Proletarci vseh dežel,združite se i MINUS ir C V VAŠEM HLADILNIKU? NEI Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 ms i 1 p I Igi! . ^ n4 Aš DELAVSKA ENOTNOST 12. OKTOBRA Št. 41 z leto XXVI. f; ' ^ ''1 I I j ž £xv^xvxxxxxxxxxxxxxvxxxvxxxxNx^xxxxxxNxxxxxxxxxxxxxxvxx^x\^NNK^^►^^^^^^^^^N^^^NN^NS^NN^N^NN^>^X>X>^^^^V^^NN^^.V^^NN^X^K^>^*as^aN^a^^NN^>N^xv SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: Proti vsem političnim pritiskom, ki zavirajo prestrukturiranje gospodarstva &>?xdavs^-v' v: Slovenski sindikati soglašajo z IS SRS glede osnovnih vprašanj izvajanja politike srednjeročnega plana Slovenije in Jugoslavije © Dosežena relativno visoka stopnja stabiliziranja gospodarstva, sindikati pa bodo podpirali vse ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo ® Naša bodočnost je v modernizaciji gospodarstva © Pred skupno sejo predsedstva RS ZSS in Izvršnega sveta SRS _________________________________________________________________________ r V If »Dosegli smo enotna stališča o vseh osnovnih vprašanjih izvajanja politike srednjeročnega plana razvoja Slovenije in Jugoslavije; naša stališča v tem pogledu so v soglasju s stališči Izvršnega sveta naše republike. Predsedstvo slovenskih sindikatov poudarja pomen relativno visoke stopnje stabiliziranja našega gospodarstva in sindikati bodo podpirali vse ukrepe za njegovo nadaljnjo stabilizacijo. Menim, da je bil osnovni ton naše seje v tem, da se morajo sindikati še naprej boriti proti vsem pritiskom — tudi političnim — ki zavirajo nadaljnje prestrukturiranje gospodarstva in njegovo diferenciranje. Takšnih pritiskov pa ne manjka; ne bi smeli na primer dopustiti, da se različna kritična vprašanja gospodarstva rešujejo brez prepričljivih razvojnih programov; najti moramo odgovor, kako, kdaj in komu zmanjšati obveznosti, kadar gospodarske organizacije zaidejo v težave, 15. SEJEM ELEKTRONIKE . Orl torka naprej je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 15. jubilejni sejem elektronike. 1’a njem razstavlja svoje proizvode 27 domačih in 177 tujih razstavljavcev iz 21 držav. Tako veliko število rzastvaljavcev kaže, da je postal ljubljanski sejem elektronike po svetu znan, i’t> drugi strani pa opozarja na zanimivost našega tržišča tudi za tuje proizvajalce. . _ Tudi letošji sejem bodo spremljali nekateri pomembni simpoziji, in sicer simpozij o uporabi •ektronskih sestavnih delov in materialov, simpozij o telekomunikacijah, simpozij o elektroniki tiedicini, mednarodni simpozij o obravnavanju podatkov in jugoslovanski vakuumski kongres. m. v. ^'NDikat SE ZAVZEMA ZA HITREJŠI RAZVOJ TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA IN ZA NJEGOVO VEČJO ^iCURENČNOST NA MEDNARODNEM TRŽIŠČU______________ Možnosti je veliko, Jih bomo tudi izkoristili? 3sedal je razširjeni plenum Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije saj bi linearno zmanjševanje teh obveznosti bilo v škodo diferenciranju gospodarstva. Najti bomo morali pravo mero za minimalne osebne dohodke, da ne bomo rušili rezervnih skladov, ki lahko odločilno vplivajo na saniranje gospodarskih organizacij, ki so zašle v težave; okrepiti moramo osnovne nosilce tehnološkega napredka v delovnih organizacijah in v tem okviru se moramo boriti proti zniževanju razponov osebnih dohodkov tam, kjer je to potrebno kot spodbuda kvalificiranemu delu. Najti moramo pravo mero obdavčitve osebnih dohodkov, da ne bomo zašli v uravnilovko; smo za to, da to obdavčitev določijo republike. Smo proti nadurnemu in honorarnemu delu, kadar je takšno delo posledica slabe organizacije delovnega procesa; glede politike stanovanjskega prispevka pa podpiramo predlog republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, naj se ta pristojnost prenese na republike, ki bi laže in ustrezneje določile njegovo diferencirano porabo.« Navedli smo povzetek razprave na zadnji seji predsedstva RS ZSS, ki ga je podal predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Predsedstvo je na tej seji razpravljalo o analizi uresničevanja srednjeročnega plana Slovenije in Jugoslavije za razdobje 1966-1970 ter o elementih in ukrepih za našo nadaljnjo ekonomsko politiko. Ustrezna strokovna služba RS ZSS je bila zadolžena, naj iz- rytatistični podatki o neneh-^ni krepitvi naše gospodar-ske moči, ki jih prebiramo v zadnjih mesecih, pričajo, da smo že prebrodili najtežje obdobje reforme. Zatoni naključje, če ne govorimo več le o tem, kako je danes, ampak se tudi že dogovarjamo, kako naj bo jutri. V razgovorih o jutrišnji podobi Slovenije pa smo se tudi že, začeli zavedati, da so za nadaljnji razvoj gospodarstva zlasti pomembna integracijska gibanja in tokovi znotraj naše družbe kot tudi povezovanje v okvirih mednarodne delitve dela. Gospodarska reforma je pospešila oblikovanje ustreznejših družbe- (Nadaljevanje na 3. strani) LJUBLJANA, 8. oktobra — Danes se je sestal na razširjeno sejo plenum republiškega ,, k°ra sindikata delavcev storitvenih dejavnosta Slovenije, da bi obravnaval probleme lMaljnjega razvoja turizma. Pod črto te izredno bogate, tehtne in zares temeljito priprav razprave ni mogoče zapisati drugega kot to, da je ta delovni razgovor več kot uspel s'*^uga za to pa gre brez dvoma v prvi vrsti tistim članom republiškega odbora, ki so ^ °likšno mero serioznosti zbrali potrebno gradivo za razpravo in za izoblikovanje realnih 9°tovitev in sklepov. j6 *z te bogate razprave bomo izluščili tokrat samo nekatere ugotovitve in sklepe, čeprav K°s. da je bila pomembna sleherna bodisi napisana, bodisi izgovorjena beseda. ^Lrizem na pohodu hi pravzaprav danes pome-^h5h1Zem v narodnem gospo-Č/U naše republike. Vik'pTDrav številke ne morejo Povedati, se jim vendarle °b t^oče izogniti. Zlasti pa ne * Tod 2astavijenem vprašanju. i.reka a teko vprašanje si je 2astaviti. Predvsem zato, kava riohev ^°nu,ia priložnost, ki je ---- i-:-----1: te a,ern primeru ne bi smeli bržčas pa je tako eSa] umestno tudi zavoljo h ' tur?1" Se v Pogledih na raz-\ hiši. !zrna in na njegovo eko-, tne:." upravičenost še fla 'fedno ™--razhajamo’ kcr je vedno razhajamo, ker slišati glasove o tem. ‘SSsSSSMS Orodno delitev dela. Toda: Analize izpričujejo, da so devizni dohodki od inozemskega turizma v naši republiki pomenili v minulem poslovnem letu 24,06 odstotka od celotnega blagovnega izvoza, od neblagovnega izvoza pa celo 44,57 odstotka. Udeležba uvoženega blaga za potrebe turizma je pri tem minimalna: za 1000 dinarjev turistične porabe je potrebno uvoziti le za 16 dinarjev blaga. Število vstopov tujih motoriziranih turistov na mejnih prehodih naše republike se je v minulem 'etu povzpelo na 28,134.000, kar pomeni da je lani prišlo na enega Slovenca 16,7 tujih turistov. Le-ti pa so pustili v naši republiki in v državi znatna devizna sredstva. V prvih osmih mese- cih letošnjega leta se je devizni priliv od turizma še povečal — v Sloveniji za 27 odstotkov. Podatki pa postanejo še veliko bolj plastični, če upoštevamo nekatere druge primerjave. Raziskave na primer razodevajo, da je potrebno samo za prehrano turistov za 100.000 bivalnih dni kar 33 vagonov svežih in predelanih kmetijskih ter industrijskih prehrambenih proizvodov. Za Slovenijo, ki je v minulem letu dosegla približno 1.900.000 tujih nočitev, bi,to pomenilo izvoz v višini 627 vagonov prehrambenih izdelkov. Če pa prištejemo porabo tujega izletnega in tranzitnega turizma ter maloobmejnega prometa in če upoštevamo, da v enodnev-(Nadaljevanje na 2. strani) Mercator Sodelovanje in povezovanje nih in ekonomskih pogojev za hitrejše in uspešnejše povezovanje delovnih organizacij. Številne delovne organizacije namreč že združujejo sredstva za skupno financiranje znanstveno-raziskovalnih in razvojnih programov ter drugih nalog. Dosedanje izkušnje izpričujejo, da prek združevanja postopoma premagujemo zaverovanost vase in zaprtost delovnih organizacij. Kljub tem pozitivnim gibanjem pa je treba poudariti, da integracijski procesi v Sloveniji vendarle zaostajajo za vzpostavljenimi ekonomskimi pogoji doma in v svetu. Tako so po večinskem mnenju na seji CK ZKS na počasen proces povezovanja in sodelovanja gospodarskih organizacij v preteklosti in še tudi danes močno vplivala nerazčiščena pojmovanja o integraciji. Vse preveč je bil odločilen enostranski vulgarni vidik pojmovanja integracije, kot da gre le za problem volje in pripravljenosti gospodarskih organizacij, kar se je zlasti izražalo v miselnosti — čim večja fizična združitev se doseže, tem popolnejša je integracija. V mnogih talcih integriranih tvorbah in v velikih gospodarskih organizacijah, ki so nastale na takšnih izhodiščih, se zdaj srečujemo z največjimi ekonomskimi težavami. ker niso razčiščeni ekonomski odnosi, ker pogosto nimajo ekonomske osnove ali pa niso ustrezno organizirane in strokovni kadri ne obvladujejo razmer. Ekonomska integracija mora predvsem odstranjevati ovire, ki zožujejo tok reprodukcije in s tem učinkovitost gospodarjenja na domačem in tujem trgu. Zato je potrebno (Nadaljevanje na 8. strani) REZERVIRANI STOLPEC Ludvik Perš predsednik sindikalne organizacije v obratu Indop — Ljubljanske opekarne: 0 Mesini sindikalni svet Ljubljana je že razpisal občne zbore sindikalnih organizacij. O katerih vprašanjih bi po vašem mnenju moral spregovoriti občni zbor vaše sindikalne organizacije? Pri nas imamo štiri obrate, letos pa smo z integracijo priključili še petega. Po obratih je razdrobljena tudi sindikalna organizacija. Zaradi take razdrobljenosti nismo mogli enotno oblikovati stališč sindikata. Zato smo na skupnem sestanku izvršnih odborov sklenili, da se bomo na občnem zboru sindikalne organizacije domenili za tako obliko organizacije, ki bo zagotovila enotno in bolj učinkovito delo sindikata. Tak skupni organ bo konferenca, njen izvršni organ pa predsedstvo. Člani sindikata čutimo, da bi se morali v okviru svoje organizacije enotno zavzeti za izboljšanje prehrane delavcev; delavcem bi morali organizirati kosila in večerje. Delovna organizacija bi morala nameniti iz skupnih sredstev več denarja za prevoz delavcev na delo. Te stroške nosijo sedaj delavci na lastnih plečih. Ker so obrati raztreseni in eni bolj oddaljeni, drugi manj, živijo naši delavci v neenakih pogojih. Hkrati z vsemi temi vprašanji bo.potrebno tudi bolj zavzeto reševati stanovanjsko problematiko. Tudi v tem se obrati med seboj razlikujejo. Poleg večje skrbi za življenjske razmere delavcev pa v sindikatu želimo, da bi v prihodnje člani predsedstva konference prisostvovali sejam delavskega sveta zlasti tedaj, ko sklepa o najpomembnejših gospodarskih in investicijskih rešitvah, kjer bi imeli možnosti izraziti stališča sindikata, hkrati pa ta stališča prenašati med članstvo. Janez Lamberger predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Kemične tovarne Moste, Ljubljana: @ Kako se v vašem kolektivu pripravljate na bližnji občni zbor sindikalne organizacije? Naše podjetje je trenutno v prisilni upravi in se zategadelj tudi: položaj in vloga sindikalne organizacije precej razlikujeta v primerjavi z razmerami v drugih podjetjih. Ne želim razmišljali o tem, ali prisilna uprava predstavlja nezaupnico kolektivu ali pa samo vodstvu podjetja. Dejstvo je, da ob sicer razvitem samoupravnem življenju v našem kolektivu ljudje težko razumejo, da so začasno ostali brez Samoupravnih pravic. Razmere bi bile neprimerno težje, če prisilna uprava ne bi dosegla ugodnih rezultatov. No, vsaj po finančni plati se položaj izboljšuje in tako delamo v prepričanju, da bomo vendar dočakali svetlejše dni. Toliko za uvod. Zaradi prisilne uprave, med katero bo prišlo tudi do osamosvojitve obrata YULON, bomo namreč naš občni zbor sklicali med zadnjimi v Ljubljani. Po pravici povedano, se nanj formalno sploh ne pripravljamo. Vzrok pa je v tem, da se toliko bolj trudimo pri uresničevanju našega akcijskega programa. Le-ta v bistvu zajema šest temeljnih točk: delo prisilne uprave in sodelovanje s kolektivom, razvojna politika in usmeritev podjetja, delitev dohodka, strokovno izobraževanje, samoupravna aktivnost in izvajanje temeljnih aktov, ter slednjič — aktiviranje in vključevanje mladine v delo samoupravnih organov. Vsa ta prizadevanja so usmerjena tako na matično tovarno kakor tudi na obrat YULON. Dejansko si torej vseeno prizadevamo na področjih, ki so bistvenega pomena za nadaljnjo usodo in razvoj naše tovarne in bodočega podjetja YULON. Tako pa pri nas tudi razumemo vlogo in prizadevanja sindikatov, oziroma — v konkretnem- primeru — tudi priprave na občni zbor naše sindikalne organizacije. Janez Čampa predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Tovarne pletenin »Rašica«, Gameljne: ® Ste se že začeli pripravljati na letošnji občni zbor vaše sindikalne organizacije? Zlagal bi se, če bi trdil, da se tudi formalno že pripravljamo na občni zbor, ki naj bi bil letos nekaj mesecev prej, kot smo bili doslej navhjeni. Ne glede na skrajšan rok priprav vendarle menim, da bomo tudi naš občni zbor v redu izpeljali in da se bomo pogovorili o tistem, kar dejansko prizadeva naš kolektiv. Gre predvsem za urejanje notranjih 'odnosov ter za vprašanja s področja gospodarjenja. Pri tem ne mislim toliko na samo delitev dohodka, čeprav tudi glede tega še nismo našli najboljših rešitev, kot na ustvarjanje dohodka oziroma na pogoje, pod katerimi ga ustvarjamo. Dejstvo namreč je, da naša prizadevanja ne bodo obrodila sadu. če ob stabilnejšem deviznem in zunanjetrgovinskem režimu ne bi del tveganja pri uvajanju modnih artiklov prevzela nase tudi trgovina. Tako bi se tudi potrošniki hitreje prilagajali gibanjem na področju modnih dosežkov, s tem pa bi bila sklenjena veriga, ki posreduje kotenja, želje in zahteve od potrošnika do trgovca ter proizvajalca oziroma obratno. I i DELMflVS Tonic VVater . ? ' ODLIČNA SAMOSTOJNA PIJAČA IZREDNA ZA MEŠANJE Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI UPORABLJAJTE WD-40 \T2 llS KRKA ' Možnosti je veliko, jih bomo tudi izkoristili (Nadaljevanje s 1. strani) nem bivanju porabijo ti turisti za 70 odstotkov manj kot stacio-nirani gostje, potem je treba k prejšnji številki prišteti še novih 8,400.000 penzionov in novih 2800 vagonov prehrambenih proizvodov. Namenoma zastavljamo vprašanje: ali bi mogli izvoziti na tuja tržišča samo iz naše republike za 3427 vagonov — torej precej dolga kompozicija! — prehrambenih proizvodov? In pod takimi cenami, kot smo jih realizirali na domačem tržišču? © Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti ugotavlja, da ima turizem že pomembno vlogo v našem gospodarskem in družbenem razvoju, da se pojavlja kot izredno pomemben dejavnik tudi v mednarodni delitvi dela. Zato je potrebno čimprej izoblikovati temeljite perspektivne programe razvoja te dejavnosti in zagotoviti kontinuirano vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo turističnega gospodarstva, MED MLINSKIMI KAMNI Z doseženo bilanco turističnega gospodarstva smo lahko zadovoljni. Toda kakšen bi bil naš odgovor, denimo, na vprašanje, kakšni so ti rezultati v primerjavi z rezultati, ki jih je dosegla naša konkurenca na mednarodnem turističnem tržišču? Iz zadrege si moramo tbkrat pomagati z nekoliko postaranimi podatki iz leta 1966 — pa še ti veljajo za državo, kajti slovenskih ni na voljo. Tedaj je sosednja Avstrija dosegla v povprečni dnevni porabi tujega turista — ne upoštevaje prometa — 12,7 dolarja dnevne porabe, sosednja Italija 23,1 dolarja, Švica 20 dolarjev, Jugoslavija pa 7,8 dolarja. Številke so se medtem sicer že spremenile, toda kaj vemo, denimo, o nasldnjem: — Po čem tuji turisti — izletniki najbolj povprašujejo? — Katera področja so za tujski izletni turizem najbolj privlačna? — Katera turistična področja bi še kazalo odpreti za tujski turizem? In tako naprej in naprej. Toda že samo to, da ne poznamo turističnega povpraševanja, daje dovolj zanesljivd osnovo za trditev, da tudi ponudba še zdaleč ne ustreza. In seveda tudi za drugo trditev: če bi uspeli ponudbo prilagoditi povpraševanju, če bi jo znali kompletirati, potem bi bil bržčas tudi izkupiček iz turizma znatno večji, kot pa je. Sicer pa — se nismo že velikokrat prepričevali, da rjuha in zrezek še ne pomenita turizma, da je treba ob sicer zastonjkarskem soncu prižgati še nekaj luči in žarometov v zabaviščih,' da marsikdo bolj ljubi vzpenjačo kot nahrbtnik... A kaj bi se ponavij/li! ® Sindikati ne ugotavljajo nič novega: turistično povpraševanje je kaj slabo preučeno! V tržnem gospodarstvu pa je poznavanje teh dejavnikov odločilnega pomena. Zavoljo hitrejšega usklajevanja turistične ponudbe z naraščajočim povpraševanjem je zato treba začeti z organiziranimi prizadevanji za razvoj te gospodarske panoge. Razvoj pa mora biti kontinuiran, zasnovan na nenehnem preučevanju in usmerjanju. To je sicer skupna naloga gospodarske zbornice, turistične zveze, poslovnih združenj, gospodarskih organizacij in tudi sindikatov, očitno pa bi kazalo nekoga še posebej zadolžiti za usklajevanje teh prizadevanj. Zato sindikati ponovno predlagajo ustanovitev komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu, ki naj bi sprejel in uresničeval te naloge. SPOPAD NEENAKIH Imamo srečo, da smo turistično sila privlačna dežela. Drži pa se nas tudi precej smole, namreč v tem, da ne znamo ali ne zmoremo izkoristiti te komparativne prednosti. Pred vojno smo, denimo, v Sloveniji imeli 6300 gostišč, lani jih je bilo samo še 3000. Z novimi predpisi — uperjenimi zoper bogatenje posameznikov — smo določili cenzus, da sme zaposlovati zasebni gostilničar največ tri tuje delavce in imeti največ 70 kv. metrov poslovne površine. Ta ost pa je očitno zgrešila svoj cilj: dobra gostišča omejujejo poslovanje, vinotoči pa so in bodo cveteli! In kaj bi slepomišili: zlasti zasebnemu gostinstvu gre zasluga, da se je doslej v tolikšni meri razmah- IN TUDI VAŠ AVTU BD D8SEGEL TAKO STARUST UPORABLJAJTE WD-40 o UPORABLJAJTE VVD-40 # UPORABLJAJTE VVD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • S VVD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. VVD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. Q VVD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO nil tujski izletni turizem, in je tako doslej v resnici pomenil razumno gospodarsko osnovo za dopolnjevanje turistične ponudbe družbenega sektorja. In tako naprej: na celotnem gorenjskem turističnem področju ni niti enega kmečkega penziona — preko meje pa ta dejavnost cveti! V letu 1966 je imela Slovenija v hotelih le 10.644 ležišč, v zasebnih turističnih sobah, planinskih postojankah in počitniških domovih pa 32.855 ležišč. Avstrija je imela tedaj 401.245 ležišč v hotelih, v preostalih objektih pa 390.509 ležišč. V Avstriji je torej odpadlo na, ležišča v hotelih 50,6 odstotka vseh turističnih ležišč, v Sloveniji pa le 24,5 odstotka. Zaostanek, v kvantiteti in v kvaliteti je več kot očiten. Samo Julijska krajina je porabila za subvencioniranje dodatnih turističnih dejavnosti in objektov od leta 1964 do lani 18 milijard lir, do leta 1970 pa naj bi porabila novih 17 milijard. Kot zatrjujejo predstavniki Turistične zveze, v Sloveniji od zbranih namenskih sredstev za pospešitev dopolnilnih turističnih dejavnosti nismo porabili niti dinarja. Namesto tega pa se dohodek podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, v zadnjem letu še zmanjšuje, prosta sredstva, ocenjena na 9 milijonov N-din in razdrobljena med 226 gospodarskih organizacij, očitno tudi ne bodo mogla zagotoviti intenzivnejše razširjene reprodukcije. Bitka s konkurenco na sicef istih evropskih turističnih tržiščih je vsaj za zdaj precej neizenačena. Zato se sindikati med drugim tudi zavzemajo: čimprej je treba spremeniti kreditne pogoje in jih prilagoditi ciljem razvoja našega turističnega gospodarstva. To velja tudi za sistem obračunavanja retencijske kvote, sreSstva od obresti na poslovne sklade bi se morala namensko prelivati v turizem, zagotoviti bi bilo potrebno več poslovnega sodelovanja med bankami in drugimi gospodarskimi organizacijami ter turističnimi organizacijami. Namesto administrativnega omejevanja obsega dejavnosti pa bi morali z učinkovito davčno politiko preprečiti primere neupravičene bogati vve posameznikov. S. B. JESENICE Ne inventura, temveč delovni program Na Jesenicah se pripravljajo na občne zbore »Naši občni zbori v deloV' nih organizacijah se ne smej0 spremeniti v inventuro oprav* ljenih in neopravljenih nalog* temveč morajo biti resen do* govor o delovnem programu* ki bo zajel najbolj pereče n®' loge osnovnih sindikalnih <#“ ganizacij.