v en'nvtn) TVW Tf[. WS. JI. T UdDI!PHI. f WTW ZfT JpffB 1918. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemii nedelje in praznike. — Inserati do 80 potit i 2_ Din, do 100 trat 2-54) Din, večji lDserati petit vrsta C— Dio. Popust po dogovoru lnseratni davek posebej. »Slovenski Narod« volja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo «20.— Din. UpravoIStvO: Knaflova ulica £L 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ufica f t S, L nadstropje. — Telefon 2034. Grozote potresne katastrofe v Bolgariji Nepopisna beda in panika med prebivalstvom - Ljude beže v gore - Nad eno milijardo škode. - Potresni sunki se bodo še ponavljali. — Sofija, 20. aprila. Potres, ki je bil zabeležen v noči od srede na četrtek in ki se je v lažjih potresnih sunkih po-rav^aJ ves včerao&nji dan, je za-vzel katastrofalne dimenz-iije in povzročili največjo katastrofo) ,ki je sploh kdaj zadela Boigarilio. Po dosedanjih ugotovitvah so cele pokrajine v razvalinah. Prebivalstvu je uničeno vse premoženje in povsod vlada beda im pomanjka.no-e. Ljudstva se polašča nepopisen obuip 'm panika ne pozna nobene meje. Mnogo ljudi je v obupu izvršilo saimomor. še boati žalostni pa so shjčaji, ko se je materam ob pogledu na mrtve otroke zmrasjil u»m. Oblasti so skora-j brez moči in si zamam prizadevati o, da bi pomirbe prebivalstvo. V vse prizadete kraje so biti odiposlani močni vojaški oddelki, ki pomagaijo pri reševanj« in skrbe za prehrano prebivalstva. Akcijo vodi osebno vojni minister. V strahu pred novimi katastrof a/m i tudi prebivalstvo v dosleu neprizadetih krajih zapušča svoje domove in beži iz mest in vasi v gozdove in hribe ter prenoču-je na prostem. Ker sta pritisn>iila še mraz in deževno vreme, je beda še vepja. Povsod se pojavjja pomanjkanje živil. Radi prekinjenih železniških zvez je dovoz otežkoCen in se vrši le z vozova im avtomobili, v kolikor so na razpolago. Vse kaže, da je bil najhujše prizadet Plovdr-v. Severni fn južni del mesta je v razvalinah, vse ostale stavbe pa so tako močno razpokale, da so morale oblasti odrediti evakuacijo vsega mesta. Veliko skladišče tobaka je popolnoma porušeno. Pod razvalinami je našlo smrt okrog 15 ljudi. Koliko je bido dTugod ubitih in ranjenih, še ni ugotovljeno ker je mnogo Ljudi zasutih pod ruševinami, v ostađem pa ni mogoče kontrolirati, ker se je prebivalstvo raz-beža:o na vse strani. Tudi železniška proga v Pa/paziji, 25 hm jugovzhodno od Plovdiva, je popolnoma razdejana. Porušila se je tudi poljedelska šola v Sadovu in most čez Marico blizu PapazJLJa. Med Plovdivom ?n Paipazitjo se je sesul tudi železniški nasip v dolžina 2 km, da je vsak promet nemogoč. Mestoma se je proga pogrez-nUa za 2 m. Sodi se, da je bil epicenter potresa med Paipaiz-iijo itn Sadovom. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo v Sadovu .ki je samo še kup raizvafan, 10 mrtvih. Zemlja je v vsej okolici razjo- kala tako, da je tudi po cestah promet nemogoč. Potres je bfl tako siten, da so v Sofiji v katedrali Aleksandra Nev-skega začeli sami od sebe zvoniti vsi zvonovi. V Plovdivu je popolnoma uni-čui Oficirski dom, skladišče tobaka, vsi železniški objekti in vojaška poslopja. Med potresom je nastalo več požarov, ker v splošni paniki ni nihče gasil. Po prvih ugotovitvah je v Plovdivu 10 mrtvih in nad«80 ranuenih. — Sofija, 20. aprila. Snoči so se v Cir* panu in Borisovgradu ponovili potresni sunki. Najmočnejši je bil potres v Hasko* v u in Stari Zagori. V okolici Cirpana se je pojavilo okrog 100 novih vrelcev, o katerih sodijo, da vsebujejo mineralno vodo. — Sofija, 20. aprila. Tukajšnja seizmo* loška postaja napoveduje še nadaljne po» trese, sodi pa, da ne bodo več tako močni, kakor so bili dosedanji. Po mnenju stro* kovnjakov so nadaljne katastrofe izklju« cene. — Sofija, 20. aprila. Obseg katastrofe v Filipovu je mnogo večji, kakor pa se je sodilo po prvih vesteh Število človeških zx* tev se še ni dalo ugotoviti. Samo v 10 oko* tiskih naselbinah je bilo do tal porušenih 1030 hiš, nadaljnih 1100 pa je tako poško* dovanih, da ni mogoče stanovati v njih. Število ranjenih se ceni na več sto, ubitih pa je bilo po dosedanjih ugotovitvah v Filinovu in v okolici 125 ljudi. — Sofija, 20. aprila. Kralj Boris je vče* raj posetil Cirpan in nekatere okoliške kraje, ki so bili pri zadnjem potresu naj? hujše prizadeti. Spremljala sta ga mini« strski predsednik in minister za javna de* la. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda že nad eno milijardo lejev. — Sofija, 20. aprila. Semkaj so prispeli zastopniki jugoslovenskega, švicarskega, francoskega, nemškega, madžarskega, ita* lijanskega Rdečega križa, ki so takoj od* potovali v pokrajine, ki so bile prizadete po potresu, da se na licu mesta prepričajo o razmerah in poročajo svojim ustanovam glede dodelitve in načina razdelitve pod* pore. — Sofija, 20. aprila. V zadnjem stoletju je bilo na Bolgarskem sedem potresov in sicer: prvi 23. aprila 1818 v Sofiii, drugi 7. junija 1818. v Sofiji, tretji 18. junija 1R58 v malešepski oblasti, četrti 4. maja 1921. v Trnovi, peti 14. avgusta 1923. v Gornji Orehovici, šesti 18. oktobra 1918. v Sofiji in sedaj 14. in 19. aprila v Cirpanu in Borisov gradu. .....MimiiiiiMiinmmim Škandalozno razmetavanje državnega denarja Afera z založbo šolskih knjig v Zagrebu se razvija v pravcati škandal. — 20.000 Din za potne stroške profesorju, ki sploh ni potoval — Zagreb. 20. aprila. Spor med prosvetnim ministrstvom in zagrebškim oblastnim od borom glede prevzema zaloge šolskih knjig v Zagrebu zavzema vedno večje dimenzije in se razvija v afero, ki bo našla odmev pred sodiščem in v Narodni skupščini. O priliki prevzema je oblastni odbor u-gotovil, da je prosvetno ministrstvo v nasprotju z obstoječimi predpisi razmetavalo denar zaloge šolskih knjig in dodeljevalo povsem neupravičeno razne osebne podpore. V smislu obstoječih predpisov bi se momi uporabljati dobiček zaloge šolskih knjig izključno za prosvetne svrhe na Hrvatskem. Prosvetni minister pa je podeljeval podpore cs-ebam, ki z zalogo šolskih knjig niso imele nikakega opravka. j mošnje zaloge šolskih knjig. Dne 28. marca 1928. je ponovno dobil na isti račun izplačanih 10.000 Din- Ta odlok je bil izdan potem, ko je bil že objavljen novi finančni zakon in je prišla zaloga šolskih knjg že v kompetenco oblastnega odbora. Pri prevzemu je bil zaslišan prof. Fabjanovič, ki pa je moral priznati, da splob ni nikamor potoval. Oblastni odbor ga je pozval, da vrne ves državni denar. Prof. Fabjanovič je najprej na to pristal, pozneje pa je stopil v stike s prosvetnim ministrstvom, ki rau je sedaj naknadno dalo dopust, da nastopi svoje potovanje, dasiravno z zalogo šolskih knjig nima več nobenega opravka. Oblastni »"»dbor je danes dopoldne razpravljal o tej aferi in j sklenil, da vloži zoper prof. Fabjančira ka-Tako je dobil med drugimi inspektor j žensko ovadbo, proti prosvetnemu ministr-prosvet ministrstva Matija Potočnjak Din ; slvu pa naperi tožbo na državni svet, ker-garašević 5000 dinarjev, Dušan Vučković, j smatra, da je ministrstvo kršilo obstoječe vršilec dolžnosti šefa kabineta presvet- zakone, nega ministrstva 3000 dinarjev za čez- umo delo. Iz denarja zaloge knjig so *e izplačevali razni potni stroški za udeležence pogrebov in drugih takih potovanj. Največjo afero pa povzroča zadeva profesorja Milana Fabjanoviča, bivšega upravnika zaloge šolskih knjig v Zagrebu. Dne 10. novembra 1927 je dobil izplačanih 10.000 Din na račun potnih stroškov za naučno po-^vanje na Dunaj, Berlin, Prago, Draždane "n Budimpešto, kjer naj bi proučeval ta- NOVI POLICIJSKI DIREKTOR ZA SKOPLJE Beograd, 20. aprila. Dosedanji pomočnik upravnika mesta (potic tiske ga šefa) v Beogradu dr. Janko Bedeković, bivši poJictfsfci direktor v Zagrebu, je imenovan za policijskega šefa v Skuplju in je že danes odpotoval na svoje novo službeno mesto. Koncentričen napad na Vukičevićev režim Z novo hrvatsko stranko ne bo scajo Vukičevića. — Ogorčenj — Beograd, 20. aprila. Prizadevanja g. Vukičevića. da bi osnoval novo hrvatsko stranko doslej niso dosesda zaželjenih uspehov. G. Vukičević ie v ta namen izkoristil tudi svoje bivanje v Splitu in v Zagrebu preko velikonočnih praznikov in iskal stike s hrvatskimi politiki, ki naj bi stopili na čelo nove hrvatske stranke. V ožji okolici g. Vukičevića se zatrjuje, da bi se imela v nedeljo vršiti v Zagrebu tajna konferenca ustanoviteljev nove stranke, na kateri naj bi je izdelal program in sestavil proglas, ki bi bil objavljen o priliki ofici-jenega ustanovnega občnega zbora. »Vreme« pa poroča, da so beograjski politični krogi prepričani, da ta akcija ne bo uspela in to najbolj zaradi osebe g Vukičevića, ki nima razumevanja za razmere v prečan-skih krajev in zato teh krajev ne more pridobiti zase. Med ustanovitelji nove stranke je mnogo ljudi, ki nočejo imeti nikakih tesnejših stikov z g. Vukičevićem in so zato mnenja, naj bi se ustanovitev nove hrvatske stranke, ki bi v bistvu združila sedaj obstoječe brezpomembne strančice in frakcije, odgodila, dokler ne pride do raz-čiščenja