je na slovesnosti podelila taborsko plaketo Stanko Kristlu, univerzitetnemu profesorju in članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Niko Šoštarič Maribor • Poletni lutkovni pristan za mlado in staro Ljubitelji lutk bodo uživali V Mariboru se je v soboto, 4. avgusta, začel 29. Poletni lutkovni pristan, ki ga Lutkovno gledališče Maribor (LGM) tradicionalno prireja avgusta. Izmed skoraj 100 prijavljenih predstav so na festival, ki bo trajal do 30. avgusta, uvrstili nekaj več kot 20, primernih za majhne, srednje in velike gledalce. Večina programa se bo odvijala na prostem. Po več letih prizadevanj so letos uspeli pripeljati v Maribor priznano italijansko gledališče senc Gioco Vita s predstavo Nebo za medvede, Nemci se bodo predstavili s predstavo Vetrič, iz bratislavskega gledališča pa prihaja nova predstava Matije Solceta z naslovom Dedek, ki je nastala po resničnih dogodkih in govori o dragocenih trenutkih znotraj družine. Nizozemska gibalno-lutkovna predstava Leteča krava je uvrščena v glavni skupni program, iz tujine pa se bodo na Poletnem lutkovnem pristanu predstavili še gledališče Žilina iz Slovaške z Grdim račkom, iz Zagreba Puna kuča in iz Italije CTA Gorica s predstavo za najmlajše. Na festivalu si je mogoče ogledati tudi predstave slovenskih, ve- Foto: arhiv Lutkovnega gledališča Maribor činoma neodvisnih lutkarjev, ki vsak s svojim pristopom bogatijo domačo lutkovno sceno. Tako so letos med drugim na programu Rozinteater, Pripovedno gledališče gospodične Bazilike, Gledališče Fru-Fru iz Ljubljane, Pupilla iz Lendave in Mestno gledališče Ptuj. »Otroška žirija bo imela težko delo, da bo mačka iz žaklja podelila najboljši predstavi,« je izpostavila direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar. Večina programa se bo odvijala na prostem, največ v Avditoriju LGM, ki v juliju in avgustu gosti tudi Letni kino Minoriti. Zaključek festivala bo z lutkami obarvan koncert Katalene Enci ben-ci Katalenci, ki je enkrat že napolnil in razigral ta avditorij. (staj 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. avgusta 2018 Slovenija • V10 letih seje populacija medveda podvojila V Halozah medveda ne boste srečali, morda pa na Pohorju V zadnjih desetih letih seje število rjavih medvedov na Slovenskem podvojilo, zato je v sezoni 2018/2019 predviden odvzem 200 medvedov iz okolja. Sicer pa stalne prisotnosti medvedov vsaj v osrednjem delu Štajerske za zdaj na Zavodu za gozdove še ne zaznavajo, ni pa nič nenavadnega, da kakšen medved zaide na Pohorje. Napoved po večjem odstrelu medvedov so na Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije pozdravili in poudarili, da imamo v Sloveniji eno najgostejših populacij rjavega medveda v Evropi, tudi do 40 medvedov na 100 km2. Posledično se je medved razširil na območja, kjer ga prej ni bilo ali pa je bil le občasno. »Skupek tega je bilo več škode in več konfliktnih situacij. Nezadovoljstvo prebivalcev na območjih pojavljanja, veliko negotovosti, strahu, ne nazadnje tudi škode v kmetijstvu so problemi, ki so postali nevzdržni. Kmetje so jasno povedali, da tega bremena velikih populacij zveri ne morejo veš nositi na svojih plečih,« so dejali na zbornici. Zavod za gozdove Slovenije je tako v obdobju od oktobra letos do septembra prihodnje leto predvidel ustrelitev 200 medvedov.»Tolikšen odvzem odraža dejansko stanje na terenu in predstavlja prvi korak k izboljšanju