« Tako so minuli torek skl** nili na posvetu, posvečene:® pripravam za občne zbore si®* dikalnih organizacij v deloV' nih organizacijah, ki so se g3 na povabilo jeseniškega občin* skega sindikalnega sveta ude* ležili predsedniki in člani i** vršnih odborov osnovnih si®' dikalnih organizacij v tej ob* čini. Poudarili so tudi, da m®* rajo občni zbori prispevati I1 krepitvi družbenega pomena i° ugleda sindikalnih organizacij* kar pa bo mogoče doseči le * tem, da bodo sindikalne org®' nizacije v svoje delovne pr®' grame uvrstile res tiste pr®] bleme in naloge, ki najbolj »žulijo« njihovo članstvo. Prav temu vprašanju — i®* delavi delovnega program* sindikalnih organizacij — ®° na jeseniškem posvetu sindi' kalnih delavcev tudi posvetuj največjo pozornost. Poudaril* so, da programiranje bodočeg® dela sindikalnih organizacij ®* more biti samo skrb predse® nika izvršnega odbora niti c®* lotnega izvršnega odbora, tern' več da bo marsikje k temu d®? lu verjetno potrebno priteg®*11 tudi širši krog sindikalneg® članstva — seveda ne nazaduj* tiste ljudi, ki dobro poznaj0 probleme svoje delovne org?' nizacije in ki so morda ti/ predvideni za bodoče vodsiv sindikalne organizacije. Tu pa smo že tudi pri k®' drovskem vprašanju sindik®*' nih organizacij oziroma pri *z' biri ustreznih ljudi, ki bo® na čelu osnovnih sindikat®*^ organizacij. Na Jesenicah p trdno odločeni, da bodo Pr* tej izbiri zelo zahtevni, saj 5 zavedajo, da je uspešno ali ®e' uspešno delo sindikalnih org®' nizacij v veliki meri odvis®0 prav od sposobnosti in del®vl nosti njihovih vodstev. Odt®° tudi sklep, ki so ga sprej®1* na posvetovanju, da se bodo vprašanju bodočih vodst® . sindikalnih organizacij širok f posvetovali, seveda predvs®*® ^ s članstvom, ne nazadnje P. tudi s samoupravnimi org®** in drugimi dejavniki v del®v nih organizacijah. Občinski sindikalni svet ®* občne zbore lotil 1» pravoČasP* in organizirano in je članstv o teh pripravah obvestil tu® že z »Informacijami«, ki J1, izdaja in v katerih je naved®* kako naj bi se po njegov®®; mnenju te priprave odvij®*, in kaj bi morale upošteva pri njihovem izvrševanju si® dikalne organizacije. Seve® pa je pri vsem tem pustil si® dikalnim organizacijam P®®* roke oziroma svobodno od* Čanje v skladu z njihovimi P®g sebnostmi, saj so konkret® razmere v različnih pod jeti pač različne, s tem pa so ®® lične tudi naloge njihovih si dikalnih organizacij. Vsekak pa se bodo sindikalne or8a.g0 zacije v delovnih organizacij j držale sklepa ObSS, naj bi j občni zbori bili opravljeni *® 10. oktobrom in 20. dec®®^ brom letos, s tem, da ko občni zbori sindikalnih org®,®, zacij družbenih služb Pre^®gV' v oktobru, storitvenih de.1 . nosti v novembru in indus je, prometa in zvez ter g® beništva v decembru. Na posvetu jeseniških dikalnih delavcev je bil® sebna točka dnevnega reda■ di aktualna mednarodna sn^v„ cija; referat o tej točki ^ cija; reierai o rej tocm ~ yy ^ nega reda je podal Pavel fg, ji trič, sekretar občinske k® ž renče ZK. „ I M> Proti vsem političnim pritiskom, M zavirajo prestrukturiranje gospodarstva AyVW\AAAA/\A/WWWWVW\A/\^/VVW\AAAAAAAAAAA/VWWW»AAAA/ gg?gife. ■■ mu • 1 - v ~ ^ (Nadaljevanje s 1. strani) dela dokončno redakcijo vseh pripomb, ki so bile sprejete v razpravi predsedstva na njegovi seji prejšnji petek. POUDAREK PROBLEMOM, KI POVZROČAJO POLITIČNE TEŽAVE Gradivo, ki so ga člani predsedstva dobili za to sejo, je bilo izredno obsežno; obsegalo je različne materiale slovenskega in zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, zaključke Zveznega izvršnega sveta o Ukrepih za nadaljnjo realizacijo družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije v razdobju od 1966. do 1970. leta ter Pripombe slovenskega izvršnega sveta na te zaključke, kakor tudi pripombe komisije za druž-beno-ekonomske odnose zveznega sveta jugoslovanskih sindikatov in predlog stališč predsedstva slovenskih sindikatov v Zvezi z analizo izvajanja srednjeročnega plana ter v zvezi z osnovami resolucije o ekonomski politiki in o ukrepih za nadaljnje uresničevanje srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije. Prav zaradi zajetnosti tega gradiva je podpredsednik fcs ZSS Tone Tribušen že na Začetku razprave tudi predlagal, naj se razprava osredotoči na tista vprašanja, ki povpročajo Politične probleme. Stališča Predsedstva RS ZSS bodo pomenila prispevek k oblikovanju stališč jugoslovanskih sindikatov do izvrševanja srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije. Hkrati pa seveda tudi pomoč slovenskemu izvršnemu • KOPER Švedska sindikalna delegacija na obisku Štiričlanska študijska dele-Pcija največje švedske sindi-•Jsine organizacije je obiskala plovni organizaciji Mehanp-®nniko in Delamaris v Izoli. V tehsnotehniki so si ogledali Jpoizvodni proces, v Delamari-''u Pa so se pogovarjali s pred-. Savniki vodstva podjetja, samoupravnih organov in sindi-nata o mestu in vlogi neposreden Proizvajalcev v samoupravam mehanizmu, o sindikatu v°t organizaciji delavcev ter o Mivu te organizacije na samoupravljanje. Ko kratkem razgo-Sl°;u na obalnem sindikalnem g 'etu ge je švedska delegacija ®cala z nekaterimi odborniki |,:!va delovne skupnosti skupke občine Koper. Pogovarja- \ n Mi BEST .pohištvo , Č0l° 86 predvsem o formiranju nodka občine ter o udeležbi česnov v samoupravi komu- svetu pri sprejemanju ukrepov za nadaljnje uresničevanje srednjeročnega plana Slovenije. Bodimo realni — je zaključil Tone Tribušon — upoštevajmo v naši razpravi objektivne razmere doma in v svetu, predvsem pa ne imejmo iluzij, da lahko vse naše probleme uredimo z različnimi državnimi ukrepi in predpisi. Tem uvodnim mislim tov. Tribušona se je pridružil tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek. ki je dodal, da ni po-ttebe razpravljati o tistih stališčih slovenskega izvršnega sveta do srednjeročnega plana, ki niso sporna, pač pa naj se razprava usmeri na tista vprašanja in naloge, ki bodo zahtevale posebno angažiranje sindikatov. PLANIRANJE SE VEDNO NI PRILAGOJENO SAMOUPRAVNEMU SISTEMU Naj' v zvezi z razpravo, ki je nato sledila, navedemo najprej nekaj soglasnih načelnih ugotovitev: Splošna ocena izvajanja družbene in gospodarske reforme je upravičeno pozitivna, kar hkrati pomeni, da so bile osnovne koncepcije srednjeročnega piana pravilno opredeljene. Vztrajati moramo na nadaljnjem uresničevanju ciljev družbene in gospodarske reforme, pri tem pa ni dvoma, da bo to uresničevanje v veliki meri odvisno z ene strani od nadaljnje krepitve samoupravljanja, z druge strani pa od povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva oziroma od njegove akumulativnosti. Tu imamo res mnogo problemov, vendar pa naj te probleme urejajo predvsem republike in občine, ne pa federacija. Odnose federacije z republikami in občinami ter s samoupravljanjem sploh je potrebno postaviti na nove osnove. Sedanji devizni sistem je slab in ne krepi gospodarstva; sistem gospodarskega planiranja še vedno ni usklajen s samoupravljanjem, predvsem pa »škriplje« pri metodologiji planiranja in pri spremljanju izvajanja planskih nalog — to pa v veliki meri onemogoča ustrezne intervencije na podlagi družbenega dogovora. Zato je nujno potrebno doseči, da bodo gospodarski plani po letu 1970 že zasnovani na novih elementih. Sindikati se morajo zavzeti za jasne razvojne programe na vseh ravneh; brez tega bomo ... da se je naši državi posrečilo kljub slabemu vremenu in neljubim mednarodnim dogodkom v letošnjem letu obdržati pridobljene pozicije na mednarodnem turističnem trgu; ... da ie podatek o večjem turističnem prometu v Jugoslaviji še posebej pomemben zato, ker se je letos zmanjšal v vseh evropskih državah razen v ZR Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Nizozemskem; ...da'se je v prvih sedmih mesecih letos povečal devizni dohodek od turizma v naši državi za 42 odstotkov ; ...da se je naša država uvrstila s 17 milijoni nočitev, kolikor jih pričakujemo letos od tujskega turističnega prometa, med najpomembnejše evropske turistične države. e KOPER Komisija za šport in rekreacijo pri obalnem sindikalnem svetu je na zadnji seji pregledala prijave sindikalnih organizacij za jesenske delavsko športne igre. Doslej se je prijavilo 17 sindikalnih organizacij, ki se bodo še v tem mesecu pomerile v sedmih športnih disciplinah, število ekip, predvsem pa število tekmovalcev razkriva, da je m-cd člani sindikata zelo veliko zanimanje za to obliko rekreacije. @ KRAMJ Na povabilo koordinacijskega odbora za pripravo Volitev v skupščino KZSZ Gorenjske pri občinskem sindikalnem svetu Kranj so se minuli teden sestali predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij tistih delovnih skupnosti, ki volijo letos direktno ali skupaj z ostalimi delovnimi organizacijami predstavnike v skupščino socialnega zavarovanja Gorenjske. Namen sestanka je bil, da se udeleženci seznanijo s problemi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter z raz- merami zdravstvenega zavarovanja, ki letos izkazuje izgubo. Računajo, da bo sklad do konca leta jmel približno 2 milijona novih dinarjev izgube. Ta izguba nastaja predvsem zaradi nepričakovanega porasta potrošnje zdravil in zaradi vse večjega izplačila boleznin, daljših od 30 dni. Za konec leta se tako zavarovancem zopet obeta plačevanje izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Vse to, kar so na s esc,s tanku razpravljali, j e. resno opozorilo vsem tistim sindikalnim organizacijam, da bodo pni izbiri kadrov za novo skupščino resnično pretehtali, kdo bo kos razrešiti vprašanja, ki leto za letom tarejo sklade zdravstvenega varstva in tudi zavarovance. S. K. @ POSTOJNA V Pivki jami pri Postojni je občinski sindikalni svet organiziral enodnevni seminar za predsednike sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah. Namen seminarja, ki ga je uspešno izvedla delavska univerza v Postojni, je bil seznaniti predsednike sindikalnih organizacij o vseh važnejših vračanjih, ki zadevajo dejavnosti sindikata. Med drugim so še posebej razpravljali o nezaposlenosti in o problemih zaposlovanja, o izobraževanju m o nalogah sindikalnih organizacij pri izdelavi akcijskega programa. xX\v 6a VPRAŠANJE: Sprejet sem bil v delovno organizacijo s če bom v času poskusne dobe treh mesecev zadovoljil, vedel, kakšne delovne naloge moram v času poskusnega he„ °PravIjati ter kateri organ ocenjuje uspeh mojega poskus-Ker sem že nekaj časa v bolniškem staležu, me tudi ali mi lahko preneha delo kljub temu, da sem v bal-"cm staležu? K. M. — LJUBLJANA ® ODGOVOR: lov^V^Uni zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko de-6oi0? organizacija postavi kot poseben pogoj za delo delavca na tlei0n®nern delovnem mestu tudi poskusno delo. S poskusnim Sobrin. Pa se sme ugotavljati samo, ali delavčeve delovne spo-va}-) zadovoljujejo zahtevam delovnega mesta, na katero >i- ’ i’o torej pomeni, da mora delovna organizacija v času vedno v nevarnosti, da bodo različni ukrepi premalo premišljeni, da bodo sicer posameznim panogam gospodarstva v korist, hkrati pa v škodo drugim panogam. Predvsem pa ne smemo popuščati različnim pritiskom, ki so usmerjeni proti diferenciaciji gospodarstva v odvisnosti od dobrega ali slabega poslovanja podjetij! STANOVANJSKA PROBLEMATIKA IN NADURE TER HONORARNO DELO Udeleženci razprave se niso strinjali z mnenjem izvršnega sveta SRS, naj bi ukinili 4 °/o stanovanjski prispevek in naj ne bi preprečevali nadurnega in honorarnega dela. Glede stanovanjskega prispevka in stanovanjske problematike sploh je'bilo predsedstvo mnenja, da ni nobene potrebe, da bi spreminjali že sprejeta stališča sindikatov do tega vprašanja. Stanovanje je in ostane eden osnovnih pogojev za dvig delovne storilnosti, mnogi delavci pa do njih zelo težko pridejo, posebno tisti z nizkimi dohodki. Zato je potreben nekakšen solidarnostni sklad za reševanje njihovih stanovanjskih problemov in zato naj 4% stanovanjski prispevek tudi ostane — s tem da o njegovi uporabi odločajo republike, ki bodo pač najlaže odgovorile diferenciranim potrebam po stanovanjski izgradnji. Hkrati s tem pa je bila v razpravi predsedstva poudarjena potreba po ponovni proučitvi regresiranja najemnin, saj sedaj sorazmerno enako regresiramo najemnine za luksus-na stanovanqa in najemnine za stanovanja, ki so pogosto več kot skromna. Kot že rečeno, tudi mnenje IS, naj ne bi preprečevali nadurnega in honorarnega dela, je bilo v razpravi predsedstva slovenskih sindikatov odklonjeno. Nadurno in honorarno delo namreč povzroča najrazličnejše probleme, ki imajo pogosto tudi politične posledice. Vsakemu nadurnemu ali honorarnemu delu se je sicer težko izogniti, odločno pa sindikati nasprotujejo takemu delu tedaj, kadar je posledica slabe organizacije delovnega procesa; prav zato sindikati menijo, da bi morale biti povečane družbene obveznosti za neredno delo. Član izvršnega sveta SRS Rino Simoneti, ki je prisostvoval razpravi, je v zvezi s tema dvema vprašanjema dal podrobnejše pojasnilo: slovenska vlada je proti stanovanjskemu prispevku zato, ker ga sedaj morajo odvajati tudi delovne organizacije, ki so na robu izgube in ker na podlagi tega prispevka še naprej gradijo stanovanja tudi v tistih krajih, ki nimajo gospodarske perspektive; sicer pa je IS za pomoč pri izgradnji stanovanj, ki so poceni, in tudi za subvencioniranje nekaterih najemnin. Glede nadur in honorarnega dela pa IS meni, da ni nobene potrebe, da se takšno delo zavira, kadar je potrebno in koristno — kar pa naj se uredi s kvalificiranim postopkom, torej s samoupravnimi predpisi. Predsedstvo je na koncu seje sklenilo, da bo izvedlo vse potrebne priprave za skupno sejo z izvršnim svetom SRS, ki bo okoli 20. oktobra in na kateri bodo razpravljali o osnovah ekonomske politike Slovenije v prihodnjem letu in o problematiki socialnega zavarovanja. MILAN POGAČNIK ,XXX\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXX\XX Poskus ---V ------ — ........ -r----------o-------.........- se t.“nega dela naložiti delavcu le takšne delovne naloge, ki tiy0,,nn° in v normalnih delovnih razmerah opravljajo na tem *aeiilnern mestu. Čas poskusnega dela določajo delovne organi-’the , m o delovnih razmerjih. Pri tem zakon določa, da samostojno s svojim splošnim aktom, to je večinoma s I _] u oeiovnin razmerjui. ni ipm zcuvuu uuj.uud, ua ^nost- 10 tra-iati le toliko časa, da delavec pokaže svoje spo-0 S svojim pravilnikom delovna organizacija tudi določi, kateri organi spremljajo in ocenjujejo delavčevo delo v času poskusnega dela. To torej mora biti kolektivni organ delovne skupnosti* kdo ga • pa sestavlja, mora biti določeno s pravilnikom in z ustreznim sklepom delavskega sveta. Ta organ lahko izreče svoje mnenje o neuspehu poskusnega dela tudi pred pretekom časa, za katerega je bil delavec sprejet na poskusno delo. Glede na to lahko delavcu, ki je sprejet na poskusno delo, preneha delo tudi v primeru, če je^v bolniškem staležu, in sicer z dnem, ko mu je vročena dokončna odločba, izdana na podlagi ocene o uspehu poskusnega dela. Za delavca na poskusnem delu torej ne velja zaščita po čl. 107. TZDR, da mu namreč ne more prenehati delo v času, ko je v bolniškem staležu. M. STUPAN PIPS k 1 | „ lij'! iJničuje vse vrste mrčesa KRKA KRK\ tovarmravil NOVO MESTO - /'vna/WWs/'A/WWWWWVWVNAAAA/W\ZV/VA/VAAAAAAA/\AA/VAAAAAA/V NEKAJ BO TREBA UKRENITI Industrijska proizvodnja v državi je po daljšem obdobju vnovič oživela, polletni rezultati gospodarjenja pa napovedujejo še boljši zaključek poslovnega leta. Setev ob uvedbi gospodarske reforme obeta prvo žetev — tako nekako bi lahko povzeli misel iz številnih razprav v sekcijah Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Toda hkrati je tudi očitno, da lesna in tekstilna industrija ter črna metalurgija le ne morejo premagati zaostrenih pogojev gospodarjenja in ne kaže, da bi lahko ujele korak z razvojem, ki smo si go, začrtali s planom razvoja do leta 1970. © V lesni industriji v minulih dveh letih proizvodnja stagnira in celo nazaduje. Zmanjšuje se število zaposlenih, nara-£ ščajo pa zaloge, izvoz pa se le malenkostno povečuje. Zmanjšu-< jejo se skladi delovnih organizacij lesne industrije, njena aku-!> mulacija se čedalje bolj preliva v družbene sklade in proraču-ne, tako da naložbe v modernizacijo skorajda niso možne. © Nekaj podobnega se dogaja v tekstilni industriji: občutno se zmanjšuje neto produkt te panoge in naravnost skokovito plahnijo skladi delovnih organizacij. Obseg proizvodnje zaostaja za planskimi predvidevanji, prispevki za družbeno skupnost naraščajo, naraščajo zaloge, čeprav panoga prekoračuje s planom predvideni obseg izvoza, osebni dohodki so prenizki. @ V črni metalurgiji proizvodnja v zadnjih dveh letih nazaduje, pet podjetij v tej panogi je lahko ustvarilo minimalne sklade, šest med njimi, pa je poslovalo z izgubo. In vse tako kaže, da bo črna metalurgija tudi letošnje poslovno leto zaključila z negativnim saldom. Eden od temeljnih elementov programa razvoja Jugoslavije pa je bil, da do leta 1970 zgradimo kapacitete za proizvodnjo 3,2 milijona ton surovega jekla, za kar naj bi zagotovila sredstva federacija. A tudi v teh planskih predvidevanjih smo v zaostanku — ponekod za dve. marsikje za štiri leta. Glavni vzrok za zakasnitev pa je v tem, da Jugoslovanska investicijska banka ne zagotavlja sredstev niti v rokih niti v višini, kot je bilo to s planom predvideno. Tako je čedalje bolj očitno, da bo za le tri dejavnosti industrijske proizvodnje potrebno zagotoviti, nekoliko ugodnejše pogoje poslovanja. Za kaj se bodo zavzeli sindikati — to je vprašanje, na katero bomo izvedeli odgovor že na enem od bližnjih plenarnih zasedanj centralnega odbora. VZTRAJNEJE URESNIČEVATI STALIŠČA VI. KONGRESA Zadnja seja predsedstva sindikatov Bosne in Hercegovine je bila posvečena uresničevanju stališč VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov. Člani predsedstva pa so v razpravi morali ugotoviti, da so še vedno sindikalne organizacije in občinski sveti, ki si še niso izoblikovali svojih delovnih programov za uresničitev kongresnih stališč, za nekatere od sindikalnih organizacij pa celo velja ugotovitev, da nepravilno usmerjajo svojo dejavnost. V zeniški železarni, na primer, je sindikalna organizacija posvetila znaten del svoje dejavnosti odpuščanju zaposlenih upokojencev, češ da jemljejo kruh mladini. Toda med vsemi 13.000 delavci zeniške železarne je le šest delavcev, ki v podjetju še delajo, čeprav so že upokojeni! V nekem drugem podjetju je uprava zahtevala od sindikata, da pripravi spisek ljudi, ki naj bi zapustili podjetje zato, da bi lahko na njihova delovna mesta sprejeli pripravnike. Namesto da bi se taki zahtevi uprave uprl, je izvršni odbor te sindikalne organizacije res sestavil spisek ljudi, ki naj bi jih odpustili. Je zato kaj čudnega, če je začelo med članstvom te sindikalne organizacije vreti in, če so delavci dobili občutek, da jih odpušča sindikat in ne uprava podjetja in samoupravni organi!? Primera res izstopata — toda skupaj z drugimi vendarle dovolj zgovorno dokazujeta, da tudi v lastnih vrstah še nismo povsem na jasnem, kaj terjamo in kaj hočemo od svoje organizacije. V RAZPRAVI JE OSNUTEK STATUTA Sredi minulega meseca je republiški svet srbskih sindikatov dal v javno obravnavo osnutek statuta in programsko osnovo Zveze sindikatov Srbije, ki jo zdaj obravnavajo v vseh organizacijah in organih sindikata v tej republiki. Statut in programsko osnovo pa naj bi sprejel občni zbor srbskih sindikatov ob koncu oktobra letos. V osnutku tega statuta je republiška organizacija sindikatov definirana kot Zveza sindikatov Srbije, ki se samostojno bori za uresničenje enotnih interesov delovnih ljudi v republiki in ki jih hkrati tudi stalno usklaja z interesi celotnega delavskega razreda. Jugoslavije. Druga značilnost osnutka statuta pa je v tem, da poskuša podrobneje opredeliti vlogo organizacije sindikata v samoupravnem dogovarjanju in procesu širšega združevanja proizvajalcev. RAZGOVOR MED PREDSTAVNIKI REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN DELEGACIJO CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ZAHODNE NEMČIJE________________ Štiri pomembna vprašanja Predsednik komisije za mednarodne stike pri RS ZSS Branko Babič o razgovorih Kot smo najavili že v minuli številki našega lista, je bila v soboto v gosteh republiškega sindikalnega sveta delegacija centralnega sveta Zveze sindikatov Zahodne Nemčije. Predsednika komisije za mednarodne stike pri RS ZSS Branka Babiča smo zaprosili, da bi nas seznanil z vsebino razgovorov med predstavniki obeh sindikatov. »Za okvirno vsebino pogovorov smo se z zahodnonemškimi sindikati Že prej dogovorili. Pogovarjali smo se o problemih naših delavcev, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, in o nalogah, ki jlb-je potrebno opraviti pri reševanju teh problemov. Za razliko od prvega pogovora v Zahodni Nemčiji srrio se v soboto konkretno pogovorili, kakšne so medsebojne obveznosti in kaj bi naj vsebovalo sodelovanje med sindikati obeh držav. Strnili bi jih lahko v štiri osnovne točke: ® prizadevati si moramo,' da se bodo naši delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, vključili v tamkajšnji sindikat. Zato pa bodo nemški sindikati preko svoje organizacije ščitili pravice naših delavcev; • na obeh straneh je potrebno storiti vse za organizirano zaposlovanje naših delavcev v Zahodni Nemčiji; • poskrbeti moramo za informiranost o pogojih in pravicah iz delovnega razmerja in o dolžnostih, ki jih imajo naši delavci na tujem. Posluževati bi se morali vseh komunikacijskih sredstev, tiska in neposrednih pogovorov. Pri tem kaže povzeti dobre izkušnje, ki jih imamo« glede informiranja naših delavcev v Avstriji; • in slednjič: mi in nemški sindikati bi morali proučiti in potem uresničiti skrb za prosti čas — rekreativno in kulturno dejavnost delavcev. To je izredno pomembno vprašanje, zato smo se dogovorili, da bodo za- POGLEJTE, KAJ SE PREMIKA! 