^ X* (tea dobivati ^L AS lAlODi" GLAS No. 162 AM VAB ZAXIMA M Secood CUm Matter L List iloreniKih Mtvcev y Ameriki. - 25th 1940 at the Post Office »t New York, N. I., under Act of Congress of March 3rd, 1879. warn MR BONDS 932 — VOLUME LIL — LETNIK Lil. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 18,1944 — PETEK, 18. AVGUSTA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 ŠE 22 MILJ DO PARIZA Prvi oddelki oklopne armade generala Geo. S. Pattona se naglo bližajo Parizu in tretja Pat-tonova armada je včeraj zavzela Dreux.y Orleans, Chartres in vdarila še dalje čez reko Eure in zavzela St. Arnoult, od koder je samo še 22 milj do Pariza in 15 milj do Versaillesa. Nemci, ki se umikajo proti Parizu in med ka terimi so nekateri 14. junija 1940 zmagoslavno korakali po pariških ulicah, se bližajo dolenjemu toku Šeine in so izpostavljeni istemu strahovitemu zračnemu bombardiranju, kot so bili Francozi zadnje dneve raesutia svoje armade leta 1940. Nemci priznavajo, da je bitka za Normandijo Lzgvfcljena. *4 Nemško vrhovno poveljstvo je izbrisalo fronto v Normandiji,*' je rekel sinoči dr. Max Kruli, vojaški poročevalec uradne a-genture DNB. 44 Bitka za osrčje Francije se je pričela/' SEDMA NEMŠKA ARMADA UNIČENA Sedma nemška armada v Normandiji je bila uničena in njeni ostanki se sedaj umikajo proti dolenjemu toku Seine, kjer bodo poskusili vprizoriti novi Dunkirk čez Seino. Po nekem poročilu imajo Nemci že zbranih 500 prevoznih ladij. PRAVIJO, DA BO PARIZ PADEL V 48 URAH Vojaiški krogi pravijo, da more Pariz pa-.sti v 48 urah. Begunci, ki prihajajo v zavezniško črto. pravijo, da Nemci beže iz Pariza in Nemci 'bodo najbrž Pariz, čegar Eiffelov stolp že vidijo prednji oddeMri tretje armade, razglasili za odprto mesto. Vojaftkii krogi domnevajo, da fco mogoče Pariz padel lr po 'kratkem boj«," ker glavna obrambna črta je ibila z zavzetjem Dreuota in Ohartresa razbita. Z zavzetjem Or-leansa, ki je velevažno železniško križišče, je Nemcem tudi odvzeta možnost z juga do-biti kake rezerve. Padel je tudi Chateaudun, 30 milj južno od Chartresa. Sedma nemška razbita armada, ki beži iz svoje pasti med Falaise in Argentanom, je v nevarnosti, da jo -bo s svojim naglim prodiranjem general Patton prestregel in jo potisnil proti dolenjemu toku Seine, čez katero je razbit vsak most. KANADČANI ZAVZELI TROARN IN FALAISE Oklopna armada generala Pattona drvi v velikem ldku na jugu ter se zavija proti severu, talko da bo s Kanadčani, ki so vdarifli vzhodno od Caena in napredovali deset milj, za bežečo nemško sedmo armado pripravila novo veliko past. V svoji novi ofenzivi so Kanadčani zavzeli Troarn, devet milj vzhodno od Caena. Kanadčani so tudi zavzeli Falaise in prodirajo dalje, pa niso mogli popolnoma zapreti odprtine, talko da sta pobegnili dve tančni diviziji in vdarile proti ameriški črti na drugem koncu odprtine ofcofli Argantana, nakar se je vnela ena največjih tančnih bitk. Nemci s svojimi tanki hočejo držati odprto odprtino, ki je široka še štiri milje, da bi se mogla umakniti tudi in-fanterija, ki je še vedno v kleščah. Medtem ko zajeto nemško armado obstreljujejo od zapa-da, severa in juga in je bil predel zmanjšan na 50 kvadratnih rnilj, je navzlic temu pobegnila najmanj ena okloipna divizija, več tisoč SS čet in mnogo infanterije skozi silen ogenj zavezniške artiferije in **kozi zračno bombardiranje. V obroču je mogoče še kakih 50,000 Nemcev. Toda armadia, Ikoliikor je je pobegnilo, je tako silovito razbita, da se- dolgo časa ne bo 6posobna za boj in ker -je general Patton napravil tako veliko smnek proti Parizu, so njeni dnevi šteti. BOJI PRI ST. ARNOULTU Uradna nemška časnikarska agentura DNB, ki je v sredo natančno navedla naipredovanje ameriške tretje armade, je sinoči . naznanila* da so v toku vroči boji okoli Si. Arnoulta, ki je veliko križi&e cest 22 milj od Pariza, in pri Bpernono, 26 milj od VersaiHesa. CHARTRE8 IN ORLEANS ZAVZETA Poro&Ua « fronte pravijo, da je Ohartres padel tako naiglo, da mesto ni efcoro nič poT tkodovano in da katedrala, ki je ena najslovi-tt jčih na svetu, ni bila dotal&jena. ■ Ravno tako naglo je padel Orleans, ki je za Francoze najpomembnejše mesto, kajti iz njega je pri&la Devica Orleanska. KAKO JE V PARIZU Pariz je sedaj v prvi črti fronte. Grmenje bližajoč se ameriških topov je mogoče slišati v mestu Nem.sk iradio označuje Pariz kot mesto zmes njave — brez hrane, brez prevoznih sredstev, brez policije, ker je na stavki. "Cerkve so prenapolnjene," pravi Transoce-an nemška časnikarska agentwra, "in opravljajo se posebne molitve v katedrali Notre Dame. *4 Prvič je bilo danes popoldne slišati neprestano grmenje topov v Parizu," je rekel berlinski radio včeraj popoldne ob polštirib. 44Vse v Parizu zgleda, kot da je mesto v prvi črti fronte. Prvič je nemško vojaško poveljstvo pozvalo prebivalstvo, da ostane mirno." Živeža je v Parizu jako malo. Ljudje so odvisni od ljudskih kuhinj, v katerih dobivajo ne-koliko hrane. Stavkajoči policisti se ne zmenijo za poziv, da se vrnejo na svoja mesta in zaatavkali so v protest, ker je ibil postavljen nov policijski načelnik. Pariz je tudi brez premoga in pllina; električni tok je dovoljen samo od pol enajstih zvečer pa do polnoči. Pariz je bil leta 1940 obvarovan pred vojno vihro, četudi je padlo .nefcaj nemških bomb v njegovih predmestjih. Ameriški in angleški bombniki pa so pogosto bombardirali letališče La Bourget, kjer je leta 1927 pristal Charles Lindbergh, tovarne na na otokih Seini, mnogo tovarn in železnic okoli mesta. "Francoska prestolica vedno bolj preminja svoje lice, ko se ji bliža bojna fronta," pravi neko drugo radijslko poročilo iz Berlina. 