razmer. Zmanjšanje populacije omogoča ohranjanje podeželja, ohranjanje kmetijske dejavnosti na podeželju in kulturne krajine,« so prepričani. Na kmetijski zbornici ob tem poudarjajo, da odvzem, kot ga mladičev je številčnost še večja),« je s podatki postregel Matija Stergar z Zavoda za gozdove. To pomeni, da je populacija v obdobju 2007-2015 narasla za najmanj 160 medvedov. Nedavni izračuni pa so pokazali, da je bila ob odvzemu zadnjih let rast populacije v obdobju 2015-2018 še hitrejša. Čeprav je danes medvedov mnogo več kot pred desetletjem, pa se ta največja zver pri nas še ni stalno naselila na našem območju. Kljub dov v bolj gozdnatih delih Štajerske (Posavje, Savinjska dolina, Pohorje) ni nič nenavadnega. »Medvedi, predvsem mlajši samci, se na teh območjih pojavljajo (skoraj) vsakoletno. Poznani, a zelo redki pa so tudi primeri, ko so bile za krajši čas na tem območju zaznane medvedke z mladiči (npr. povoz medvedke z mladiči na avtocesti pri Vranskem leta 2017),« je še pojasnil Stergar. Mojca Vtič Foto:Ufedinalpbear, Oton Naglost Populacija medvedov se je po podatkih KGZS v desetih letih podvojila. predlaga Zavod za gozdove Slovenije, nikakor ne bo ogrozil stanja populacije medvedov, ki se je v zadnjih letih močno povečala. Enakega mnenja so tudi na Zavodu za gozdove, kjer so pripravili načrt odstrela. Namreč prva zanesljiva ocena številčnosti medvedov v Sloveniji izhaja iz leta 2007 in takrat so ocenili, da pri nas živi 383-458 osebkov (v delu leta, ko mladiči še niso poleženi). »Naslednjo genetsko štetje smo opravili leta 2015 in ocenili, da v Sloveniji živi 545-655 medvedov (v sezoni po poleganju Ptuj • Društvo Koranti Poetovio slavi 35 let Uspešna pot Korantov Poetovio Še ni tako dolgo, kar smo praznovali 30-letnico delovanja, sedaj pa je pred nami že 35-letnica. Od ustanovitve do danes je bilo naše delo zelo razgibano. Uspešni smo bili doma in na tujih gostovanjih, udeležili smo se številnih karnevalov in nastopov po državah Evrope in Balkana. Pogosto v šali rečemo, da smo obiskali vse kraje od vzhoda do zahoda. Izdali smo štiri zbornike , ki so temelj našega delovanja. Nastopamo kot koranti, pokači in z našo tradicionalno ruso. Zelo aktivni smo tudi po pustnem času; vedno sodelujemo pri rimskih igrah. Na povorki in v taboru dajemo poseben pečat z našo mizo. Udeležili smo se vseh imenovanj princev karnevala , mnogih pohodov in srečanj, ki jih prirejajo društva, s katerimi sodelujemo. V društvu imamo tudi dobre kuharje, zato se udeležujemo različnih dogodkov v kuhanju. Zadnji dve leti smo bili zmagovalci v kuhanju pa-prikaša v Mužlji v Srbiji. V Podkumu pri priznanem kuharju Lojzetu Čopu smo se udeležili kuhanja golaža na 101 način. Dobili smo priznanje za izvirno urejenost kuharjev in delovnega okolja. V Dornavi na praženju krompirja smo tudi stalni udeleženci prireditve. Podprli smo prizadevanja za priznanje in vpis korantovih obhodov na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Kljub temu imamo zadržek, saj snovalci tega vpisa do danes niso objavili, kaj bomo kot društva in koranti imeli od tega vpisa. Prav tako smo podali negativno mnenje zvezi, ki je sama sebi namen. Naše društvo daje velik poudarek sodelovanju na različnih karnevalih, posebej pa še nastopom na naših domačijah, kmetijah ... Vseh teh uspehov ne bi bilo, če za nami ne bi stali naši sponzorji in donatorji. Zahvalimo se jim s tradicijo, da mora korant priti na