5 Prepričajte se tudi vi, koliko ljudi gre brezbrižno mimo napisov, ki so ob cestah. Toda v trenutku, ko se napis premakne, vsi obstanejo In zasledujejo opozorilo ali ponudbo. Dognano je, da se krožeči barvni napis globje vtisne v spomin kot običajni napisi. Možnosti namestitve krožečih napi- _ sov so neomejene. Svetleči barvni tekst, ki ga favite po lastni želji in namenu, je pr!-vlačnost, ki je neprekdsljlva. Aranžerji in trgovci, krožeči napis lahko naročite direktno v TOVARN i VEGA, LJUBLJANA, KOTNIKOVA 18 - telefon štev. 311-455 hodnonemški sindikati vključevali naše delavce v svojo rekreativno dejavnost, na voljo jim bodo dali ustrezne prostore, knjižnice, organizirali kino predstave itd. Podobno pa se bomo v ta prizadevanja vključili tudi mi, in sicer tako, da bomo med drugim organizirali gostovanja domačih kulturno-umetniških skupin.« »Omenili ste zaščito pravic naših delavcev. V čem je ta zaščita?« »Nemški sindikati bodo nudili našim delavcem vso pomoč •———----------------------: ' pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja, ki jim že gredo in ki bodo še bolj po- p, ENUM LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV drobno opredeljene, brz ko bo _________ sklenjena konvencija med obe- INDUSTRIJE IN RUDARSTVA ma državama. Gre tudi za uve- -----------------------------—----- ljavljanje pravic do enakega plačila, kot ga imajo za enako delo domačini, za preprečevanje izkoriščanja s strani delodajalcev in še za številna druga vprašanja. Delegacija zahodnonemških sindikatov se bo v teh dneh o teh vprašanjih pogovarjala tudi s predstavniki hrvaških in bosanskih sindikatov in končno tudi na Svetu ZSJ, kjer bodo podpisali ustrezne sporazume o sodelovanju.« »Nedvomno smo Jugoslovani zainteresirani, da se položaj naših delavcev v Zahodni Nemčiji ustrezno uredi. Kažejo podobne interese tudi zahodno-nemški sindikati?« i Pozornost naj velja samoupravnim aktom Na občnih zborih bo potrebno osvetliti izoblikovanost interne zakonodaje ......----- . — ------ Razprava o uveljavljanju samouprave v ljubljanskih ftrije in rudarstva m razbrali iški sindikati?« F J J r iz gradiva, posamezne delovne Moram reči, da je zahod- industrijskih delovnih organizacijah je bila osrednja točka organizacije podrobneje urejajo nonemška sindikalna delegacija posamezna statutarna določila izrazila veliko pripravljenost za dnevnega reda plenuma Mestnega odbora sindikata tielav- §e s posebnimi pravilniki. cet industrije in rudarstva Ljubljana. Gradivo za to točko ,rT’° "a nnHlP"1P sta na osnovi obiskov v devetih ljubljanskih industrijskih delovnih organizacijah pripravili komisiji za interno zako- sodelovanje pri reševanju teh vprašanj. V sobotnih pogovorih so sodelovali tudi predstavniki avstrijskih sindikatov, ki imajo • tudi zaslugo, da je že prišlo do ______________^______ prvih uspešnih stikov z zahod- * " ' „ . . . nonemškimi sindikati. Poleg te- nodajo in družbeni standard pri omenjenem odboru ga pa ima sodelovanje avstrij- Ob zaključku redakcije Za čvrst obstoj V sredo je zasedal raaSj* jeni plenum Republiškega odbora, sindikata gradbenih de* lavcev Slovenije in obravnav val delovanje sindikata v pr®' cesih samoupravnega in dru** benega dogovarjanja. Take like delovanja svojega sinov kata se gradbinci poslužuje)® prav zato, ker jim že dosedjv nje izkušnje kažejo, da bo®6 s konstituiranjem samouprav* nega in družbenega dogovar* janja lahko mnogo hitreje p predevali pri uresničevan)" ^ nalog, ki si jih zastavljajo * ^ leta in od katerih nehate!" ^ dobivajo prav v zadnjem »V % dobju prednost pri uresni*^ ^ vanju. Te naloge so: reorg3® ji zacija in integracija slovenšk^ skih sindikatov, v teh pogovorih toliko večji pomen, ker lahko iz lastnih izkušenj govorijo o pomembnih uspehih sodelovanja z našimi sindikati, tako da lahko služijo te izkušnje za izhodišče povezovanja med našimi in zahodnonemškimi sindikati.« I. V. Vsebino razgovorov članov obeh komisij v devetih ljubljanskih industrijskih delovnih organizacijah: v Col or ju Medvode, CZP Ljudski pravici, Iskri Pržanj, Lesnem kombinatu Ljubljana, Papirnici Vevče, Tovarni dekorativnih tkanin, Tubi, Unitasu in Volnenki, IZ RAZGOVORA Z JOŽETOM GLOBAČNIKOM, PREDSEDNIKOM RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE _______________ Akcija sporazumevanja Sindikati so z uspehom sprožili pobudo o tesnejšem poslovno-tehničnem sodelovanju proizvajalcev koles _________ Čeprav so odnosi med jugoslovanskimi proizvajalci koles »Partizan« Subotica, »Pretiš« Sarajevo in »Rog« Ljubljana že precej časa dokaj naelektreni, so prizadeti kolektivi vendarle pripravljeni podpreti prizadevanja za tesnejše medsebojno tehnično sodelovanje. Se več:, na skupnem sestanku v Ljubljani so predstavniki omenjenih treh delovnih organizacij celo sklenili, da mora biti do 10. .decembra letos izdelan tudi konkretni program medsebojnega sodelovanja, ki naj bi ga samoupravni organi podjetij PARTIZAN, PRETIŠ in ROG potrdili še pred koncem leta! Novica je razveseljiva in vodno in poslovno usmeritev presenetljiva hkrati. Toliko bolj zato, ker so pobudo za sestanek dali sindikati in ker so sindikati s svojim delom pomagali ustvariti osnovo medsebojnega sporazumevanj a med podjetji, ki se glede na nekatere ponesrečene integracijske poskuse iz preteklosti in spričo konkurence na trgu med seboj ne razumejo kdove kako dobro. Prav zavoljo tega smo predsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Jožeta Glo-bačnika zaprosili za kratek razgovor. Izvedeli smo naslednje: Pobudo za sestanek sindikalnih delavcev tovarn koles je ob koncu letošnjega aprila posredoval pokrajinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Vojvodine. V svojem sporočilu ugotavlja, da prizadeti kolektivi ne izkoriščajo svojih zmogljivosti, da so premalo rentabilni in akumulativni samo zaradi tega, ker med seboj sploh ne sodelujejo, ker proiz- načrtujejo zgolj s stališča lastnih interesov. Nizek osebni standard delavcev v teh podjetjih je samo ena izmed posledic opisanih razmer. Ob posredovanju centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ter zvezne gospodarske zbornice naj bi v teku lanskega leta na ravni upravnih in samoupravnih organov prizadetih kolektivov le prišlo do nekakšnega zbližanja, da bi vsaj omilili, če že ne odpravili nevzdržne razmere v proizvodnji koles. Poskus ni uspel. V prepričanju, da je — ne glede na slabe izkušnje iz preteklosti — treba poiskati možnost tesnejšega sodelovanja med, temi tovarnami, je pokrajinski odbor sindikata delavcev industrije ln rudarstva Vojvodine vnovič predlagal, da bi sindikati sami poskusili zgraditi most razumevanja med poslovno sprtimi partnerji. »To pobudo pokrajinskega odbora sindikatov Vojvodine smo z veseljem podprli," je poudaril tovariš Jože Globačnik. »Po prvem razgovoru s predstavniki podjetja ROG smo spoznali, da so tudi v tem podjetju prepričani, da je poslovno tehnično sodelovanje vseh treh jugoslovanskih proizvajalcev koles nujno, če naj napredujejo in če naj se z uspehom vključujejo tudi v mednarodno delitev dela, medtem ko bi medsebojne nesporazume razčistili kasneje, torej postopoma. Tako je ob koncu minulega meseca v Ljubljani prišlo do sestanka najbolj odgovornih predstavnikov vseh treh kolektivov. Kakor najbrž veste, so se sporazumeli o tem, da bi do konca leta sprejeli minimalni program medsebojnega sodelovanja kot začejek tesnejšega integracijskega povezovanja. Razgovore o integraciji smo torej uspeli usmeriti na ekonomsko osnovo, kar je edino možno in prav. Do te mere pa se sindikati tudi smemo .vmešavati’ v integracijske procese. Ce ob drugih primerih glede tega negodujemo, to pomeni, da nismo zadovoljni s potekom teh procesov, da so le-ti po našem mnenju prepočasni. Glede na živo zainteresiranost, na živahno in konkretno razpravo, ki smo ji lahko prisluhnili na omenjenem sestanku, bi si upal reči, da se bodo predstavniki tovarn PARTIZAN, PRETIŠ in ROG držali sedanjega dogovora,« je zaključil Jože Globačnik, bi lahko strnili v naslednje poglavitne točke: # osnove statutarnih rešitev posameznih vprašanj v delovnih organizacijah; S mesto in vloga HTV službe v samoupravnih aktih delovnih organizacij in izvajanje politike HTV; O kakšna je opredelitev samoupravnih organov do kršenja delovne discipline in kakšne normativne osnove so zato določene v pravilnikih; # kako so delovne organizacije v pravilnikih opredelile vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov in kako gledajo samoupravni organi delovnih organizacij na nov predlog zakona o delitvi dohodka; # na kakšen način in s kolikšnimi finančnimi sredstvi posamezne delovne organizacije skrbijo za razreševanje stanovanjskih problemov. Pripravljeno gradivo in tudi razprava članov plenuma ljubljanskega mestnega odbora sin- določila Tako ima na primer podjetje Tovarna dekorativnih tkanin iz Ljubljane mimo statuta podjetja, kar 20 pravilnikov, ki urejajo odnose v podjetju med delovnimi enotami, posameznimi strokovnimi službami in samoupravni- -/ 7n bil: predlogi pa tudi zahte' 8 sindikatov za izboljšanje pa bo potrebno preanalizirati \ sindikatov za izboljšanje * L,m«n, statutarna določila ž '/ ljenjsitega sianuarua gmui/v* * v ga delavca in za tak razv in tiste pravilnike, ki še zme-. ^ gradbeništva, ki bo zagotoV. raj premalo jasno opredeljuje- ^ gradbenemu delavcu tudi P jo samoupravne odnose bodisi ^ evrt življenjski obstoj. ^n. med delovnimi enotami bodisi med posameznimi strokovnimi službami ali posamezniki v podjetju, so poudarili na zadnji seji mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljane. M. 2. p cvrt zivijenjsKi onstuj. »-!j zaradi tega bomo obširno P ^ ročali o vsebini tega pleP® 8 nega zasedanja republiške?^ 8 odbora sindikata gradben , 8 delavcev v prihodnji števil { našega lista, saj zaradi , 8 ključka redakcije tega, * ’ 8 tokrat ne moremo storiti. i L V. dikata delavcev industrije in _____________ rudarstva sta precej jasno od- • ’ govorila na skoraj vsa zastavljena vprašanja. Iz vseh teh obsežnih in bogato dokumentiranih odgovorov nam prostor dovoljuje, da omenimo samo nekatere najbistvenejše ugotovitve. Predvsem velja poudariti, da je sicer izhodiščna osnova statutov v večini obiskanih delovnih organizacij podobna. Vsi statuti obdelujejo predvsem poslovni program delovne organizacije, organizacijsko strukturo in organizacijo dela po strokovnih službah, njihove dolžnosti in pravice, dalje organizacijo podjetij po delovnih enotah, organizacijo organov upravljanja, opredeljujejo njihove pristojnosti ter naloge in smernice za oblikovanje in delitev dohodka, delitev osebnega dohodka, higiensko tehnične zaščite, delovna razmerja itd. Kot smo lahko slišali na seji ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev indu- inž. Tone Tribušon, podpredsednik RS ZSS. V sproščenem razgovoru so predstavniki naših sindikatov izmenjali mnenje s češkoslovaško delegacijo, ki se Je predvsem zanimala za vsebino in metode našega dela. I* diskusije lahko tudi povzamemo, da so tako češkoslovaški kot tudi naši sindikati gradbenih delavcev še vnaprej interesirani za čim tesnejše sodelovanje. Zato so bili tudi glavna tema razgovorov na-Minuli torek se je mudila v daljnji kontakti ter sodelova-Ljubljani tričlanska delegati- nje. češkoslovaško sindikat ja sindikata gradbenih delav- clelegacijo pa so zanimale tu-cev iz ČSSR, ki jo je vodil di naše izkušnje glede fede-podpredsednik centralnega od- rativne ureditve, bora Viliam Eichenberger. S Po razgovorih v domu sin-predstavniki RO sindikata dikatov v Ljubljani je odpvinarji in sindikalni Tfjvvci v kolektivu Vedroga in priti do dna resnici, če-se je razmeroma majhen Jfedrog odrekel bratovščini z orogom. Kot se spomi-nMm, je tedaj kolektiv Vedeo-*® Premalo vedel o napi'!*nih r*Rotiiskth in drugih šludi-integracije in se zato ni blodil za »mačka v Žaklju«. „ Izjalovljena integracija je še som,o spomin, vendar pfhani, hočeš nočeš, prelom-v gospodarjenju in poslopju Vedroga. Na tej pre-tJpici sva začela pogovor z J°ZETOM BERNIKOM, anali-orn-planerjem in predsedni-lt°ni delavskega sveta Vedrosti. , *Uvideli smo,« je povedal J°že Bernik, »da je potrebno v l'8(bio težjih pogojih gospodarja, ki so odsev vedno hujše jkurence na domačem in pm tržišču, vsa prizadeva-jia usmeriti na izrabo tako pnovanih notranjih rezerv. . h je bilo za zvrhano mero: dopolniti notranjo organiza-lj"°. modernizirati tehnologijo, ^študirati tržišče in proiz-°dni program, specializirati ^r°izvodnjo, iskati možnosti ,a kooperacijo, izpopolniti lvovsko strukturo in razvi-p raziskovalno dejavnost. To e skoraj vsa abeceda moder-'e9a gospodarjenja in poslova-Ja in to smo morali začeti si-,;srnatično utrjevati pri nas. piifco tega smo že uresničili, pko nalog pa je še potreb-n° opraviti. * Pogodbeno sodelujemo s okch~onm in Gibbsom, koli-'°r je v n* H moči, razvijamo ^oizvode tudi s ■ mi. Pri tem J® nam je najbolj nap'ti po-.anjkanje strokovnih kadrov J11 še vedno pomanjkljiva no-jnja organizacija. Prejšnja eta smo precej zaostali za produktivnostjo drugih, podobnih jizvajalcev. Potlej smo nakupili nove stroje in izboljšati tehnično opremljenost ter peljali novo tehnologijo. Te ^vitete so pojedle mnogo de-fpa, vendar so jih tudi vrni-g 1 bogatimi obrestmi. Mimo c-'?ega je produktivnost po-% skoraj za tretjino.« 1.. %onjuktura vam je že več lef.Naklonjena. Toda v nekaj hn' 50 drogeristi zasuli polt shika s svojimi izdelki, ta-H d® se križem rok verjetno d® trgovati. j ^Raziskava tržišča, izbolj- 60., e Prodajne službe je bilo med najpomembnejši-Ur ^logami, ki smo jih želeli le Točiti. Zaenkrat trgujemo ‘Url °ma' ve,l^ar si resno Pri" Ž^,eL'amo prodreti na tuje tr-r0,®; Proizvajalci naše dejav-lte“ . nasploh malo izvažajo, hUr>^e tnja konkurenca le pre-' Bomač reprodukcijski (Sj,terial ne ustreza, po JOŽE BERNIK njaki in več tehnikov. V podjetju pa sem zaposlen edini diplomirani ekonomist in ena sodelavka ima srednjo ekonomsko šolo. Za tako pomembno službo, kot je danes komerciala, je sedanja kadrovska struktura v tej službi pri nas zelo neugodna. Tega se zavedamo, zato bomo skušali čim-prej tudi to popraviti.« Bi lahko vaše gospodarske in poslovne uspehe dokazali s številčnimi podatki? kvali- err>balaže pa po estetskem Vcj^u inozemskim Uu„» del surovin in kupcem. _» ... embalaže Nte'1™0, uv°ženo ki ago pa j s ®šbo okrepiti. Poglejte: 5iir. n°s so zaposleni doslej e visoki tehnični strokov- en O > o S »Produktivnost smo povečali skoraj za tretjino. Realizacija se je povečala v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za dobro tretjino, sorazmerje med skladi in osebnimi dohodki pa je 58:42. Tega razmerja, tako smo sklenili, ne smemo načeti, ampak nasprotno, prizadevati si moramo, da se bodo skladi še bolj bogatili. Najnižji osebni dohodki znašajo pri nas 700 dinarjev, v poprečju pa se vrtijo preko 1000 dinarjev.« Vi ste predsednik delavskega sveta. Bodite objektivni; kako ocenjujete delo samoupravnih organov, kakšno veljavo imajo ti organi pri vas? »Kakšno veljavo imajo samoupravni organi je odvisno od ljudi, ki v njih delujejo. Za tako veljavo pa si je potrebno prizadevati že pri izbiri kandidatov za člane samoupravnih organov. Vsekakor so naši samoupravni organi zelo delavni, razumljivo pa je, da zaidemo kdaj pa kdaj v nasprotja. Taka nasprotja so posledica predvsem nejasnih pristojnosti samoupravnih organov in vodstva podjetja, člani kolektiva se zanimajo za celotno delovanje naše delovne organizacije. Od časa do časa se sestane delovna skupnost in se pogovorimo o vseh vprašanjih, ki poganjajo gospodarjenje in življenje v podjetju. Delavski svet hoče biti in tudi je prisoten v vseh življenjskih odločitvah v delovni organizaciji. Včasih se vloga samouvravnih organov sicer zmanjša, ker gredo pomembni nverativni posli mimo delavskega sveta, predvsem zaradi r.n$a, ki, včasih priganja odločitve. včasih pa zato. ker nekateri vodilni delavci vselej še ve.dno ne vedo, kaj je v njihovi nristojnosti, kaj pa je v pristojnosti organov upravljanja.« I. VRHOVČAK Ph S P! O > O o o cu > < hi J > & p § > o o o tu > < h > c. 9 K O > O O o a. > 4 h 9 > < K 0. 9 K O > O o o 0. o mn p ni p iggJl tovarna gospodinjske opreme • velenje | '[>1.85-030 -Teta 33-547VU TGOVE-TELEGRAF-GORENJE« VELENJE X § o 8 > c h J > 04 £ ti O > o o o CU 3 > < h J > < CU s § HI l a CU «*» B I 3 m Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje! jjj Pralni stroj, kt zadovolji z desetimi programi tudi najzahtevnejšo gospodinjo, vam ~ lahko omogoči tudi enajsti program: ® 20 brezplačnih potovanj na Havaje “ ® 10 brezplačnih potovanj v Španijo — #10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in # 40 brezplačnih letovanj v Velenju SHS za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanje v Velenju Hj — bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov GorenjaI Vsa obvestila lahko dobite v ” IH svoji trgovinL ||| — Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1968. ~ ||| i«i ll=lll=IIIEIIIEIII=IIIEm=lll=lll=lll==lll=IIIEIII=lll=IIIEIII=lll Na lOčicero • TOLMIN Podatki periodičnih obračunov za prvo polletje kažejo, da so gospodarske organizad-je v tolminski občini premagale najtežje obdobje po uvedbi reforme in so dosegle nekoliko višjo stopnjo rasti neto produkta, amortizacije in dohodka. Celotni dohodek se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečal za 4,8 ”/0, neto produkt za 6,9 % in dohodek gospodarskih organizacij za 8 %. Povprečni dohodki zaposlenih so se v prvih šestih mesecih letos povečali za 7,9 % in so znašali 86.383 S-din. J. S. # SLOVENSKE KONJICE Delavska univerza pripravlja za letošnjo zimsko sezono nekatere nove izobraževalne oblike odraslih. V kratkem bodo pripravili razgovor s predstavniki delovnih organizacij. na katerem bodo razpravljali o oblikah splošnega izobraževanja po programu ekonomske srednje šole. Na razgovoru bodo sodelovali tudi zastopniki dopisne delavske univerze iz Ljubljane, s katero pripravlja ustrezno sodelovanje. Razen tega bodo v prihodnjih dneh pripravili še več posvetovanj v raznih krajih občine, na katerih bodo obravnavali možnosti za strokovno in splošno Izobraževanje delavcev ter kmečke mladine. S predstavniki dveh kovinskih podjetij v Vitanju pa nameravajo razpravljati o strokovnem usposabljanju delavcev* ki nimajo nobene izobrazbe ter niso končali vseh osem razredov osnovne šole. Program za to izobraževalno obliko je delavska univerza že pripravila, računajo pa, da tudi glede slušateljev ne bo posebnih težav. V. I* , REZULTATI ANKETIRANJA ZAPOSLENIH ŽENSK O NOVEM DELOVNEM ČASU V HRASTNIHU VEČINA JE PROT Občinski sindikalni svet v Hrastniku se je pred kratkim lotil anketiranja zaposlenih žensk v zvezi z uvajanjem novega delovnega časa. Sindikalno vodstvo je želelo z anketo ugotoviti razpoloženje zaposlenih delavk glede sprememb delavnika. Anketa je zajela okoli 800 zaposlenih delavk. Iz vseh večjih pa tudi manjših hrastndških podjetij. Pri anketiranju so sodelovala tudi vodstva sindikalnih organizacij in s tem neposredno prispevala k hitrejšemu postopku. Anketni odgovori so pokazali, da je kar 705 žensk zoper uveljavljanje spremenjenega delavnika. Največ zaposlenih delavk je svoj odgovor utemeljilo z ugotovitvijo, da v Hrastniku oziroma v podjetjih te občine še nimajo urejene družbene prehrane in da oblike otroškega varstva še niso dovolj razširjene. Iz teh ugotovitev bi bilo moč sklepati, da v tej revirski občini dejansko v zadnjih letih niso ničesar storili za ureditev družbene prehrane in za razvoj nekaterih