44 Ves Pariz hodi peš ali pa se vozi na koletsih na delo, kajti zadnje prometno sredstvo je prenehalo dedovati. "Dobava plina je prenehala v četrtek in tako je celo prebivalstvo navezano na javne kuhinje. Ladje, ki vozijo premog po Seini, napadajo zavezniški bombniki, ali pa postajajo žrtve sabatažnikov.'' GENERAL WHARTON UBIT V bojih v Franciji je bil ubit general James E. Wharton, 'ki je že sedmi ameriški general, ki je padel po Pearl Harlborju. GEN. PATTON IMA NOVE TANKE Največ orožja, ki ga je mogoče stlačiti v kak tank, ga ima novi General* Sherman tank. Vojni department naznanja, da so to 33-tonski tanki, ki vozijo po 24 m. na uro, so oboroženi s 105 -milil net e rski m i havbicami, s strojnicami kalibra 30 in 50, z enim možnarjem, ročnimi granatami in nekaterimi dimnimi bombami. In s temi tanki drvi general Patton proti Parizu. Južna fronta Zavezniki so v južni Franciji prodrli 35 milj v notranjost dežele ter so se obrnili proti Cannesu in Toulonu. Draguignan, ki je od obrežja oddaljen 35 milj, so zavzeli Amerikanci, kakor tudi Vidouban, Besse in Cuers. Drugi oddelki so v La Napoule v predmestju Cannesa, zapadno zavezniško krilo pa je od Toujona še deset milj. Zavezniki so zavzeli glavno železnico in vzporedno cesto na razdaljo 56 milj in s tem prerezali zvezo med Niao in Marseilles. Amerikanci in Francozi držijo sedaj nad 550 kvadratnih milj ozemlja, v južni Franciji. Nemci se sedaj bolj upirajo kot so se spočetka, toda odpor .še vedno ni talko močan, kot so avezniški poveljniki pričakovali. Nemci i-majo zelo težke izgube, medtem ko so zavezniške izgube primeroma lahke. Posamezni zavezniški oddelki, ki so se do-eedaj borili vsak za sebe, so sedaj ena skupna armada in je postavljena skupna fronta. AMERIŠKE IZGUBE Poslujoči vojni tajnik John J. MflCfov je naznanil, da znašajo ameriške izgube prva dva meseca v Franciji 112,673, med njimi 16,434 ubitih, 76,535 ranjenih in 19,704 pogrešanih. Rusi na meji Vzhod. Prusije Ruske tanene in infanterijske čete. katere mnogo podpirajo cele jate aeroplanov. so dospele do meje Vzhodne Prusije in Berlin je naznanil, da so Rusi že mogoče stopili na nemško "sveto"'zemljo. * • Tretja 'beloruska armada židovskega generala Ivana D. Cernijahov^kega je dr vila čez bojišče, ki je bilo posuto z nem- Predsednik se vrnil v Washington Predsednik se je včeraj vrnrl s svojega 15,000 milj dolgega potovanja na Pacifik ter je pri svojem po-vratku rekel, da bodo zavezniške armade vkorakale v Nemčijo in na Japonsko in bodo zasedle obe deželi, predno bo od zaveznikov sprejeta brezpogojna predaja. ~ Predsednik je tudi rCke1!, da če se tudi zrušite obe armadi, predno stopijo zavezniške armade na njihovo zemljo, brezpogojna predaja ne l>o priznana, dokler obe deželi nista popolnoma zatsedeni. Po tej vojni^e Nemčija ne bo mogla izogniti zavezniški o-kujpaciji, kot se je po prvi svetovni vojni. To izjavo je predsednik podal časnikarskim poročevalcem v vlaku, ko se je bližal Washingtonu in so zavezniške armade zasedale jaiž-no Francijo. Predsednik, 'ki je ibiil odsoten 35 dni, je rekel, da se l>o kakor-hitro mogoče posvetoval z vojaškim poveljniki in državnim tajnikom Hullom glede nadalj-nih vojnih operacij na Pacifiku. Predsednik se je smejal pripombam časnikarjev, da. so nekateri politiki označili njegovo potovanje kot politično. Roosevelt je odgovoril, če to mislijo, tedaj vedo več, kot pa on. Predsednik je rekel, da je zelo zanimivo proučavati dušo nemlskega naroda, kakor tudi nemško vojaško poveljstvo. Značilno je. namreč, da nemški poveljniki takoj odnehajo, ko jim preti nevarnost, da sovražnik stopi na nemško zemljo, ker ne marajo, da bi bila Nemčija pregažena. V zadnji vojni so prej odnehali, predno so zavez- niki stopili na nemško zemljo, toda sedaj zasedbe Nemčije nikakor ne morejo preprečiti. A-ko bi zavezniki Nemčiji dovolili, da se preda, ne d abi je zavezniške armade zasedle, tedaj bodo prihodnji generaciji dopovedovali, da je Nemčija zma-gala.. O Japonski je rekel, da mora biti ta orientalski narod tako dolgo odrezan od miroljubnih narodov, dokler ne dokaže, da je voljan živeti v miru z drugimi narodi. Rekel je, da mora biti ves Pacifik ob vsej južno in severno ameriški obali utrjen, da bodo vse ameriške reputhtlike za vedno zavarovane pred japonskim napadom. Nikdar ne smejo Japonci stopiti na noben kraj v Severni ali Južni Ameriki. Predsednik Roosevelt je zapustil Washington julija in se je najprej odpeljal na svoj dom v Hvde Park, N. Y., od koder je naslednji dan odpotoval v Chicago, pozneje pa se je peljal skozi Missouri, Kansas, Oklahoma, Texas, New Mexico in Arizona v San Diego v CaHforniji. kjer je 20. julija po radio sprejel nominacijo za, 4. predsedniški termin. Nato se je s križarko odpeljal v Peanl Harbor na Havajskih otokih, kjer je imel tri dni konference z gemerallom Douglais MaoArthurjem in admiralom Chester W. Nimitzem. Iz Pearl šfciini mrliči, razbitimi tanki in oklopnimi avtomobili, je sled-jič razbila siilno močne nemške utrdbe, je napredovala deset milj in dospela do reke. ki tvori mejo Vzhodne Prusije, (Se-supe), pri mestu Marianipole. Polnočno rusko poročilo pra vi, da je rdeča armada razbila več vrst silno močnih utrdb, ki so bile posejane z obrambnimi stolpiči in je osvobodila nad 30 obljudenih krajev, katerih vsak je bil močna trdnjava. Med potom je tudi pokončala posamezne nemške oddelke, ki so bili potisnjeni proti reki. Rusko poročilo dalje pravi, da se Nemci z veliko siilo branijo in da pogosto preidejo k protinapadu in da so dobili veliko ojačenje od Himmlerjeve domače armade, ki je dobila povelje, da se bori do smrti in hrani " sveto" nemško zemljo. Na nekem kraju so včeraj Rusi uničili 1000 Nemoev in razbili 60 tanikov. Na nasprotni strani Sesupe je prusko mesto Schirwindt, 42 milj jugovzhodno od Tilsita, ki je veliko železniško križišče v Vzhodni Prusiji, in 90 milj od Koenig^berga, glavnega mesta Vzhodne Prusije. Reka Sesupe teče proti severu ob meji od mesita Schirwindta in na enem kraju je od Tilsita samo 30 m. V Schirwindt pa prihaja od vzhoda. Harborja se je odpeljali na Aleutske otoke in je v Združenih državah pristal v Bremerton, Wash., kjer je v soboto govoril na rušilou, ki ga je pripeljal iz Juneafu, Alasika v državo Washington. Na cel&m potovanju so ga spremljali admiral WiWiam D. Leahy, šef predsednikovega generalnega štaba, general Edwin M. Watson, predsednikov pribočnik in tajnik, admiral Wilson Brown, mornariški pribočnik in admiral Ross T. Mclntyre, mornariški generalni zdravnik in predsednikov osebni zdravnik. Moakov^ka poročila naznanjajo, da bo vsaik čas rdeča armada vdrla v Vzhodno Prusijo in ne potrjujejo nemšlkega poročila, da so Rusi že na nemški zemlji. Brez kakega pretiravanja rusko dnevno povelje o prihodu rdeče armade na nemško mejo saoono pravi : * * Severozapadno od Mariampode so naše čete prebile pot do meje Vzhodne Prusije ob reki Sesurpe in so zavzele nad 30 obljudenih krajev." Nevarnost za Vzhodno Prusijo, ki je zibelka nemškega