njihova dvorišča in jim zaželeti dobro letino. Vsega tega pa ne bi dosegli brez neumornega dela vsakega člana društva. Naše praznovanje 35-letnice so popestrili številni udeleženci iz različnih krajev Slovenije in zamejstva, poseben pečat pa so mu dodali bivši princi karnevala in predsednik FECC-a Slovenije Andrej Klasinc ter novoizvoljeni generalni sekretar Združenja evropskih karnevalnih mest Branko Brumen. Ptuj je lahko ponosen na to izvolitev, ptujsko kurentovanje pa je dobilo ponovno potrditev, da smo v samem vrhu v organizaciji karnevala. Slavnostni program sta nam polepšala vokalna skupina Melos in naš najmlajši član Miha Trstenjak, ki je v svojem članku zapisal, da bo nadaljeval pot Korantov Poetovio. Prireditev je vodila Barbara Bednjički Rošker in v sliki in besedi predstavila dosedanje delovanje društva. B. Cajnko POSK>JM*C6 j- _ Legenda občasno prisoten občasno prisoten nizka gostota srednja goatota HH visoka gostota Foto: Zavod za gozdove Slovenije Jedro razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji je območje južne in dela osrednje Slovenije. Prlekija • 62. praznik občine Ljutomer Letos še posebej slovesno Občina Ljutomer svoj že 62. praznik praznuje še posebej slavnostno, saj sovpada z dogodkom, ki je pred poldrugim stoletjem bistveno prispeval k samostojnosti Slovenije. V prleški prestolnici je namreč 9. avgusta 1868 potekalo prvo množično slovensko narodno-politično zborovanje. Ljutomerčani tokrat praznujejo kar tri velike jubileje - šest desetletij občine, devet desetletij mesta in 150 let Prvega slovenskega tabora. Na prireditvi ob prazniku v prepolni dvorani doma kulture Ljutomer je ljutomerska županja Olga Karba med drugim dejala: »Ponosni smo, saj zaključujemo realizacijo prioritet, za katere smo se vedno znali in zmogli dogovoriti na naših srečanjih: zborih občanov, zborih krajanov, strateških delavnicah in razgovorih v mestu in na vasi. Prispevali ste dragocene ideje, čas in znanje. Vse to se je mnogokrat obrestovalo v pravih rezultatih. Zato se vam, drage občanke in občani, zahvaljujem in čestitam ob našem prazniku. Storili ste vse, kar je v vaši moči, letos in vsa leta s svojimi pobudami in angažmajem, da naša občina raste in uspeva, da postaja skupnost pozitivnih, konstruktivnih, srčnih in srečnih ljudi.« V nadaljevanju so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim kolektivom in posameznikom. Stanku Kristlu, arhitektu, urbanistu in akademiku, Ljutomerčanu, ki živi v Ljubljani, je Občina Ljutomer podelila plaketo 1. slovenskega tabora za prispevek k razvoju slovenske arhitekture, izjemen ustvarjalni opus in dragocen prispevek k eksperimentalni arhitekturi povojne Evrope ter v prid vsestranskega napredka in blaginje Slovencev. Plaketo občine z listino in denarno nagrado za leto 2018 sta prejela Vi- ljem Vajda iz Kuršincev za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti Mala Nedelja in folklorna skupina Kulturnega društva Cven ob 70-letnici delovanja. Pisna priznanja Občine so dobili: Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer za polstoletno delovanje, Marija Tivadar za dolgoletno aktivno delo na fotografskem področju in Goran Šoster za dvajsetletno delo na področju regionalnega razvoja Prlekije in razvoja podeželja. Prejemniki nagrad županje pa so bili: Bioterme Mala Nedelja, Franc Flege-rič iz Babincev, Nogometni klub Ljutomer, Izletniško-turistična kmetija Frank-Ozmec