oblik predšolskega varstva. Vendar je stanje malce drugačno. Pet večjih hrastndških delovnih organizacij ima svoje obratne menze oziroma tovarniške kuhinje. To so: Steklarna, rudnik, Tovarna kemičnih izdelkov, Splošno gradbeno podjetje in gostinstvo Hrastnik. Res morda niso vsi obrati družbe^ ne prehrane najsolidneje opremljeni, prisotne pa so močne težnje, da bi jih uredili in izpopolnili. Sicer pa so v posameznih tovarniških menzah letos dejansko že uresničili nekatere predloge za izboljšave. Po najnovejših podatkih je v hrastniški občini vključenih v otroško varstvo kar 24 odstotkov vseh predšolskih otrok. S tolikšnim številom otrok, vključenih v varstvo, se menda, kot je znano, utegne ponašati le redko katera občina v Sloveniji. V Hrastniku so zlasti zadnja tri leta namenili za novogradnjo otroških varstvenih ustanov oziroma za njihovo preureditev precej denarja, ki so ga prispevale tudi delovne organizacije. Od kod potemtakem sodbe o nerazvitem otroškem varstvu? Vse kaže, da so zaposlene ženske v tem delu svojega odgovora mislile na oblike varstva dojenčkov. Če je temu tako, potem jim je treba v celoti pritrditi. Dejansko v hrastniški občini nimajo niti ene varstvene ustanove za najmlajše občane, torej vse tiste, ki še niso zlezli iz plenic; Zaposlene matere in zlasti matere samohranilke so že neštetokrat opozarjale na ta problem, vendar ga doslej v Hrastniku niso utegnili urediti. Zavoljo tega bo anketa občinskega sindikalnega sveta omogočila temu vodstvu, da si bo v svoji prihodnji usmeritvi prizadeval tudi za razvoj teh oblik otroškega varstva. Prej ko slej bodo kajpak tudi v Hrastniku morali preiti na spremenjen delovni čas, čeprav ta ne bo prizadel toliko vseh tistih žensk, ki že zdaj delajo dopoldan in popoldan, torej v dveh izmenah. Predvsem pa bo prizadel vse tiste številne ženske, matere z majhnimi otroki, ki stanujejo v okolici Hrastnika. v»vv>v^/^/s^VVVVSZVNAAAVVVVVNA/\/VNZV\Z‘včvCV\/\A/NA/\/Xrv%yNyVNZ\/VNZVSZV,,V,'y\/NAZ^ : - : V ••"T"-V- ŽE PRIPRAVLJAJO Skupščinske volitve V občinsko skupščino v prihodnje več neposrednih proizvajalcev t V Litiji so že začeli s prvimi pripravami na bližnje skupinske volitve. O tem so govorili na razširjeni seji izvršnega ??bora občinske konference SZDL Litija, ki so se je med dru-si«U udeležili tudi člani predsedstva občinskega sindikalnega SVeta Litija. WLiUii želijo na prihodnjih b6jysčlnskih volitvah še pose-tlikov?rernen^a strukturo odbor-16ja > le-ta naj bi v prihodnje 2at>0'i °. odražala strukturo hov en*h v občini oz. obča-tu, asPloh. V občinskem zbo-Zeta v Primer, prevladujejo bitij SJbetje, v kmetijski sku-z°ora delovnih skupnosti pa neposrednih kmetijskih proizvajalcev pravzaprav ni. V litijski občinski skupščini naj bi torej v prihodnje bilo več neposrednih proizvajalcev, pa tudi drugih občanov kot ekonomistov, pravnikov itd. Se pravi, da želijo v Litiji mimo drugega izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo odbornikov, s čimer bi radi zagotovili še učinkovitejše in uspešnejše delo tamkajšnje občinske skupščine. Sicer pa se v Litiji zavzemajo tudi za spremembo v številu volilnih enot za volitve v občinsko skupščino. V Litiji šteje zdaj občinska skupščina 54 odbornikov, to je po 27 v vsakem zboru. V prihodnje pa naj bi imela občinski zbor in zbor delovnih skupnosti le po 21 odbornikov. Se pravi, da bo odbornik zbora delovnih skupnosti zastopal po 140 proizva- jalcev, odbornik občinskega zbora pa po 500 občanov. Spremembe volilnih enot so potrebne tudi za zbor delovnih skupnosti. Nekatere delovne organizacije so bile ukinjene ali pa so zmanjšale število zaposlenih, drugod pa so število zaposlenih povečali itd. Odločitev o tem, koliko odbornikov bo imela v prihodnje občinska skupščina, bo v Litiji, kot računajo, že v kratkem sprejeta. Ko je komite občinske konference ZKS Litija obravnaval kadrovske priprave na spomladanske skupščinske volitve, je poudaril, da je treba v celotnem volilnem sistemu doseči kar najbolj široko in dosledno uveljavljanje načel demokratične kadrovske politike; v predstavniška telesa pa naj bi bili izvoljeni tisti občani, ki so se izkazali pri delu in ki so nosilci naprednih idej. -vš- Poznavalci trdijo, da je danes v Mariboru stanovanjsko vprašanje eno najtežjih in najbolj bolečih socialnih vprašanj. Blizu 500 družin je brez osnovnega primernega stanovanja. Stanujejo kjer si bodi, če se temu lahko reče stanovati. Maribor je vedno bolj mesto mladih ljudi, mladih družin. Ne da bi podcenjevali veliko skrb delovnih organizacij za stanovanjska vprašanja, pa je vendarle res, da so prav mlade družine stanovanjski problem številka ena. Večina delovnih organizacij ima v svojih samoupravnih aktih določilo, po katerem si pridobi pravico do stanovanjske pomoči v delovni organizaciji lahko posameznik šele po petletnem obdobju dela v kolektivu. Tako določilo je spričo množice nerešenih stanovanjskih problemov logično, je pa kruto do mladih družin. Le-te zgolj po tem določilu in po nasvetih za kontracepcijsko uravnavanje časa rojstev in števila otrok ne morejo vedno uravnavati svojih družin oziroma števila članov družin. Morda bi zato vendarle kazalo, da bi sindikati spodbudili ponovno preverjanje stanovanjske politike v delovnih organizacijah in se zavzeli za to, da bi družinam mladih vsaj ob ostrejših pogojih tudi za špranjo odprli možnosti do pridobitve pomoči za stanovanja. Tale vprašaj ček pa velja pravzaprav odbornikom in vsem tistim v Mariboru, ki krojijo stanovanjsko politiko mesta. Ali je res družbeno utemeljeno, da mariborski stanovalci ne plačujejo prispevka za snago na račun osebnega standarda, marveč se ta v celoti krije iz stanovanjskih najemnin? Z 800 tisoč novih dinarjev res ni mogoče kupiti 500 stanovanj, lahko pa bi jih morda vsako leto osem! In drugo vprašanje. Znano je^ da v mestu zaseda veliko velikih stanovanj po en ali dva starejša stanovalca, ki proste sobe oddajajo podnajemnikom. Mar ne bi kazalo že zdaj, v teh primerih uveljaviti polno ekonomsko ceno stanovanja, ki bi posameznike — ne administrativno — pač pa ekonomsko usmerilo v manjša stanovanja in njihova večja stanovanja sprostilo za družine s številnimi člani ? /•✓/✓/»AA/JVsAAAAAAAAAA// / Is naše družbe © SLOVENSKE KONJICE USPEŠNO SODELOVANJE Delovni kolektiv pekarne »ROGLA« v Slovenskih Konjicah je začel v zadnjih mesecih zelo uspešno sodelovati s podjetjem »MERKS« iz Celja. Z njegovo pomočjo so si nabavili nov dostavni avto za prevoz kruha in peciva v prodajalne izven Slovenskih Konjic, isto podjetje pa je dalo tudi ugodne pogoje glede denarnih posojil za obnovo in delno preureditev pekarne. V zadnjem času so razširili svoj proizvodni program še na nekatere nove vrste peciva, ki ga zlasti uspešno prodajajo v planinskih postojankah mariborskega Pohorja in še v nekaterih drugih krajih. Razen treh prodajaln, ki so v Ločah, Zrečah in v Oplotnici, bodo v kratkem odprli nov prodajni lokal še v Vitanju. Povsod imajo na zalogi razen kruha tudi različne vrste peciva. V. L. © NOVO MESTO VABLJIVA PONUDBA Celjsko ljudsko gledališče je poslalo v Novo mesto ponudbo za gostovanja z deli, ki so bila na sporedu že v prejšnji sezoni ali pa jih bodo prvič uprizorili jeseni. Novomeščani so bili te ponudbe sicer veseli, žal, pa toliko denarja, kolikor bi ga morali za predstave odšteti, zavod za kulturno dejavnost, ki skrbi za gostovanja, nima. KOČEVJE BREZPLAČNE MALICE V Kemični tovarni letos niso izplačali nadomestila za vožnjo na dopust in regrese za dopust, ampak so ta denar namenili za brezplačne malice. Sele maja letos so namreč zvedeli, da malic ne smejo knjižiti v breme materialnih stroškov ali osebnih dohodkov, ampak jih morajo plačevati iz sklada skupne porabe. V tem skladu pa za oboje, za počitniške regrese in za malice ni bilo denarja. Ko so se odločali o tem, kaj je bolj koristno, so na delavskem svetu menili, da so tople malice za delavce v kemični industriji bolj potrebne. Ker pa bi se malici marsikdo odrekel, če bi jo moral sam plačati, se je tehtnica nagnila v korist malic, ki jih bodo financirali iz sklada skupne porabe. • RIBNICA NEPRIMEREN DELOVNI ČAS Tako zaposleni v občinski upravi kot občani menijo, da novi delovni čas, ki so ga s 1. septembrom uvedli, ni primeren. Zakon o novem delovnem času je bil sprejet na hitro in vse premalo so upoštevali upravičene pripombe tistih forumov in služb, ki jih je ta zakon obvezal, da delajo po novem, zato v Ribnici menijo, da bo treba ta zakon čimprej spremeniti. ; VELEBLAGOVNI CA nama tgf Ifil 3 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo: 3 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; 3 za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA PRED XVI. GOSTINSKO-TURISTIČNIM ZBOROM NA BLEDU Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Nad 2.500 udeležencem :-"■ Prihodnji teden, 17. in 18. oktobra, bo na Bledu XVI. tradicionalni gostinsko-turistični zbor, katerega se bo udeležilo nad 1500 gostincev in turističnih delavcev Slovenije. S tem sta na tiskovni konferenci pred zborom seznanila novinarje predstavnika organizatorjev zbora Jože Vidic, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, in Boris Matajec, predsednik organizacijskega odbora gostinsko-turističnega zbora. Ta tradicionalna gostinsko-turistična prireditev, ki je vsako leto v drugem slovenskem turističnem centru, si je pri -gostinskih in turističnih delavcih v naši republiki v petnajstih letih pridobila že takšen ugled, da je potegnila za seboj organizacijo cele vrste manjših tako imenovanih lokalnih go-stinsko-turističnih zborov. Med najbolj znanimi od teh.sta vsekakor gostinsko-turistična zbora v Novi Gorici in v Celju. Tudi letošnji tradicionalni gostinsko-turistični zbor bo v mnogočem delovnega značaja. Predvsem pa bodo gostinski in turistični delavci na osrednjem posvetovanju obravnavali problematiko v turističnem gospodarstvu. In kot je posebej naglasil Jože Vidic, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, bo osnovna tema razgovora o tem, naj turizem kot gospodarska panoga dobi v mme&t POHIŠTVO '»a OCENE IZVAJANJA AKCIJSKEGA PROGRAMA SINDIKATOV V ZASAVJU rvoj V prihodnje še širše in globlje ■msnm © KOPER Obalni sindikalni svet je izdal v 6 tisoč izvodih 9. informacijo, ki je namenjena predvsem članom izvršnih odborov sindikalnih organizacij. V tej informaciji seznanja obalni sindikalni svet člane z nalogami sindikatov v pokongres-nem obdobju, predvsem pa o pripravah na občne zbore. Na obalnem sindikalnem svetu menijo, da bodo morali biti občni zbori sindikalnih organizacij opravljeni še v tem letu. kc © KOČEVJE Lani je kemična tovarna Melamin v Kočevju sprejela na počitniško prakso le štu-, dente in dijake, ki so jih zaposlili na različnih delovnih mestih, od zahtevnejših do nekvalificiranih. Letos pa so med počitnicami vzeli na prakso le dijake in študente kemične stroke iz kočevske in ribniške občine, razen lega pa so za določen čas zaposlili še 30 nekvalificiranih delavcev, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Čeprav je tak način zaposlovanja med počitnicami dražji od prejšnjega, pa so se samoupravni organi zanj odločili zato, ker so menili. da je bolj prav, če dobe vsaj začasno zaposlitev tisti, ki so brez, vsakršnih dohodkov za preživljanje. Na občinskem sindikalnem svetu v Hrastniku so si izdelali nekak grafikon, v katerega vpisujejo rezultate uresničevanja akcijskih planov sindikalnih organizacij posameznih delovnih kolektivov — Zato je ta prikaz nekakšen barometer realizacije nekaterih bistvenih stališč VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov — V obeh drugih zasavskih občinah sindikalna sveta sproti presojata uveljavljanje sklepov delovnega dogovora sindikalnih delegatov na kongresu. Vendar, če bi. skušali dati prve ocene o tem, kako v revirjih uveljavljajo napotke VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov, ne bi smeli zanemariti gibanje gospodarjenja v tej ali oni zasavski komuni. Industrijska proizvodnja pa je zlasti v Hrastniku in Trbovljah bolj ali manj zadovoljiva, medtem ko v Zagorju ob Savi kljub delnemu izboljšanju, vrsta podjetij še ni prišla na zeleno vejo. Zato se v Zagorju intenzivno nadaljujejo posvetovanja o vzrokih zaostajanja izpolnjevanja letošnjih planskih in drugih predvidevanj. Pobudo zanje je dal občinski sindikalni svet, ki je prav tako predlagal, naj bi, ko bodo posvetovanja pri kraju, ugotovitve zbrali v posebno analizo in jo predložili v razpravo tako zboru delovnih skupnosti kot vsem sindikalnim podružnicam zagorskih delovnih kolektivov. Ob tem pa kajpak izpolnjevanje letošnjih proizvodnih in drugih poslovnih nalog ne more biti izključno merilo uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja sklepov beograjskega delovnega dogovora. Zasavski sindikati imajo namreč za seboj nekaj otipljivih izkušenj iz obdobja po VI. kongresu, kp so jih ne- posredni proizvajalci kritizirali zavoljo pomanjkljive aktivnosti. Primer zborovanja trboveljskih rudarjev je bil dokaj poučen. Od tod tudi vse večja zavzetost sindikatov za poglabljanje samoupravljanja, za izgrajevanje ustreznejših notranjih odnosov, ki pa ne bi smeli temeljiti zgolj na notranji zakonodaji, kot si to posamezniki zamišljajo, in ne nazadnje za večjo solidarnost med delavci posameznih kolektivov in znotraj kolektivov. Videti je, da so sindikalni sveti začeli dolgotrajen boj za večjo samostojnost sindikalnih organizacij, ki naj bi temeljila na sposobnosti njenih vodstev stalno in realno ocenjevati probleme v podjetjih in jih z družbenimi dogovori uspešno odpravljati. Ko pravimo dolgotrajen boj, imamo v mislih dejstvo, da na sindikalnih svetih ne precenjujejo usposobljenosti sedanjih sindikalnih odborov in pospešeno iščejo možnosti za izboljšanje kadrovskega sestava teh vodstev, kar je v bistvu že predpriprava na občne zbore sindikalnih organizacij. Spričo tega in drugih razlogov sicer sindikalni sveti ugotavljajo vsestransko zavzetost sindikalnih aktivov za uresniče- Ar^,/ywv^vAA^W'/V'AAAAyVWV\AAAAAAAA/WWVWWWWWWNA/ (/VvAA/WV'AA/VWWWWVWWV'AAA/W\AA/Wx/ laz kare BRONASTA MEDALJA NOVI SAD 1968 je Izkoščen in posušen svinjski kare, brez maščobe, nežne konsistence, blagega okusa. Primeren je za dietno prehrano. ekskluzivni modeli «■* plašči in obleke modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek našem gospodarskem življenju ustreznejše mesto, predvsem kot panoga, ki ustvarja devize, ki ima takšne in takšne komparativne prednosti itd. Precejšen poudarek v razpravi na posvetovanju pa bo prav gotovo Posvečen tudi nadaljnjemu razvoju zasebnega gostinstva pri nas in tudi izkušnjam na go-stinsko-turističnem področju v drugih naprednih turističnih državah. Tako kot vsako leto bo po tradieji tudi na letošnjem XVI. gostinsko-turist.ičnem zboru organiziranih cela vrsta najrazličnejših razstav in tekmovanj. Predvsem bi omenili dve razstavi. To sta razstava gostinske opreme v prostorih Festivalne dvorane in razstava pogrinjkov, jedilnih listov, turističnih edicij in pijač v spodnjih prostorih blejske Ka- slovens® udele«1 • v in v r zine. Tudi letos se bodo zlatj natakarji iz številnih slovenski gostinskih podjetij tekmovanj s pladnji, nju sodčkov za pivo _____ njenju kozarcev. Zvrstila se ^ do tudi športna tekmovanj med posameznimi gostinsld'j delovnimi organizacijami kegljanju, streljanju, šahu , malem golfu. Posebna zani*'* vost bo tudi nogometna teWJ med gostinsldmi delavd BlfJ in reprezentanco gostincev Sc venije. Poskrbljeno pa boj* za družabne in kulturne pn' ditve. i In še kot posebnost letc njega gostinsko - turističn«! zbora na Bledu naj omenil sodelovanje 1000 učencev *• stinskih šol Slovenije v najl^ ličnejših tekmovanjih iz K stinske stroke in tudi na špj^ nih igriščih. M. > vanje napotkov VI. kongresa, niso pa povsem zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Zategadelj ni ničesar presenetljivega v tem, da so npr. na hrastni-škem sindikalnem svetu, kljub temu, da so konec junija konkretno obravnavali naloge sindikalnih organizacij v izvajanju sklepov kongresa, pripravili ponovne sestanke sindikalnih aktivov. Na njih ugotavljajo prve rezultate uresničevanja kongresnih resolucij in tudi kritizirajo neaktivna sindikalna vodstva zaradi premajhne aktivnosti v izvajanju teh sklepov. V prihodnje, sodijo v revirjih, bo treba uresničevati stališča sindikalnega kongresa dosti širše in globlje. Zato se v Zasavju obeta zelo razgibana jesen, ki jo bodo dopolnile tudi priprave na gospodarsko leto 1969, seminarji za člane sindikalnih vodstev in trdno vztrajanje na stališču, kot smo ga slišali na enem izmed sindikalnih svetov, da nedavni sindikalni kongres ni bil zaradi kongresa, marveč da je kljub posameznim pomanjkljivostim dal močno orožje neposrednim proizvajalcem - članom sindikalnih organizacij, da na osnovi tega širokega dogovora realizirajo njegove sklepe. r„-yyvVVVVWVVVSA/VVVVVvVVVVWWWVVVyyVVVVVSZVVW\AZVv1tAyy vv RAZPRAVLJAMO O ZAŠČITNI VLOGI SINDIKATA I Načrtno se moramo lotil stanovanjske problematik* VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je spri posebno resolucijo o stanovanjskih vprašanjih, v k«*, se zavzema za hitrejše in bolj smotrno reševanje tov*8* ne problematike. Toda delovne organizacije v družb«^ dejavnostih so imele doslej le v nekaterih vejah, koL, banke in zavarovalnice, možnost posvetiti več pozor*! sti namenskemu izločanju sredstev za stanovanjsko |f gradnjo. A Od časa, ko je glavna skrb za stanovanja prešla na del°\f organizacije, se je stanovanjsko vprašanje prav v družbenih /L javnostih počasneje reševalo. V teh dejavnostih namreč ni 6.f, takoj večjih možnosti za formiranje skladov, iz katerih bi 3^ dili stanovanja ali dajali kredite posameznikom. Ne glede pa je v zadnjih dveh letih bilo vendarle tudi v družbenih 0 javnostih v ta namen izločenih precej sredstev: Področje: 1966 1967 indel*5 šolstvo 6,373.000 din 11,129.000 din 175 znanstvene dejavnosti 4,299.000 din 5,090.000 din 103 kulturno-prosvetne dejavnosti 386.000 din 585.000 din 152 umetnost 2,590.000 din 5.037.000 din 171 zdravstvo 13,518.000 din 13,740.000 din 102 socialno varstvo 1,688.000 din 2,184.000 din 129 družbeni in državni organi 3,290.000 din 2,944.000 din * Sredstva, s katerimi razpolagajo poedine družbene dej8vj/ sti, so seveda različna in tudi sicer ne zadoščajo za reševal; vseh stanovanjskih problemov. Toda če upoštevamo Pril{Lf indeks porasta in razmeroma ugodne pogoje za najemanje ditov za stanovanjsko izgradnjo, situacija vendarle ni h‘ izhodna. Podrobnejših podatkov o skrbi za stanovanja v družbeni javnostih ni. 2e delni podatki pa opozarjajo, da je zlasti področju šolstva in zdravstva v večjih mestih stanovanjsko VP,J]( sanje najtežje, zlasti za nestrokovno osebje z nižjimi oseb1}1 ( dohodki. Stanovanjsko vprašanje pa v družbenih dejavnost»h,; pereče le za že zaposlene. V precejšnji meri tudi ovira del° organizacije pri izvajanju smotrnejše kadrovske politike. Za večino delovnih organizacij družbenih dejavnosti s° pn terialne možnosti, za urejanje tega vprašanja zelo omejene. Li leg tega pa so ta sredstva danes razdrobljena v več kot *! ji pesto skladih, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost. Sindikat\? se morali zato zlasti zavzemati za združevanje sredstev za vanjsko izgradnjo pri posameznih asociacijah delovnih orSa^ji zacij, npr. za šolstvo pri temeljnih izobraževalnih skupnostih'^- pa za združevanje sredstev s pogodbami med delovnimi zacijami posameznih področij v okviru občine in podobno. z%i< zevati pa bo možno seveda kaj, če bo v cenah uslug delo^ji organizacij s področja družbenih dejavnosti vkalkuliran element kolektivnega standarda, kar je skrb za stanovan*ji vprašanja, za izobraževanje, rekreacijo itd. Sindikati s* morali torej prizadevati tudi za povečanje sredstev za nja delavcev v družbenih dejavnostih. Ne glede na to pa si morali tudi prizadevati, da bodo delovne organizacije stimV1 posameznike za individualno varčevanje na eni strani, na 0 ri' pa si bodo morali bolj kot doslej prizadevati za smotrno *w vično razdeljevanje skupnih sredstev. Sleherna osnovna 5 .