militarizma, nemških junkerjev, je zasenčila vse druge boje na ruski fronti, toda druge ruske armade, ki so vdarile čez Vislo v osrednji Poljski, 110 milj južno od Varšave, so tudi osvobodile 20 obljudenih krajev v svojem oibkoljevaflnem prodiranju. S tem prodiranjem ne preti samo Varšavi, da bo obkoljena, temveč bodo Rusi mogoče tudi vdrli v Šlezijo, od katere so bili po zadnjih poročilih oddaljeni samo še 75 milj. * Poročila naznanjajo, da so še vedno v teku poulični boji v Sandomierzu, ki je močna trdnjava ob zapadnem bregu VI-sle, 110 milj jugovzhodno od Varšave. SMRTNA KOSA Dane« zjutraj je umrla v Bushwick bolnišnici po dolgi bolezni Mrs. Vaflentina Dolar, stara 67 let in iz Brooftclyna, N. Y. Pokojna je bila rojena v Domžalah, po domače Rud alfo va. V Ameriko je prišla leta 1911. TYiikaj zapušča enega sina, 3 hčere in enega brata; v domovini pa več sester. Pogreb se bo vršil v ponde-Ijek zjratraj, 21. avgusta ob 10. uri iz oerfcve sv. Cirila na pokopališče sv. Trojice. Na j- ji bo lahka ameriška zemlja; zaostalim pa naše soža-lje! TABORIŠČE EL SHATT — EGIPT V taborišču E1 Shatt, kjer so dobili zavetje jug SDika kaže nogometno igro na puščavskem pe oslovanski vojni begunci, gojijo tudi sport. — »ku. , 0 , i » - ————i—- — ■ A iti Kupite en / "extra" bond ta teden .j ,±Jk J NAHODA "—NEW KOtt FRIDAY, AUGUST 18, 1944 -ft*. GLAŠNAltODA »» _L. 51 st Year IIM ■•roda" to Babtertptiaa fairly fT. er«ry daj cseipt totudan, and Holldaji. ▲dveettoWBt M li OBLO LJBTO Y1UA LIST El KDRCŽBNS Dlllifl IN fT.—; ZA POL LKTA ISJSO; ZA ČUTRT LETA «2.-. Naroda" tohaja trnki dan •obot, MddJ ta vnmSkar. "fiUS NARODA". tli WEST LSIk 8TIHT, NEW YOU 11. N. Y c. Tragedija Varšave TRANOTUKN L. UM n. MOJA POT V CHICAGO pf JOLIET , Pite Erazem Gforshe, Ujnik in Kurator Slovenskega Narodnega Muzeja (Nadaljevanje.) v torek» »a praznik, Amert- Lincolnovo 9mrt; ške neodvisnosti, sem.si ogledal zbirko br. Ivana Molka. On ima bogato zfbirfeo zaiumrvosti. katero, ee bi hotel razstaviti, potrebuje precejšnjo dvorano, samo za njegove stvari. S zanimanjem sem pregledoval razne številke ameriških časopisov, ki so izhajaili nekateri še v u.stoletju, drugi v 18. stoletju. Seveda, te izredne številke je moral br. Molek kupiti na trgu in je trosil za to precej denarja. Videl sem časopis "Brother Jonathan", ki je izhajal leta 1846 samo dvaierat na leto i nsieer ofo 4. juliju in o božišču. Ta list je izredno velikega obsega, in je prinašat novice, ki so se završile v pol leta. Ta list je najmanj yard visok in kakih .'JO inčev širok. Br. Molek ima plakat iz leta 1857, ki ga je izdal .To-hn P. Waring in razglaša $100.00 nagrade tistemu, ki ujame črno sužnjo Elizo Conrsv, ki je pobegnilo nežna nokam. Časopis "City ttazette" iz Charleston. S. C., ima v eni iteviiflci iz leta 182*2 na prvi strani kar celo kolono oglasov, ko lastniki njev razpisujejo razne nagrade, če kdo ujame in pri tira na- Malokatoro mesto ima tako tmgičao ^odovino, kot jo ima aršava. Krasna in velika. prestoKea, Polj?&e je biia ieta 1X59, ko so" drvilo skazi njo nemške podivjane tolpe, deloma podgana in porušena. Na tisoče in tisoče Poljakov je bilo poslanih, še mnogo več pa Židov. Pet let že prenašajo pretoivalci Varšave najkrutejše preganja rije in čakajo na odrešenje. In to odrešenje je biilo že čisto iblizu; le nekaj milj od mesta jim je mahalo v pozdrav. Pred vrati Varšave, (pred ivje-*.im predmestjem Prago je že stala in še stoji rdeča armada Maršala Rokosovskega. Že koncem julija je dospela rdeča armada pred mesto. Tam se je vstavila Vsakdo je pričakoval in splošno je bilo domnevano, da Varšava more pasti vsak eas. Pa rdeča armada je vstavila ofenzivo tik pred mestom. Kaj more temu Nt i vzrok t Ko so s«* Rnsi mb koncu jnKja prikazati pred vrati Var- Jzaj takega ali tako sužnjo. — s.i ve »o se poljski podtalni partizani pod poveljstvom gene- "Oazette of the Unite«! state rain Bora dvignili proti Xemcem in zasedli nekaj delov mest«. Dva tedna so se podtalni Poljaki borili po varšavskih lilijah in Bor je mogoče mirfil, da d zamejne vlade v Londonu prejeli povelje, da v mestu dvignejo vstajo, niso pa tega povelja doMi od osvobodilnega odbora v Moskvi. Zamejna vlada je hotela, da general Bor dvigne vrtajo, se prične bojevati z Nemci, da bi pozneje izgledalo, ko ibi rdeča armada vkorakala v Varšavo, da so v prvi vr- teritorij in ne država Mi Poljaki sami osvObodrTi svoje glavno mesto in so samo li^tn je cela stran tiskar rdeči armadi pripomoči, da je tem lažje prišla v mesto. Ko je skoro postalo jasno, kakšen namen ima podtalna vstaja v Varšavi, je maršal Rokosovski vstavil svojo ofenzivo. Ako bi se bil general Bor naslanjal na Rusijo, ne pa na zamejno poljsko vlafio v Londonu, bi Varšava onrzum s poljsko vlado in ji je stavil zelo ugodne pogoje: poljska vrada je pogoje zavrgla. Sedaj pa, ko je bil v Moskvi postavljen poljski osvobodilni odbor s pomočjo Rusije, j<* Mikolajčik ipotoval v Moskvo, da za sebe dobi še kako mesto v poljski vladi po vojni. In ko je bil v Moskvo imel poljski iz leta 1789, tiskan v New Vor-kn, podaja podatke organiziranja Združenih držav v Ameriki. Videl sem prvi amorjški politični eirknlar izza easa Oeo} Washington a. izdan ob priliki njegove kandidature za drugi termin predsedništva, avgn-sta leta 1792. Potem časopis "The Log Cabin" iz leta 1840; "The Chicago Tribune", 5. marca, 1869; "Freedom," prva številka prvega v angleščini tiskanega lista na Filipinskih otokih, 1. maja 1899; ,"New York Tribune", iz leta 1878; " Evening Rtar", Washington, I). C., iz leta 1863; "The Cherokee Advocate", iz leta 1893, ko je bila Oklahoma se amen- Vtem kana v Ln-dijanščini, ondotnih Indijancev. "Daily Chicago", prva številka prvega dnevnika, Tn poslopjn. SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE FLOSCE Atrry W. Koprivfirk In njr^or M«9fr—Wedding Polka iN« kom ae motita; TI |» J*«t. pa Udana mar*la> Weddlnc Walt* tfiovennkl Waltz Pojo Hupnlch ••■trs M69«— Jeop Polka < Mat" potteo peAtJo) Marine —« ooika S7B—Terezlnka — polka Na plauiocab—valCak Lepe Melodije Duqu^ine University Tambtirira Orkester M.171—Na Marija nee. polka Kj*» so moje rožice Mttrtfka pegla—[¥»lUa Za tozadevni canik In can« ploM afl obrnit* na JOHN MARSIOH, Inc. 4«3 W. 42nd ST.. NEW YORK AZGLEDNIK BEGUNCI IZ JUGOSLAVIJE V TABORIŠČU PORT ONTARIO, N. Y. Be;»nnei iz J-n^oslavijc v t;#K>- izjav! in, r i ščit Fort fMitario. N. Y. — T vojc-iu i ko j<* pristavil, — anu-i iski na <*ini zdravilstva -«» izn>o «aakdo, ki Uobi naravo ln njeno pMtfo tlTklstro, knjigo bni, s vcUkla aanlmanjem, ^er bo ▼ njej naM m«r-rfkaj la firljesja divjfh Hvali, kar fltn dofledkj Se m bilo Brano. i« bao wnttTMD to veliko delo UdaU t petib ktij^gab. toda Jo alednjifi triOa ▼ eni *mi knjigi. U m pri tmm mo^mtmu prtra« - o i* yt^fwTedano itnajtfl; ZIVI9 t narod sam tal rmmotako tudi ike potrebščine. 