politične situacije v Beogradu. Zagrebški »Jutarnji list«, ki je obširno poročal o osnovanju nove stranke, je včeraj ugotovil, da je ta akcija propadla in da g. Vukičević ne more računati na kakršnokoli podporo hrvatskega ljudstva. Politični krogi splošno ugotavljajo, da vrste nezadovoljnežev vedno bolj naraščajo in da prihajajo v vladi nasprotni tabor cek) dosedanji najtesnejši prijatelji g. Vukičevića in najvne'ejši zagovorniki politike njegovega režima Posebno senzacijo je vzbudil oster nastop Vasilije Trbića, radi-kalskega poslanca iz Južne Srbije. Gosp. Trbić je bil eden najintimnejših pristašev g. Vukičevića in se je še prav posebno zavzemal za njegovo poH&dra. V zadnjem času pa je začel javno in ostro obsojati politiko sedanje vlade in je baš te dni vložil zelo ostro interpelacijo glede razmer, ki vladajo v Južni Srbiji Zatrjuje se celo, da namerava g- Trbić S svojimi pristaši pre-stopitei v KDK- Enako stališče zavzema tudi poslanec Altiparmaković. ki ie tudi do zadnjega branil g. Vukičevića. Živahne komentarje vzbuja tudi radikal-ska konferenca v Subotici, kjer so vsi govorniki ostro obsojali vladno politiko in je nič« — Najboljši prijatelji zapu-e med bosanskimi muslimani, — bil navzoči poljedelski minister dr. Stan-ković v zelo mučnem položaju, ko je moral zagovarjati sebe in vlado. Celo radikalsko »Vreme« priznava, da je konferenca izzvenela v ostri obsodbi sedanjega režima. Tudi dogodki v Čelebiću, kjer so radikali napadli tamošnjega predsednika JMO in mu zažgali hišo, so predmet živahnega zanimanja in so dobili po izjavah dr. Srski-ća in dr. Behmena izrazito političen značaj, ker se slikajo kot zelo simotomatični za razmere, ki so zavladale v Bosni pod režimom g. Vukičevića. Dr. Behmen dela odgovornega za te dogodke dr. Srskića kot voditelja bosanskih radikalov, češ, da je s svojo agitacijo proti muslimanom povzroči; takšno napetost v mesbojnih odnošajih, a dr. Srskić vali krivdo na g. Vukičevića, ki je, da se obdrži na krmilu, pristal na predalekosežne koncesije muslimanom. To je po mnenju dr. Srskića moralo izzvati ne-razpoloženje med drugim delom naroda, zlasti med radikali. Politični krogi v Beogradu, ki objektivno presojaio situacijo, smatrajo, da so dogodki v Čelebiću vsekakor znak velike slabosti režima g. Vukičevića in naglašajo, da je g. Vukičević odgovoren za to, da je pod njegovo vlado nastala tako zastrupljena atmosfera v vseh delih dTŽave. Dogodki v Čelebiću obsojajo vsi pli-tičnj krogi brez razlike na stališče, ki ga zavzemajo napram g. Vukičeviču. vendar pa prevladuje mnenje, da ustvaria klero-radikalski režim pogoje za take obžalovanja vredne incidente. Najuglednejši politični prvaki pri tem naglašajo. da ni več daleč čas, ko bo tudi drugod Prišlo do sličnih dogodkov, če bo sedanji režim ostal še nekaj časa na krmilu. Snoči se ie v političnih krogih govorilo, da bodo imeli dogodki v Čelebiću usodne posledice za vlado g VukKSeviča. Muslimani zahtevajo popolno zadoščenje, ki pa jim ga g. Vukičević z ozirom na razmere v radikalni stranki ne more dati. ker je med radikali že itak popolnoma doigral. Muslimani groze, da bodo iz tega napravili vprašanje nadaljnega sodelovanja v vladi, kar bi padec g Vukičevića še boli pospešilo. Po splošni sodbi preživlja Vukičevičev režim svoje zadnje dneve. široko izpostavlja svo) obširni trup, gž» lahko bijejo po njem. Zato bo kriza zaupanja v državo, k*, .o ie povzjTOČil sedanji re£:n s svollmi rt-zakonitostmi in s svoim panizanvvom, tudi kmalu odstranjena, ko bo z?nerjjala hegemonistični režim vlada, ki bo tu te!? in znala uvesti popolno enakopravnost vseh državljanov. Takrat bo tudi naša država uživala tisti ugled v inozemstvu, ki ga po dobrih lastnostih svojega prebivalstva, ne pa zaradi grehov sedanjih teži-movcev, v polni meri zasluži. Splošno nezadovoljstvo s kleroradikalnim režimom Srbijanski radikalni volilci proti Vukičevićevemu režimu, — Nasilstva režima. — Kdo ubija ugled države? — Režimov« se boje poloma. V zadnjem «Domu» objavlja St. Radić pismo, ki ga je prejel od več pristašev radikalne stranke v moravskem srezu. v niski oblasti. V pismu Radić ugotavlja, da je tamošnji sreski poglavar napolnil zapor z ljudmi, ki so glasovali pri zadnjih volitvah za Nikolo Uzunovića proti Vukiče-vićevemu kandidatu posl Dragiši Cvetko-viću. Za ljudi, ki so glasovali za Uzunovića, ni nobenega žita in nobene podpore, ki jo more dati država. Za te liudi sploh ni nobene pravice in nobenega zakona Preganjajo iiVi kakor zveri. Policaici vedno hujše besne, morebiti prav zaradi tega, ker občutijo, da jih bo KDK kmalu za vedno odstranila. Ne preganjajo Da samo kmetskega ljudstva, temveč tudi uradnike, ki se ob volitvah za niKoga- niso izpostavljali, o katerih pa S2 ve ali suT»i, da so glasovali za Uzuno»i'-n in ki so zaradi tega že izgubili službo ali na so bili pc vrsti reducirani. Pismo navaia tudi posamezne primere. Med diugim pravi: »Nastopite še ostrejše oro*i p>Mic&!skitn vidnim gadom ter ne ;ig?ibl;;j!te časa. puč pa se dogovorite in spo^azunito s pravimi Tn svobodnimi radikali, \ katerimi ima KDK močno večino ter more s pom.;č;-) Še dru glh poštenih poslancev f-es-aviti vlado, ka k^šne ta država še r! im^Ia.* Orrenjamo to p'r» »r» kot nov d^kaz. d. so se sedanjega re*.;na navciič-Ml tudi žf pr.s ć'š« radikalske ^ir^nk^. če postaaic VtVićevićevega režima siti zaradi njegovih nezakonitosti Tc' * Srbili sami. červav favoriziral tamo^n t kraje, ;e .emboi; jasno, da so ga še bolj siti v prečansTcili kr«rih, ki so bili zape*ravnani. Sn ešno je. ako zahteva spričo :tya dv»is"V3 «SIovenec» koi glasi.o VukiČev". ćevih pomagaćev, da bi KDK zsraJi ugleda države morala tolerirati nezakonito^! In partizanstvo sed mi^tfa režiTTM. s'aspnt-no, ugled države 1)1 še boli trpel, ako M sa,sploh ne našel ,<1 Vck pri nas. ki hI pro testiral proti režim i nezakonitosti. Smešna je trditev, da bi 'nozemstvo ostalo ni*- poi čeno o naših ža os:mh razmerah ako bi KDK ne zahtevala njihovega zboljšanja, !.i da bi nam dali aag esV. in ameriški bankir«' posojilo pod ugolne;š.mi pogo.i. če bi KDK ne protestirala priti težkim pogojsm, pjd katerimi so ga t>rlprayl?ejri da:i sedaj. Ugled naše države v Inozemstvu sc ho dviKi.ii samo tedaj, sfco bo zavlada! v njej režim zakonitosti, ?o* cr.ia :n dela, akd bed*'- vsi državljani uživali pravice, ki jim giedo. Tisti, ki rusi ugied na>> države, so sedanji režimovci. k: ss hoče!) za vsako cctic s pomočjo pendreka in partizanskega izkoriščanja država t uprave obdržati na povTšju, ne pa tisti, ki hočeio, da bi zavedala red in zattmiiost ter se or:bliža.a Jugoslavija po svojim ustroju kuHurnej-Sfes zapadnim državam. N? vlada država, pač pa ie tiudsrvo, ki hoče živeti v skuonosri. Vlada ima sf.mo izpolnjevati voljo :h Is'va in če tega re vrši trpi ugled drži ve v toliko, v kolikor IHidstvo ni zmožno ustvariti si tako vlado, ki bi bila resnična predstavnica ;n hraniteljica njegovih interesov fn stremljenj. Da se nahajamo r\i po:i K bol'šemu, je 1okaz baš dejstvo, da se ne unira.'o proti ?i danjemu režimu :*ezakcnitosri "n parti-'.^nstva samo prečaasKi k^aji. i«Tipak tuji prebivalstvo v srbijanskih kraiih da pt-*taja splošno strem »ene, nadomestiti se-dc»i;;i režim s pravo ludsko, demokra;;čno vlsdo. ki bo skrbela samo za koristi *plcš-lofti, ne pa posame^-r-c^v. Naravno je, da r^Žfnrjvd v oričiikova-*i cU:r-a;«n;ega padca napenjajo vse sile, da bi se čim dalje vsdržaii pri koritih, da brizgajo na vse strjii blato na svoje nasprotnike, ki kažejo na p.igubnasi njhV.ve-ca početja za državo, in da skušalo potlačiti in prikriti vse poriva nezadovoljstva proti nezakonitostim, ki jih vrše. Prav ta njihov napor pa je dokaz, da rim bijejo zadnje ure in da to _,idi sami dobro vc*o. Nezadovoljstvo nad r.'ihovim početjem j.a postala tako splošno, da 'im prav nič nt bo pomagala vloga ptiča no.a, ki skriva glavo v pesku pred nevarnostjo, dočim Dk Iz ljubljanske kronike Nevaren pustolovec pod ključem. — Premetena sleparija. Nedavno smo poročali, da je bil v Žit ni kov o kleparsko delavnico nn Ambroževem trgu izvršen vlom in da so vlomilci mojstru odnesli razno orodje v vrednosti 7000 Din. Policija, ki si sprva ni bila na jasnem, kdo je ulomil, je kmalu našla pravo sled za vlomilci in je osumila stara svedrovca in brezposelna potepuha Alojzija Te-pino in Franceta Papeža. Sum policije je bil popolnoma upravičen, kajti kmalu je izvedela, da sta se Tepina in Papež pojavila v kočevskem okraju, kjer sta ukradeno robo ponujala na prodaj. Sicer &o bili orožniki na oba opozorjeni, toda premetena lopova sta se znala vsem spretno izmikati. Kasneje sta se ločila. Tepina jo je mahnil proti Kamniku, dočim so Papežu, ki je medtem tudi v kočevskem okraju izvršil več vlomov, postala tla prevroča in jo je popihal v Zagreb. V Zagrebu pa Papež ni imel posebne sreče. Nedavno so ga prijeli in ga v spremstvu redarjev eskortirali v Ljubljano. Toda zvita buča si je znala pomagati. V bližini Litije je skočil z drvečega vlaka in je nato kljub občutnim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu, kakor