iz Slamnjaka in Branko Novak iz Radomerja. NŠ Foto: arhiv društva petek • 10. avgusta 2018 Za kratek čas Štajerski 1S avtor: dušan kovačič ameriško drevo z zelo lahkim lesom vrečast prebavni organ PRITOK BALHA-SKEGA JEZERA LINO LEGlSA ameriški kitarist hendrix izraelski parlament glavna, največja arterija potepuh zupan za časa ilirskih provinc živalski vrt alehka kejžar zastarel izraz za čopič evropski veletok sodnik vgr. mit. podzemlju priprava, ki hosi vratho ali okensko krilo govorica posa-mezhega poklica ahtonim dneva knjiga z evangeliji TRT igralec (primož) ubita oseba znamehje vladarske oblasti thomas eliot drŽava vjugozahodni aziji prostor pred ambulanto cirkuški artist nordijske junaške device kratkotrajen, navadno oster veter litina "Rrar mesto OB IZLIVU DONA hitrostno tekmovanje drobna ženska tv vodit. batista stader sl. pesnik (france) ameriška igralka (patricia) george eliot rimski bog smrti nasa kiparka (dragica) kdor kaj ustvari nemški pisatelj (wilhelm) france verbinc evropska vesoljska agehcua modro rastlinsko barvilo del teniške igre ovčetina NIZ6ZEM- ska obalna jadrnica kosmati mačkojedi juhak humor. tv serue vir, zaloga, sredstvo tom johes rezek pasu glas davica žrela hekdanji portugalski predsednik (ramalho) površina, območje valuta stare celihe izraelski prerok za časa kralja ahaba mesto vukrajihi britanski režiser (david) pritok volge figura pri četvorki PREVOZNIK ZMANJSIM PLOVILOM trmast kopitar anton mahhič irski dirkač fl (eddie) neon azijski nekvalificiran delavec akvarij za velike morske živali mazilo za nego kože operni pevec in hogomethi komentator (juan) jamajska zvrst glasbe EANES, Antonio dos Santos Ramalho - nekdanji portugalski predsednik, KNESET - izraelski parlament, RAABE, VVilhelm - nemški pisatelj, predstavnik poetičnega realizma, SAJAN - gozdnat gorski sistem v južni Sibiriji Nasmejmo se Zobobol »Te še vedno boli zob?« vpraša mamica, ko se je hči vrnila od zobozdravnika. »Ne vem.« »Kako ne veš?« se začudi mamica. »Ostal je pri zobozdravniku.« Skoraj petka »Mami, v šoli sem pri matematiki dobil skoraj petko!« je povedal Matej, ko se je vrnil iz šole. »Torej si dobil štirico!« »Ne, petico je dobil Jaka, ki sedi poleg mene.« Zebra in lev v restavraciji Zebra in lev sta vstopila v restavracijo. »Kaj vam lahko postrežem?« je vprašal natakar zebro. »Kislo zelje in krvavico.« »Kaj boste pa vi?« je natakar vprašal še leva. »Nič! Jaz bom pojedel zebro, ko se bo najedla.« Očala Tanja je z mamico v restavraciji. »Mami, poglej tistega gospoda, ki je juho z vilicami!« »Tiho bodi!« »Zdaj pa pije vodo iz vaze z rožami!« »Bodi tiho!« »Poglej, zdaj je pa začel jesti podstavek za kozarce!« »Tiho bodi in mu vrni očala!« V živalskem vrtu »Zakaj imamo kamele grbe na hrbtu?« vpraša mala kamela svojo mamo. »Da nam v puščavi ne zmanjka vode.« »Zakaj pa imamo tako velike trepalnice?« »Da nam pesek ne gre v oči.« »Zakaj smo potem v živalskem vrtu?« Sto smučk Stonoga je žalostna: »Tako rada bi smučala, pa ne morem! Preden bi si nataknila vseh sto smučk, bi bilo zime že konec.« Zelen Babica je vnučka silila, da bi pojedel krožnik špinače, ki jo je skuhala zanj. »Saj sem ti že stokrat rekel, da ne maram špinače!« »Toda v tvojih letih jo moraš jesti, da boš imel pravo barvo!« »Jaz nočem biti zelen! Zelena že ni prava barva!