0» _____ dopoifljanje 37. Upravitelj muzeja je od za četica Mr. M ieeislons Haiman. kateri jo zelo f?posoben svojega posla, hnr izkazuje /lepo n rojen muzej. Muzej ima nfb tem času stalno nposlene tri osebe, ki urejujejo stvari. Pred časom so jih imeli nposlenih več. Glavna atrakcija muzeja je .brez dvoma velika in bogata zbirka svetovno znanega pianista Ignaca Paderewskega' ki je bil tudi prvi predsednik Poljske republike po prvi svetovni vojni. V muzeju imajo kom.ple tno stanovanjsko opremo Paderewskega, kot jo je imel pokojni olb času smrti. Tam se vidi postelja na kateri jo umrl, piano in razno drugo pohištvo ter njegove osebno stvari, kot žepna ura in druga drobnarija. Tam je tudi lepo izdelan dopr sni feip Paderewskega in več manjših, kot tndi razne njegove portrete. V muzeju imajo nad 17.000 knjig, od katerih je okrog 10 tisoč v eirknlacijski knjižnici, drnge so shranjene v posebnih varnostnih shrambah, ki so varne pred ognjem. Med temi sem videl tudi par knjig" Louisa Adamiča. Zanimivo je tndi to, da se glavna Čitalnica in oirknlacij-ski oddelek muzeja nahaja v pritličju, v krasnem prostoru lil oghi poslopja; kakoršnega bi v našem skica ju med Sloven ci prav gotovo oddali v najem kakšni banki ali vsaj drogeriji afri za salon. Ostali muzej pa se nahaja v drtogem in tretjem nadstropju in zavzema približno tri četrtine vsega poslopja. Materija! zbran v Poljskem muzeju je popolnoma sličen, £ot mi 2ft>iramo v našem slovenskem muzeju. V nekaterih rečeh pa nas Se nadkriljujejo. Posebnost je, da oni zbirajo eelo stare nagrobne spomenike SMRT ZA DOMOVINO l)v;i mlada Slovenca >ta dala živ I jo nj»* za domovino. Družina Mr. iin Mrs. Frank Bonko, 62K K. Sheridan St., K!y. Minn., sta prejela vsi od Vojnega department:!. da Je liil njih sin iMatojo ubit v akciji. Mr. John Tom-ich na Milwaukee Ave., Kiy. Mint!., je prejel od Voj nega »Vpartmenta vest. da bil i '»it -in Anton v bitki. Obema družinama na-e jrlo i »oko S»»xa'je. .1. -I Pe-iliel. tla bode ost;j| pri join poklicu. Po svojih mo-Iz poročil raznih Časnikar- «-eh je zdravil Ijmli v evropskih jov, kateri so Obiskali labori-Jkoncentrat-ijskib tiiSwrist'-ih in Ščo evropskih bogmieov v Port kasneje v anirleikib vojaških Ontario. X. V.. Mizo mosta Os- U»h,ieah v Italiji, \Ie-deče vesti: PorfH'ova'fj so meti drugimi begunci izpraševali tudi pred vojru* dobrt» znanega zagrebškega odvetnika, dr. Leo Levy-ja, ki je imel svojo pisarno ua Jelačičovom ti-gu v Zagrebu. Izjavil jim j.-, da brwje nalogn mnogih >KMr»meev lekom njihovega bivanja v /jedinjenih tlr-žavah. r»pazovati ameriške na-eiino dela in delovanja raznih strok, kateri načini bodo velikansko koristi za Jugoslavijo vojni. Or. Levy je dejal, da pred vsem -do tukaj učili in naučili vseh del. ki twwlo koristila v-ej -Ingo shiviji, ko lx>a-iinei vrnejo v -voje rodne krajo, kjer ljudje delajo in pt»-!ujejo bolj primi tiviiim načinom. Or. I.evv bi rad opazoval in proučil delo in poslovanje pri civilnih -odi-čih iti tudi zakone, ki -o bnvi jo v. komfionzacijo de-Favcem, — -kratka Vso zakono • lajo naše republike. Mrs. Rir/a Lederer. ki je bila prva ženska v Jugo-laviji, 4];i je dobil a diplomo iirženir^tva in arhitekture, bi se rada seznanila z ameriškimi načrti za gradnje modernih tovarn. Šolskih poslopij, uradnih poslopij in zasribnih hiš. — kajti v^o to je sedaj v Jugoslaviji ponaj-več razdejano. Preti vojno >o bila vsa taka poslopja v Jugoslaviji izredno stara in nikakor moderna. Tudi bi se rada seznanila s stroji za izdelovanje pohištva, moderno razsvetljavo. itd., kajti vse, kar so ljudje doma v tem pogledu do let tiskar v Jugoslaviji in leta 1030 je dobil za svoja dela prvo nagrado od "Kongresa časnikarjev" v Jugoslaviji. kajti njegovo tiskarsko delo je bilo iz evropskega stališča najboljše. Toda nekako žalostno je povedal časnikarjem, da v Jugoslaviji nimajo in niso imeli tiskarskih strojev za četverobojni tnsk. Vso tovrstno tiskadnje in delovanje takih tiskarskih strojev bi on rad proučil. Kapitan jugoslovansko vojske in zdravnik A. Bnvarger. .tlilgjg Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO ■"■p 35 centov komad — 3 za$l.— * Breezes of Spring Time of BI«M»m K'trptnl tea) * Po Jezera Kolo * Spa vaj Milka MoJ* Orphan Walt« * Dekl" na rrtu Oj. M;irjf-k:». H' Ilarcii-a Mladi IcapetA^e * (Jremo na Štajcrako ft fa Je rti * Ha|»pj Polka Če na ttijeaa * Slovenian I>anre Vanda Polka ^ Zidana marci a Ve*»eli bratci * Ohio Valley Sylvia I'olka * Zve»i"l nem nekaj Ko pllrtca ta mala * Kadar bos tl vandrat lei * Helena Polka Slovenska IV.lka * Pojdi v. mcn«j I»»»l s planine t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piapcHharmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Narottte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. US W. 181 h Street Nnr Yark II. N. t. (Nadaljevanje na 3. str.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV VfCnjig* je trdo vezana in ima 621 atrani^Sči Reoapti so napisani t aagleikem jtxikn; ponekod pa to tndi v jezika naroda, ki nra j« kaka jed poaebno t navadi Ta knjiga je nekaj posebnega se one, ki ee wail nujo aa kuhanje in le hočejo ▼ njem timfcolj uveibati in lipopolniti. NOVA IZDAJA STANE S£DAJ Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Straafc Haw York 11, N. Y, mmm "GLAS NAHODA"—NEW XU1 FRIDAY, AUGUST 18, 1944 VSTANOVLJHt £L 1MB glovenski narod v borbi za svobodo (Ta članek j« izšel v partizanskem časopiau "Nova Jugoslavija" dne 20. aprila 1944). Piše RADOLJUB ČOLAKOVlC. . . . Nadaljevanje S lega stališča je 1. zborovanje SNOSa izdalo odlok da m? izvolijo narodnoosvobodilni odbori, oni se bavijo s problemi novejše politične zgodovine slovenskega naroda, zbirajo gradivo /n zgodovino nnrodne-osvobodilne borbe v Sloveniji, preiskujejo Škodo, ki jo je vojna nanesla gosj>odaiistvn Slovenije, kot