kafra izginil v bližnjem gozdu. Policija in orožniki so ga sicer zasledovali, toda za Papežem ni bilo duha ne sluha. Roki pravice pa vseeno ni ušel. Včeraj zjutraj je policija napravila v Mestnem logu kjer se običajno skrivajo razni delamržni elementi in kjer je zatočišče vlačug in tatov, temeljito racijo, pri kateri je bil poleg dveh vlačug prijet tudi France. Skrival se je v neki šupi in se junaško zaril v slamo, pomagalo mu pa to ni in stražniki so ga nato v >Zelenem Henriku t odpeljali na policijo. Papež je bil po temeljitem zaslišanju izročen sodišču. ★ Posestnica Marija Štrukelj iz Vižmarjev je na policiji prijavila, da je lani prodala nekemu Bolgaru iz Zagreba, ki se je izdajal za trgovca, dva vagona krompirja v vrednosti 16.000 Din. Kmalu se je pa prepričala, da je nasedla, kajti o Bolgaru ni bilo duha ne sluha. Prijavila je seveda zadevo zagrebški policiji, medtem je pa prejela neko pismo brez podpisa, da naj ustavi postopanje proti njegovemu tovarišu, ki da je nedolžen in ji bo tudi vso škodo povrnil, štrnkljeva je nato obvestila ljubljansko policijo, ta pa je poizvedovala v Zagrebu. Zagrebška policija je odgovorila, da je dotični Bolgar nedavno zapustil Jugoslavijo in se vrnil v domovino, štrnkljeva sedaj nima denarja, ne ve pa tudi, kje se nahaja podjetni Bolgar, ki jo je tako spretno speljal na led. * Danes je petek, torej nekak privilegiran dan beračev. In čeprav je policija zadnje čase napram beračem in krošnjarjem zelo rigorozna, se ne more odkrižati ne enih, ne drugih. Tudi danes so stražniki prignali kred dežurnega sedem beračev. Dva Janeza, dva Toneta, enega Franceta, Francko in neko Jero. Vsi so beračili po mestu, pohajali od trgovine do trgovine in nadlegovali pasante. Policija je dva betežna starčka izpustila, vsi ostali pa so bili izročeni sodišču. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vize: Amsterdam 0 — 22.9175, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585). Budimpešta 0 — 9.9222, Bruselj 0 — 7.93S5. Curih 109O5 — 1096.5 (1096). Dunaj 7.9795 — 8.00955 (7.9945), London 276.96 — 277.78 (277.38). Newyork 56.7 — 56 9 (56.8). Pariz 232.71 — 20471 (223.71). Praga 167.93 — 178.73 (168.33). Milan 298.5 — 300.5 (299.5). Efekti: Investicijsko 89.5 den.. Agrarne 58 den., Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 126 den., Praštedkma 806 den.. Kreditna zavod 157 — 175, Vevče 135 den.. Ruše 265 — 380. Stavbna 56 den.. Šešir 110 den. Lesni trg: Tendenca živahna. Zaključeni so bUi 4 vagoni in sicer 1 vagon bukovega oglja. la. suhega, vilanega, fco. vatg. meja po 90 ki 3 vagoni desk. 18 mm. monte, fco. vag. meja po 485. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize.: Dunaj 799.45. Berlin 13.585, Londona 277.38, Milan 299.5, Newyork 56.90. Pariz 233.71. Praga 16833. Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 430—431. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1335, Berlin 124.03. Milan 27-36, London 25.3375, Newyork 518.70. Pariz 20.4225. Praga 15.3725. Dunaj 73. € Stran X •SLOVENSKI N A O D» dne 20. aprila 1928. «5tr* Q 2 Za pospeševanje tujskega prometa v Sloveniji Občni zbor Zveze za tujski promet« — Kaj bo treba storiti, da se tujski promet v Sloveniji čim bolj razvije. — Vsi predlogi soglasno odobreni Danes dopoldne se je vršil v poslopju Zbornice TOI letni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Zborovanje je otvoril predsednik dvorni svetnik dr. Rudolf M arn, ki je ugotovil sklepčnost, imenoval za zapisnikarja ravaatelia g. Pinta r j a, nato pa pozdravil zastopnika ljubljanskega župana vi. svetnika dr. R. A n-drejko, zastopnika mariborskega velikega župana vi. svetnika dr. R a t e i a, oblastnega odbornika prof. E. Jarca, zastopnika mariborske zveze za tujski promet dr. S e n j o r j a. zastopnika SPD g. H o r v a-11 n a, zastopnika ljubljanske mestne občine mag. nadsvetnika G o v e k a r j a, zastopnika Zbornice TOI dr. Plessa, blejskega župana dr. De Gleria. iz Kranjske gore Lavtižarja, kamniškega župana K r a t n e r j a, zastopnika poštne direkcije tajnika S i r n i k a, senjorja v pospeševanju tujskega prometa dr. G r e g o r i č a, Jcana S c h r e y a, zastopnika Avtokluba e zveze napram »Putniku« in povdarjal, da je z določbo novega finančnega zakona, po kateri lahko prometni minister sklene definitivno pogodbo s »Putnikom« za prodajo železniških kart, dana solidna podlaga za nadaljno delo, ker oddaja družba >Putnik« ves svoj cistni dobiček od te prodaje za propagando tujskega prometa. Ako se upošteva, da dobiva zveza na članarini samo 16.000 Din letno, izdaja pa okoli 100.000 Din za propagando, ie doseženi uspeli gotovo velikega pomena. V bodoče bo na ta način mogoče vršiti ne samo v večjem obsegu propagando, za tuiski promet, temveč tudi dajati letoviščem večje podpore za olepšavo in druge namene. V načrtu je tudi gradnja zasilnih hotelov, za katere je Putnik< že izdelal načrte, razen tega pa bo treba skrbeti, da se slovenski letoviški in zdraviliški kraji modernizirajo v toliko, da se bo lahko poletna sezona podaljša z zimo. Poročilo predsednika ie bilo soglasno odobreno. Po poročilu blagajnika g. Štruklja je in.ela zveza 156.738 Din dohodkov, 143.678 Din stroškov, torej 13.059 Din prebitka. Imovina zveze znaša 225.957 Din. V imenu nadzorstvenega odboja je dr. V. Gregorič predlagal, na i se izreče odboru absolutorij. kar ie bilo soglasno sprejeta. Predsednik dr. Marn ie nato predlagal, naj občni zbor izreče zahvalo zvezinemu urad niš! vu. predvsem pa ravnateliu g. Pin-tarju za vestno delo. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Sprejet je bil nadalje predlog, da naj ostane članarina v dosedanji višini. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog ravnatelja dr. Štera iz Rogaške Slatine, naj Zveza za tujski promet v sporazumu z mariborsko zvezo prične izdajati svoi vestnik za tujski promet in se v ta namen izvoli poseben pripravlj. odbor. Tak vestnik bi služil ne samo za tujsko propagando, temveč tudi za točno vodstvo statisirke o tijskem prometu, 1 V pripravhalni odlbor za izdaianje ve-stnika so bili izvoljeni: mag. nadsvernik Pr. Govekar, mag. ravnatelj dr. Ivo Šubic iz Celja, prof. dr. Šarabon, ravnatelj dr. Ster in zvezni ravnatelj g. Pintar. Dr. Pavlin je poročal, da namerava Av-toklub kraljevine SMS letos meseca maja prirediti na povabilo nemških avtomobili-stov izlet v Nemčijo. Predlagal je. naj stopi Zveza za tujski promet v stik z avto-klubom, da bi ta izlet uporabila za propagando za naše kraje. Nadalje je priporočal, naj zveza posreduje pri merodainih Čini-teljih v prometnem ministrstvu, da se smu-ška sezona in železniške ugodnosti ž njo v zvezi podaljša od 1. aprila do konca junija. Tajnik Zbornice TOI dr. Pless je nato poročal o potrebah zboljšanja železniškega prometa in o ukrepih, ki jih ie v tem pogledu zbornica že storila. Naglašal ie. da bo zbornični zastopnik v tarifnem odboru še nadalie vztrajal na stališču, da se mora na vsak načrn ugoditi unravicenim zahtevam, ki so bile postavljene v svrho pospeševanja tujskega prometa. Oblastni odbornik prof. Jarc je poudarjal, da se oblastni odbor v polni meri zaveda važnosti tujskega prometa. Akcija oblastnega odbora je sedaj predvsem usmerjena za tem, da se zboljšajo ceste, kar se bo tudi doseglo, ker bo letos dobila oblast od države denar, ki ji ga država dolguje na cestnih dokladah Prav tako se oblastni odbor bavi z mislijo organizacije avtobusnega prometa po deželi. Ravnatelj dr. Pavlin je priporočal, da bi se poklicani činitelji zavzeli za uvedbo motornih železniških voz na Železnicah v Sloveniji. Prav tako je potrebno, da se revidirajo državne takse na avtomobile, ki zlasti kvarno vplivajo na tujski avtomobilski promet. Blejski župan dr. De Gleria je naglašal potrebo, da bi Bled. Kranjska gora in Bohinj izdajah' skupne prospekte, kar bi vsekakor zmanjšalo stroške. Predsednik dr. Marn je povdarjal, da naj bi društva pred izdajo kakih propagandnih tiskovin obvestila zvezo o tem, da jih gmotno podpre in da se stvar tudi bolje organizira. Zastopnik SPD g. Hrovatin je priporočal, naj se skuša z intervencijami doseči, da ostanejo tudi v letošnji sezoni izletniški vlaki v istem števjlu kakor lani, obenem z vsemi dosedanjimi voznimi olajšavami. Ravnatelj dr. Šter je naglašal potrebo revizije pravilnika za vozne olajšave zdraviliškim gosttom. ki povzroča vsled svojih birokratskih formalnosti gostom mnogo ši-kan, zlasti pa čakanja pri železniških uradih. Ravnatelj g. Pintar je pojasnil, da je zveza v tem pogleda že posredovala pri generalni direkciji železnic, vendar pa ni imela uspeha. Zbor je soglasno odobri! razne nasvete in predloge za povzdigo tujskega prometa v naših krajih, nakar je predsednik dr. Marn zaključil lepo uspelo zborovanje z zahvalo vsem, ki posvečajo svoj trud pospeševanju tujskega prometa, tej važni panogi narodnega gospodarstva. Proč z beraško nadlego! Kljub policijski prepovedi se beračenje v mestu nemoteno razvija. — Med berači je večina takih, ki niso potrebni podpore. Kako hočejo Zagrebčani odpraviti beraško nadlego brez dela, bi pa kazalo prisiliti, da se oprimejo kakega dela, ali pa da zapuste mesto in se vrnejo tja, od koder so prišli v trdnem prepričanju, da bodo lahko v brezdelju brezskrbno živeli. Policija ne more poslati v vsako hišo redarja, ki bi stal na straži in odganjal berače. In tako se beračenje kljub policijski prepovedi nemoteno razvija. Med laži-berači so pa tudi sumljivi elementi, ki si podnevi ogledajo hiše in stanovanja, da lahko ponoči kradejo. 