« Tedenski horoskop, od 10. do 16. avgusta j oven (Il. 3. - IQ.4.) Zvezdni utrinki, ki bodo vidni ob jasnih avgustovskih nočeh vam lahko izpolnijo kakšno srčno željo. Energije bo izredno veliko in tako boste uživali v valovih ljubezni. Na pravilen način se lahko postavite zase in naredite red. Med drugim vas bo vleklo med prijatelje! bik (21.4. - 20.5.) Prodorna energija vam bo dala krila in zdi se, da bo v vaše življenje končno zapihal svež vetrič. Na delovnem mestu sledi prenova, imeli boste načrt, kako stvari spremeniti. Seveda na hitro ne bo šlo nič, ampak korak za korakom. Pri financah vas čaka dinamično obdobje. rak (21.6.-22.7.) fir Nv w LEV (23.7.-22. S.) TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) Koristilo bi vam, plavanje v turkiznem morju - mnogi bodo tega deležni. Tisti, ki boste že pridno na delovnem mestu, pa si sami naredite dneve lepe. Trenutki sreče so lahko na vsakem koraku, le zaupati je treba. Partnerjeva pomoč vam bo koristila, od njega se lahko mnogo naučite. škorpijon (24.10. - 22.11.) Skovali boste močan načrt in se lotili vseh stvari, kot jih občutite. Zazdelo se bo, da ste kot elastika, dokazali boste svojo prožnost. Na delovnem mestu ne boste popuščali, ampak stvari pripeljali do konca - rezultati bodo vidni. Za ljubezen bo veljalo, da se boste okopali v morju strasti. dvojčka Myi (21.5. - 20.6.) Živahno in komunikativno bo. Imeli boste glavno besedo in dovolj izzivov, da vam ne bo dolgčas. Intelektualno lahko napredujete. Imate hobi, s pomočjo katerega lahko spoznavate tiste reči, ki so vam neznanka. V ljubezni bo čudeže delal pogovor, naj govori brezpogojna ljubezen. Poglobite se v raziskovalne dejavnosti. Okrepil se vam bo občutek za varnost. Potrebujete notranji mir, da boste lahko ustvarjali. Spomini se bodo okrepili, ob prijetni večerji v dvoje boste ugotovili, kako prijetno je življenje. Delovne obveznosti v službi vas bodo klicale. Se vam ne zdi, da ste postali zelo zadovoljni in tudi globoko v sebi čutite, da prihaja vaš čas? Tudi zvezde so na vaši strani, obdani boste s čarom ljubezenskega prahu. Reševali boste neke stvari in od tega potegnili korist. Naredite tudi osebni urnik pomembnih dejavnosti. strelec ' ' (23.11. - 21.12.) Odpravite se lahko na neko potovanje in raziskujete vse tisto, kar vam je neznanka. Zavedli se boste lastne minljivosti in sočasno filozofsko dojemali svet in okolje. Vsako jutro bo za vas preporod in s tem dejstvo za nov začetek. Zanimivo bo, da vas v ljubezni pričakuje romantika. kozorog V > (22.12.-20.1.) Globoko v sebi čutite neko moč, zdi se, da boste postali nekoliko bolj mistični. Mnogo informacij lahko izveste s pomočjo duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Čas je, da si občutke zapisujete in da se sprostite. V ljubezni boste uživali in se predajali užitkom. vodnar O-' / (21.1.-IS.2.) Svobodno dojemanje življenja vas bo okrepilo v lastnem razmišljanju. Nekoliko preveč boste prepričani vase in s tem boste spregledali smerokaze. Ljudje, ki so v vaši bližini ali prihajajo v križišča vašega vsakdanjika, so vam učitelji. Zavedati se morate, da človek ni sam sebi namen. Foto: smesno.si k devica I (23. S.-22.9.) Občutili boste nemir v sebi, a boste našli način, kot se u?ni-rite. Nakazano je, da vam bo v te7n tednu pod roke prišla neka knjiga in vas prijetno presenetila. Aktivno se boste lotili raziskovanja lastne osebnosti. Ne bodite preveč strogi do sebe, bolj modro je, da si zaupate. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni ribi (19.2.