tudi vprašanje go- fronts ostanejo Se'dalje forumi političnega giobnove, zbirajo podatke o režimu o-banja, ki izražajo moralno-politično edinost \ ™ mednarodno pravo, pre- slovenskega naroda. N*aša nova demokrae.ija. katera omogoča tiiijš-ir>im narodnim slojom resnično udojstvo-vanje v upravljanju, v reševanju vseli vprašanj narodnegia življenja — je globoko vkore-ninjena v slovenskem narodu. Niti enega ko-Jiekaj važnega političnega, ekonomskega ali katerikoli vprašanja ni, o katerem se ne razpravlja na konferencah in sestankih na osvobojenem ozemlju, to celo tudi na ozemlju kate-10 kontrolira sovražnik. Na primer, oriloki l^nwiega zborovfwja AVNOJ-a so pretresane ii.'i ahorovanjih, konfVron«mh in sestankih pri katerih j<> sodelovalo čer ^600,000 ljudi, a z njih s< poslane nestevilne rerolwije AVN'O.T-u. Nacionalnemu komiteju in maršalu Titu. V Mi resolucijah je izraženo popolno zaupanje naši narodni vladi. To in pa mnogrtšteviine izdaje referata maršala Tira, ki sra je podan na Drugem Zborovanju AVXOJ-a, katere so izdale razne organizacije Osvobodilne fronte od Koroške do Heneške Slovenije, potrjujejo kako širok, vse-ljudski karakterje imela ta politična kampanja. Vključen je ljudstva v oblast, zmožnost da samo rešuje vprašanja katera življenje prina.šn na dnevni red. s»o najboljše zdravilo proti birokratmnu, kolikor se on tu pa tam, poizkuša vriniti v naše vrste. 4.—Ko bodo bodoči knltnrni zgodovinarji proučevnli našo veliko dobo, jih l»o navdušil veliki trud, ki «ja je narodno osvobodilno gibanje vložilo za kulturni podvig ljudstva. Ta trud bo zelo visoko ocenjen, ker je izvajan pod zelo težkimi okoliščinami, ko so morali bojevati se '/:• naj'hitnejše stvari: za list papirja, za svinčnik, za knjigo i »i za količkaj primeren prostor, ko so naši kulturni delavci stradali in prenašali vse vojne težave, ali delali in ustvarjali, pri zavesti da ne delajo samo za junaško ljudstvo, ampak tudi za ljudstvo željno in žejno vsega kar je lepo in plemenito. <> naporih Osvobodilne Fronte na kulturnem polju mogla bi se napisati pela knjiga. O-mejil se boru samo na najvažnejše in najkarak 1 eristi<"nejše, kolikor mi dovoljuje okvir članka. Izvršilni odbor Osvobodilne fronte obračn veliko skrb osnovnemu šoiistvu in brž, ko je u-stvarjeno prvo svobodno ozemlje v Sloveniji (maja 1942) odprte so tudi prve osnovne sole. Pri Tz-vi šil,nem odboru je ustanovljen Prosvetni oddelek, ki je imel svoje referente po okrožjih. Nje gova naloga je bila, da organizira pouk, da pripravi učne knjige in da se briga za vzgojo prosvetnih delavcev. Danes je na osvobojenem o-zemlju .11S ownovnh in ena meščanska šola. Pouk v osnovnih šolah vrše ?—3 krat na teden potujoči učitHji, kar z ozirom na primanjkljaj obleke in obutve onemogoča večjemu številu o-trok, da obisku jejo šolo. Ker ni dovolj nčitcljev II) učiteljic, ki imajo strokovno izobrazbo, v mno gib šolah poučujejo srednješolci in ec^o izobraž-nejši vaški fantje in dekleta. Vprašanje strokovno izobraženega nčiteljstva je posebno težko v Tstri lin Primorju, kjer je italijanski fašizem izvajal politiko prisilnega poitaljančeva-nja in onemogočiti šolanje slovenskega nčiteljstva. Ljudstvo je tafbi, talkoj po kapitulaciji Italije začelo odpirati svoje osnovne šole in postavljati za učitelje izobražnejše omladincc in omladinke. Za čitanke si pomagajo 7. mladinskimi listi "Slovenski pionir" in "Mladi naraščaj." V začetku tega leta je Tzvršiflui odbor OF ustanovil Znanstveni institut, v katerem za sedaj dela 15 znanstvenikov. Institut je osnovan s smotrom, da s svojim znanstvenim delom danes pomaga narodno-osvobodrlno borbo in da pripravi načrte za obnovitev dežel po osvoboditvi. V njem delajo zgodovinarji, pravniki, e- ueiijcjo vprašanje vojne škode, izdelujejo načrte o raznih tehniških vprašanjih itd. Nakladniško delovanje v Sloveniji, ki je — kot po drngih naših pokrajinah —pričelo z šapi rografiranimi zvezki in žepnimi časopisi, je zelo živahno in raznovrstno. Najbolj razširen list v Sloveniji je organ Osvobodilne fronte "Slovenski poročevalec", izhaja že peto /leto kot tednik v nakladi od 20—»iO, izvodov, pa "ljudska pravica", ororan Komunistične -tranke Slovenije, "Naša žena," "Mladina". " M bu'a pesi'", "Pionir", "Slovenska n-volueij« M (revija SOoven-kih krščanskih so-cijalistov). "Zdravstveni vestnik", in še mno-jro drugih, po vseh krajih osvobojene in še ne-osvobojene Slovenije. • To kar omogoča široko, plansko in premočrtno kulturno delo v Sloveniji, je povrh vsega, o-fnlno sodelovanje slovenske inteligence v na-rodno-osvobodilnem gibaoiju. Več sto sioven-skih intclektualcev-profesorjev, zdravnikov, in-ži 11 irjev, učiteljev, odvetnikov, pisateljev, skla-dnteljev, slikarjev, kiparjev, itd. je pristopilo v borbo skupaj sf svojim narodoi^ in skupaj ž niim prenaša vse težavo osvobodilne vojne. Poznal sem docenta Ljubljanske univerze ki je za časa nemške ofenzive jeseni leta 1043 nosr' ranjene partizane. Slovenska inteligenca je v teb težkih časih dokazala, da je zvesta svojemu narodu. 5.—A' borbi za svoj obstoj in srečnejšo bodočnost, slovenski narod je pokazal svojo o-gromno življen^ko silo. Ona se izraža v bojih njegove vojske, v graditvi države, v kulturni delavnosti in vseh drugih manifestacijah narodnega življenja. Ali ona se najsilnejše izraža v formiranju novega slovenskega človeka. Nekdaj se je eden od največjih sinov slovenskega naroda, pisatelj Ivan Cankar, tožil na hlapčevski dull, ki je zastrupil dušo njegovega naroda. 