2e v interesu javne varnosti bi bilo torej nekaj ukreniti, da se beraška nadlega v mestu odpravi. In prepričani smo, da bi ljubljansko prebivalstvo z veseljem pozdravilo vsak tak ukrep, samo da bi bilo konec romanja profesijonalnih beračev po hišah, kjer morajo stranke zlasti ob petkih neprestano odpirati vrata in odganjati lenuhe, o katerih že dobro vedo, da bi jim ne bilo treba beračiti, če bi jim delo ne smrdelo. V Ljubljani se je razpasla tudi grda razvada, da pošiljajo mnoge rodbine iz predmestja v mesto svoje otroke, da hodijo po hišah in prosiio rrtilodarov. To so večinoma otroci staršev, ki imajo tako kosmato vest, da poženo svojo deco po hišah, sami pa Ienuharijo in se preživljajo s tem, kar dobe otroci od usmiljenih meščanov. Tudi ta način beračenja je vreden vse obsodbe tem bolj, ker zavaja otroke že v zgodnji mladosti v profesijonalno beračenje in jim zagreni življenje, še predno so ga spoznali. Med najzanimivejše kategorije poklicnih beračev spadajo ženske, ki hodijo po hišah in uradih z otročiči v naročju, češ, da ne morejo »svojih« nebogljenčkov preživljati. To so po večini delamržne ženske, ki si izposodijo otročiče, da bi se jih ljudje usmllii in jim dajali milodare. Sploh je med berači vse polno iznajdljivih in bistroumnih glav, ki si znajo na vse načine pomagati, da lahko brez dela žive. Zato je tem bolj potrebno, da se beraška nadlega odpravi. Če oblasti ne morejo iztrebiti beračenja, bo moralo prebivalstvo seči po sajmopornoči Povojne razmere in brezglava socijalna politika naše države je spravila mnoge na beraško palico m tako se je pojavilo v vseh mestih beračenje v velikem obsegu. Tudi Ljubljana je deležna te nadlege in vsi ukrepi proti beračenju nič ne pomagajo. Beračenje je zadnje čase sicer policijsko prepovedano, toda dan za dnem, zlasti ob petkih, hodijo berači po hišah in nadlegujejo stranke. Med njimi so nekateri res vredni usmiljenja in podpore, so pa tudi taki, ki beračijo samo iz navade in ki imajo od beračenja tako lepe dohodke, da žive bolje nego marsikateri državni uradnik. Poznamo primere, da laži-berači odklanjajo manjše milodare in da mečejo proč bel kruh. ki jim ga dajejo dobri ljudje. Vsak petek romajo po hiša« cele procesije beračev, med katerimi je pretežna večina takih, ki zaslužijo, da se jim odreče vsaka podpora. Vprašanje beračenja bo treba prej ali slej rešiti na način, ki bo onemogočal nadlegovanje strank in izkoriščanje usmiljenih src. V Zagrebu, kjer dela beraška nadlega prebivalcem tudi hude preglavice, so ustanovili sekcijo proti beračenju, ki ima pose-Ven dom, v katerem dobivajo pravi siromaki dnevno zajtrk, obed in večerjo, pa tudi zavetišče. Cim zbere sekcija dovolj denarnih sredstev, zgradi za siromake azil. Sekcija se je obrnila na Zagrebčane s pozivam, naj pristopijo k temu humanitarnemu društvu, ker se lahko na ta način otresejo nadlegovanja od strani profesijonalnih beračev. Vsak član sekcije dobi ploščico z napisom: »Beračenje policijsko prepovedano« in to ploščico pribije na vrata svojega stanovanja ali lokala. S tem Je vsem profesionalnim beračem jasno povedano, da ne »mejo nadlegovati strank, ker ima vsaka ttranka pravico dot&nega laži-berača prijaviti policiji. Zdi se nam, da bi btlo utnesoto ustanoviti tako društvo tudi v LJubljani. Beraški nadlegi je treba napraviti konec. Oni, ki so res potrebni podpore, naj Jo dobivalo, pro-festionalm berače, ki *rve na tuj račun Pisane zgodbe iz naših krajev Razbojniški napad v Zagrebu. Mrlič v krsti na Dunavu« — Nepoboljšljivi zločinec. — Ženske je omamljal in zlorabljal. — Kokošja ali človeška kri. — Če se star panj vname. Fran Ulamec in Stjepan Dolčec sta služila pri Martinu Jakove u v Vlaški ulici^ v Zagrebu. Predsnočnjim sta šla na Salato, kjer ima njun gospodar velik vrt, ki je bil vsak dan pohojen. Ulamac in Dolčec sta pa hotela prijeti zlikovce, ki so vsako noč pohodili grede. Na Salati sta zagledala tri moške, ki so se pogovarjali. Ko sta se hotela skriti, da bi neznance opazovala, sta dva neznanca stopila k njima in eden je naperil na Ulamca samokres ter vzkliknil: Roke kvišku! Nato mu je preiskal vse žepe. Dolčec je pa pobegnil. Drugi neznanec ga je dohitel in ga preiskal, grozeč mu s samokresom. Vzel mu je listnico s 40 Din ter mu zapovedal, naj se zgubi, da mu ne bo kasneje žal. Od strani je tedaj tretji neznanec zaklicali Dobro ju preiščite! Ulamec in Dolčec sta hitela na stražnico in povedala, kaj se jima je pripetilo. Policaji so zasledovali napadalce in jih kmalu ujeli. Na stražnici so ugotovili, da se en napadalec piše Simo Soldin iz Blata, steklarski pomočnik po poklicu, drugi pa Izidor Vidak, kurjač brez službe. Oba je policija zaprla in naslednji dan zaslišala; Soldin je izpovedal, da je srečal Vidaka in šel z njim na Salato. Tam sta srečala mizarskega pomočnika Hlubića, ki se jima je pridružil. Nato so vsi trije srečali dva moška, ki sta se jim zdela sumljiva. Šli so za njima, da vidijo, kaj bosta počela v grmovju, kamor sta se hotela skriti. Samokres, s katerim je Soldin pretil Dolčecu, ni bil nabasan. Soldin je tudi izjavil, da ni imel namena uslužber a napasti in se je vse zgodilo Ie slučajno. Tudi Vidak je izjavil, da ni imel razbojniških namenov, temveč je denar vzel zato, ker je že dolgo brez posla in ni imel denarja, da bi si kupil najpotrebnejše. Policija je naslednji dan našla tudi tretjega neznanca Hlupića. Ta je izpovedal, da je sicer srečal Soldina in Vidaka, vendar se je odstranil, ko sta ta dva napadla Ulamca in Dolčeca. Soldina in Vidaka je policija izročila državnemu pravdniku. Oba sta bila že večkrat predkaznovana in izgnana iz Zagreba zaradi tatvine in drugih delik-tov. ★ Iz Vršca poročajo o nenavadni najdbi blizu Pančeva. Neki ribič, ki je lovil ribe v Dunavu, je zagledal kako plava na vodi nekaj krsti podobnega. Vzel je čoln in veslal do plavajočega predmeta, ki je bil res krsta. Z velikim trudom jo je privlekel na obalo in ker je bila dokaj težka, je sirmil, da mora biti nekaj nenavadnega v njej. Na obali je odprl krsto in zagledal nekaj v cunje zavitega. Odmotal je ovoj in ves začj-den zagledal žensko truplo, ki je že razpadalo. O nenavadni najdbi je takoj obvestil policijo, ki je odredila, da so mrliča prepeljali v mrtvašnico. Komisij je ugotovila, da je truplo ležalo v krsti že več tednov. ★ Mustafa Mehonić iz sela Turije je bil pred 18 leti obsojen zaradi umora na smrt. Bil je pa pomiloščen in smrtna kazen se mu je spremenila v 201etno težko ječo. Odsedel je polnih 16 let v kaznilnici v Zenici in bil nato izpuščen pogojno. Komaj so se zaprla za njim kaznilniška vrata, že je zločinec premišljeval, koga bi oropal. Odšel je v Cazin in v družbi nekega Muriča popival po gostilnah. V Cazin je prišel isti dan tudi trgovec Meho Kličič s tremi prijatelji. Ko so naleteli na Muriča, so ga radovedno vprašali, kdo je sumljivi neznanec v njegovi družbi. Murić je odgovoril, da je to komita »prve klase«. Mehonić je tedaj položil na mizo samokres in velik nož in vsi so verjeli, da je junak od pete do glave. Trgovec je pozno v noč odšel domov in blizu hiše sta ga napadla dva razbojnika. Bila sta Mehonić in Murić. Naperila sta na trgovca samokres in trni velela, naj dvigne roke. Trgovec se "je tako prestrašil, da ni mogel dvigniti rok. Napadalca sta mu preiskala žepe in mu vzela 2400 Din in uro z zlato verižico. Nato sta napadalca povabila trgovca na bližnji vrt, kjer so vsi trije sedli in se pogovarjali. Ker je trgovec rekel, da se razbojnikov prav nič ne boji, je Me-honiću tako imponiral, da mu je takoj vrnil 800 Din in uro z verižico. Ko je trgovec še obljubil, da ne bo nikomur po: vedal, sta ga roparja izpustila. Kličič je pa roparja le prijavil orožnikom. Mehonić je nenadoma izginil in niso ga mogli izslediti. Šele eno leto po napadu je neki orožnik spoznal v nekem bolniku v bolnici v Bihaću zločinca. Kmalu nato je policija aretiral tudi njegovega pomagača Murića in oba sta morala pred porotnike. Mehonić je bil ponovno obsojen na 5 let težke ječe, Murić je bil pa oproščen. V Splitu je policija aretirala nekega sumljivega moža, ki mu je prišla na sled, da je z raznimi parfumi uspaval ženske in jih potem spolno zlorabljal. Te dni se je pojavil v neki vili v Splitu In je ponudil gospodinji, ki je mlada žena nekega tovarnarja, razne parfume v nakup. Lepa gospa je dubala parfume in nenadoma ji je postalo slabo. Imela je še toliko moči, da je zaklicala na pomoč. Prihitela je služkinja, sumljivi neznanec je pa pobegnil. Policija nikakor ne more dognati identitete podjetnega pohotneža. Na vsa vprašanja trdovratno molči. Na policiji so se javila