-20.3.) Reka življenja bo postala nekoliko valovita, toda to bo izraz tega, da vam nebo dolgčas. Bodite nekoliko bolj direktni v besednem izražanju. Veliko dinamične energije in samoiniciativnosti vas čaka glede doma, služba pa bo čas, kjer boste družili prijetno s koristim. astrolog 20 Štajerski Svetujemo petek • 10. avgusta 2018 Zdravstveni nasveti Z D Preverili smo moške dezodorante Glivične okužbe kože in nohtov (2.) (Ne)varna zaščita pred potenjem Kljub temu da smo ljudje glivam zelo pogosto izpostavljeni, so posledične infekcije precej manj pogoste. Glivične okužbe kože pa so sicer zelo razširjene med ljudmi, pogostost se že več let povečuje, kar je posledica naraščajoče uporabe ši-rokospektralnih antibiotikov. Pogostejše so med moškimi, starejšimi, imunsko oslabelimi, sladkornimi bolniki, med bolniki z rakom, motnjami prekrvavi-tve in perifernega živčevja. Po nekaterih podatkih za glivičnimi okužbami vsaj enkrat v življenju zboli najmanj 10 % ljudi. Kako poteka zdravljenje Zelo pomemben del zdravljenja glivičnih okužb kože so splošna navodila o negi, primernih oblačilih in obutvi. Za zdravljenje se predpisujejo mazila, geli ali raztopine, ki se nanašajo 1- do 2-krat dnevno ali več (odvisno od preparata) na prizadeto kožo, za težje in razširjene oblike tudi sistemska zdravila, ki jih bolnik zaužije. Vnetje nožnice se zdravi lokalno z vaginaletami. Za okužbe nohtov se uporabljajo zdravilni laki in zdravila, težje oblike rešuje tudi kirurg. Sistemska zdravila - antimikotiki se jemljejo bodisi vsak dan bodisi v ciklusih s premori. Zdravilo se nalaga v koži in nohtih ter ostane tam več mesecev, tako da se nohti zdravijo tudi v času, ko zdravila ne jemljemo več. Zdravljenje traja 3-6 mesecev. Kako poteka bolezen Potek bolezni je kroničen. Kako si lahko pri glivičnih okužbah kože in nohtov pomagate sami Izjemnega pomena je upoštevanje splošnih navodil o negi, primernih oblačilih in obutvi. Tako so npr. pri glivičnih okužbah stopal priporočljive zgolj bombažne nogavice, ki jih je treba menjati vsak dan. Dobro je, da je obutev usnjena, dovolj široka in se po nošenju prezrači. V lekarnah se dobijo antimi-kotični praški, s katerimi se čevlji lahko razkužijo, ter posebna sredstva za umivanje nog s kislim pH. Po umivanju je nujno noge dobro posušiti, zlasti med prsti. Za manikuro okuženih nohtov je dobro uporabljati pi-lice za enkratno uporabo. Kako glivične okužbe kože in nohtov vplivajo na vaše življenje Okužba ni le kozmetični problem, temveč predstavlja stalen vir okužbe za druge ljudi in druge dele telesa. Lahko povzroči bakterijska vnetja nohta ali kože (šen, celulitis), kar je posebej nevarno za sladkorne bolnike. Pri njih se lahko razvije razjeda, gangrena, lahko pride do amputacije uda in celo smrti. Če se glivična okužba nohtov ne zdravi, lahko pride do uničenja nohtnega keratina. Pogosto jo spremljajo bolečine v predelu nohtov in težave pri hoji. Glivična okužba rok lahko povzroča težave pri opravljanju del, ki zahtevajo ročne spret- nosti, strah pred prenosom okužbe na druge ljudi pa onemogoča dober socialni kontakt. Ali in kako lahko preprečite nastanek glivičnih okužb kože in nohtov Okužbo lahko preprečite tako, da ne hodite bosi v kopališčih, savnah, tuš kabinah, skupnih garderobah, po vsakem prhanju ali kopanju temeljito obrišete noge, še posebej med prsti. Uporabljati je treba samo svojo brisačo. Priporočljiva sta uporaba in redna