4'Narod-hlapec" je imenoval Sloveneee, trpko in razžaljeno, ker je hotel, da hi njegov narod bil narod-bojevnik. bi glej, ko se je nad tem narodom razgrnila, smrtna nevarnost, ko je raallo-dusnikom izgledalo, da je vse izgubljeno - --on je v sebi našel moči, da se dvigne v boj proti ogromni tujčevi sili, ki mu je prinašala pogin. Slovenski narod je pred tremi leti odločil, da je boljše častno umreti, kot bojevnik, kot pa sprejeti suženjski jarem in pod tem jarmom bedno hirati. O11 je, v usodnem trenutku svoje zgodovine, poslušal zaobljubo svojega velikega sina, Franceta Prešerna: "Manj strašna noč je v črne zemlje kri'li, kot so pod svetlim soncem sir/11 i d novi." Novi slovenski človek je poln vere v sebe, ponosa, samozavesti, ali ni narodnostno omejen. Po svojih koncepcijah on je jugoslovanski, slovenskih svobodo mislec, kateremu so domače najnaprednejše težnje človeštva. Novi jugoslovanski patriotizem ni nikjer tako močan in tako vseljud-ki kot v Sloveniji, a prav posebno v krajih, ki so bili pod jarmom fašistične Ttalije. Hlovenei vedo, da bodo v demokratični in federativni Jugoslaviji še močnejši in sigurnejši. da se nikoli več ne ponovi žalostno leto 1041. Okupator in odpadniki slovenskega naroda, raznobarvne era rde, agenti Dražc Mihajloviča in kairske "vlade". Rupnikovi svabebranci in ostali ničvredneži morejo vršiti svoje gnusne zločine, morejo požiga t i in ubijati, ali ni je sile, ki bi mogla zlomiti borbeni duh slovenskega naroda, ga zapeljati s poti, po kateri on. v ponos vseh slovanskih narodov, že tri leta ne-omajano stopa. MOJA POT V CHICAGO IN JOLIET . .. (Nadaljevanje z 2. str.j poljskih pionirjev po Ameriki zahvalim v imenu muzeja Mr. Za la r ju in vsem gl. odboru i - in jih nadomeščajo z novimi. Takih spomenikov že imajo nekaj v svojem muzeju. Dalje zbirajo raze mru&ikaJne skladbe poljskih skladateljev, pesmarice itd. Ako preneha poslovati kje kakšno , pevsko društvo ali orkester, izroče vse note in * glasbeni materija! v arhiv 11111-Keja. In tako se mi zdi da je prav. Istotako bi morali storiti Slovenci v naših slučajih. Marsikje leži v omarah mrtev pevski materijaL ker so društva ukinila aktivnosti. Kako zažeijivo bi bilo, da se pošlje take stvari v muzej za. shranitev. Olanstvo P0IM1 Roman Ca- * ___________________ I kom. Poleg tega sem dobil še nekaj slik Jolietskih društev, da imamo zbirko toliko popolnejšo. Po tem opravku sem se še nekoliko pomudil v mestu in nato odpeljad nazaj v Chieaapo. Isti dan večer sva &e z br. Molkom obiskala dom Jakoba in Katke Zupančič, a žal da je dr. Zupančič moral delati tisti dan nadča« in je prišel domov šele malo pred deveto uro, ko sva midva že odhajala. Iskrena hvala Mrs. Katki Zupančič, za prijazno postrežbo in zanimiv razgovor. Treba je t>iJo iti na postajo na La Salle Str., da me vlak tholic l ilije podpira muzej s1 odpelje nazaj v slovensko mentalnim asesinentom po pol eon-j t n»i>olo v Cleveland. Tz Chica-ta mesečno od člana, ali li 4*en- ga smo odrinili nekaj minut po tov na leto od člana. V ostalen je muzej odvisen od prostovolj ti i h darov od podpornih članov mur/eja. Po površnem ogledu muzeja, kar naju je vzelo več kot dve Tiri. sva a pa sem moirel vse to doseči v tako kratkem času. sta v veliki meri pripomogla Ivan Molek in njegova žena, katerima se iskreno zahvalim v imen 11 S. N. Muzeja za sodelovanje in vso veliko postrežbo, ki sta mi jo nudila za časa mojega bivanja v Chicago. Iskrena hvala tudi vsem dru- NOVA IZDAJA ~ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevid« vgega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi ao v barvaM. Cena 50 centoT Naročite pri: "G L A S TJ NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. i " ..... ............. ............1" ' ..........r je vse tako ce. Na postaji pred ječo je iz-igim. ki ste mi v tem prizadeva stopilo iz avtobusa mnogo pa-sažirjev. Bili so to nekom mrki, žalostni obrazi. l>a so bili taki,: ^ je vplivalo nanje bržkone dej-, stvo. ker so imeli za visokim zi- nju šli na roko. da uspešno sešlo se. dovjem ječe zaprte svoje soro-j dnike, katere so šli obiskat. To pa brez dvoma greni srca pri-1 zadetim, zato so bili tako zamišljeni in otožni. V Jolietu sem obiskal i^tavni urad KSKJ na 351 X. Chicago Str., kjer sem srečal najprvo ]>omožnega tajnika Mr. Louisa Zeleznikarja, kateri je razkazal notranjost poslopja. Organizacija ima zares krasen Dom, na katerega je članstvo brez dvo-j mu ponosno. Imajo zelo lepo urejene urade in dvorane za zborovanje gl. odbora. Tam i-majo prostorne valuts ali varnostne shrambe za vse listine, ki imajo kakšno važnost, ki so tako varne pred ognjem. Mr. Železu i kar je res zelo prijazen mož in gentleman. Sestal sem se tudi 7. Mr. Zala rjem, gl. tajnikom KSKJ. Pri njem sem imel že del j časa vloženo prošnjo za gotovo število letnikov Glasila KSKJ. Zato sem sem se podat v Joliet, da to dobim za naš Slovenski muzej, če je le mogoče in dobil seni. Manjkalo nam je še 14 letnikov, katere smo sedaj dobili in tako imamo v S. N. Muzeju 20 vezanih letnikov Glasila KSKJ od leta 19ir> do 1944, vse kompletne. Za ta veliki dar se iskreno Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnine, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI TZROČrTJ SOSEDU, DA JO PRF/TTA THE INCREDIBLE TITO Mart of the Hour V angleičini izpod peresa slovitega pisatelja H own r d Viisl-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. K«*r Je zaloga teh knjižic zelo omfjpna. Je priporočljivo. «la pošlJUe naročilo pr«»J ko mn«rrM"-e. K nnroT'ilu i«rilin Knaus iz Trannika, sin Jožeta in Mary Knaus. To je (bil edini sin, ki je polojc staršev, zapustil še tri sestre. — Moje sožalje družini. Ostajam vaša naročnica Cecilija Vesel. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK U fafe ptIjoJh* ameriški državljan. Poleg TpraMnj. ki Jih mavfedni aodnJkl itarljo pri tspltn n dr-Savljanatro, vsebuje kaj 121 ca 1» r n. del« nekaj Talnih letale 1» agodorlne Zedlnjenlb drlav, t ITI. delu pod naaloTon n^tiw. pe Protlaa neodvlanoeti. Uatava Zedl-ajcnlh driar, Lincoln or govor t Gettjabnrra. Predaedniu ZedtaH nib drier la Poedine drlere Cmm kajM h samo §0 c«*t»v. m m0 dobi Prt: slovenic Publishing II« Waal IStfc S^ New Verk 11. K T. OO. KNJIGARNA M Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street_New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Pamlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal L N. Tolstoj 3 Andre] Ternovc Splaal Irea Albretat 15 SuneSki invalid Spisal SIl»««fpr Ko5n»nlk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal J of i p Oj-rlnee 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisat Josip SpIHnHin 8 Pravljice Zapisal H. Majar 12 Frank Baron Trenk Po raznlli rlrlh napisal O Juro Faadnrll 13 Pariški zlatar Poalorenll Silvester K. 18 Mladim srcem DrugI STezek. Zbirka r.a slovensko mladino. Spinal Ksav«>r Mcskn 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Fin/ffnr 25 Duhovni boj (ladala dražba ar. Mohorja) L. SkopoU Pravljice in pripovedke sa mladino B#ml SUr immifc 26 Denar Dr. Kari Englls — Ponlorenll Dr. __Albin Ogris_ Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste topili!..:., 35 ~- Praški Judek SpiHmannova povest — Pre-vel Jo^ip Vole IGRE 28 Magda (Ijfrm — Alojzij Rcmee 29 Peterčkove poslednje sanje (I*rnu — PnvH Colin 30 Potopljeni zvon (Igral — Cfrhnrt llaiiiiimann 31 Revizor (Igral -- Nikolaj VasllJevM 32 Spodobni ljudje (Igral — L LifiOTec 33 Črne maske (Igra). — L Andrejev 34 Antingone (Igra* Porfoverll C. Golar 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronto 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbefnikla V. Boje Kupite en "extra" bond ta teden! rn^ICer je aaloga teh knjig aelo omejena, Je pri neroOla priporočljivo oaM-vafi abirk, de nen bo m te nefiln nofoda vaekefi ladovoUlO. 