po njegovi aretaciji še štiri dekleta, ki jih je neznanec omamil s parfumom in jih spolno zlorabil. Borocali smo že,, da so našli umorjenega v njegovi hiši v Mostarju starega trgovca Manojla Miličeviča. Policija z vso vnemo preiskuje ta strašen zločin in je aretirala že več osumljencev tako da se roparski umor. ki je razburil vse Sarajevčane, počasi razjasnjuje. Takoj po odkritju umora je policija uvedla obsežno preiskavo in je dosedaj aretirala okoli 20 oseb. Vse so zaslišali in ker jim niso mogli ničesar dokazati, so jih večinoma izpustili. Policija je pa med tem zvedela, da je delavec v tobačni tovarni Mehmed Drdljevič preteklo nedeljo pil in jedel in gostil druge po gostilnah in zapravljal denar kar na debelo. Ker je Drdljevič siromašen delavec, se je vsem zdelo zelo sumljivo, odkod mu toliko denarja. Policija ga je aretirala in zaslišala. Na vprašanje, odkod ima toliko denarja, ni vedel pravega odgovora in se je zapletel v protislovja. Preiskali so njegovo stanovanje in našli v nekem čebru v vodi namočene krvave hlače. Aretirali so tudi delavčevo ženo, ki je vedela za krvave hlače in seveda tudi za zločin. Delavec je trdil, da je pred dnevi zaklal kokoš in si ponesnažil hlače s kokošjo krvjo ter jih vrgel v čeber, da bi jih žena oprala. Tudi žena trdi, da je kri kokošja in da z zločinom ni v zvezi. Krvave hlače so poslali kemičnemu zavodu, da ugotovi, ali je kri kokošja ali človeška. Na otoku Šolti pri Splitu so orožniki aretirali nekega 60-letnega starca, ki je hotel posiliti neko mlado vdovo. Starcu je pomlad razvnela kri in je že delj časa zasledoval lepo mlado vdovo. Nedavno jo je srečal na nekem samotnem kraju in jo pograbil. Vdova se mu je iztrgala in pobegnila. Starec je začel metati kamenje za njo in jo zadel v rame tako, da se je vdova vsa okrvavljena zgrudila na tla. Starec jo je napadel in nastala je ljuta borba. Vdova je klicala na pomoč in priklicala pastarico Bernardino, ki je tudi začela na vso moč kričati. Ko se je starec zavedel, da dve ženski kličeta na pomoč, se je zbal in se začel vdovi dobrikati, da bi jo pridobil na lep način. Ker mu tudi to ni uspelo, je starec vdovo pošteno premlatil in pobegnil. Starega Nikolo, ki ga je pomladno brstenje razburilo, so orožniki aretirali in izročili sodišču v Splitu. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. Petek, 20. aprila: Red C. Sobota, 21. aprila: cMigoon*. Red B. Nedelja, 22. aprila: Ob 15 cLady x». V korist Udruženja gledaliških igralcev. Izve«. Ponedeljek. 23. aprila: Zaprto. Torek, 24. aprila: «Caxmen>. Gostuje baritonist Z. Krajev. Red D. V soboto, 21. t. m., se uonovi zadnjič v sezoni antična tracediia *Medea«. Predstava ie namenjena Dred vsem šolo obiska-joči mladini, vendar ie dostoo dovoljen tudi občinsrvu, ki goji zanimanie. V naslovni vlogi nastopi ca. Avgusta Danilova, Rakar-jeva in gg. Cesar. Krali. Levar, Žagar. Režijo vodi ga. Danilova. Začetek predstave ob treh popoldne. Za oredstavo veljajo izredno znižane cene. >Lady X«. Danes se ooie v ooeri »Lepa neznanka«. V glavnih vlozah nastopajo priljubljena ga. Ribičeva ter eg. Drenovec, Peček. Povhe. Režiio vodi g. Povhe. Predstava se vrši za red C. Začetek ob pol 8. V soboto, 21. t. m- se vrizori uspela Thomasova ooera *Mignon«. ki ie dosegla pri premijeri najodličneiši usDeh. V glavni vlogi nastopi ga. Mitrovičeva. v nadaljnih gdčna. Popovičeva, ga. Ribičeva in gg. Ba-novec, Rumpelj. Janko. Mohorič. Baletne vložke je aranžiral baletni moister g. Vlček in jih pleše gdčna VVisiakova r. baletnim zborom. Predstave se vrši za red B. Ostale vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v ODeri. Nedeljski repertoar Narodnega gledališča. Dne 22. t. m. ob 8. zvečer se vrsi druga repriza Cerkvenikove komedije »Roka pravice«, ki je dosegla doslei pri vseh reprizah izrazit in močan uspeh. V glavnih vlogah nastopajo ce. Gregorin. Cesar, Kralj, Lipah, Povhe. Drenovec in gdčna. Debeljakova. Režijo vodi g. Milan Skrbin-šek. Predstava se vrši pri znižanih cenah. V operi se poie popoldne ob treh priljubljena opereta »Ladv X« in sicer v korist Udiuženja gledaliških igralcev. Zasedba je običajna. Opozarjamo liubliansko občinstvo na to predstavo, da se oddolži z bogatim obiskom kulturni misiM. ki k> vrli Udruženje in njega članstvo. »Herman celjski«. Novačanova tragedija »Herman celjski« bo imela nremijeTO dne 2. maia in to Iz razloev tehničnega značaja, ker gledališka slikama ne more preie izvršiti mnogobrojnih novih dekoracij Občinstvo, pred vsem zunanje, se opozarja na ta izredni dogodek. Vstopnice se lahko pismenim potom rezervira ori blagajni v opernem gJedalifču. »Boljši gospod<. V sredo. 25. t. m., se ponovi zadnjič v sezom tiasencleverjeva komedija v osmih slikah »Boliši cospod«. Predstava se vrši po izredno nizkih cenah, na kar posebej opozarjamo občinstvo, da z oziTom na veliki interes, ki vlada vselej za to komedijo, nabavlja vstoonice ori dnevni blagajni Gost v naši operi. V torek gostuje v naši operi znani bolgarski haritonist gosp. Krajev v vlogi Escamilia ICarmen) Svetozar Banovec ie nedvomno eden najpopularnejših pevcev slovenske opeTc. V tekoči sezoni nosi s svoiim izredno meii-kim, liričnim tenoricm skoro vse važnejše tenorske partizje. Poleg zelo obširnega svojega dela v ooeri pa ne pozabi tudi na koncertno petje in tako ga srećavamo kaj pogostokrat na koncertnih sporedih naših pevskih zborov Za oonedelick 23. t m se ie odzval povabilu pevskega društva -Kra-kovo - Trnovo« ter nam zaooio na tem koncertu Kozoiev Letski motiv Ostrčevo: Solnce v zavesah in 4 Belokraniske istega skladatelja. Na klaviriu ca soremlia pianist g. Heribert Svetel. Predorodaia vstopnic v Matični kniigarni. železnica KOLEDAR. Danes: Petek, 20. aprila 192S; katoličani: Sulpicii; pravoslavni: 7. aprila, Dragi-slav. Jutri, Sobota, 21. aprila; katoličani: An-zefcm; pravoslavni: 8. aprila, Dragomira. DANAŠNJE PR1RNDITVE. Drama: "Hlapci«. Opera: *Lady X«. Kino Matica: »Donna Juana«. Kino Ideal: »Grozna noč v Sing-Smeu«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar. v. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška. Sokol Tečaj JSS za vodnike in vodnice naraščaja in dece V sokolski organizaciji je najvažnejše vprašanje sokolske dece in naraščaja; vzgoja teh pa ie tudi najtežja in zahteva najsposobnejših vaditeljev in vaditeliic. V našem Sokolstvu je še vedno pomanjkanje takih vaditeljev in JSS hoče temu odpo-moči s prirejanjem posebnih tečaiev, ki so namenjeni za izobrazbo vodnikov in vodnic sokolske mladine. Prvi tak tečaj je bil otvorjen v ponedeljek 16. t. m. v Ljubljani pod vodstvom tehničnega odbora JSS in bo trajal do 29. aprila. Telovadnico in prostore za predavanja je dalo na razpolago Sokolsko dmštvo Ljubljana - matica v Narodnem domu, za kar mu gre najtoplejša zahvala. Vseh tečajnikov je 30 in sicer 8 članic in 22 Članov iz naslednjih žup: Osijek, Novi Sad, Užice, Beograd, Bjelovar, Maribor, Kranj, Banjaluka, Sarajevo, Vel. Bečkerek, Ljubljana, Celje. Člani so nastanieni v Narodnem domu, članice v Invalidskem domu: obedujejo v restavraciji »Novi svet«. Tečajniki so zaposleni vsak dan po devet ur, bodisi pri praktičnem delu v telovadnici, bodisi pri predavanjih. Program tečaja je obširen in obsega: teoretično in praktično razlago sokolskeza telovadnega sestava s posebnimi ozirom na ono telovadbo, ki pride v poštev pri deci in naraščam, sokolsko idejo, ritmično telovadbo, nauk o nagovoru, orgazaciio. fiziologijo, anatomijo, prvo pomoč, ortopedično telovadbo, zgodovino Sokolstva itd. Kot omenjeno, vodi tečaj savezni TO in razven načelnika JSS brata dr. M u r n i k a in staroste JSS brata Gangla predava na tečaju še več bratov, priznanih sokolskih delavcev. Prepričani smo, da bo obrodil tečaj najboljših uspehov v prid bratom-tečai-nikom in sestram tečajnicam ter naši sokolski stvari. * — Materinski dan in Sokolstvo. 