menjava nogavic iz bombaža, ker se lahko prekuhavajo. Tudi čevlji morajo biti iz zračnih in naravnih materialov (usnje), dovolj široki, udobni, po nošenju jih je dobro prezračiti in posušiti (npr. športne obutve ne smemo puščati v torbah). Pretesna obutev lahko povzroči poškodbe nohtov, ki so takrat še posebej dovzetni za okužbe. Ne nosite vsak dan istih čevljev in si jih ne izposojajte. Nogam je treba posvečati več pozornosti in redno preverjati, ali so se pojavile kakšne spremembe. Ne božajte neznanih živali, četudi so na videz zdrave, pri delu v zemlji uporabljajte zaščitne rokavice, ne izposojajte si oblačil. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: Navodila bolniku; Združenje zdravnikov družinske medicine Foto: Dreamstime www.tednik.si ■Stajerskitednik Stajerskitednik Dezodoranti omogočajo, da lepše dišimo, antiperspiranti pa zmanjšujejo znojenje. A ta svežina ne traja ravno dolgo. Osnovna higiena mora biti glavi adut, ki preprečuje neprijeten vonj. Dezodoranti in antiperspiranti se razlikujejo po svojem delovanju in sestavi. Dezodoranti vsebujejo vonjave, ki prekrijejo neprijeten vonj, in dodatke, ki preprečujejo prekomerno razraščanje bakterij, ki povzročajo neprijetne vonjave. V antiperspirantih so poleg sestavin, ki preprečujejo neprijeten vonj, še sestavine, ki delujejo na žleze znoj-nice in zmanjšajo potenje. Med najpogostejšimi sestavinami so soli aluminija in cinka. Nevaren aluminij Drugi strokovnjaki pravijo, da te trditve niso točne in da več aluminija kot z dezodoranti in antiperspiranti vnesemo v telo s hrano, vodo in prahom. Znanstveni odbor za zaščito potrošnikov Evropske unije ne zanika nevrotoksičnega delovanja aluminija, temveč meni, da ne obstaja dovolj dokazov, ki bi lahko podali zadovoljivo oceno tveganja pri uporabi aluminija v kozmetičnih izdelkih. Raziskave bodo morda potekale še leta, potrošniki pa se moramo sami odločiti, ali bomo takšne proizvode uporabljali ali se jim raje izogibali. V kozmetične namene se trenutno uporablja okoli 25 aluminijevih spojin. Dobro je vedeti, da aluminij ni naravno prisoten v človeškem tkivu, kar pomeni, da predstavlja v telesu tujek in znoj umetno zavira. V znoju pa so številne soli, maščobe in drugi odpadni produkti me-tabolizma, ki jih telo za normalno delovanje mora izločiti, to pa z uporabo zaviralcev preprečimo in povzročimo kopičenje teh odpadnih snovi. Dodatna svežina V proizvodih, ki jih uporabljamo proti neprijetnemu vonju in za zmanjšanje znojenja, je še veliko drugih sestavin, a med vsemi ne obstaja izdelek, ki bi zagotovil 48-, 72- ali 96-urno zaščito in nam omogočil, da se izognemo umivanju. Zato naj bo osebna higiena na prvem mestu, šele nato naj pridejo na vrsto dezodoranti in antiperspi-ranti. Zoran Franc Nevarno zdravju? Razlike med dezodoranti in antiperspiranti, namenjenimi moškim oziroma ženskam, ni, razen vonja. Da imajo ti proizvodi vonje, kot jih poznamo, so krivi limona, cimet, sivka in drugi cvetlični vonji. V nekaterih dezodorantih in antiperspirantih najdemo tudi sestavine, ki so prisotne v otroških pudrih, to so predvsem spojine aluminija in cinka. Strokovnjaki imajo deljena mnenja glede teh dveh spojin in njunega vpliva na zdravje. Menijo, da mineralni dezodoranti mašijo pore, kar ima dolgoročne posledice na zdravje. Nekateri primeri naj bi tako kazali celo na povezavo med sestavinami, ki so v antiperspirantih (soli aluminija in cinka), in