((j* kalna organizacija bi v tem smislu morala imeti svoj konb ./p načrt za sistematično reševanje stanovanjskih problemov s članov. iz naJSt* rtmtšhf* POLHARJI V SNEŽNIŠKIH GOZDOVIH NA NOTRANJSKEM »Včasih so polhe lovili najprej zaradi mesa, potem zaradi kožic in nazadnje zaradi užitka,« je že v hotelu »Jezero« v Cerknici, kjer smo imeli »polharji« zborno mesto, povedal dr. Boris Kuhar, ravnatelj etnografskega muzeja iz Ljubljane, ki se je tudi udeležil te zanimive turistične prireditve. Organiziralo jo je v sodelovanju s cerkniško Turistično zvezo trgovsko in gostinsko podjetje »Škocjan« z Rakeka, ki ima tudi sicer na »skrbi« turizem v tem predelu naše domovine. OB POLHARSKEM OGNJU Nato se je »poliranje« nadaljevalo ob polharskem ognju. S predstavniki gostinskega in trgovskega podjetja »Škocjan« in cerkniške Turistične zveze smo načeli vrsto pogovorov, predvsem o notranjskem turizmu. »Polharjev«, pravih ne nepravih, se nas je zbralo kar Precej. Sledilo je prvo presenečenje. Momo Vukičevič, šef gostinskih obratov podjetja »Škoc-jan«, je vsem polharjem naj-Prej razdelil polharsko malico. Marsikaj je bilo v beli vrečki. Najbolj pa so bili polharji Veseli domačega žganja, suhih hrušk in lešnikov. Nekateri so bili tega tako veselil, da so s Prazno vrečko prišli na samo Polharsko mesto v najbolj bogate snežniške gozdove, ali še bolj konkretno v Požarje, ka-hor se imenuje ta predel snežniških gozdov. VSE JE BILO PRIPRAVLJENO Pravzaprav smo bili vsi sku-Paj sodobni polharji, skoraj do polharskega mesta smo se namreč pripeljali z osebnimi avtomobili po lepih gozdarskih cestah, ki zanje skrbi Gozdno gospodarstvo iz Postojne. Na polharskem mestu v Požarjih je bilo vse pripravljeno. Pričakali so nas stari notranjski polharji, med njimi brata Vesel, Zwolf in še nekateri. Tudi direktor trgovskega in gostinskega podjetja »Škocjan« z Rakeka Tone Gornik je bil med njimi. In ko sem rekel, da je bilo vse pripravljeno, sem mislil tudi na jedačo in pijačo pa na zakurjeni polharski ogenj, na meso, ki smo ga potem natikali na dolge leskovke i;n ga pekli nad žerjavico, pa na že ulovljene polhe prejšnji večer, ki smo' jih tudi pekli, pa tudi na zasilno S B j »Pomoč« | pa takšna! ■ Te, da je jeseniški »Gra-e dls« nedavno želel sprejeti ua delo še nekaj delavčev, g ne bi zaslužilo posebne omembe v našem tedniku. Dejstvo je namreč, da končno niso tako redke delovne g organizacije, ki so se znašle tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja in razširjajo j svoje poslovanje, čeprav ne jnanjka tudi organizacij, kjer so vrata odprta samo S Za izstop, ne pa tudi za S vstop. Tudi to, da se je »Gra- ■ n is« s ponudbo delovnih mest javil na jeseniški iz- ■ postavi Zavoda za zaposlo- ■ vanje, ni nič posebnega, čeprav je marsikje še vedno g navada, da se novi delavci g zaposlujejo preko stricev in tet, ne pa prek zavodov za zaposlovanje. Res pa zasluži omembo v našem tedniku naslednje: » Medtem ko je »Gradis« S čakal, kdaj mu bo Zavod 5 za zaposlovanje priskrbel 5 potrebne delavce, so se Iju- 3 dje v tem zavodu ukvarjali 5 z drugačnimi problemi: Iz Zahodne Nemčije so g dobili ponudbo za zaposli- S tev 115 gradbincev — in , s to ponudbo so odšli med ■ delavce, zaposlene pri »Gradisu«. ■ a To, da jeseniški »Gradis« ■ ni ostal še brez teh 155 g delavcev, ni zasluga pamet- g ni h glav iz jeseniške izpo- g stave Zavoda za zaposlova- g nje, za katere prizdevanja g bi lahko upravičeno rekli: g »No, pomoč pa takšna,..« -ik e L ” -------- "--~ 5 ■■■■■■■iBeeeeBEiieeeeeeeiieiiiaiiBieiBi«eenMMieeeiiiie»uiie Z dolgo leskovko so polharji v snežniških gozdovih na košate bukve nastavljali skrinjice in škatlice (pasti). Zanimanje novinarjev za ta dogodek je bilo veliko, kar lahko vidimo tudi iz pričujočega posnetka našega sodelavca Andreja Agniča streho iz smrekovega vejevja, ki je bila pripravljena za vsak primer. Toda po obilnem dežju je bila noč od prejšnjega petka na soboto kristalno jasna. »Gremo nastavit,« je dejal eden od bratov Vesel, kajti mrak se je že globoko zarezal v gozd in med seboj smo se že težko spoznavali. Z nekaj skrinjicami in škatlicami, kot jim nekateri polharji pravijo, smo se napotili do bukve, ki jo imata že nekaj let »zamirkano« brata Vesel. »Tu bo zanesljivo dosti polhov,« sta zagotavljala in kazala na prazne lupine od žara, ki so ležale po tleh. To je pomenilo, da so žiir pojedli polhi. »Polh je najbolj čista žival na svetu. Hrani se samo s semenom,« je »strokovno« pojasnil polhar Zwolf, ki je sicer doma iz Rakovega Škocjana. In nastavili smo. Pravzaprav mi simo bolj opazovali, kako so polharji mazali skrinjice z brinovim oljem, jih nato nataknili na dolge leskovke in zatem položili na košate bukove veje. »Zakaj pa uporabljate brinovo olje?« se je ranima! nekdo od kolegov. »Saj to ni brinovo olje,' to je moška voda za polhe,« se je pošalil logar, zdaj upokojenec Feliks Ude. »Rajši gredo na past, če jim malo s to vodko namažemo,« je:še dodal. Seveda so ob nastavljanju pasti in škatlic brnele kamere in bliskalo se je, ker je vsak hotel posneti ta pomembni polharski dogodek. »Radi bi videli, da bi pol-hanje v snežniških gozdovih postalo pri nas tradicionalna turistična prireditev,« sta pripovedovala Tone Gornik, direktor »Škocjana«, in Tone Krašovec, predsednik cerkniške Turistične zveze. »Kot vidite, imamo za to vse pogoje, za to primerne gozdove, stare notranjske polharje in seveda veliko polhov. Seveda je vse to, kar počenjamo s polhanjem sedaj, le začetek, vse skupaj je še neorganizirano. Toda, če se nam bo javilo dovolj polharjev iz vse Slovenije, bomo polha,nje prav gotovo dobro rganizirali, saj, kot sem že rekel, imamo za to vse možnosti,« je še dodal Tone Gornik. »Polhanje pa ni zanimivo samo s turističnega vidika, marveč bi lahko ta zvrst lova pomenila tudi dohodek za marsikaterega domačina. Polharske kožice so danes že kar dragoceno krzno. In s primerno propagando bi se jih dalo spraviti v promet, ne samo na domačem, marveč tudi na tujem trgu,« je razmišljal Tone Krašovec. Res je, vse skupaj je šele začetek. Toda, če se bodo notranjski turistični delavci resno oprijeli tega posla, potem bodo kmalu želi tudi dobre rezultate. Že' kar proti jutru je bilo, ko smo se »polharji« razšli, zdaj tudi tisti, ki so bili prvič na polhanju, z izkušnjo več. MILAN ŽIVKOVIČ E 77r'° sva se lani poleti pogoji J\_varjala, je bil Huso Smai- 5 levic iz Misuričev pri E Maglaju še brezposeln polji kvalificiran natakar. Včeraj §j zvečer pa me je v Daj-damu §§ v Ljubljani prijazno pozdravil H črnolasi točaj. Bil je Huso ■ Smailovič! 1 »Ali že dolgo delate tu? 1 Nisem vas še videl, pa večji krat zaidem sem!« sem presoji nečeno dejal. E »Prvi mesec delam tu, sem E šele na poskusnem delu. Se Bj dva meseca bom na poskušnji, j kako bo pa potem, pa še ne 1 vem. Na upravi pravijo, da če jj bom priden, me bodo obdržali. 1 Rad pa bi ostal tukaj, vsi so E tako prijazni z menoj!« H Huso je prišel v Slovenijo 1 pred osmimi leti. Lani mi je 8 pripovedoval: »Dobil sem delo 1 pri gradbenem podjetju »Ob-§§ nova«, tam sem delal kot ne-8 kvalificiran delavec. Pomagal 8 sem železokrivcem in v meha-Jt nični delavnici. Tudi po 300 S ur sem naredil mesečno, ko 1 pa so mi odbili v podjetju za 1 hrano in stanovanje, mi je S ostajalo po 40 tisočakov. Skle-8 nil sem, da grem v šolo.« E »In ste šli?« B »V Delu sem prebral razpis 8 Gostinske šole v Ljubljani. H Prijavil sem se in potem sem B šest mesecev hodil v večerno B gostinsko šolo. Po 32 tisočakov 1 mesečno sem plačeval za šolali nje, po šestih mesecih pa sem B dobil spričevalo za polkvalifi-1 ciranega natakarja.« 1 Spet delam »Zakaj se pa niste takoj po domov, grem počivat, dosti- | končani šoli že zaposlili kot krat pa tudi perem. Točaj sem 1 natakar?« sem vprašal. m moram biti vedno čist. Bele »Saj nisem nikjer dobil srajce se pa sploh hitro uma- B službe! Priložnostno sem po- žejo. V Daj-dam hodijo razit poldne pomagal različnim pri- lični gosti in ni jim vseeno, 1 vatnim gostilničarjem, da sem če jim streže točaj v umazani 1 še zraven plače kaj zaslužil! srajci!« E Pa tudi delo z ljudmi me ve- »Pa vseeno, nekaj prostega E seli — posebej natakarski po- časa le imate?« m klic! »Ob nedeljah, pa še to ne Pri GP Obnova sem še de- zmerom. Takrat grem k bratu 1 lal, ko sem vsak dan med ma- v samski dom GP Obnove in 1 lico za pol ure hodil v mesto potem skupaj gledava televiziji in spraševal po gostiščih, ali jo. Če pa imam čas in denar, 1 me kje le rabijo. Toliko časa grem pa tudi na nogometno m sem okoli spraševal, dokler ni- tekmo. Nogomet mi je zelo fg sem dobil sezonske zaposlitve všeč!« g v bifeju Koper v Ljubljani. »Ali niste nikoli pomislili, 1 Tam sem delal do konca avgu- da bi si službo poiskali kje 1 sta lani; takrat sva se midva drugje in ne ravno v Ljublja- 1 tudi prvič srečala, no, v sep- ni?« E lembru pa sem bil že prijav- »Sem, toda, če bi šel ven iz 1 Ijen na borzi dela. Zavod za Ljubjane, bi potreboval tam 1 zaposlovanje mi je 6 mesecev tudi sobo. Nikoli pa ne bi več 1 dajal denarno podporo, zadnje rad zapustil Slovenije. Tukaj B tri mesece, ko sem bil brez mi je vse tako všeč. Slovenija 1 zaposlitve, pa me je vzdrževal je lepa in čista, ljudje pa so 1 moj brat« prijazni in sploh . ..« | »Ali ste vse do sedaj bili Huso zelo dobro govori slo-E brez stalne zaposlitve?« vensko. Kadar pa se zavrti »Da, le nekaj poletnih me- okoli točilne mize in ko vam 1 secev sem delal v Ljubljanskih nataka pivo, lahko takoj opa- 1 mlekarnah. Pomagal sem de- zite, da vam streže fant, ki S lati lučke, kornete in tolčeno svoje delo ljubi! M smetano. Lepo delo sem imel. MATJAŽ VIZJAK H..mn... Potem pa je bilo sezone konec.« »Na kakšen način pa ste dobili zaposlitev pri Daj-dam?« »V časopisu sem prebral razpis, da iščejo točaja. Takoj sem se šel prijavit. Imel sem srečo in vzeli so me na poskusno delo.« »Sedaj delate, vam ni več treba iskati dela. Kaj počnete sedaj v svojem prostem času?« »Tega nimam na pretek. Delam od 11.30 do 15. ure in zvečer do 19. ure do polnoči. Ko pridem popoldne po delu TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJ U B L JANA BATERIJE za tranzistorje 9 specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR 9 50 % daljša življenjska doba 9 plastična prevleka onemogoča izločanje kisline 6 izredno natančne mere O elektronska kontrola kvalitete Kahn gospodarimo k?s*eeee8$se$sa» ee«>e»6sases>»<»ec98»»oaea»o»»a>o<«aw»>o—>occ—a—caaa—ei——»—t«Mtwtwtwt» ZAKAJ DOMAČE USNJE OSTAJA, UVOZ PA RASTE? | | I Kreditna banka in hranilnica Ljubljana REŠLJIV USNJARSKI PARADOKS Usnjarska industrija se je predolgo uspavala Veliko novoletno nagradno žrebanje 175 nagrad Ob znatno zmanjšani proizvodnji domačega usnja se povečuje uvoz usnja in usnjenih izdelkov. Stavek nakazuje tri probleme: premajhno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v naših usnjarnah, premajhno zaščito domače industrije in devizno potratnost. Vse tri probleme bi na hitro rešili s povišanjem carinskih stopenj za usnje in usnjene izdelke. Takšen ukrep pa bi bil le navidezno koristen, saj bi z njim konzervirali — industrij- Vlagatelji vseh vrst vezanih hranilnih vlog torej tudi stanovanjski in kmetijski varčevalci ter lastniki vezanih deviznih računov, ki ste že ali boste do 3 1. decembra 1 9 G 8 vložili najmanj 2.000 N-din na odpovedni rok nad eno leto, sodelujte pri velikem novoletnem nagradnem žrebanju. MERCEDES 14 mopedov TOMOS 50 ročnih avtomatičnih ur DARWIL — model 19SS 50 koles POM - Rog 60 brivnikov BRAUN ISKRA SIXTANT sko zastarelost! IZVOZNIKI ČEVLJEV ZAHTEVAJO KAKOVOSTNO USNJE Poslovno sodelujemo z vsemi poštami v Sloveniji, s 24 poštami v Vojvodini in z 51 hranilnimi blagajnami pri delovnih organizacijah. S posredovanjem Glavne hranilnice na Dunaju (Zentralsparkasse d er Gemeindc Wien) in Mestne hranilnice v Miinchnu (Stadtische Sparkasse Miinchen) poslovno sodelujemo pri odpiranju deviznih računov z vsemi hranilnicami v Avstriji in Zahodni Nemčiji. Zahtevajte brezplačne informacije pri vseh poslovnih enotah Kreditne banke in hranilnice Ljubljana — pri banki, ki ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot v državi, poleg tega pa poslovno sodeluje z avstrijskimi in nemškimi hranilnicami preko Zentralsparkasse d er Gemeinde Wien — oziroma Stiidtische Sparkasse Miinchen OSREDNJA POSLOVNA ENOTA, Ljubljana, Šubičeva 2 PODRUŽNICE: Beograd — Cika Ljtibina 8-1 — Novi Sad, Grčkoškolska 2 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Trbovlje PREDSTAVNIŠTVO: Miinchen — Herzog IVilhelmstrasse 1 EKSPOZITURE: V LJUBLJANI: Bežigrad — Moste — Stara Ljubljana — šiška — Vič IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj — Grosuplje — Hrastnik — Litija — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje V AP VOJVODINI: Bački Petrovac — Beočin — Srbobran — Temerin — Titel — Žabalj Čevljarska industrija ima mirno vest zavoljo povečanega uvoza usnja. Domači asortiment in kvaliteta usnja ne ustrezata, zlasti za izvozno obutev. Dokler se oboje ne izboljša in ne prilagodi potrebam predelovalcev, se bodo le-ti v tujini zalagali z zaželenim usnjem. Zelo preprosta in prepričljiva razlaga navidezno nesmotrne porabe deviz in dušenja domače usnjarske industrije, kjer so se v letošnjih sedmih mesecih ob 10 do 36 % zmanjšani proizvodnji povečale zaloge podplatnega usnja za 100 % v Sloveniji (v Jugoslaviji za 83 odstotkov), vrhnjega usnja in kož za 86 % (v Jugoslaviji za 77 odstotkov) in tehničnega usnja za 96,5 % (v državnem merilu za 86 %). Razlaga seveda še ni rešitev. derne tuje usnjarne. Tudi izbor usnja je zato revnejši. Za modernizacijo obojega, pa tudi za izboljšano in ustreznejšo proizvodnjo v sedanjih pogojih, tako menijo, bi morali razpolagati z večjimi obratnimi sredstvi. Razmere bi se občutno izboljšale, če jim za uvoz reprodukcijskega materiala — kož in pomožnih sredstev — ne bi bilo treba dajati dinarskih pologov banki. Odbor za usnjarsko predelovalno industrijo pri gospodarski zbornici SRS je na nedavni seji ta predlog upošteval in v ta namen imenoval tričlansko komisijo, ki bo proučila finančno stanje v usnjarski industriji in vpliv deviznega režima nanj. Posebej pa bo ta komisija proučila še, v kolikšni meri obresti na poslovni sklad hromijo proizvodnjo in poslovnost usnjarske industrije. MOČ NAVADE ALI FINANČNA NEMOČ? I' !-■ Usnjarji priznavajo, da z zastarelimi stroji in z zastarelo tehnologijo dela ne morejo proizvajati tako kakovostnega usnja, kakor ga izdelujejo mo- Sodelovanje in povezovanje ® »TOBI« IZ BISTRICE PRI MARIBORU SE JE ŽE IZKOPAL IZ NAJHUJŠIH TEŽAV (Nadaljevanje s 1. strani) stori:! vse, da se podjetja dogovarjajo o sodelovanju glede delitve dela, specializacije, skupne raziskave itd. ter da se gospodarske organizacije ne. bodo medsebojno bojevale z pacitetami in s širokimi ter pogosto enakimi •proizvodnimi programi, kar vse le zmanjšuje njihove ekonom č:.e rezultate in konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. V razpravi na seji CK ZKS so našteli še več drugih razlogov objektivne in subjektivne narave za počasnost povezovanja 'slovenskega gospodarstva in družbe, kot. so: pomanjkanje. izdelanih programov razvoja. po panogah in gry.oacij.ah, regionalna zaprtost ' proizvod nje in tržišča nasploh, rep, oueene razmere r.a notranjem in še posebej na zunanjem trgu, nestabilni pogoji gospodarjenja in dileme v zvezi' z izpopolnjevanjem razvojnega koncepta gospo- Toda na seji so predstavniki čevljarske industrije opozorili usnjarje, naj nikar ne iščejo rešitve le v spremembi deviznega režima in v večji carinski zaščiti, ampak naj še kritično pogledajo svojo proizvodnjo in poslovanje. V proizvodnih programih, v tehnologiji dela in v poslovanju so ohranjene navade iz tistega časa, ko je bilo na domačem trgu premalo usnja, uvažati pa ga nismo mogli. Za delo in rezultate gre, ne za naslov Konkretneje: industrijska revolucija v svetu je tudi usnjarski industriji prinesla nove materiale, moderno tehnologijo dela, specializacijo in proizvodno ter finančno koncentracijo. Naše usnjarne pa vse doslej, ko postaja njihov položaj zaskrbljujoč, niso sledile novim industrijskim in tržnim tokovom. V okviru EMO Celje TOBI doživlja nov vzpon 0 Preusmeritev proizvodnega programa že vpliva na povečan izbor novih izdelkov na tržišču © EMO 8 in trajno goreča peč na trda goriva, najnovejša proizvoda obrata TOBI Tudi našim bralcem niso neznane težave, v katere je kolektiv tovarne TOBI — tedaj še v sestavu združenega podjetja EM Maribor — preživljal v času po reformi. Ne bi hoteli pogrevati žalostnih spominov, vendarle, najbrž bi prišlo do likvidacije tovarne TOBI, če svoje prihodnje usode njen 360-članski kolektiv ne bi vzel v lastne roke. Odločili so se za vključitev v celjski EMO, s katerim so že poprej dokaj tesno sodelovali in ki jim je, upoštevajoč seveda tudi lastne interese, obljubil največjo možno materialno in kadrovsko pomoč. darstva v celoti, neusklajenost kadrovska strukture s potrebami moderne tehnologije in vodenja velikih proizvodnih sistemov itd. Ta in druga vprašanja -bi morali hitreje proučevali ter odpravljati vzroke in se boriti za intenziviranje vseh oblik medsebojnega sodelovanja delovnih organizacij. Med primarne vzroke takšnih razmer je treba prišteti poleg sistemskih slabosti tudi miselnost in nezadovoljivo strokovno usposobljenost sedanjih vodstvenih delavcev. Hitrejši proces ekonomske integracije zavirajo tudi še ne povsem razčiščena vprašanja o skupnih vlaganjih sredstev, da bi spodbudili tuje in domače partnerje za naložbe v druge delovne organizacije. To je le nekaj vprašanj in dilem, ki bi jih po mnenju CK ZKS morali razjasnili, preden bi se dokončno odločili, kakšen program, gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije kaže sprejeti. Gre torej zg bistvena vprašanja našo nadaljnje ekonomske politike, zato M 'bilo prav, če bi ta mnenja sprožila razpravo tudi v širši javnosti, pred-■ vsem pa med ekonomisti in gospodarstveniki. VINKO BLATNIK Da bi bile stvari takoj jasne, moramo takoj povedati dvoje: © Kolektiv tovarne TOBI je iskal zase najbolj ugodnega partnerja, ki bi mu pomagal pri preusmeritvi tedanjega proizvodnega programa v novo, donosnejšo proizvodnjo. »Za nas ni važen napis nad vhodnimi vrati; važno je, da bi imeli tako delo, ki bi šlo v denar, namesto da bi še naprej proizvajali na zalogo in z izgubo!« so v zvezi s tem poudarjali v tovarni TOBI. © EMO Celje pa je tudi iskal možnost, kako bi ob najmanjših možnih stroških razširil proizvodnjo novih izdelkov, predvsem različnih oljnih peči, ki jih trg zahteva, vendar EMO v matičnem obratu za kaj takega nima niti dovolj prostora, čeprav bi morda imel vse drugo. Skupen interes je bil torej očiten, čeprav do združitve ob začetku letošnjega leta vseeno ni prišlo brez pomislekov. Po računovodskih podatkih podjetja EM Maribor naj bi nam-rem TOBI, računano v starih dinar j im, izkazoval več stomilijonsko izgubo. Da kolektiv podjetja EMO nad tem ni bil ravno navdušen, je razumljivo. Toda izkazalo se je, da je dejanska izguba neprimerno manjša in da jo je TOBI sposoben pokriti sam, če bi le razprodal žaioge in hkrati osvojil'donosnejšo proizvodnjo. Tako so se vseeno dogovorili za združitev, s katero je EMO pridobil prostore za novo proizvodnjo in s tem možnost za večjo konkurenčno sposobnost na trgu, TOBI pa dovolj dela. Ker so se strokovne službe tovarne EMO hkrati močno potrudile tudi pri razprodaji štedilnikov in drugih proizvodov tovarne TOBI, so se zaloge začele zmanjševati, čeprav je celo prvo polletje TOBI nadaljeval z dotedanjo proizvodnjo in se hkrati pripravljal na nov proizvodni program. štedilnikov na olje — model EMO 6 ter trajno gorečih peči na trdo gorivo — model EMO 5 K. Vse to pa so izdelki, s katerimi podjetje EMO Celje ne bo samo utrdilo svojega položaja na trgu, marveč so tudi za daljše obdobje vnaprej zanimivi tako za proizvajalca kot za potrošnike. Z drugimi besedami: s tem si je tudi TOBI zagotovil ne le delo in nadaljnji obstoj, marveč tudi možnost modernizacije. Zato naj za zaključek pono-vijno misel, ki so jo izrekli ob našem obisku: »Za delo in rezultate gre, ne za napis nad vhodnimi vrati!