13, maja prirede vsa ženska društva po vsem kulturnem svetu »Materinski dan<. Pri nas organizira ta dan Narodni ženski savez. Starešinstvo JSS bo pozvalo vsa svoja društva, da naj se tudi ona spominjajo na primeren način v svojem območju tega dne. Zagonetna smrt mladega dija- ka v Berlinu V Berlinskem predmesi'/j Marieai-hof se je ie dni odigrala nova mladam-ska tragediiia. cilje ozadje do^edaa še ni poiraisnjemo. V sredo zvečer so naimreč našli v Chaussestrasse št. 18 151ctne^:a peroišolca Gerta Sleberta, ki je bil d'rja'k na isti gjrrma-zicii, na kaiteri je študiral znami Pa>vel Krantiz. Siebert je priisel v sredo popcldne do»mov in je ostal ves čas v stanovanju svoiJIh roditeljev. Ko so sc zvečer starši vmSa, so našli dečka mrtvega. Ležal ie v mfoki krvi, sence }e ianeJ prestreljeno. Starši so taikoj obvestili ipolicfio, ki pa sprva nrl mogla naPoHtfka< priobčuje izjavo nekega uglednega funkcijonarja finančnega ministrstva, ki je dejal, da o ukinitvi davka na poslovni promet ne more biti govora. Po njegovem mnenju ta davek ni krivičen in se dejansko prenese na konzumenta. Dotični srospod se je povzpel celo do trditve, da naše gospodarstvo ne čuti bremena tega davka. V novem proračunu je določeno na račen dohodkov od tega davka na poslovni promet 220 milijonov dinarjev. In kljub temu trdi beograjski modrijan, da naše gospodarstvo ne bo občutilo teh davčnih bremen. Sicer je t»a nesramnost trditi, da ie davek na poslovni promet upravičen ie zato. ker se prevali na konzumenta. Po mnenju beograjske gospode so konzumenti menda breznravna raja, ki jo lahko država potom posrednih davkov izraozgava kolikor hoče. — Tz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni arhivski uradniki: Oroslav Ra-kuša pri okrožnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru, Karlo Podboj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Lenart Gri-lanc pri davčnem okr. oblast v u v Ljubljani, Valentin Kobau pri delegaciji ministrstva fmanc v Ljubljani, Franc Murovec in Miloš Kramar Pri davčni administraciji v Ljubljani, Janko Bogataj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in pomočnik skladišča rja tobačne tovarne v Ljubljani Josip Kc rža n. — Napredovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz o napredovanju večjega števila učiteljev po vseh krajih države. — Izplačilo Invalidnine. V ministrstvu za socijalno politiko začno te dni izplačevati invalidnino, za katero je finančno ministrstvo otvorilo kredit v znesku 5 milijonov dinarjev. — Izpraševaina komisija za slovensko stenografijo. Z odlokom prosvetnega ministrstva so bfli postavljeni za dobo od 1. aprila 192S do 31. decembra 1939 za člane Izpraševalne komisije za slovensko stenografijo v Ljubljani za predsednika gimnazijski ravnatelj v pokolu Fran Novak, za člana in predsednikovega namestnika profesor na TTT. realni gimnaziji v Ljubljani Ivan Dolenc, za člana izpraševatelia profesor na Škofijski gimnaziji v St. Vidu Jernej Pavlin in profesor na II. realni sdrnnazri v Ljubljani Josip Marn: za namestnika člana Izpraševatelja profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani Josip Osana. — Dražba občinskih lovišč v radovui- fbem srezu. Na lavni dražbi se bodo odda-jsla v zakup za dobo od 1. iuliia 1928 do 31. marca 193-5 lovišča občin v radovljiškem srezu in sicer: v ponedeljek 30. t. m. za občino Gorje, v soboto 2. iuniia za občine: Begunje, Bled in Boh. Bistrica, v torek 5. junija za občine: Jesenice, Kropo, Lesce in Ljubno, v soboto 9. Junija pa za občine Mošnje, Ovsiše, Predtrg, Radovljico in Rateče. Dražbe se bodo vršile v uradu sre-skega poglavarja v Radovliici. Začetek vsake dražbe ie ob 9. uri. — Razpisana sodna služba. "Pri okrajnem sodišču v Radovljici se odda mesto okrajnega sodnika in sodnega -predstojnika Prošnje je treba vložiti naikasneie do 25. maja pri predsedmštvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Dražba lova ptujske občine. Lov okrajne nbčine Ptuj se bo oddafal 21. maja ob 10. v prostorih mestnega magistrata v Ptuju na javni dražbi v naiem za dobo od 1 julija 192« do 30. junija 1934. — O zadnjem katastrofalnem potresu v Bolgariji nam poroča prof. dr. Belar iz observatorija pod Triglavom: V sredo ob 20.25 so zabeležili potresomerji močan potres v daljavi, ki je bil eden najmočnejših v zadnjih 30 letih. Središče potresa je oddaljeno nad 1000 km. V februarju je poročal observatorij pod Triglavom v London, da je pričakovati živahne potresne periiode šele v aprilu, kar se ie tudi zgodilo. Sodeč po beležkah na potresomerjih. ie bil potres kratek toda po svojih posledicah pogubo-nosen. Prvotno je kazalo, da ie nastal potres v morju, toda poročila beograjske opazovalnice so to domnevo žal ovrgla. Beograjski observatorij je namreč v sredo zvečer zabeležil 7 potresnih sunkov v razdalji 500 do 600 km. Iz tega sledi, da je bilo središče potresa zopet v Južni Bolgariji. Za observatorij pod Triglavom so zadnji potresi zelo poučni, ker so porresomeri jasno pokazali, da so Julijske Alpe odbijale iz Južne Bolgarije izvirajoče valovanje zemlje. — Dražba lova. Ker s 30. junijem 1928 poteče jo zakupne dobe lovov občine Lip-Ijene, Pijava gorica, Prese rje in Dolske, se razpisuje javna dražba navedenih občinskih lovov in sicer: za občini Lipljene in Pijava gorica na četrtek dne 24. maja in za občini Preserje in Dolsko na petek dne 25. maja ob 9. uri pri poglavarju Ljubljana - okolica po redu, kakor so občine naštete, za dobo 5 let, to je za čas od 1. julija 1926 do 31. marca 1933. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradntmi urami pri sreskem poglavarstvu. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. m. ie bilo v ljubljanski oblasti 59 slučajev ošpic, 4 ti-fuznih bolezni, 2 dušljivega kašlia. 33 skx-latinke* 9 davice in 16 sena. V mariborski oblasti je bilo v istem času 70 slučajev Škr-larinke, 95 ošpic, 12 tifuznih bolezni, 8 davice, 4 sena in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 15. t. m. so bili v mariborski oblasti 3 slučaji svinjske rdečice, 1 steklene, 1 maničnega prisada In 1 svinjske kuge. — Poklic neznanih dedičev. V Buenos Airesu je umrl 8. junija 1926 uslužbenec podjetja >Trigorilice Wilson< Ivan Gosten-čnik, z drugim imenom Juan Cal. Oporoka se ni našla. Kdor hoče zahtevati zapuščino, mora v enem letu naznanati to okrajnemu sodišču v PrevaJjah ter izkazati svojo dedno pravico. Ce se nihče ne oglasi, pripade zapuščina državi. — Vreme. Včeraj je kazalo, da se bo vreme zboljšaJo, danes pa zopet dežuje. ApriJ mora pač dokazati, da je mesec iz-premenljivega in deževnega vremena. Barometer je znatno padel. Danes zjutraj je kazal 759 mm. Temperatura ie znašala zjutraj 4° nad ničlo. Včeraj ie deževalo samo v Beogradu, dočim je bilo v drugih krajih oblačno, v Ljubljani je pa sijalo tudi solnce. V Beogradu, Sarajevu m Skoplju je bilo mirno, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu je pihal močan jugozapadni veter, v Splitu in Dubrovniku močan jug. Morje je bilo razburkano. Temperatura ie povsod nekoliko padla. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 19°. V Skoplju in Dubrovniku je bflo 18. v Ljubljani 16.4, v Sarajevu 15, v Mariboru in Zagrebu 13, v Beogradu 11 stopinj. Iz Ljubljane —U Odhod pevskega zbora »Glasbene Matice« v Prago. Danes opoldne se je odpeljal z brzovlakom preko Dunaja na Češkoslovaško na koncertno turneio pevski zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Pevski zbor se je odzclja] v dveh posebnih s slovenskimi trobojnicami okrašenih vagona, ki so ju priključili dunajskemu brzo-vlaku. —H Iz mestnega središča TAL V soboto dne 21. t. m. se bo vršil redni kurz iz alkoholnega vprašanja ob 1730 v Akademskem kolegiju- Po kuTzu seja širšega odbora, katera bo silno važna vsled prireditve »Trez-nostnega tedna<, zato pozivam vsa kola, da pošlje vsako najmanj po tri svoje delegate na to sejo. —Tajnik. —U V areni Narodnega doma se bo vršila v soboto dne 21. t. m. ob pol 20. slavnostna akademija, ki io priredita Koli dT. Danica in Kolo Borba. Na akademijo vabi odbor. Po akademiji se vrši ples. —Ij Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se zahvalnije vsem darovalcem za nakazane podpore. Zneski in imena se objavijo začetkom meseca maja v »Slov. Narodu«. 332n —Ij Klub ljubiteljev brakov ima svoj redni letni občni zbor dne 23. aprila t L ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor. desno, z običajnim dnevnim redom. 333n —U Velika tombola, ki jo priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 3 uri na Kongresnem trgu »Društvo Skrb za mladino«, bo obsegala 8 tombol in 120 petoric in četvoric. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za zgradbe »Decjega doma« na morju, kupujte tablice, ki stanejo samo 2 Din. 33on —Jj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Danes, v petek zvečer, vaja mešanega zbora Vsi in vse! 334n — Avto podrl mlekarski voziček Mle-karica Ivana Koderman je včeraj zjutraj pustila svoj voziček z mlekom na Sv. Petra cesti, sama je pa medtem raznašala mleko po hišah. Ko se je vrnila, »e bil njen veziček prevrnjen in več litrov mleka se je razlilo po tleh. Kakor zatrjujejo nekateri očividci, se je v voziček zaletel neki avto-mobillst. Kodermanova trpi okoli 100 Din škode. —Ij Tatvine po stanovanjih. Tatvine po stanovanjih se zelo množe in dnevno prihajajo na policijo pritožbe, odnosno ovadbe Tako je tudi včeraj prijavila Marija Pe-terlin, stanujoča v Hranilirični ulici, da ji j* neznan storilec izmaknil iz sobe zlato verižico s štirimi safirji, vredno okoli 600 dtnaTjev. —Ij Nepošten hlapec. Pri prodajalcu premoga Alojziju Strupiju je bil kot hlapec zaposlen Alojzij Majhen, ki je vsak dan prodajal premog v mestu. Tako tud! IS. t. m. Vrnil se pa ni h gospodarju, marveč jo je z vsem izkupičkom vred pobrisal. Strupi ima okoli 2S0 Din Škode. —U MotoclkUst povozil psička. V Selen-burzovi olici je postal včeraj popoldne žrtev motociklista mlad psiček. Povozil ga je do smrti lesni manipulant Josip K., ki je vozil na svojem motociklu po Šelebirrgovi ulici. Lastnica psa, uradnica Antonija Viz-jak, zahteva zanj 500 Din odškodnine. Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha obleke. Krlstofič-Bučar. 