532323532353234823484853235323534853535323532323234848532353 484848484853485353895353535348485348535323534848535323234853 %LA3 NAttUUA FRIDAY, AUGUST 18, 1944 TRMOTUIR EL PROKLETfl :: Spisal EMILE EICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L. 20,000 ljudi vidi film "Wilson" dnevno (101) 4 'Morda. A vi je ne uporabite. Valentina, prosim vas za Boga, pomislite, dokler je £e čas. Poslušajte me! Jaz vas ljubim tako zelo, da hočem pozatbiti, kar se je zgodilo." Majala je z glavo. "Gospod grof! So reči, ki se nikdar ne dado pozabiti: mislim kri, ki ste jo pretili, mrliča, ki ste ga ubili, naju loči!" Grofov obraz se pomrači. "Previdno ni, da tako govorite." pravi, komaj zatajujoč se. 44Če vam jaz ničesar ne očitam; če ne zahtevam opravičevanja za sramoto, ki ste mi jo narediH; — morali bi vi molčati kaikor jaz. ("lovek, ki se maščuje za svojo čast, ni zlode-jec. Jaz sem umorit malopridnika, strahopetca! . . . "•Gospod grof, ne zmerjajte svoje žrtve! . . . zakriči grofi nja. 4'Vi si drznete, da umorjenca še pred mano zagovarjate!" 44Pred vami in pred vsem svetom!" 44Pa saj to je nesramnost, pravim vam!" vpije on. 44Ne, gospod grof, to ni nesramnost, nego le pravičen odpor!" 44Vi ste ga 1 ju/bili, predno sva se midva poročila." "Tega ne tajim. Da, ljubila sem ga!" *4C1emu ste potem mene vzeli?" 44Čemu? Čemu? . . . Ker sem bila namenjena za nesrečo. Pa, če ste se že maščevali za svojo čast, ne vedoc, je li bila les v nevarnosti, zakaj li niste tudi mene ulbili? O, da ste vsaj to storfti! Oproščena bi bila. sedaj teže tega revnega življenja!" Te besede so moža silno pretresle, in šinila mu je misel v grlavo, da utegne biti njegova soproga vendarle nedolžna. 5 tresočim glasom vzklikne: 4'Da, jaz 'bi te >bil umoniil! Imel sem celo prvi hip v svoji besnosti to misel. Spomnil sem pa najinega sinčka, in takoj se je ves moj srd izpremenil v 'bridkost! Tvoj sin te varuje pred m-e'joj! Ne le ne»umna moja ljubezen do tebe nego še več la otrok je vzrok, da pozaibim, kar se je zgodilo in ti odpuščam! Xjcga samega imaš zahvaliti, da ti prizanašam! Ti si pa baŠ sedaj rekla, da sem se maščeval, ne da bi vedel, ali je moja čast v nevarnosti, Valentina; kaj Hi pomenjajo te besede? Ali bočefŠ s tem reči, da nisi pozabila svoje dolžnosti? Grefinja je molčala. 44Za Boga. izjavi se!" nadaljuje grof ganjeno. 44Izjavi se, povej nji resnico, Valentina! Si li kriva, da i li ne?" 44Povprašajte se sami, gospod grof!" odgovori ona mr-ilo. 44Jaz vam nimam ničesar pojasnjevati!" On se je britko smehljal. 44Neumnež! neumnež! Hoteil si dvomiti?" zamrmlja. 44In guz svm vendar videl z lastnimi očmi ..." Potem pa nadaljuje: 44Pustiva to stvar; saj je mučna za oba. Zdaj pa govoriva o vašem sklepu. Ne odhajajte, ostanite tu! Ako nočete etoriti tega zaradi mene, storite vsaj zaradi svojega sina, zaradi sveta!" "Sklenila sem trdno, da odidem, gospod grof. Stvar sem dobro premislila. Midva ne moreva več živeti skupaj." 44 Da, kajne, jaz se vam gnc»ira!" zavrne on z zadoišenkn glasom. 4 4 Seveda, vi me niste nikoli ljubili. Vi me sovražite, ker sem vam ubil "ljubimca!" Grof in ja se je tresla, a njeno oko je plamenelo. Pa zaprisegla si je bila, da ne izpregovori (besedice v svoje opravičevanje. In bila je dovolj pogumna, da je molčala. 44Vi mi ne odgovarjate!" "To je res, jalz vas ne Ijuibim!" izpregovori naposled. 4 4 Tega ne rečem, da se mi gnusite, pa groza me je pred vami! Če vas nisem mogla ljubiti, kdo je »bil temu vzrok? Vi sami I Vi imate plemenite in lepe lastnosti, grof; znala sem le te ceniti. Pa niti ne slutite, kaj sem tnpela vsled Čudnega vašega značaja, vsled vaše ljubosumnostif Da! V začetku najine poroke bi vas bila lahko ftjutoila dn sam Bog zna, da sem to tudi hotela A kaj ste storili za to? Ravnali ste z menoj kakor z otroikom, ne kaikor z ženo! Jaz nisem poznala življenja, Prizor iz najpomemlbnejšega filma zadnjih .">0 let, ki j«' zanimiv, razburljiv, dramatičen, silen in napet technicolor triumf. Darrv F. Zanuckov 44Wilson" igra sedaj na Koxy Theatre na 7. Avenue in 50. cesti. BALKANSKE ZRAČNE SILE prepuščena sama selhi in niste dovolili nifkake prostosti . . . Bili ste samosilni! Jaz sem imela dobro voljo, a vi ste jo potrli. D»ušili ste moje čuvstvo, skratka; iz mene ste naredili ničlo! (Vz mojo veselost in mia dost s1J naporen in boljše organiziran neprestan boj, nego so ga Nemci kilajko-li pričakovali. Uvajanje takih bojev pomeni, da Nemci morajo v Jugoslaviji imeti več kot deset divizij svoje vojake, razen znatnega števila satelitskih. Ameriške transportne eska-dre.doprinašajo veliko k zelo važnemu dovažanju materijala in izvažanja otrok in ranjencev iz Jugoslavije. Uvaža'a je potrebščin in izvažanje ranjencev predstavlja zelo koristen prispevek borilnim silam maršala Tita. katere so za svojo učinkovitost največ odvisne o mogočnosti kretnje. Preden je 'bila uvedena ta pomoč, partizani so bili prisiljeni da svoje ranjence puščajo na milost Nemcev ali pa so ranjen-cim morali pustiti znatno število (borcev, da za njih skrbijo. Sedaj Partizani zbirajo svoje ranjence pod drevesi in v pečinah dokler ne prispe prvi zrakoplov, ki jih prevzame in prenese v bolnioe v Itaflij.i Strokovnjaki RAiP za prvo pomoč ranjencem prihajajo iz Italije, da poduče partizanske žene o pravilih za prvo pomoč. Kot vse ostalo osebje zračnih sil v službi na Balkanu, tudi o-ni živijo pod enako teškimi o-koliščinami kaikor Partizani, Enote RAF vršijo eno od najtežjih in najmanj pulblieira-nih poslov te vojne. Oni se pri Partizanih učijo trikov geril skih 'bojev a preden odhajajo na Balkan dolbijo padofl>ranski poduk. Med njimi so si gnal isti, ko so v neprestani zvezi s štabom v Italiji. Na