« -mG PRELOMNICA: 13. SEPTEMBRA LETOS Ob takšnih prizadevanjih matičnega podjetja in kolektiva TOBI ni niti najmanj čudno, da je obrat VII., Bistrica, kakor zdaj uradno imenujejo tovarno TOBI, ob polletju izkazal le nekaj milijonov starih dinarjev izgube in da bo poslovno leto zaključil »čist«, verjetno pa že tudi s prvimi skladi v vsem času po reformi. Trinajstega septembra je namreč stekla proizvodnja novih oljnih peči — model EMO 8, od katerih šenobena ni videla tovarniškega skladišča, marveč so bile »še tople« prodane. Prav tako v septembru so začeli s proizvodnjo dodatnih DOSTAVNA VOZILA ZNAMKE VOLKSVVAGEN ZA DINARJE — VW typ 2612 — kamione! s cerado in loki cena 32.000 din Dobava takoj po vplačilu. Garancija 6 mesecev ali 10.000 kilometrov. Vse informacije daje in se priporoča VOLAN LJUBLJANA KERSNIKOVA 6 — telefon 311-734 SKUPNI PROBLEMI j IN SKUPNI PREDLOGI Kakorkoli čevljarska industrija poje usnjarski levite, pa priznava, da brez družbene pomoči le-ta ne bo mogla uresničiti predlogov. Strojni park je zastarel, indeks zastarelosti i* leta v leto narašča, ker ni sredstev za redno obnovo, še manj pa za korenitejšo modernizacijo. Ravno tako pa, seveda, primanjkuje denarja za odkup moderne tehnologije dela oziroma tehnološke dokumentacije. Isti problem tare tudi našo čevljarsko industrijo. Predstavniki usnjam in čevljarske industrije so zato na gospodarski zbornici SRS predlagali, naj strokovna služba v njihovem imenu opozori pristojne na nerazčiščeni pojem industrijske lastnine. Če hoče podjetje odkupiti tujo licenco, mora poseči po svoji retencijski kvoti, ki pa je prepičla že za uvoz osnovnih sredstev oziroma proizvodne opreme. Sočasno torej, ko je proizvodna modernizacija aksiom gospodarske reforme m nujen pogoj za enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela, družba tudi z retencijsko kvoto otežkoča v nekaterih gospodarskih panogah, med drugim tudi v usnjarski predelovalni industriji, realizacijo reformnega dogovora. Odbor za usnjarsko predelovalno industrijo pri gospodarski zbornici SRS je predlagal, naj bi vprašanje industrijske lastnine obravnavali na vseh ravneh, ker bi pospešena mo-dernizacijska prizadevanja še bolj oviral. Ko bodo znani obrisi perspektivnega razvoja usnjarske industrije, ki so za čevljarsko že začrtani, pa naj bi z ustrezno argumentacijo zaprosili za pomoč iz republiškega sklada gospodarskih rezerv, brez katere usnjarske industrije ne bi bilo mogoče tehnološko in fr nančno učvrstiti. MARIOLA KOBAL Se zdaj, tako pravijo čevljarne iščejo najuspešnejših re- Ste slišali... šitev. Predelovalci težkih kož, ki so jim neprodane zaloge porasle v prvih sedmih mesecih za 100 % v primerjavi z istim obdobjem lani, še ohranjajo proizvodno tradicijo. Povečane zaloge izdelkov jim vežejo obratna sredstva, primorani bodo zvišati cene, toda ali bo ta ukrep koristen, če obutvena industrija nadomešča podplatno Usnje z umetnimi podplati ? Po mnenju čevljarske industrije si tudi ni mogoče kaj prida obetati od združevanja revnih usnjam. Rešitev vidi v združitvi večjega kapitala, v močni proizvodni koncentraciji in v okviru te v ozki specializaciji posameznih združenih usnjarn. Tak proizvodni in finančni kolos bi se laže in brez večjega tveganja prilagajal naglemu modernizacij skemu tempu usnjarske in čevljarske industrije v svetu ter muhastim tržnim zahtevam. Iinilllllllllll!llllll!llllllllllllllllllllll|||l||||||!llllll® ... da je v letošnjem avgustu izvozila Slovenija z® 50 odstotkov več blaga kot v istem mesecu lani. ... da so se po podatkih zveznega zavoda za statistiko v letošnjem avgustu zmanjšali življenjski stroški za 1,4 Vo, medtem ko se j® indeks maloprodajnih cen zmanjšal le za 0,2 točke v primerjavi z mesecem julijem; ... da so po panogah največ v avgustu letos v pri' mer j a vi z julijem naspi0*1 porasle cene v tobačni in' dustriji (2,2 "/o) in v kemiČ' ni industriji (1,6 °/o); ... da so v juliju leto® predvsem porasle malcprO' daj ne cene alkoholnih pij®6 (2,1 «/o) in cene storite'' (1,1 °/o); ... da je prikazalo znan0 podjetje Gavrilovič iz Pe' trinje na zagrebškem velesejmu precej novega: gra' hov pire v konzervah, nov® pikantne golaževe juhe, kranjske klobase z grahoU1 in še marsikaj; ... da je napovedala tovarna Podravka špagete "® la milanese«, ki bodo pripravljeni tako, da bo lahk° topla jed na mizi že v 1' minutah, obrok za dve osebi pa bo veljal le 3,60 N' dinarjev; ... da je prikazal kombinat Bel j e na zagrebške«0 velesejmu med svojimi n°^ vostmi tudi posebne koncentrate specialne hrane z® jffto-ke od 6 dni starosti d enega leta in da je ta n°^ vost plod kooperacije angleško firmo Trufood; ... da je pričelo beog«®* sko podjetje Beko z izd®* vanjem ženskih plaščev sintetične imitacije krzn in da so cene razmero«^ sprejemljive, saj bo stal t®/ plašč od 650 N-dinarjeV prej. Za dom In družino Kako je v Ljubljani POSKRBLJENO ZA OZIMNICO? Časi se SPRE- MINJAJO V podjetjih SADJE-ZELE- i N JAVA in PREHRANA, ki Ž sta letos v Ljubljani poskrbeli 4 23 preskrbo z ozimnico, so g Navzlic medsebojni konkuren- ^ 7 Prišli do nekaterih skupnih ^ “Poznanj: • zaradi spremenjenega Jačina prehranjevanja in žalijo pomanjkanja primernih Prostorov za shranjevanje 0dmnice le manjše število go-sP°dinjstev poskrbi za popol- ^ f10 zalogo krompirja, jabolk ^ drugih povrtnin, pretežna ^ ečina prebivalcev pa sproti ^ ■skupuje tisto, kar potrebuje. ^ i temu še posebej spodbuja 4 gotovitev, da zadnja leta tudi 4 ene krompirja in sadja v g ,_^skih mesecih ne naraščajo ^ Joiik. , -ko, da bi zgolj to opravi- ? ^alo enkratni večji nakup; ^ I . Ne glede na vse to sta se Ž ^ADJE-ZELENJAVA in PRE- g ORANA letos bolje kot kdaj-j °‘i Poprej založili z ozimnico P Potrošniku tudi ponudili °kaj sprejemljive cene. , Tako je bil pri Prehrani sro • vse več je tistih potroš-,*kov, ki se odločajo za boljše, ^Prav dražje blago; , S za preskrbovalna pod-Je‘ia akcije prodaje ozimnice komercialno sploh niso zani-Mve!. ........J r*,72 par, čebula po 1,70, pa- Ž in . po L50, jabolka po 1,90 ^ n slive po l,50.N-din. Razen ž Jj1 krompirju in jabolkih ko- ^ ^rcialno omembe vrednih re- ž citatov ni bilo. V primerjavi 4 ? Prejšnjimi leti, ko so ljudje ^ kupovali neprimerno več, je 4 °rej nazadovanje prodaje g kitnnice več kot očitno. Zato 4 Pa se zadnji dve leti močno, g Povečuje prodaja eno in dvo- ^ kilogramskih zavitkov krom- ž Pirja skozi celo leto. V podjetju SADJE-ZELE- \ NJAVA pa je direktor Janko ž Mulej povedal, da so letos \ ^vedli novo obliko prodaje za ^ ^tpodinjstvo s tem, da skozi ■A leto dajejo možnost naku- l5 po grosističnih cenah, — ^Pec kupi vsaj 5 kg istovrstna blaga. Zaradi tega se jim - sicer zmanjšala prodaja v a'oprodajni mreži, so pa po ^?sističnih cenah prodali pri-uzno trikrat toliko kot prejš-" leta. l'Sicer pa enako kot v Pre-^ni tudi pri podjetju Sadje-Ijum ^ava ugotavljajo, da se kv i-e raie odločajo za nakup ^etnejšega blaga. V malo-§e uaji na primer nudijo samo l5Urp°Prej. oprane in po želji m-, a tudi predpakirane go-t6j nice in drugo povrtnino ^dje. . Aakšne so njihove cene? Q petega oktobra, ko smo se artl pomenkovali, so veljale S' 2,10 N-din za kilogram. sk, letni cenami na ljubljan- UsD v trgu glede na kvaliteto n° konkurirajo vsem dru- T"1 Dri 11 • 1 -i v\ cd Q0|.Q lig-" Ponudnikom in so ttj., nejši ponudnik. Po mne-IjA direktorja Muleja je tako J Z ,,° zaradi tega, ker so se ^ I tUm6v n° dobaviteljev spora-Zija el| o tem, da jim le-ti pri-st:rr).ai° vnaprej dogovorjene hiufke. manipuliranja in aku-ttlj aci3e, kar pomeni, da marž 4 ZainYeč ne poznajo. Zato pa so | slc)nn esirani' da s čim dota 1 Pejšimi cenami posreduje-°daj° čim večjih količin Sp«. Povrtnin in zelenjave, v „ er: lastna sredstva vlagajo obuJuPio hladilnic in drugih bi A,ov pri dobaviteljih, da , in 0 Čim bolj omejili kalo 4 itt .®k°do zaradi transportov 4 kveH drugih vzrokov. Tudi to no občutno vpliva na ce-SI6dn-0nčn°- pa še tole: Že na-Drost 6 leto nameravajo tudi ve “l°re skladišča na Kreko-tiebpitrgu preurediti v trg na Vitan,0’ kjer bi njihovi dobami, Peposredno prodajali Or]A Pridelke, s čimer bi se hila Da Ljubljančanov še počelih ^stva in številke, ki smo °0w Vedeli med obiskom v lotjih Preskrbovalnih pod- 4 So^bo So Več kot zgovorna. z bolj ^ 0 tem, kaj je zanje naj- , b"c4nti?i no’ P3 si seveda po- £ *hi, najlaže ustvarijo sa- ^ -mG l AltlllTEKTOV KOTIČEK PRIPRAVA ZA LIKANJE »HOBI« Naš reporter je bil na sejmu obrti, ki je bil minuli teden v Celju. Med številnimi novostmi, ki so jih na sejmu prikazali slovenski obrtniki in obrtna podjetja, je bila razstavljena tudi priprava za likanje »Hobi«. Pri likanju s pripravo »Hobi« ostaja električna vrvica likalnika vedno v višini ročaja likalnika; »Hobi« torej preprečuje, da bi vroč likalnik zažgal električno vrvico. Kako pričvrstite napravo za likanje »Hobi« na vaš likalnik? Pripravo »Hobi« samo pritrdite na varovalni gumijasti vložek pri likalniku, kar lahko opravijo gospodinje same. Vrvico likalnika namreč samo povlečete skozi premo, jekleno vzmet in bakelitni vložek, tega pa skupaj s kotnikom pritrdite na rob mize. Pri likanju se bo jeklena vzmet raztegovala skupaj z vrvico likalnika, ki bo poslej drsela po notranjosti bakelitnega vložka in skozi vzmet. Vrvica ostaja v vodoravni legi in se ne meša več med perilo. Kje lahko kupite pripravo za likanje »Hobi«? »Hobi« je naprodaj v P-supermarketu in pri Elektrotehni v Ljubljani, veljal pa vas bo približno 20 N-din. m. v. REPORTER DE NA PRVEM OBRTNIŠKEM SEJMU Prvemu sejmu y Celju na rob Veliko zanimanj*e za sej"em ^ Praznih rok so ostali le proizvajalci kiča @ Večina razstavljavcev je prodala svoje izdelke za leto naprej Do minule nedelje je bil v Celju odprt prvi slovenski sejem obrti. Deset dni je skoraj 200 zasebnih obrtnikov in obrtnih podjetij iz vse Slovenije razstavljalo svoje izdelke na Kladivarjevem stadionu. Proizvajalci, ki so v Celje prišli razstavljat in prodajat kič, so v mestu ob Savinji ostali praznih rok. Namesto njih so sklepali kupčije tisti obrtniki, ki svojo ponudbo že znajo prilagoditi povpraševanju kupcev. le raje odločajo za nakup 4 ...............| Cenle^nie grosistične dnevne 4 Rn krompir plemenitih sort 4 w?° do 86 par (glede na vrsto ? 23nnjaX jabolka jonatan po gUj- hruške od 2,10 do 2,40, po 2,30 in čebula od 2 Že ime »Prvi tradicionalni sejem obrti« obljublja, da letošnji obrtniški sejem bržkone ni bil zadnji po vrsti. Na sejmu je bilo razstavljenih veliko zanimivosti, ki pa jih po naših trgovinah žal ni. Že samo zato bi bilo' škoda, če nam taka prireditev ugasne. Obrtniški sejem v Celju je bil razdeljen na dva dela: v zaprtem prostoru je bila razstava, po stopnicah in zunaj na stadionu pa je cvetela trgovina. Zaradi domiselne izvedbe mi je ugajala otroška soba, ki so jo naredili mizarji iz obrtnega podjetja »Oprema« v Celju. Nekaj posebnega je bila! Komplet so sestavljali kavč, dve omari, pisalna miza in obloga za zid. Že kavč je bil nenavaden: namesto enega preda- la je imel vstavljen pomični podaljšek, namenjen otrokom za igranje. Otroci se najraje igrajo na kavču ali pa na tleh. Zakaj na mrzlih tleh, so verjetno pomislili celjski mizarji in naredili domiselni podaljšek. Kavč lahko tako ostane ves dan pospravljen, otrok pa se namesto na tleh, igra na oblazinjenem podaljšku ležišča. Tudi pisalna miza ni bila vsakdanja. Pisalno ploščo je namreč mogoče premikati v dveh smereh: lahko jo dvignete in spustite, lahko pa tudi spremenite njen naklonski kot. Tako spremenjena miza služi večjemu šolarju kot risalna deska. In cena? Komplet stane 4500 N dinarjev. Pozornosti obiskovalcev sejma sta bili deležni tudi dve ggjzrcLELTL|je. daje za nagrado _potovanje NA HAVAJE! "m m . ■ H TRG 0 VS K 0.PODJETJE N A VELIKO IN M AL0’ Tehimo MERCATOR S SVOJIMI POSLOVNIMI PARTNERJI ŠIROM PO SLOVENIJI PA IZROČI ŽE TAKOJ, OB NAKUPU PRALNEGA STROJA vsakemu 5. kupcu posebno nagrado IN TO PO ŽELJI UVOŽENI TRANSISTORSKI SPREJEMNIK ALI PA ELEKTRIČNI BRIVNIK BRAUN-ISKRA Kupujte pralne stroje pod najugodnejšimi kerditnimi pogoji samo z nagradnim kuponom ^jjjj , kajti le ta vas lahko T tudi dvakrat nagradi In trikrat razveseli. nagrajuje in,am zaupa i klubski garnituri, izdelek »Tapetništva« iz Celja. Posebno lepa in praktična je večja klubska garnitura. Ta je na sejmu stala 4500 N dinarjev. Sestavljali pa so jo: sestavljivi kanape, dva fotelja in dve mizici. Po mojem okusu najlepše in najbolj elegantne obleke je na celjskem sejmu razstavljalo obrtno podjetje »Kreator« iz Celja. Cene niso bile pretirane: moška večerna obleka je stala 609,40 N dinarjev, zelo lep ženski kostim 476,05 N dinarjev, fantovska obleka pa 208,40 N dinarjev. ; Na sejmu je bilo razstavljenih tudi veliko lepih plaščev, stali pa so od 400 do 600 N dinarjev. Vsi so bili ročno izdelani in zelo domiselnega kroja. Po mojem mnenju dosti lepši od standardnih, ki nam jih še vedno ponuja naša trgovina. Bojim pa se, da bo potrošnik iz Ljubljane zelo težko sam našel stik s proizvajalcem, na primer iz Rogaške Slatine. Srečanje pa bi bilo nemara za oba koristno! Največ novosti so na sejmu prikazali predvsem zasebni obrtniki. Nekatere izdelke nameravamo posebej predstaviti v naši rubriki »Novo«, ker po našem mnenju zaslužijo tako pozornost. Zanimive so tudi ocene prvega sejma obrti v Celju. Leopold Krese, predsednik GZ SRS, sejem ocenjuje takole: »Hkrati z industrijskim razvojem se krepi osebni standard proizvajalcev, kar narekuje novo strukturo potrošnje in ustvarja povpraševanje tudi po zahtevnejših, enkratno izoblikovanih izdelkih, ki jih industrija ne more dati tržišču. Tako se ob veliki industrij^ po zakonu ekonomske logike živahno razvija obrt, seveda ne več staro klasično rokodelstvo, ki ga je industrija neizprosno in dokončno izrinila, marveč sodobna, tehnološko napredna in novim gospodarskim strukturam prilagojena storitvena In drobna proizvajalna dejavnost. Pozdraviti je treba tudi zamisel strokovnih predavanj in demonstracij na sejmu. Gotovo razpolaga naša obrt s precejšnjim strokovnim potencialom, kd pa ostaja zaradi razdrobljenosti neizkoriščen. Prav s te plati pa obeta celjski obrtniški sejem, da bo postal pomembno žarišče strokovnega napredka in novatorstva. Vse te perspektive sejma so vodile tudi Gospodarsko zbornico SRS, da sprejme pokroviteljstvo nad to prireditvijo.« To je potrdila tudi komercialna plat celjskega sejma obrti: Presegel je vsa pričakovanja. Organizatorji so natisnili 25 tisoč vstopnic, že samo prvi dsfli pa si je sejem ogledalo 7 tisoč in nato vsak dan po 8 do 9 tisoč obiskovalcev. Kolikšna je vrednost vseh sklenjenih pogodb, za sedaj ni mogoče reči. Večina razstavljavcev pa je na sejmu prodala svoje izdelke že za leto vnaprej. » VPRAŠANJE: Prosim za nasvet, kako opremiti trisobno novo stanovanje za potrebe štiričlanske družine. Otroka sta različnih spolov, oba pa študirata. Tudi dnevna soba bi morala služiti za bivalni prostor in za spalnico. Prilagam podroben tloris stanovanja, — A. C. — Ljubljana • ODGOVOR: Po daljšem času spet vidim načrt stanovanja, kjer so vrisane tako zelo praktične vgrajene omare za obleko. Že dolgo zasledujem nove načrte stanovanj, a na žalost arhitekti v večini primerov izpuščajo vgrajene garderobne omare, ker se projektanti ne zavedajo, kako zelo praktične so le-te predvsem pri majhnih stanovanjih. Ker imate trisobno stanovanje za štiričlansko družino, ste si že sami naredili pravilno razporeditev članov. Za odrasla otroka, ki študirata, je potrebno dobiti dva samostojna prostora, v katerih mora biti zagotovljen predvsem mir. Ker so v obeh manjših sobah že vgrajene omare za obleko, otroka potrebujeta samo ležišče, delovni prostor in omare za shranjevanje knjig in raznih manjših predmetov. Dekletova soba mora biti prav gotovo urejena z več kosi ščin, prav tako tudi spodnji del sekreterja. Preproga naj bo rjava, zavese pa bele. Dnevna soba mora imeti dve funkciji, v njej se bo zadrževala družina preko dneva, zvečer pa mora služiti za prenočevanje dveh oseb. Ker imate v manjših sobah precej prostora v omarah za obleke, stoji v dnevni sobi regal D-65, izdelek tovarne Brežice. Omara je sestavljena iz štirih elementov po 90 cm in višine 220 centimetrov. En del služi _ za shranjevanje oblek, v preostalih pa boste namestili televizor, radio in knjige, dekorativne predmete itd. Prostor med zaveso in omaro pa boste zapolnili z večjo sobno rastlino. V kotu, desno od vhodnih vrat, stoji kotni kavč »Marjan«, izdelek »Oriolika« iz Oriovca. To je novost na našem tržišču, kakršno smo zelo pogrešali. Preko dneva je to kotni kavč, zvečer pa ga boste s pomočjo patenta spremenili v dvojno ležišče širiae pohištva kot fantovska soba, zato sem izbrala dva sekreterja tovarne »Meblo«, ki sta med seboj povezana s štiridelnim mostom. Pod mostom pa boste postavili kavč — ležišče, izdelek podjetja »Savinja« Celje. Sekreterja imata predale, zasteklene odprtine za knjige in popolnoma zaprte elemente. Kavč — ležišče pa je opremljeno z jogi vložkom, ki 160 cm in dolžine 190 cm. Ce boste izbrali omaro v brestovem furnirju, naj bo sedežna garnitura v zelenem blagu, preproga pa rumeno-rjava. Zavese naj tečejo od stropa do tal, in sicer v širini okenske odprtine bele diolen zavese, ob straneh pa dekorativne zavese rjavo-oranžne barve. Če imate priključek za svetlobno telo v sredini stropa bo potreb- je preko dneva delno potisnjen pod hrbtno naslonjalo. Pisalno mizo dimenzije 50 X 100 cm, izdelek LIK Kranj, pa boste postavili pod okensko zaveso, ki bo visela do radiatorja. Vse pohištvo naj bo obdelano s svetlim hrastovim furnirjem, jogi vložek pa naj bo prevlečen z zelenim blagom, preprogo pa boste izbrali med oranž-no-rjavimi toni barv. Zavesa naj bo bela, ker je okno majhno. V fantovski sobi morate postaviti poleg enega ležišča še dodatno za morebitnega gosta. Oba sta izdelek »Mebla« iz Nove Gorice, prav tako tudi jogi vložka, prevlečena z rdečim dekorativnim blagom. Ker tako ostane le malo prostora za namestitev pisalne, mize, sem izbrala sekreter tovarne »Brest iz Cerknice. Zgorrjja vrata sekretarja se odpirajo m služijo kot pisalna miza, notranjost pa boste izkoristili za shranjevanje šolskih potreb- na poleg sedežne garniture še stoječa svetilka. Če se boste oglasili pri podjetju Slovenijales, vam lahko posredujem naslednje cene: regal D-65 3185 N din kotni kavč 2550 N din fotelj ca. 300 N din miza 290 N din sekreter Cerknica 500 N din ležišče Meblo 200 N din sekreter Meblo 1340 N din ležišče Savinja 600 N din pisalna miza 250 N din inž. arh. DOROTEJA DOZET KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK MATJAŽ VIZJAK V V -T V* V" nAV* V'^-A/N/VZN/N/NA/N/NAVNZVVNA/VVNAVN/VNA Izobraževanje in kultura. MNENJA IN STALIŠČA BOMO PRELOMILI ® S PREŽIVELO MISELNOSTJO ? IVAN BERTONCELJ: NEKAJ MISLI K »PREDLOGU ZA IZDAJO ZAKONA O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU PO KONČANI ŠOLSKI OBVEZNOSTI« S tem zakonom bo odstranjena velika vrzel v izobraževanju strokovnih kadrov, ki smo jo že dolgo čutili. Pri tem bo izredno pomembna odločitev, ali bo ta del sistema izobraževanja enakovreden tistemu, kar danes imenujemo poklicno šolstvo? Ali bo mogoče prelomiti preživele oblike izobraževanja, ki so lahko velika ovira za realizacijo zakona? Ali bo mogoče izriniti iz zavesti mnogih misel, da bo ta zakon odprl novo pot vajenstvu? Vračanje na staro vajenstvo pomeni gospodarsko škodo, da o vzgojnih problemih ne govorimo. Ta zakon odpira novo poglavje v zgodovini našega strokovnega izobraževanja. Tega se moramo v celoti zavedati. Zato ni vseeno, kako bodo odgovorni probleme rešili. Javno objavljen predlog za Izdajo zakona o strokovnem izobraževanju po končani šolski obveznosti' vključuje vrsto pomembnih elementov, ki do sedaj še niso bili rešeni. K razpravi se priglašam zato, ker ta predlog zelo podpiram, toda z nekaterimi dopolnitvami. NI MOGOČE PREZRETI STOPNJE PROIZVODNO-' TEHNIČNEGA RAZVOJA Pri sestavljanju predpisov za področje izobraževanja strokovnih kadrov je treba upoštevati stopnje proizvodno-tehnič-nega razvoja gospodarstva in njegove perspektive. Brez tega noben predpis ne more zadovoljiti potreb gospodarstva in družbenih služb po kadrih. V Jugoslaviji 54,4 % zaposlenih dela (gre za vse gospodarske dejavnosti) na delovnih mestih s pretežno ročnim delom. Okrog 45 % strojev in mehanizmov streže človekova roka, ozi-roftia neposredno vpliva na oblikovanje materiala. V drugih pa prevladujejo stroji, ki zahtevajo znatno angažiranje človeka. Udeležba ročnega in strojnega dela pa v z;natni meri vpliva na vrste profilov kadrov. Tega dejstva ni mogoče prezreti. Sistemi izobraževanja strokovnih kadrov, ki tega ne upoštevajo, niso ekonomični, dajejo preveliko in premajhno število poklicnih in specializiranih delavcev, s tem pa nesorazmerno razvito šolsko mrežo. Tudi teze za zakon po končani šolski obveznosti ne morejo mimo zgoraj opisanih dejstev, ker razvoj pri nas kakor tudi v svetu kaže, da potreba po specializiranih poklicih raste, šolanje za te kadre pa pri nas ni urejeno. Ali teze za predloženi zakon to dovolj upoštevajo? ZAKON ŽELI REŠITI LE DEL POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA Naziv zakona se mi ne zdi najbolje izbran. Po uspešno končani šolski obveznosti se izobražujejo vsi, ki gredo v srednje šole, ali se za posle v delovni organizaciji, ali pa se pri-učujejo na dplovnih mestih, ko dopolnijo predpisano starost. Za slednje lahko velja tudi pogoj neuspešno dovršena osemletna šola, toda ne za vsa delovna mesta. šolanje kadra po predloženih tezah pa je namenjeno izobraževanju za poklice po končani šolski obveznosti, za učence, ki niso uspešno dovršili osemletnega šolanja. Toda tudi za nekatere analizirane poklice je potrebna uspešno dokončana osnovna šola. Vsi