46-T Dami te za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! —c Bolgarsko - jusoslovenski večer. V torek bi se imel v Celju vršiti bolgarsko-jugoslovenski večer, ki pa je bil preložen. Prireditev se vrši v nedeljo 22. aprila in sicer ob 10. uri dopoldne za mladino, popoldne ob 4. uri pa za odrasle. Poleg gospe in gospoda Gospodin sodeluje tudi operna pevka Marija Carigradska iz Sofije. Prireditev se bo vršila v veliki dvorani Narodnega doma. —c Olepševanje mesta in okolice. Olepševalno društvo je te dni pričelo urejevati cvetlične grede na prostorih ob palači mestne hranilnice. Cvetlično grmovje, ki tam ni posebno uspevalo, so odstranili. Tudi park pri kolodvoru bodo moderno uredili. Olepševalno društvo namerava izvesti še več nasadov po mestu in okolici. —c Jožefov hrib, kar ni namenjenega zazidanju, so pogozdili. Tudi prostor za Kalvariio so zasadili z murvami, lavori in živo mejo. Okrog pa so postavili ograjo, da je nasad varen pred opustoserrjern. Ta nasad se bo, ko nekoliko odraste, uredil v mali park. kateri bo v prvi vrsti namenjen stanovalcem, ki so si pozidal! hiše na Jo-žefovem hribu. Zdravilišče Rogaška Slatina v letošnji sezoni Rogaška Slatina, 10. aprila V ravnanje bolni kom, ki se nameravajo leči ti v zdravilišču Rogaška Slatina, podajamo nastopne informacije: Mnogokrat se zgodi, da pride bolnik v naše zdravilišče, ne da bi se bil poprej informiral, ali je Rogaška Slatina za njegovo boiezen prikladna aH ne Rogaška Slatina je obdana z bujnimi gozdovi, ki dajejo gostom prijetno hladno senco v letnih mesecih, niso pa v korist tuberkuloznim pacijentom, ki zahtevajo suhi gorski zrak. Ravno tako se ne bo tukaj dobro počutil astmatičar, ker ne prenese niti najmanjše vlage. Rogaška Shtina je repiezemiantinja al-kaJačno-saJ4insko- gaška Slatina. Dr. K. Pomladanske OBLEKE modeme, v krasnt IzvrSItvI. najlepših modernih vzorcev boste n»iueodne)e kupili pri tvrdki F. Lokli. Stritarjeva Svežo, športsko, osvajajoče pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu. SHAMPOO napravifase svifenfiasto tneBfie in kodrasn Samomorilčeve misli 521etni učitelj v Penarthu na Angleškem Horace Pfet, ki si je pognal v soboto kroglo v glavo, je zapustil zariami-vo pismo, nafpisamo tik pred samorom. Pismo je zelo značili no za menta^teto s amomorilčevo. Ko 9em usodnega dne sklenil dati bednemu živfienru slovo, piše Psfct, sam imel občutek človeka M tava po temi ta pride na enkrat na svetlo. O bos, ka si ustvaril zemljo in morje, povej mi, za-kajj si me tako prezrl, da sem naime-sreerbejši med nesTečnkmi? Noč sc bliža.. V treh urali sem pražival najmanj 40 let Sam sem pripravil lek za neozdrajv-h'ivo bolezen. Kraij mene teži revolver. Kam nag pomerim? V glavo ali v srce, v srce ali v glavo? Mislim, da bo najbolje v glavo. Pršjartelui pravijo, da imam dobro srce. V srce toireti ne kaže streljati. Glava mi je bla pa vse življe-ro.ie v napotijo, ker so rodile po nji misli, ki so mi življenje se boOb" zagrenile. Zato si poznem kroglo v glavo. Zbode*. To je bilo seveda hvafležno gradivo za liiiste, ki so o tem pisala na dolgo in široko. — Sedati pa rjoročajo, da je v neki šoli v Columbilji učaitelj vprašal 158 gojenk, če bi se hotele poročiti z Lindberghom. Zantoivo je, da se je za ameriškega narodnega junaka odločijo samo 29 deklet. 63 mladenk, ki je LiradJbengha odMonilo, je navedlo, da so zaobiđene že v diruige, 17 jih je bilo inmenoa, da je preveč popularen in da se boje, da tak mož, ki pripada javnosti, nikoli ne more biti dober soprog. 12 j»5h je prostodušno prizmailo, da Lindbergh ni »tipe, ki bi j3m u&aftal. dočim jih >e biilo 6 mnenja, da je vedno nevarnost, da pri svojih drznih poletih zaglavi. 3 mladenke so odgovorile, da se zato ne morejo ogreti zanj, ker je preveč slaven in bi biile potem v svetu znane samo kot njegove žene. To pa ženskam ne gre v glavo._ Čebelica Maja V soboto in nedeljo dne 21. in 22. t. na. rma ZKD na sporedu izredno zanimiv in Poučen film, ki nas popelje v carstvo Čebel, ilm, ki je največje delo na polju kinema* tografije, na katerem so delali strokovnja* ki mnogo let, da so ustvarili čuda, nam odkriva življenje čebele od njenega rojstva dalje. V prelepi obliki pravljice po romanu Valdemara Bonselsa spremljamo čebelico Majo na njenem prvem letu in gledamo z njenimi očmi svet, ki jo obdaja. Mlada če* belica, željna raznih pustolovščin, zaide ne« kolikokrat v smrtne nevarnosti, a vedno jo srečno naključje resi pogibelji. Tudi iz rob* stva sršenov ji uspe uiti in ona je tista, ki naznani domačemu panju pretečo nevar* nost in reši vso družino gotove smrti. Izredno krasni film spremlja s svojim predavanjem g. prof. Dolžan, na kar ob* činstvo posebej opozarjamo. Na ta film opozarjamo zlasti šolske kroge, dijaštvo in šolsko mladino. Predstava v soboto v pro* štorih kina Matice ob 1430, v nedeJjo to5» no ob 11. % Strao 4 «SBO VENSKI NAR OD. dne 20. npriln »21 Stev y2 G. VV. Appleton. . Skrivnost stare vo/vodinje — To pomeni, da je tvoja mati po cele ure govorila samo o vojvodinjah, o katerih je dejala, da te uničijo. Hotela te je pred smrtjo videti, da bi ti povedala nekaj zelo važnega. Od tre-nurka, ko sem ti brzojavila, pa do njene smrti je neprestano vpraševala, če si že prispel. Vsake četrt ure je v.praševala: Je moj sin že prispel? Končno ni mogla govoriti, sapo ji je zaprlo im izdihnfla je. — Ali mi ni pustila nobenega pisma? — Ne! Opetovano sem vpraševala, toda ona je vedno odkimala z glavo, češ, saj mora biti vsak čas tu. To, kar mu moram povedati, je namenjeno samo njegovim ušesom. Storila sem kar sem pač mogla. Očitke zaslužiš samo ti. In če bi šlo samo, za tvoje interese, bi se moral kljub temu potruditi in priti že snoči. Ponavljani, da je bilo kruto, da nisi pravočasno prispel. — Daj si vendar dopovedati draga *eta, da nisem mogel. Ponoči ni vozil noben vlak. izvoščka pa nisem mogel dobiti, da bi me peljal tako daleč. A če bi se bil napotil pes bi itak ne prišel pravočasno. — Seveda, kako bi mogla uboga mati zahtevati od tebe tako žrtev? AlislJm pa. da bi bil lahko ostal doma, namesto da begaš za vojvod in jam i. * — Tristo vragov, to je pa že od s8e! — sem vzkliknil ogorčeno. — Tako? — se je začudila teta. Saj je tvoja mati sama rekla, da begaš za voijvodlinijami. Mar ni res? Ali moreš čadrri da si se spečal z mlado In staro vojvodino? Vprašanje je pni šlo tako nepričakovano da prvi hip nisem mogel odgovoriti. Teta je nadaljevala: — Očividno ne moreš tajiti, ker se zavedaš, da je res. Cttdsm se le, kako se more speča tj z vojvodin jo tak siromak, kakor si ti. Ker sva pa že pri tem, moram omeniti, da zdaj nisi več siromak. Začudeno sem jo pogledal, rekoč: Ne razumem, kaj misliš. — Takoj ti pojasnim, je odgovorila in skomignila z rameni. Tvoja mati je napisala včeraj oporoko. Bila je tako dobra, da mi je zapustila tisoč šterlin-gov. To ie bilo zelo lepo od nje, dasi jmam hvalahogu sama toliko, da mi zadostuje do smrti. Večino njenega premoženja, kakih 18.000 štertlngov dobiš ti. Moram ti čestitati, dasi se bojim, da boš tako odlični družbi kmalu pognal svojo dedšččno. gnal njeno dedščino. Ta vest me je presenetite. Vedel sem sicer, da ima moja mati nekaj denarja, toda nikoli se mi ni sanjalo, da ima tako veliko premoženje. Priznati moram, da sem takoj pomislil na .sijajno prakso v enem najlepših londonskih okrajev, ki bi jo lahko z dedščino kupil. Moja teta je najbrž upala, da ji zapusti sestra več. Zato je bila tako jezna name. Teti seveda nisem hotel pokazati, da som bogate dedščine vesel in da že K'ouian. delam načrte, kako je porabim. Dejal sem samo: — Presenečen sem. Nikoli nisem mislil, da mi bo mati toriko zapustila-Toda zdaj, ko mati še leži tu mrtva, mi je muono govoriti o dedščini. Rad bi jo videl. Bodi tako prijazna in odvedi me k nji. Teta je molče vstala in me odvedla po stopnicah v mrtvaško sobo. Ne bom opisoval prizora in misli, ki so mi rojile po glavi, ko sem zagledal mater na mrtvaškem odru. Ko sva s teto uredila vse potrebno za pogreb, ki je biH določen na prihodnji ponderjek. se je tudi teta nekoliko pomirila. — Zdaj pa z bogom Julij, je dejala. Bojan se. da sem brla s teboj preveč osorna. — Kaj še, draga teta! Tvoji živci so bili pač razdraženi. To je vse. Ali te je smrt moje matere zelo potrla? — Seveda, dragi Julij, prosimi te. ne pozabi, kaj je govorila mati. pred smrtjo. Ne razumem, kaj pomeni njeno svarilo. Ne vem, kaj je mislila s temi voj-vodrnjami in moraš mi tudi oprostiti, da sem ti to omenila. Ti pa gotovo veš, kaj ie hotela reči. — Seveda vem in bodi prepričana, da si bom materine besede dobro zapomnil. Z bogom torej m na svidenje v pondeljek. Cez dese minut sem se vračal v London in težke misli so mi rojile po glavi. Moje življenje je krenilo v novo smer in med vožnjo sem snoval načrte, kako si uredim prakso v enem najlepših okrajev Londona. Trdno sem sklenil čim prej opustiti prakso v Lambethu. Imel sem od nje lepe dohodki in bil sem prepričan, da jo bom lahko prodal. Toda razširiti je nisem mogel, pa tudi konvenirala mi ni, ker sem imel višje cilje. Zavedal sem se. da sem v polni meri storil svojo dolžnost in da me ohranijo