malem otoku pri dalma-j tinski oibali je v vinogradu' grajeno letališče, ki rabi lete čim bo j vem kot baza v o s pre d ju. Ta baza omogoča letalcem Spi t fire-jev večji premer č< balkanski teritorij. Balkanska zračna sila ima tri glavne funcije: da oskrblju-je transportaeijo, da vodi neodvisne zračne operacije proti sovražniku in da podpira Jugoslovansko narodno osvobodilno vojsko in zavezniške kopnene in mornariške sile. Zadnjih par mesecev so a-meriški 441 )akota*' transporti prenesli v Jugoslavijo več tisoč ton orožja, hrane in vozil, med katerimi so bili 44jeep' 44trailers" in lahko topništvo. Transporti se nikoli ne vračajo prazni, ampak jemljejo ranjence in otrOke na poti nazaj v Italijo. Prvi mesec operacij "Balkanske zračne sile" so oni izvozili dva do tri tisoč ranjencev in otrok. Nekateri Amerikanei in Angleži, ki so se s padobrani morali vreči na jugoslovanske o-zemlje in ki so živeli in se borili s Partizani, pripovedujejo epske pripovedke o načinu kako Nemce tolčejo. V enem okrožju Nemci so bili prisiljeni, da posekajo eel goad, da bi se odbra-nili od napadov strojnic skritih v njem. Culi sem tudi, da izseljevanje otrok in žena iz nevarnih krajev prestavlja veliko film ustvar-jen je ljubavnega in zagonetnega značaja. Kedaj in v katerem gledališču v tem mestu se 1h> prikazoval ta film bo v tem listu pozneje pravočasno poroča no. p R črnin Rojake iz vseli Združenih držav,'da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujctnike-Slo-vence. Opominjam pa, nikartf pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, tic naslova iz domovine, ne vašeiga maslova, ker imamo preveč dela trgati liste iz knjige. Prosim upošteva jte to, in pa: prosim za KNJIGE! Rev. Pius J. Petno, O.F.M. 62 St. MaiVs Place, New York 3, N. Y. NEKAJ O SENCU ON AL. NEM FILMU "WILSON" Razun kaznjenca, ki je bil nepričakovano resen krvnikove zanjke. ni mogoče nikdo drugi bolj veselo odložil ovratnik kot Vincent Price, ko je skončal svojo vlogo v Darrvl F. Za-nuckovi igri 44 Wilson". V tem velikem filmu, ki J0, kaže dve IjulH'zenski drami: Mc.Adoo dvori in zasnubi Wilson o vo hčer Eleanor, ki jo pozneje tudi poroči: predsednik Wiilson pa se poroči s bogato washington-sko vdovo Mrs. Edith BoHinc Onlt. "HAIL THE CONQUERING HERO" EDDIE BRACKEN ELLA RAINES WM. I)EM A REST Sijiij»-n "«.><»-Jiiii" |iriw>r na cnlru— Vaugliai. Monnir in iij«-pr<>v orkt-nier-OllinaiHon in .lan»- Slater — F'wu-br,n ilodatna privlačnost «;«->»*- Sheldon. PARAMOUNT theatre Kroaduuy in 43rd Street New York IflllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI Eddie Bracken v "Hail the Conquering Hero" Prizor iz veseloigre 44Haiil the Conquering Hej-o", v kateri nastopu Eddie Bracken v Paramount Theatre, Broadway in 45. cesti, in poleg tega je še velik prizor na odru. RADIO C IT T MUSIC HALL Izložbeni Prostor Naroda Rockefeller Center, New York Svetovna premiera tungo^nf slike o Ijiiliezni In popumu—doneča na Pearl Buck-iui veliki noveli. Po_ vest o dekletu, ki je navduševala bojevnike na Kitajskem! "DRAGON SEED" KATHERINE HEPBURN Walter HUSTON—Akim TAMIROFF Aline MACMAHON N«t velikem odru: "SKY HIGH", kl <1o*rf.v vlitfk meUidlje In bir^ka — nastopajo Ror-ketten, Olee Club, Corp* de Ballet in Munlc Hall Symphony Orchestra. NAJVEČJI SVETOVNI FILM V 50. LETIH! OARRYL F. ZANUCK.OV "WILSON" v technicolor ROXY 7th AVENUE In 50th STREET NEW YORK CITY Samo nekaj teli knjig je na razpolago! feč^ SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VET Pripravite se za to delo že sedaj! v uCni in trpežni platneni VFTAVl Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za va? vojni vrt. Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVB snovi Mvfh Ilustracij t Tukaj Je v eni sami knjigi VSE KAR VAM JE TREBA VEDETI (1 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI' 10,000 Člankov vara podrobno poja sni vse o vrtnarstvu, o saditvi !■ sejanja, o gnojenja In oskrbi vrta Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova mrtodm tu nnltevanje Škodljivcev, gojenje dlv Jih rastlin, nove sestavine evetlle! -Abeeedno kazalo vam pove takoj kar telite. Prirejeno ca vsako ponebj* v Združenih driavah, sa vsako temlji In vsako sezon«. EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA za domaČo potrebo i NI« Visokih besed — vse Je Jasa«, raz To knjigo Je uredil E. L. D JSE1 MOUR. B. 8. A„ poznana oseba 1 vrtnarstvo, kl gm eenljo vrtnarski b vedeneL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJ E. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih ptsaosl Izdala Glasbena Matica v Cleveland«. (ena — ti-M Emil Adami*-16 JK.OSI.OV ANSKIti NARODNIH PESMI rm metki »bor......................... sEST NAKOIJMH PESBti ■« am- ikl zbor .................... 4B8T NAK0DN1M PESMI ta tem sbor .................... 00 Prane Veuturlul—fiEST MEŠANIM IN MOŠKIH ZBOROV ...... 00 ferdo Jovanoe-MLADIH LIT. Peter Jereb—OSEM ZBOROV 4me Akl tu nrfonl) ............. Moški zbori »HKAK DBV: Bcr^t: Oi. mol j* ". Kan al, fantje, dm v vas puj-aemo ......................M OH K.A it l>av : Olreteo, ljutna Boja; K.o ^delca na tuje gre; »oči; MoJ otfca ma konjička dva; 1M»I> teto pl semoe; Slovo; Je vpibnlls luč M BMIL AUAMlO. Modra devojka < belrarsujaka .. ti Vso noč pfi potord ............M Jurjeva ......................M Hodi Micka domu; Kaj drugega bočem; Xdravlca ___----JO VAHIUJ MIKK ln A. UUOBMING . Vetrlč; Pe gradlnl ..........JO rSUlX) JUVANKO: Zjutraj...................... "js Slovanska ....................mi •BTKH JEHKB r Pelin roda; VASI LU MIKK: Podoknb*.........M OKKU PKKLOVBU: Le enkrat Oo .................20 Blava delo ..................j) J OS 4K. VOLAKIč: Kotmartn; PAVfilC: Potrkan ples Al IZ 8TABE ZALOGE pa ima mo &e naslednje pesuiif k a te riti. smo nižali eene: taserlAkn slevenska Ura. (Mohaar) Jf OrtovsU him*} (Vodeniver) _____ >» Slovenski akordi. SB adasU ta ■aoMilk t borov (Karl AdaaiU) X m Je aeiaal sborl (Glasheoa Ma- V peiMlnltal noči, k an tata sa solo, sbor In orkester. (Sattner).... M 1>V0 «a ailadlao • ktavtr-hm (E. AdaaM)________ (Prelovee) sa K < ). 1L Mail tierskl sve LA TAMKUK1CK: ^A UUKENJSKEM JE FLETNO, podponri alo-venskih narodnih pesmi za tainbnrice, zložil Mar ko Bajuk...............71 SlovensHe narodne pesad ta tasOt raikl shor (Kajak)_______ .7« (Balah). £A CITRE: *sdnk ta rltre. — « svoakt —