nastankom rakastih obolenj, alzheimerjeve in številnih drugih bolezni. Tačke in repki . Alergije pri psih V tem prispevku bomo obravnavali alergije pri psih. Ker so psi tako kot ljudje živa bitja, lahko imajo tudi podobne težave. Simptomi alergije oz. preobčutljivosti se pojavijo takrat, ko imunski sistem prepozna neko snov, alergen, za nevarnega. Čeprav so te snovi v okolju razmeroma pogoste in večini živali neškodljive, pa lahko pri psu z alergijo povzročijo hud odziv. Živali lahko alergeni škodijo na tri načine: če jih zaužije, če jih vdihne ali če pridejo v stik s kožo. Najpogostejši znaki alergije so: srbeča in pordela koža, vnetje sluhovodov, prekomerno lizanje in praskanje, vnete oči, kihanje, bruhanje driska, oteženo dihanje in smrčanje, ki ga povzroči otečena sluznica žrela in nosu. Običajno so znaki posledica načina vnosu alergena v telo. Pes lahko razvije alergijo v kateremkoli obdobju življenja, so pa nekatere pasme psov malo dov-zetnejše. Najpogosteje so alergični na cvetni prah rastlin, spore plesni, na hišne in prehranske pršice, na hrano, bolšjo slino, čistila in šam-pone. Skoraj vsak dan se pri svojem delu srečujemo z alergijo oz. preobčutljivostjo na hrano, zato nekaj več o tem. Ko govorimo o alergiji na hrano, mislimo predvsem na določeno sestavino v hrani, torej na različne živalske in rastlinske beljakovine, recimo piščanca, govedino, svinjino, riž, pšenico, sojo in drugo. Psi, ki kažejo močno preobčutljivost za določeno hrano, imajo pogosto prebavne težave predvsem v smislu bruhanja in driska-nja. Pri večini primerov, ki so blažje narave, pa do pojava bruhanja in driskanja niti ne pride. Pojavi se samo srbeča koža, stresanje z ušesi in zaradi polne paranalne žleze lizanje in praskanje v okolici analne odprtine. Pes večinoma to kaže tako, da se z ritko drgne ob tla. Zmotno je mišljenje, da je vožnja po ritki, praskanje in stresanje z glavo za kužka nekaj normalnega. Na ta način nam samo pokaže, kaj ga muči. Vse težave lahko veterinar odpravi z izčrpno anamnezo, ki jo vzame od lastnika, in s pravilnim načrtom prehranjevanja v bodoče. Najučinkovitejše je ugotavljanje alergije z izločitveno dieto. Veterinar bo po pogovoru z lastnikom predpisal, katero hrano naj kuža umakne z jedilnika in s katero jo naj zamenja. Poskusil se bo omejiti na največ 2 beljakovini, ki ju žival do takrat še ni jedla ali pa ju je jedla v zelo majhnih količinah, lahko pa se odloči za alergeno dieto. Pomembna pri vsem tem je doslednost lastnikov, brez priboljškov in hranjenja z mize, ki je v današnjih časih zelo pogosto. Po 8 do 12 tednih skrbne diete in po prenehanju znakov, kot so praskanje, stresanje z ušesi in vožnja po riti, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da je imel kuža alergijo na hrano. Na ta način se brez večjega napora izognemo rednim veterinarskim pregledom in praznjenjem žlez. Edino, kar bo skrb lastnika, je doslednost pri hranjenju in pravilna izbira hrane. Kužek pa bo spet srečno užival življenje brez srbeče kože. Tilen Mlakar, dr. vet. med https://www.pets4homes.co.uk g ú Lepi spomini ne bledi/ o f Wife VU ISSN OOW-1Í73 L ú; LI fe i ^ & 7 ' J \ 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE LETO XXXII,. ST. 21 Ptuj, 7, junija 1979 CENA 4 DINARJE LJUDSTVA PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah HM brigadirjev r,ri~«lc MUk« '"K-r Saia;f ¿„.a,,,^ i» MyBmM te^Jj^HM» pfrjSUji-oljBEBi Jfl» iwloí in