specializirani poklici niso enako zahtevni — sporno seveda je, kaj šteti poklic? Poklic je definiran kot vrsta dela (zaposlitve), ki ga posameznik opravlja zaradi pridobivanja sredstev za življenje (preživljanje) in mu posveča največji de! svojega delovnega časa. Poklic ni istoveten s pojmom delovnega mesta, se torej od tega bistveno razlikuje. Zato moramo teze razumeti samo tako, da želi zakon rešiti del poklicnega izobraževanja, zato naslov tez nekoliko moti. Teze torej zajemajo obsežno področje specializiranih poklicev, ki bi jih morali vključiti v obstoječi sistem poklicnih šol. Za te poklice je praksa tudi do sedaj vzgajala kadre, čeprav ponekod zelo neorganizirano. Praksa je torej daleč pred razvojem tega dela sistema izobraževanja strokovnih kadrov. Izobraževanje za te poklice v gospodarstvu torej ni nobena novost. Dokaz za to je delitev dela v delovnih organizacijah. Šolski sistem pa tega področja ne obravnava enakovredno. Sele teze zakona predlagajo rešitev. Sistem izobraževanja za te poklice je torej samo logična posledica razvoja in potrditev tega, kar bi moral rešiti že zakon o srednjem šolstvu. To se nam danes hudo maščuje. Šolanje poklicnih delavcev je zato mogoče organizirati v dveh smereh: — za poklice, kjer je šolanje organizirano v poklicnih šolah, ki jih prizna zakon o srednjem šolstvu. Izobraževanje je predvideno dve ali tri'leta; — za poklice, kjer šolanje r.i bilo urejeno in delavci pridobivajo izobrazbo »izven šolskega sistema« na delovnih mestih, torej večinoma brez teorije stroke ter splošnih in družbenih znanj, brez sistema v šolskem smislu. ’ To so delavci, ki se izobražujejo za poklice, so torej poklicni delavci. Zaradi skrajno zaostalega načina (v pedagoškem smislu) izobraževanja, je bil proces pouka manj učinkovit, zamuden in neekonomičen. Nihče ne more oceniti vsaj približno škode, ki jo zato utrpi gospodarstvo. Nekateri poklice razvrščajo po času šolan ja, ne pa po obsegu, zahtevnosti in področjih dela ter drugili posebnih pogojih. Ne bi smeli ločevati poklice, o katerih govore teze, od tistih, ki jih je zajel zakon o srednjih šolah. Bolje je reči, da so zaradi narave dela eni bolj, drugi manj zahtevni, obsežni ali podobno. Zato bi bilo smotrneje reči: — da naj vsebina tez vključuje izobraževanje za poklice, kjer proces pouka, zaradi posebnih pogojev, poteka po »posebni poti«. To je razumeti tako. da za te poklice iz različnih razlogov ni mogoče urediti rednega šolanja. Pri tem pa ni važno, če poklicno izobraževanje traja tudi več kot dve leti. Takih primerov bo več: — kakor hitro pa bi dozoreli pogoji, da se za tak poklic odpre redna šola, sodi v »področje zakona o srednjem šolstvu«; — če pa je za izobraževanje potrebno več kot dve leti, vendar ne bo mogoče organizirati »rednega« šolanja, tak poklic sodi v zakon, ki ga predlagajo teze. Teze določajo tudi trajanje šolanja, toda brez predhodne analize poklicev. Ta pot ni zanesljiva. Brez analize poklicev ni mogoče zanesljivo omogočiti trajanje šolanja. Če tega ne bi upoštevali, bodo sestavljavci učnih načrtov snov »napihovali«, da bodo zadostili z zakonom vnaprej določene okvire. Ta del poklicnega šolstva bi temeljil na predpostavkah namesto na analizah dela v gospodarstvu. Zakon o srednjem šolstvu je analize osvojil. Ne vidim razloga, zakaj je to v tezah izpuščeno. Stroškov za analizo vseh poklicev se ne da primerjati z izgubami, ki bi nastale z naprej določeno dobo šolanja. PREDLOG ZA KLASIFIKACIJO POKLICEV JE V SLOVENIJI ŽE IZDELAN V tezah je rečeno, da bo zakon uresničljiv, če bo izdelana nomenklatura poklicev. Ta naj bi pokazala, katere poklice gospodarstvo potrebuje. S tem bi laže določili poklice, ki naj jih izobražujemo v rednih poklic- nih šolah in po »drugi poti«. Zakon bi moral imeti v nomenklaturi svoje izhodišče. To pomeni, da so to poklici, ki jih gospodarstvo potrebuje. V tezah to ni dovolj podčrtano. Upoštevati je treba, da je predlog klasifikacije poklicev v Sloveniji za vse gospodarske dejavnosti že izdelan ter bi bil lahko osnova za razmejitev poklicev. Sodobna nomenklatura poklicev je živec v sistemu izobraževanja strokovnih kadrov, kjer so sproti registrirane vse spremembe v razvoju poklicev zaradi stalnega razvoja tehnoloških procesov. Morda bodo pomisleki o predlagani rešitvi tudi zato, ker poklici, ki jih vključuje zakon, niso analizirani. To drži. Toda pot je lahko sledeča: klasifikacija poklicev (to je pripravljeno), razmejitev, kaj v šoli, kaj po »drugi poti«, začasna ocena trajanja šolanja in postopno analiziranje poklicev. Tako lahko pridemo do predlaganega cilja. (Konec prihodnjič) Z organizirano akcijo za pomoč pri šolanju nadarjene mladine so dali v Litiji pobudo nekaterim mladim ljudem, da so se odločili za nadaljevanje študija na srednjih, višjih oziroma visokih šolah, kar seveda brez družbene pomoči ne bi zmogli. Razumevanje samoupravnih organov, vodstev delovnih organizacij in družbeno-političnih organizacij za to skupno akcijo zasluži vse priznanje, obenem pa je dokaz visoko razvite samoupravne zavesti za skupno družbeno delovanje, ne glede na posamezne interese. Posebej so se v tej akciji izkazali delovni kolektivi Predilnice Litija, Lesne industrije Litija, Industrije apna Kresnice, Stanovanjskega komunalnega podjetja Litija, Kmetijske zadruge, Zdravstvenega doma in Lekarne — Litija in Usnjarsko krznarskega kombinata Šmartno. V šolskem letu 67/68 je prejemalo pomoč 20 mladincev. Višina pomoči se je gibala med 30 in 200 novih din, v povprečju pa je znašala 87 ND. S tem je komisija skušala vsakomur prispevati denar za stroške poti v Ljubljano, za malico in nakup najnujnejših knjig. V novem .šolskem letu naj bi družbeno pomoč prejemalo že 40 mladih. V povprečju naj bi t#Ia pomoč 103 ND na mesec. Tako bo vsota enkratnega mesečnega zneska pomoči že presegla 4000 ND. V našem tedniku smo posvetili pripravništvu v zadnje® | času dva daljša in tehtna prispevka: Razgovor s prof. Iva”°!” jg Bertoncljem, predavateljem na Višji šoli za organizacijo de H v Kranju, in razgovor z Radom Mikličem, pomočnikom reputiU' g škega sekretarja za delo. V razgovoru sta oba omenjala, da J g praksa pripravništva v nekaterih naših podjetjih že zelo dobr • H Agrotehnika, Vega, Litostroj, GG Bled, Železarna Jeseni« g EMO Celje, Tomos Koper, MTT Maribor, Sava Kranj itd. Zanimalo nas je, kako pripravništvo v delovnih orgamzacr " jah konkretno izgleda. Zato smo se odločili, da nekatere o naštetih tovarn obiščemo. Naš novinar je najprej obiskal EM (emajlirnico, metalno industrijo in orodjarno) Celje. Tam S je o pripravništvu pogovarjal z Albinom Brinčičcm, vodjo o° delka za izobraževanje v tej tovarni. Učinkovita pomoč Pred letom dni je bila pri občinski konferenci Socialistične zveze v Litiji ustanovljena posebna komisija za pomoč mladini pri šolanju. Dosedanje njeno delo opravičuje odločitev litijskih občanov za ustanovitev takšne komisije, saj je le-ta opravila veliko poslanstvo. Komisija se je pismeno zahvalila vsem, ki so doslej prispevali denar za pomoč pri študiju nadarjenih, obenem pa zapisala, da pričakuje, da ne bo kolektiva, ki v tej solidarnostni akciji ne bi sodeloval. »V konkretnih akcijah se kaže, koliko veljajo besede o skrbi za našega občana,« so zapisali v pismu, ki gotovo ne bo ostalo brez odmeva. MARIJAN LIPOVŠEK ODLIKOVANJA ZA PEVCE Pevski zbor pekov »Miloš Zidanšek« iz Maribora, ki je lani praznoval 70-Ietnico svojega obstoja, je pred kratkim imel majhno slovesnost. Podpredsednik občinske skupščine Maribor Tone Dobrajc je izročil sedmim pevcem odlikovanja, s katerimi jih je za dolgoletno sodelovanje v zboru odlikoval predsednik republike: MORDE.J ALOJZIJ je bil odlikovan z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, LOZINŠEK PIINKO z Redom dela s srebrnim vencem, PIORVATICEK IVAN, LEDINEK JOŽE, PAK MIRKO, TR-NJAR ŠTEFAN in VRABL JOŽE pa so bili odlikovani z Medaljo zasluge za narod. A. M. B S IS .B B Bi 85 H 15 Bi »Verjetno smo prvi v naši državi, ki smo uzakonili pripra? ništvo kot edino obliko za sprejemanje na delo vseh tistih,. so končali srednje; višje in visoke šole, niso pa še bili nikp zaposleni. S pripravništvom smo pričeli pred dvema letoma, K je delavski svet našega podjetja samoiniciativno sprejel pravi nik o pripavnikih,« je naš prvi razgovor začel Albin Brine) • »Ali se vaš prvi pravilnik v čem bistveno razlikuje od o« ločil temeljnega zakona o pripravništvu?« »Pravilk, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma, je z maj"^ nimi popravki še vedno veljaven. Lahko rečem, da je naš Pra VERJETNO PRVI V DRŽAVI vilnik o pripravnikih, ki smo ga sprejeli leta 1966, z zakon®111 skoraj povsem identičen.« »Kako izbirate pri vas kandidate za pripravnike?« »Naši prvi pripravniki, skupaj jih je bilo 25 in so vsi p®' pravniško dobo uspešno zaključili, so bili naši redni štipendis ' Prav tako so bili naši redni štipendisti naši sedanji pripravni®' Teh je 34, letos pa bomo sprejeli še nekaj pripravnikov. sedaj so vsi naši pripravniki bili naši nekdanji štipendisti, ^ pa to pogoj.« _ . »Opišite nam prosim na kratko, kako izgleda pri vas Pr* pravništvo?« . Albin Brinčič je pred menoj odprl mapo. Začel mi je ra* lagati: »Takoj, ko sprejmemo pripravnika, ga vpišemo v P° sebno evidenčno knjigo.« J Bral sem: Primc Henrik, diplomant višje šole, strojna strol« sprejet v pripravniško razmerje 1. 9. 1966, zaključil priprav®' štvo 22. 9. 1967, ko je odšel na odsluženje kadrovskega roKa' Pripravnik v stroki: vzdrževalna služba — zraven je bilo “ napisano ime mentorja in njegov položaj v delovni organizacij* Pripravnik je napisal nalogo: podajna naprava za pločevin _ Naloga je bila ocenjena s 5 in ustni zagovor prav tako. V na' logi je bilo priloženo pismeno mnenje mentorja. , »Ali pripravnike, ki ob prekinjeni ali dokončani pra»s odidejo v JLA, sprejmete nazaj?« »Takoj, ko nastopi pripravnik staž, je že redno zaposlen Henrik Primc bo službo nastopil jutri, pred nekaj dnevi se J ! namreč šele vrnil iz JLA.« »Ali dobe vaši pripravniki nagrado, ali osebni dohodek f pravilniku?« x »Pripravniki s končano srednjo šolo imajo pri nas osnovn dohodek 500 novih dinarjev, pripravniki s končano višjo * j visoko šolo pa 750 N dinarjev. Mentor pa lahko predlaga, M pripravnika še posebej nagradiino s posebno premijo, ki lahk° znaša 250 N dinarjev.« »Koliko časa traja pri vas pripravniški staž?« »Prej je pri nas trajal 24 mesecev, sedaj pa 6 ali 12 cev manj, odvisno pač od stroke. Vsak naš pripravnik i mora najprej udeležiti posebnega pripravljalnega seminarja, tovarni. Tam ga naši strokovnjaki seznanijo z organizacijo p«*[ jetja, varnostjo pri delu, o TZDR, ter ustvarjanju in deli' dohodka pri nas.« KRITIČNE PRIPOMBE Slika pripravništva iz tovarne EMO CELJE bi ne bila polna, če se ne bi pogovarjal še z enim od pripravnikov. M sogovornik je bil Slavko Kunstek, strojni tehnik, ki opravb zadnji mesec staža. ,g »Dve pripombi imam na račun pripravništva pri nas: ] mesecev sem krožil po tovarni in pod skrbstvom mentoli spoznaval delovni proces, sedaj pa sem dežurni tehnik in b° , to verjetno tudi ostal. Vseh tistih 10 mesecev pripravništva ® na mojem delovnem mestu po mojem mnenju nič ne koris ^ Ali ne bi bilo pametneje, da bi me že takoj dali na dclovP mesto dežurnega tehnika in bi staž opravljal, recimo 3 mesec_ Prav tako se ne strinjam z načinom dajanja gibljivega de» nagrade. Višina le-te je odvisna od dobre volje mentorja. P*® j vilneje bi bilo, da bi o višini gibljivega dela nagrade odloča* D ‘-sredina, kjer dela stažist.« Morda. je druga pripomba upravičena v primeru, ko Pf’ 0 ® pravnik že tlela dalj časa na določenem delovnem nu’s’V B © Glede prve pripombe pa bi lahko polemizirali. Smisel P1! gjl © pravnitšva je ravno v kroženju. Ta čas namreč priprave’ j 88 @5 spoznava delovni proces, mentor pa med drugim tudi P"0, tavlja, katero delovno mesto bi pripravniku najbolj usti- ® zalo. ■MK« NAGRAD Novo veliko nagradno varčevanje za vlagatelje vseh vrst vezanih hranilnih vlog pri Kreditni banki Celje in njenih poslovnih enotah ter 111 poštah na njenem področju ® Vrednost nagrad nad 8,000.000 starih dinarjev ® Žrebanje v Slovenski Bistrici v mesecu novembru 1968 KREDITNA BANKA CELJE MATJAŽ VIZJAK OPRAVIČILO V 40. številki našega časnik* nekaj napak. Na. 6. strani v | ku »Tudi izobraževanje sodi , j osnovne interese članstva« se P1^, vilno glasi stavek: Večja odstop , . nja so le v zdravstvu med ned1* dicinskim osebjem ... (torej ,e ! med medicinskim osebjem, kot J, pisalo. To sc nanaša na kvali^rV cijsko strukturo!). Na 10. strah1 y članku »Doslednost ni lahka« sc uvodu zapisan stavek pravilno P ^ si: Kakšno je stališče občinsk^, odbora sindikata delavcev druzjčj, j nih dejavnosti Maribor o razp°*;v, v nagrajevanju prosvetnih del** cev? smo vprašali predsednika , bora Lojzeta štcfaniča (in ne ^ ^ ja na Požarja, kot piše!). In v is* , članku iz pripovedi tovariša j/ \ niča: Mi v sindikatih smo zdaj " , ločeni vztrajati pri ustvarjanju P$, i go jev za notranjo delitev ob sp' , tovanju razponov, ki jih glede k lifikacije zagovarjajo tako KO " v : šega sindikata . .. Na 10. stran*j članku »Kaj je naša šolska in dr^, | bena stvarnost« se stavek po r.^o povedi profesorja Šmida pr*VI1^ glasi: ...je med drugim dej*k v tezah predlagana reforma melji na izsledkih sedanje kse ... V uredništvu nam je zelo " * «* IM ne pl* »IIIIEIII milili . i iiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii prijetno, kadar zasledimo pri ni številki časopisa toliko n*Ujf, ki ne nastanejo po naši ^ . temveč so posledica ne dovolj vtLo nega dela v tiskarni, kier *lS naš tednik. Ktiiib temu pa sm* mo za cvnro dolžnost, da se " eem onr«vičimo zaradi teh i*1 dobn*h "a pa k, ki se le pojavljajo. V0 uredništva preveč*1 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ NA ObSS RADOVLJICA O REKREACIJI ZAPOSLENIH Spori KRATKO IN JEDRNATO Odkar je bilo uničena v drugi svetovni vojni gondolska vzpenjača na Sveto goro v neposredni bližini Solkana, se je Število izletnikov na ta vrh sicer nekoliko zmanjšalo, vseskozi Pa je tlela želja, da bi na Sveto goro speljali novo vzpenjačo. Zelja je rasla iz leta v leto, denarja pa ni bilo od nikoder. Za gradnjo bi bili ‘namreč potrebni težki milijoni, turistično društvo pa seveda ni razpolagalo s tolikšnimi sredstvi. Kljub vsemu pa je prejšnji mesec zanihala nad zeleno Sočo nova bleščeča gondola in neslišno zaplavala s prvimi potniki proti vrhu Svete gore. Goričani so spet slavili. Otvorili so novo najsodobnejšo gondolsko vzpenjačo, ki bo izpolnila dolgoletno turistično vrzel na tem območju in spet vozila izletnike, turiste in romarje na Priljubljeno izletniško točko. In kdo je segel globoko v žep in tvegal ogromno investicijoj Na dan tudi 3000 potnikov Na pobudo občinske skupščine in novogoriških turističnih delavcev je gradnjo gondolske vzpenjače na Sveto goro financiralo podjetje Avtopromet Gorica. Povezalo se je s priznano italijansko firmo Cerretti Tiffani, ki ima dolgoletne izkušnje pri gradnji vseh vrst žičnic, ter gradbenima podjetjema iz Nove Gorice in Ajdovščine, 'n nemudoma pričelo z delom. Ko smo vprašali Sergeja Koglota, referenta za razvoj turizma in propagando PH Avtoprometu Gorica, čemu se je njihovo podjetje obrnilo na italijansko lirmo, nam je odgovoril ta-kole; “Pri vsem skupaj nas je : B Prvi vrsti vodila ekono- | vtika. Ponudba Italijanov : X L/ I LLLUj ULV JU. IVU V j ^ bila za nas najmikav- j ?*Wa. Tako glede cene kot ■ jfvditnih pogojev, da kvartete, po kateri slovi ta ■ tvrdka, niti ne omenjamo.« Gondola vozi na Sveto | £°ro vsako uro, po potrebi j 7® tudi bolj pogosto. Eno- ■ svterna vozovnica velja 9, • *!?vratna pa 12 dinarjev, skupine imajo 10 odstot-dijaki z objavo pa 30 rfštotkov popusta. Otroci, ** ie nimajo 9 let, plačajo j Povratno vozovnico 8 di- : ttatjev. S i Gene sicer niso najnižje, °do po dalj časa držale, strjujejo pri Avtoprome-u Gorica. K *f°t zanimivost še nekaj ^vdatkov: , Zgornja postaja žičnice }~t na višini 662 metrov, ed tem ko znaša višinska ,®*uka med obema postaja-561 metrov. Dve gon-r*li< od katerih sprejme * .a 35 potnikov, neslišno st(a po 230 ton težki in n. vtilimetrov debeli jekle-vrvi. Med obema posta- nio je je en podporni ste- j Dolžina poti znaša 1810 patrov, vožnja v eno smer Žis iraia 5 minut. Nihalna ; en •niCc l°hko prepelje v ; * uri 420 potnikov. m0Na Vrhu Svete gore bo- » t0 tiredili muzej prve sv e- ■ Jca,ne vojne in sčasoma še 1> da bo izlet z novo j j^Peujačo kar najbolj mi-Seren.' ■ uom je povedal Pq B.ei Koglot. »Zanimivo [ seveda smo to pri- t 5edafal* — da ie obisk že j Itk L Tazmeroma zelo ve- : tudta dan sm° opravili že : tao več kot 3000 prevoda V0rugače pa računamo, le*„°0sta gondoli popeljali * liUdi 04 120 d0 160 tisoi : ^ I ■uiaiuilii Dober posluh za želje delavcev • Zimski šport na prvem mestu S Tekmovanje z oglarskimi sanmi • Želje večje od proračuna • Še vedno brez letnih športnih iger • Za plodnejšo dejavnost bi potrebovali več sredstev • Strokovne organizacije mislijo le na tekmovalce ... VWVVWWW^/^AA/^^/WW^A^A/V^AA/^A^/^A/^/W7^A/^AA^/WW^/VW^A V obdobju družbene reforme so se vprašanja oddiha in rekreacije zaposlenih poostrila. Toda, medtem ko sta v preneka-terih delovnih organizacijah želja po racionalnejšem gospodarjenju ter po večji delovni storilnosti navedla samoupravne organe na to, DA JE TUDI USTREZNA SKRB ZA REKREACIJO SESTAVNI DEL GOSPODARJENJA, JE PONEKOD VSA STVAR SE VEDNO V ROKAH POSAMEZNIKOV. Skratka, istočasno ko je postala rekreacija v nekaterih delovnih organizacijah stalna skrb samoupravnih organov, je v kolektivih tam »čez cesto« prepuščena slučaju in stihiji. Na žalost so delovne organizacije, ki nenehno in načrtno skrbijo za oddih svojih delavcev — v mislih imamo vse od letnega dopusta do tedenskega oddiha in dnevne rekreacije — še vedno redke kot bele vrane. O tem govore ankete, o tem pričajo številke in pa obiski v delovnih organizacijah in pri forumih, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. V ilustracijo naših trditev izjava sekretarja občinske zveze za telesno kulturo Moste-Polje Janeza Virka: »Prav radi pomagamo pri organizaciji športnih tekmovanj našim delovnim organizacijam, toda pogosto naletimo na gluha ušesa, namesto da bi bili naših idej in pomoči veseli. Letos smo na primer razpisali tekmovanja v kegljanju in namiznem tenisu. Vabila smo poslali štirinajstim sindikalnim podružnicam. Pa veste kakšen je bil rezultat vsega tega? Do srečanj ni prišlo, ker nismo prejeli niti enega samega odgovora, kaj šele da bi bil kdo pripravljen na tekmah sodelovati.. .* Podcenjevanje oddiha zaposlenih Resnici na ljubo je treba seveda povedati, da ne spijo povsod. Ponekod so sindikalne podružnice agilne in skrbijo, če ne že za redno vsakodnevno rekreacijo zaposlenih, vsaj za občasna športna srečanja, izlete, večerne rekreacijske ure in podobno. Toda, če ugotavljamo, kaj dela na tem področju velika večina — to je namreč pri vsej stvari najbolj interesantno — potlej Z REZULTATI GOTOVO SE NE MOREMO, PA TUDI NE SMEMO BITI ZADOVOLJNI. Prisluhnimo ponovno besedam Janeza Virka: »Na območju Ljubljane danes nimamo organiziranega športa za tiste zaposlene, ki se ne ukvarjajo z vrhunskim športom. TAKO JE VSE ODVISNO OD POSAMEZNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ OZIROMA POEDINCEV. Skratka, če ima delovna organizacija med svojimi ljudmi človeka, ki je športnik z dušo in telesom, kot temu pravimo, in vrhu vsega tega pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za druge, potlej še gre. V nasprotnem primeru pa se za vprašanja rekreacije, vsaj dnevne in tedenske, nihče ne briga. Občinske zveze nimamo neposrednega stika z delovnimi organizacijami. Zato je naše sodelovanje razmeroma skromno. Pred časom smo delali preko našega občinskega sindikalnega sveta, od takrat pa, ko smo jih ukinili, je zamrla še dotedanja aktivnost. Nekateri so obljubljali, da bo potlej, ko bomo imeli mestni sindikalni svet, mnogo laže delati. TODA, PRAKSA JE POKAZALA VSE KAJ DRUGEGA. VSAJ GLEDE ORGANIZIRANJA ŠPORTNIH TEKMOVANJ SO NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE SEDAJ SE NA SLABŠEM, KOT PA SO BILE PRED ČASOM. Obljube, češ da je treba počakati na združitev sindikatov in da bo potlej bolje, se niso izpolnile ...