siromašni bolniki v najbobšem sipominu. Toda ostati v siromašnem okraju bi pomenilo zakopati svoj zaklad, kajti v dosedanji praksi nisem imel nobenih izgledov, da bi kdaj zaslovel. Hrepenel sem po čistejšem ozračju, v katerem bi lahko razvil svoje moči in dosegel višje cilje. In naenkrat se mi je odprlo široko polje, na katerem bi lahko razvij vso svojo delavnost. Moje sposobnosti so se lahko zdaj nemoteno razvijale. Zdaj se nisem mogel več pritoževati nad svojo usodo. Po pribodu na postajo Charing -Cross sem takoj odšel domov. Ordi-nacij-ska soba se mi še nikoli ni zdela tako siromašna, kakor zdaj. Odgovarjala je svoji okolici in tvorila ie del gnilobe, po kateri ie dišalo v vsem okraju. In čudil sem se vedno bolj. kako sem mogel tri leta živeti skromnih razmerah. ■ Dick ie bil že odšel. Pustil mi Je pismo v katerem je pisal: Dragi Perigord! Vest o težki bolezni tvoje matere me je zelo potrla. Upam da ni tako nevarna in da bo okrevala. Pričakujem, da se po povratku oglasiš pri me- Najleoši film, ki je bil kdaj posnet pod žarkim španskim DANES! solncem! DANES! Velepesem viteštva in ljubavi vroče južne krvi po starošpanski noveli. V glavni vlogi nepozabna ELIZABETA BERGNER Iskrena ljubav mlađeg a plemiškega para Prevara. — Nevesta v vlogi zalega mlade* lica. — Bivša ljubica snubi bogato dekli« za svojega nezvestega zaročenca. — Dvoboj. — Odkritje zvijače. — Krasne sli* ke divno lepe Španije. — Izredno razkošni kostumi. DANES! DANES! I Ta bajno-razkošni umotvor si morate ogledati! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Teleion 2124 ELITNI KINO MATICA IV «3 morete Izhajati pri plačevanju uslužbenskega davka brez brošure: fin. svet. JOŠ MOSET1ZH: Usluzbenski davek Obsega zakon, pravilnik, davčne lestvice, obrasce za napoved davka, razne izvršilne predpise in pojasnila. Brošura velja 18 Din, s po§tnino vred 20 Din. Istotam se dobivajo tudi davčne lestvice za preračunavanje davka po 2 Din in obrazci za napoved uslužbenskega davka po 1 Din. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubliani, Prešernova 54, podružnica v Mariboru. A'eksandrova ul. 13. ni in da mi poveš, kako je z materinim zdravjem. Novega p nič. Omenil bi sauno, da sem imel v tvoji odsotnosti dela čez glavo. V blagajni najdeš obilo dTobiža, ki so ga znosili bolniki kot honorar. Tvoj Dick. Takoj sem odšel v bližnji brzojavni urad in brzojavi! Dicku, da ie moja umrla. Do desetih zvečer se ni zgodilo nič posebnega. Sedel sem v kabinetu in \ razmišljal o nenadni izpremembi. ki ;e nastala v mojem življenju. Kar sem zaslišal, da se je ustavila pred hišo kočija. Nekdo je pozvonil in ko sem odprl vrata, sem zagledal pred seboj lakaja v priprosti livreji. — Gospod doktor Perigord? je vprašal. — Prikimal sem. — Vojvodinja Frangipanova v For-mosa Mansions. Queens Gate bi rada takoj govorfla z vami, gospod doktor, — je dejal lakaj. XVII. Priznati moram, da sem hotel takoj skočiti po klobuk in suknjo ter se odpeljati v Queens Gate. Toda dogodki zadnjih dni so me opozorili, da moram biti zelo oprezen. Enkrat sem že nasedel in dasi to ni imelo nobenih težkih posledic, sem bil vendar nezaupljiv in zato sem se hotel informirati, kaj ie z vojvodinjo. — Ali vam ni dala vojvodinja pisma? — sem vprašal. Zdelo se ie. da se lakaj čudi mojemu vprašanju. — Ne. gospod doktor! — Tako! Torej obžalujem, toda nocoj ne morem posetiti vojvodinje. Povejte ji, da vsak hip pričakujem, da me pokličejo k važni konsultaciji, pri kateri gre za življenje in smrt. Nocoj torej pod nobenim pogojem ne morem z doma. Recite vojvodinji, da pridem jutri ob desetih. Lakaj se je odkril in odšel. Opazil sem, da je zašepetal nekaj izvoščku, preden je sedel v kočijo. Nato je kočija oddrdrala. Ko je izginila v temo. sem se oblekel in hitel na cesto. Kmalu je privozila mimo prazna kočija. Ustavil sem izvoščka, vstopil v kočijo in zaklical. — Brzojavni urad Charing-Cross. Izvošček je pognal konja in kmalu sva se ustavila pred cerkvijo Sv. Martina. — Dobrega konja imate, — sem dejal. — ko sem izstopil. — Da, v vsem Londonu ne najdete boljšega, je pritrdil izvošček. — Počakajte trenikek. Hitel sem v brzojavni urad in napisal v največji naglici brzojavko, glasečo se: Vojvodinji Frangipanovi. Formosa Mansions I. Queens Gate. Kočijaž z lakajem je bil pravkar pri meni. Lakaj je dejal, da bi radi takoj govorili z menoj. Ce je res, mi je zelo žal, toda imam tehtne razloge, da sem oprezen. Zato nisem prišel. Zelo vam bom hvaležen, če mi odgovorite pismeno. Perigord. Oddal sem brzojavko in se vrnil k izvoščku. — Poženite konja kar se da, — sem dejal izvoščku. — Queens Gate. Tam vam povem, kje se ustaviva. KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — sc je preselil — v Bohoričevo ulico št 33. — Izdeluje »troje za rezance m klučavničarska dela, 52/T Nakup zlata, srebra, platin, bakra, ■artaataa. cinka fed — Tovaru ta točaala triiia to* rio, Uubllaaa VIL 4S/T Brivnica odprta vsako nedeljo od 7. zjutraj do 12. Za obilen obisk se priporočam Matko ŠI]akovI£. Prečna ulica št. 4 (zraven mestne zaktavljal-niče). 764 Proti potresu se ne moremo braniti. Zato se vsak previden gospodar ZAVARUJE pri editR zavarovalnici, ki sprejema ta rizik. ROYAL CXCHANOC ASSU-RANCC Angleški zavarovalni družb'* Ljubljana, Daknatnova al. 3. Sprejemalo se agjlni zastopniki za vse kraiic Slovenije. Reprezeii-tant: Aleksander Knez. 763 Šivilja pridna, izurjena, tudi za boljša dela, išče službo v Ljubljani. Nastop lahke takoj. Ponudbe na upravo l&ta pod »Šivilja—760«. Krojaški pomočnik starejša moč. zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo, are tudi na deželo. Ponudbe na uprarvo Usta pod »Krojač—762«. Zdravilišče Dobrna pri Celja. Izredni popusti od 15. aprila do 14. juni jal 20 dnevno zdravljenje (dovoz, stanovanje, hrana, zdravnik, kopeli, odvoz): za driavne oblast ne uslužbence in člane ▼seli bolniških blagajn 1.140 dinarjev, se vse druge 1-320 Dkt — Prospekti pri opravi zdrav viliSča m Totirisr Office, Ljob» I jami. 731 Resnica o preganjanju katoličanov v Mehiki V pogovoru z novinarjem Masonom je prezident Calles pojasnil stališče vlade napram katoliški cerkvi in ovrgel vse laži o nedolžnih žrtvah kulturnega boja Ne\vyorški dopisnik »Da;ly Ex-pressa« Mason je odpotoval v Mehiko, da se prepriča, kakšen je položaj katoličanov in kolsko je resnice na vesteh o brezobzirnem preganjanju katoliške duhovščine. Mason je naprosrl prezidenta Callesa, naj mu pojasni zaikaij je bHa vlada prisiljena nastopitii proti katoliški duhovščini. Prezident že več mesecev ni sprejel nobenega inozemskega novinarja, to pot je pa napravil Mjerno. Mason je brzojavno poročal »Dai3y Ex-pressu« o v»sem, kar mu je povedal CaJ-Ies. Sele poka hi-rarhtuia podredita d-rža\u cerkveni vladi. Kaj bi rekla Anglija, če bi se kato-bičaini v liberalni, konservativni ;n delavski stranki združili: in služiJi Vatikanu? Mislim, da bi angleški duhov trki prvi protestirali, ker so v prvi vrsri An-gleži Naš namen ie, napraviti vz duhovtviko'V do-bre državljane Mnogi duhovniiki so izženiali od ljudstva denar z oderuštvom ali grožnjami. V Mehiki j t samo tiret.in.na narodnega ime t;-a v rokah domačinov in od te tretjine iona cerkev 6p odstotkov. Tuji duhovniki so za nas na#več|a nesreča. Naš zakon pravi da ne morejo opravljati svoje službe v Mehiki. Izgnali smo jih okrog 100. največ Špancev. Izmed domačinov duhovnikov smo Izgnali ka»kih 20 in 8 škofov. Vsi so huj-skali hudstvo k uporu 6 domačih škofov se je izselilo prostovoljno. Naša domača duhovščina je zelo slabo vzgojena in izobražena. V kukurnem razvoju so naši duhovniki zelo zaostali. Nekatera mesita so imela nad 300 duhovnikov na 15.000 prebivalcev. Po novem zakonu imajo mestne oblasti pravico omejiti število duhovnikov tako. da pride na 10.00 prebivalcev največ en duhovnik. Dovolijuiemo k ori k o vlade političnim strankam in novinam. ne pa cerkvenim organizacijam, dasi imajo poedini katoličani v Mehiki neomejeno svobodo govora. Te svobode pa ne priznava rimsko - katoliška cerkev. Rimsko - katoliška cerkev niikoM ne more priznati svojih zmot, toda hierarhija v Rimu je pametnejša nego duhovščina po raznih državah in se vedno prilagodi razmeram. To moramo do-seČi tudi v Mehiki. Naš položaj ni taik, ka»kor je položaj v zapadni Evropi. Mi skušamo dohiteti zapadno-evropsko kulruro in zahtevamo lojalnost naipram naši narodni evoluciji. Vsak moderni narod zapadne Evrope ima za seboj iste izkušnje z reakcionarno duhovščino .kakor jih imamo zdaj mi. Delamo samo to. kar so delali evropski narodi ,ki so srečni, da imajo borbo z reakerjo katoliške cerkve že za seboj. ti O c z ŽICOM K #1 C najboljše, najtrainejše. zato naieeneise? 46 letna g; irtcij; na« šii/Dlni stroji > KOLESA znamke ORITZNER in Adler .a dom, obrt in industrijo — Istotam švicarsk-pleteni STROJ OUBiEO 5 amo pr. JOSIP PCTELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA Dlizu Prešernovega spomeniKa oD vod) <*ouk v vezenju brezplačen Cene n i jr k « Urejuje: Jorip ZapmtiUL ~ Z* cNuodoo m* Z* apimvo te del bsu; Oton Chrtotnf. ~ Vsi ▼ Ljubljani.