« Današnje pereče vprašanje delavskih športnih iger na območju mesta Ljubljane naj bi po mnenju nekaterih telesno-kulturnih delavcev že vbližnji perspektivi rešili s pomočjo novega telesa — mestnega odbora za telesno ktilturo. To naj bi bil poseben organ, ki bi sproti reševal vprašanja sindikalnega športa na nivoju mesta Ljubljana. Imel naj bi seveda svojega stalnega človeka, ki bi bil plačan iz mestnih sredstev. Sindikati kot tudi telesnokulturni delavci pravijo, da je misel pametna in vsekakor vredna realizacije. Zatrjujejo tudi, da potrebna sredstva ne bodo predstavljala nepremostljive ovire Tako je danes le vprašanje. KDAJ BO PRIŠLO DO FORMIRANJA OMENJENE NOVE SLUŽBE IN — ČE NAŠI UPI NE BODO ZAMAN OZIROMA ČE OBLJUBE ODGOVORNIH LJUDI NE BODO OSTALE LE PRI BESEDAH. A. ULAGA Znano je, da so na Gorenjskem doma naši najboljši smučarji. Snežna odeja, ki iz leta v leto prekrije za nekaj mesecev pobočja na obeh straneh Save, nudi vsem lepe možnosti za prijetno športno rekreacijo v mrzlih zimskih mesecih. Zato ni čudno, da štejejo zimski športi med najbolj priljubljeno razvedrilo prebivalcev Gorenjske. Skoraj ni družine, ki tu ne bi imela v hiši najmanj par ali dva smuči pa še sanke povrhu — za razvedrilo in delo. In iz teh dejstev je izhajal tudi občinski sindikalni svet Radovljica, ko se je odločal in izbiral panoge za organizirana športna tekmovanja med predstavniki delovnih kolektivov. »Posebna komisija nenehno rešuje vprašanja športa in rekreacije naših delavcev, kljub temu pa pogosto razpravlja o teh stvareh tudi predsedstvo našega sindikalnega sveta ...« nam je za uvod povedal Milan Baloh, tajnik ObSS Radovljica. »Ko smo se pogovarjali o tem, katere športe bi vid j učili v naš redni program, smo imeli seveda pred očmi, da mora biti zimska rekreacija oziroma zimski šport na prvem mestu. Zato organiziramo pozimi posebej tekmovanja v veleslalomu in posebej v sankanju. V veleslalomu je nastopilo na zadnjih tekmah blizu 80 tekmovalcev, v sankanju pa se je pomerilo več kot 100 ljubiteljev te prijetne zimske rekreacije. Za naša sindikalna tekmovanja v zimskih športih je posebno značilna visoka kvaliteta, saj se jih udeležujejo zares dobri tekmovalci. Ob tem naj omenim še to, da smo letos organizirali v okviru sankaških tekmovanj tudi tekmovanja z oglarskimi sanmi. To so velike sani, na katerih sede kar štirje tekmovalci, zato je predstavljalo to tekmovanje prijetno osvežitev, da ne rečem — skoraj da že atrakcijo...« »Organizira občinski sindikalni svet le tekmovanja v zimskih športih?« »Za sedaj je poudarek sindikalnih športnih srečanj na tekmah v omenjenih disciplinah. Že letos smo imeli v načrtu, da bi organizirali tudi letne športne igre, pa nam to ni uspelo. Zakaj...? Predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Letošnji proračun ObSS je znašal za neposredno organizacijo športnih iger 3500 dinarjev, pa smo ga že presegli. Skratka, za plodnejšo dejavnost bomo potrebovali tudi več sredstev. Celoten proračun našega občinskega sindikalnega sveta je namreč malce majhen, saj znaša le 170.000 dinarjev. Zato orga« niziramo poleg omenjenih tekmovanj le še redna srečanja ob šahovskih deskah.« »Na Bledu imate avtomatično kegljišče...« »Drži. Kegljišče na Bledu omogoča lepemu številu zaposlenih prijetno rekreacijo, zato mislimo na to, da bi vključili v naša sindikalna športna tekmovanja tudi srečanja v kegljanju. Upam, da nam bo to uspelo. Seveda pa bomo morali poskrbeti, kot sem že dejal, za potrebna sredstva.« »Imate morda v načrtu, da boste vključili v svoje igre še katero od športnih panog?« »Znano je, da so interesi zaposlenih zelo široki. Opazili smo na primer, da delavci posebno radi igrajo odbojko. Zato bomo po vsej verjetnosti prav kmalu vključili v naš tekmovalni program tudi to športno panogo.« ® NOVA GORICA Na pobudo sindikalne organizacije in v počastitev 25-letni-ce vseljudske vstaje na Primorskem je bila v Novi Gorici 28. septembra športna prireditev, na kateri so sodelovali športniki PTT kolektivov iz Kopra, Kranja in Nove Gorice. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom inž. Alfonza Medveda, direktorja PTT podjetja Nova Gorica. Na sprejemu in otvoritvi sindikalnih športnih iger se je zbralo več kot 120 udeležencev. Med njimi so bili tudi tov. Peč-nikar, sekretar republiškega odbora prometa in zvez, Aleksander Cerče, predsednik občinske- • LJUBLJANA NAVAL NA VŠTK Interes za vpis v I. letnik Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane, je bil letošnjo jesen izredno velik. Za redni in izredni študij se je prijavilo 117 kandidatov. Po opravljenih sprejemnih izpitih, kjer so morali pokazati kandidati svoje telesne zmogljivosti, praktično znanje v nekaterih športnih panogah in poleg tega tudi pismeno obrazložiti svoje poglede na telesno kulturo, je prepustila posebna komisija k rednemu in izrednemu študiju blizu 70 kandidatov. »Vam gredo strokovne športne organizaciji pri vaši dejavnosti na roko?« »Nekatere že. Na splošno pa menim, da se vse preveč ukvarjajo le s tako imenovanimi perspektivnimi športniki in morda še tu pa tam z otroki, medtem ko nikjer ni pravega posluha za odrasle ljudi, ki se ne bavijo s tekmovalnim , športom, temveč si želijo le občasno udejstvovanje za svojo rekreacijo. Prav zaradi tega je vključil, in bo še vključil, naš sindikalni svet v svoj program v glavnem tiste panoge, ki so primerne tudi za starejše ljudi. Razmišljamo pa, da bi nudili občinski zvezi za telesno kulturo določena sredstva z namenom, da bo za to sprejela na svoja pleča konkretne zadolžitve pri organizaciji športne rekreacije zaposlenih.« »Načrti...?« »V glavnem ti, da bi svoje športne igre razširili ih zajeli v krog tistih, ki jim je postal šport vsakdanja potreba, kar največje število zaposlenih.« A. ULAGA ga sindikalnega sveta Nova Gorica in predstavniki PTT podjetij iz Kopra, Kranja in Nove Gorice. Pozdravni govor je imel Franko Rutar, tajnik sindikalne podružnice PTT Nova Gorica, ki je med drugim dejal: »Naše športno srečanje ne predstavlja nekega vrhunskega športnega dogodka, pač pa neprecenljiv korak k zbliževanju PTT kolektivov. Podobna srečanja so med PTT kolektivi Koper in Nova Gorica postala že tradicionalna. K letošnjemu srečanju pa je povabila sindikalna podružnica še kolektiv PTT Kranj, ki se je vabilu z veseljem odzval...« Rezultati tekmovanj: Balinanje: 1. PTT Koper, 2. PTT Nova Gorica, 3. PTT Kranj; streljanje z zračno puško: 1. Koper, 2. Nova Gorica, 3. Kranj; odbojka: 1. Nova Gorica, 2. Kranj, 3. Koper; šah: 1. Kranj, 2. Nova Gorica, 3. Koper. Končni vrstni red: 1. PTT Koper, 2. PTT Nova Gorica, 3. PTT Kranj. Po končanem tekmovanju je bilo tovariško srečanje na Lokvah. Vsi udeleženci so pohvalili izredno dobro organizacijo letošnjih iger. Zaslugo za to imajo gotovo sindikalna podružnica PTT Nova Gorica in njen predsednik Alojz Kosič kot tudi PTT Nova Gorica in ObSS Nova Gorica. V. VOLK • JESENICE PRAVILEN ODNOS DO TELESNE VZGOJE Na strokovnih šolah železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah posvečajo telesni vzgoji zadnja leta veliko pozornost. Telesna vzgoja je postala po zaslugi profesorjev povsem enakovreden predmet ostalim predmetom. Učenci se ukvarjajo tako z zimskimi kot letnimi športi. Pričetek letošnjega šolskega leta so na omenjenih strokovnih šolah izkoristili s telovadnimi urami na letnem kopališču. Glavni namen ur na kopališču je bil, da se vsi učenci seznanijo s plavalno tehniko. Da bi vzbudili med učenci čimveč interesa za telesno vzgojo, jim je vodstvo šole omogočilo ogled filmov znanega mednarodnega filmskega festivala v Kranju. Filme so predvajali za omenjene učence tudi v kinu Radio na Jesenicah. P. U. SIMPLEKS PRVAK V NOGOMETU V nadaljevanju tekmovanja v okviru delavskih športnih iger v Idriji je bilp te dni tekmovanje v malem nogometu. V finalu so nastopile ekipe Kolek-torja, Rudnika živega srebra in Simplexa. Četrti finalist SPETA iz Cerknega se iz neznanih vzrokov tekmovanja ni udeležil. V prvem srečanju sta nastopili ekipi Rudnika in Simplexa. Tekma se je končala neodločeno 3:3. V drugi finalni tekmi pa so predstavniki Kolektorja premagali nogometaše Rudnika živega srebra s tesnim rezultatom 1:0. Vse je torej kazalo, da bo osvojila pokal ekipa Kolektorja, vendar je tretje srečanje prineslo presenečenje. Po enakovredni igri v prvem polčasu je uspe- lo moštvu Simplexa premagati nasprotnike in osvojiti prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Sim-plex — 90, 2. Kolektor — 60 in 3. Rudnik — 30 točk. S. POLJANŠEK • BLED PRIPRAVE ZA ZIMSKO ŠEZONO Blejski turistični in gostinski delavci si iz leta v leto bolj prizadevajo, da bi postal Bled privlačen za turiste tudi v zimskih mesecih. Zato so potovalnim agencijam in drugim letos že poslali prve izvode novega barvnega zimskega prospekta, ki so ga letos izdelali že v avgustu, medtem ko so ga prejšnja leta poslali na tržišče šele tik pred zimo. Razposlali in razdelili bodo 30.000 izvodov prospekta, v katerem propagirajo v prvi vrsti možnosti športa in zabave na zaledenelem jezeru ter bližnjih gorenjskih smučiščih. Turistični delavci pripravljajo tudi fotografije in drugo gradivo za številne propagandne izložbe, ki jih bodo uredili v potovalnih agencijah, s katerimi Bled največ sodeluje. Za propagando zimske sezone na Bledu se bodo turistični, delavci poslužili tudi osebne propagande. Predstavniki blejskih hotelov bodo v tem mesecu obiskali več evropskih dežel, kjer bodo ponudili svoje storitve m nemudoma sklenili razne dogovore. POHIŠTVO Lil [H IpMB ■■MSB PHIPmidlHI VSMCI v v .amin mi penimo in nosimo OBLEČENI I r- i r- n i A r' r\ \/ M I r~ A ■■■■■■■ VELEBLAGOVNICA dEpiAski miLgjLzJjL CELJE Srečanje športnikov PTT podjetij NA RELACIJI PESARO - LJUBLJANA — NA RELACIJI PESARO - LJUBLJANA — NA RELACIJI Znano italijansko mesto Pesaro, ki je pobrateno z Ljubljano, praznuje letos 100-letnico smrti svojega velikega sinu plodovitega skladatelja Giocchin3 Rossinija. Ob praznovanju tega pomembnega dogodka je ljubljanski Kompas, od 4. do 6. oktobra, organiziral veliko, popularno potovanje v Pesaro, ki ga je udeležilo nad 550 udeležencev iz vse Slovenije, največ pa iz Ljubljane. Pokrovitelj te velike in privlačne izletniške akcije, ki je imela svoj osnovni cilj še nadaljnje zbliževanje prebivalcev dveh pobratenih mest, je bil LADKO KOROŠEC, prvak ljubljanske Opere in znani interpret Rossinijevih del. Ko* predstavnik ljubljanskega mestnega sveta pa se je srečanja v Pesaru udeležil ANDREJ LEVIČNI K, predsednik ljubljanske skupščine občine Center. Glasilo Republiškega sveta ZSv ta Slovenilo, Izdala CZ P Delavska enotnost v Muhllanl Ust je bil ustanovljen 20 no vembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odaovorn' urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul 4 Poštni predal 813/VI telefon uredništva 316-672, 316-695 312-402 In 310-033, uprave 3lil-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, St. NB 501-1-991. devizni račun prt Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št 501-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-pai — 50 s-dln. — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-dln - 650 S-din - polletna J3 N-dln - 1300 S-dln in letna 26 N-dln - 2600 S-dln — Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP -Ljudske oravtcn« Mnbllana Pesaro, mesto s kakimi 60.000 prebivalci ob italijanski jadranski obali, je od Ljubljane oddaljen blizu 500 kilometrov. In prav med Ljubljano in Pesarom so se v zadnjih štirih letih spletle zanimive prijateljske vezi. Kot smo lahko mnogokrat slišali te dni na obisku v Pesaru, je to prijateljstvo že zdavnaj preraslo raven izmenjave mestnih delegacij. V štirih letih, odkar sta se pobratili mesti Ljubljana in Pesaro, je prišlo že do mnogih športnih srečanj med ekipami obeh mest, prišlo je do razvoja turizma med obema mestoma, do pogovorov o kulturi, pa tudi o gospodarskih in političnih vprašanjih. V Pesaru je bila razstava slik in grafik slovenskih umetnikov. Pesarsko gledališče je gostovalo v Ljubljani. V Pesaru je spet gostovala Slovenska filharmonija. Še ta mesec, točno 27. oktobra, pa bodo v ljubljanski Mestni galeriji odprli razstavo znane pesarske keramike. In tako bi lahko naštevali še streho nad 8000 turistov, razen naprej. Ko že govorimo o Pesaru, pobratenem mestu z Ljubljano, ne smemo mimo dejstva, da je to visoko turistično razvito me- tega pa imajo na voljo tudi 4000 postelj pri zasebnikih. Plaža je dolga nekaj kilometrov. In tu, kjer je še danes, v po- Cene v Pesaru tudi v turistični sezoni niso pretirane. Po »naše« bi veljala dnevna oskrba v dobrem hotelu blizu 50 N-dinarjev, liter vina pa lahko dobiš tudi za manj kot 2 dinarja. Skratka, pesarski turizem je dostopen tudi plitkemu žepu. »Reči moram, da so odnosi z Ljubljano na enem prvih mest, kar zadeva odnose Pesara s pobratenimi mesti. Konki’etne manifestacije teh odnosov so znane, poudaril pa bi rad, kako globoke so zdrave korenine pobratimstva. V Ljubljani in tu v Pesaru smo se srečali s Slovenci, ki so se borili proti fašizmu v jugoslovanskem bataljonu, ki je deloval v okviru naše partizanske brigade Garibaldi. Skratka, že ob prvem obisku v Ljubljani sem srečal tovariše iz partizanskih let. V takšnem sodelovanju pobratenih mest, kot sta Pesaro in Ljubljana, vidim možnost krepitve miru, sodelovanja med narodi mimo tradicionalnih diplomatskih kanalov. Reči moram, da smo po tej poti zelo uspešno hodili. Ustvarili smo vrsto konkretnih stikov, in ti se še naprej razvijajo. Prepričan sem, da ,bo tako tudi v prihodnje, da bo sodelovanje pobratenih mest Ljubljane in Pesara še naprej in še bolj prispevalo k boljšemu razumevanju med narodi naših dežel, da bo po svoje prispevalo k utrjevanju miru in dobrih sosedskih odnosov .. .« Čeprav predsednika ljubljanskega Mestnega sveta inž. Mihe Košaka to pot m. bilo v Pesaru, zamenjal ga je namreč Andrej Levičnik, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center, vseeno na kratko povzemamo Košakovo izjavo, ki jo je dal v zvezi s pobratenimi mesti Pesarom in Ljubljano ob neki drugi priložnosti: »Vem, da bi se dalo še mnogo storiti, da bi Ljubljančani spoznali vse kulturne vrednote Pesara. Želimo, da bi se ne samo razvili obiski Ljubljančanov v Pesaru, tako kot se zdaj dogaja. Zdi se mi, da je treba to še širše zastaviti, da bi tako Prvak ljubljanske Opere LADKO KOROŠEC (v sredini), jc bil pokrovitelj izleta v mesto Pesaro, ki je pobrateno z Ljubljano (Foto: J. Žnidaršič) USPEL KONCERT Cilj obiska marsikaterega Ljubljančana, med njimi smo opazili tudi delavce-železničar-je, pa tudi okoličana, je bil nedvomno koncert Rossinijevih del v njegovem konservatoriju v Pesaru, kjer se ie tudi rodil ta veliki mož italijanske kulture. Koncert je bil posvečen 100-letnici njegove- smrti. V Pesaru se vse vrsti okrog Rossinija. Tu je zdaj Rossinijeva rojstna hiša, v kateri. so uredili muzej, in pa seveda konservatorij kot središče vsega glasbenega življenja v Pesaru in daleč naokoli. Koncert v konservatoriju je izredno uspel. Pred nabito polno dvorano takih poslušalcev, ki imajo že izostren posluh za podobne prireditve in so stalni gostje koncertov, pa tudi takih, ki so prvič stopili v hram glasbe in kulture, so koncert Rossinijevih del pa tudi del nekaterih drugih italijanskih skladateljev izvedli priznani italijanski operni pevci: sopranistka Elvidia Ferracuti, sopranistka Milena Pauli, tenorist Loucio Borgo-gnoni, baritonist Vinicio Coc-chieri in kot presenečenje večera sta bila prav gotovo znana interpreta Rossinijevih del, pokrovitelj tega izleta in prvak ljubljanske opere Ladko Korošec ter prvakinja mariborske opere Mileva Pertotova. KAJ PRAVITA ZUPANA OBEH MEST Na robu turistične in kulturne manifestacije med pobratenima mestoma Pesarom in Ljubljano pa so se odvijala tudi srečanja med predstavniki javnega in političnega življenja obeh mest. , Ob tej priložnosti je župan Pesara prof. Giorgio De Sabata povedal: goby’s sp ray ■ ne masti in ne lepi H se razčesuje brez težav B utrjuje in daje lep sijaj pričeski Po licenci gaby?s FLYNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvdja .TaK" t u m tava Tudi okolica Pesara je v turističnem ter kulturno-zgodovinskem pogledu izredno zanimiva. Izlet v nekaj kilometrov oddaljeni Urbino jc bil še posebno atraktiven. (Foto: J. Žnidaršič) sto. O tem smo se vsi udeleženci prijateljskega srečanja v treh dneh bivanja v Pesaru lahko prepričali. Pesaro ima kar GO hotelov, ki lahko spravijo pod Novost v svetovni kozmetiki sezoni, videti paleto sončnikov in zapoznelih kopalcev, je bilo včasih samo blato. Toda prizadevni pesarski turistični delavci so tako rekoč iz blata naredili turistično atrakcijo, saj danes velja pesarska obala za eno najlepših na italijanski jadranski obali. ljudi vsaj delno seznanili s pomembnimi kulturnimi stvaritvami Pesara. Uvod v takšna prizadevanja bo nedvomno razstava pesarske keramike v Ljubljani. Ta razstava bo pokazala visoko in staro kulturo tega dela Italije. Razstava pa seveda ni edina stvar, kar bi hoteli ,preseliti’ iz Pesara v Ljubljano ... Skratka, na vrsti področij se odpirajo meje in kažejo pota sodelovanja na številnih toriščih. Najbolj pozitivno pa je dejstvo, da so stiki med Pesarom in Ljubljano iz oblastnih forumov prešli na vrsto delovnih organizacij, na ljudi, s čimer je sodelovanje veliko trdnejše ...« SREČANJE Z LJUDMI Čeprav je bil program obiska nad 550 Ljubljančanov in okoličanov v Pesaru zelo »natrpan«, kot pravimo, je vsak izmed udeležencev tega izleta tudi po svoje doživljal srečanje z mestom Pesarom, predvsem srečanje z ljudmi tega kraja. Mnogo je bilo prizorov, ko so domačini kar na cesti ustavljali Ljubljančane in jim zaželeli dobrodošlico. Pripovedovali so, da so že bili v Ljubljani, da jim je Ljubljana všeč, da so pri nas dobri ljudje in podobno. V skoraj zakotni gostilnici Pesara, pred katero so bila k zidu prislonjena le kolesa, se je BJF esedo ima tovariš Fe-S ter Potrata, reče predsedujoči slovesno. Pa je v fantu kljub temu ostalo nekaj zdravega jedra, pomisli. Najteže je prvemu. Sejna soba otrpne v napetem pričakovanju. — Tovariši, mislim, da je prišel čas, ko mora nekdo dali primer. Mislim, da je samokritika premalo; današnji čas terja tudi ukrepov in sankcij. Ljudje so siti načelnih besed o odgovornosti, naši delovni ljudje pričakujejo akcijo ... pripetil še posebno ljubek pd" zor, ki je tudi po svoje mani^ stiral prijateljstvo med obel®8 mestoma, med ljudmi iz dez® z različnimi političnimi uredit' vami. »Veste, sem Kalabrež* 1" pristopil k mizi možakar, ki6* so ob kozarcu dobrega vina S®" deli ljubljanski železničar]1! »toda ženo imam iz Pesara, z3' to tudi tukaj živim. Vi ste pr®’ gotovo iz Jugoslavije, ste mo*' da iz Ljubljane?« je spraševat! »Moj brat je padel med pr'rl svetovno vojno in je zdaj pok®* pan na Doberdobu. Rad ima®1 vaše ljudi, dobri so in znajo bi' ti veliki prijatelji. Oprostite, k®* sem kar takole oblečen, se vra' čam z dela, pa smo s prijatelj1 zavili še na kozarec dobrega V' na. Vesel sem, da sem vas sr®” 1 . čal...« Čeprav ta prijatelj, zdaj “ vrsto let občan Pesara, ni Py vedal vsega, pa se je iz njega* -vega pripovedovanja lepo ra^ bralo, kaj je še hotel povedat1. Verjetno to, da ni pomernb' no, če živimo vsak na svoji strani Jadrana in nas loči h1®' ja, ampak je pomembno to, d8 delavci, pa naj si bodo to ® Italije ali iz Jugoslavije, iz Pf šara ali iz Ljubljane, govoril® vedno isti jezik. In to pot, čeprav jih je bil® ob mizi le pet ali šest, so ga P®* novno govorili. MILAN ŽIVKOVIČ neje opisal. Kakor veste, sef dobil od stanovanjskega skl* da, takrat, ko se je ukinja" dvajset milijonov z enim stoikom obresti in na šestdeset let, s tem da se od»l&Če' vanje kredita odloži na let® dva tisoč. Čeprav je šlo tor'd za čisti pogodbeni odnos inf* menoj in bivšim stanoval' skim skladom, pa moja ni čista ne le zato, ker ne pl®” čujem niti najemnine niti ®, odplačujem kredita, saj pr' obrok še ni zapadel v plačil®! ampak predvsem zato, ker 111 je družba po posebnih privilegiranih pogojih omogočil® gradnjo hiše. V politično ek®' n omsltem jeziku pomeni to, ®? so mi delovni ljudje posod® ali odstopili, kakor že 'noče*®' svoj takratni zaslužek na ul’®' rabo z upanjem, da jim f; bom povrnil. Zaradi inflacti® in posebnih kreditnih pogoj®'1 ki sem jih bil deležen, jia ®® samo, da jim ga še ne vr»' čam, ampak si z mojimi and1' tetami ne bodo mogli dosti Pomagati, ker je trdnost dinar)8 pred reformo tako zelo upa®' ODSTOP — Tako je, tovariš Potrata! Vzklikne nekdo sredi sejne sobe. Ljudje odobravajoče kimajo. — Da bo stvar jasna, tovariši, meni po pozitivnih pravnih predpisih ne more nihče do živega. Ko sem s skladom za stanovanjsko izgradnjo pred pfctimi leti sklepal pogodbo za kredit, ni še prav nič kazalo, da bodo ceno tako hitro naraščale in da bodo obročna odplačila predstavljala kdaj tako neznaten delež v strukturi osebnih dohodkov, kot ga predstavljajo danes. Pogodba je pogodba, tu ni kaj! Za drugo gre... — Za kaj? vpraša nekdo. — Pustite človeka, naj v miru govori! reče predsednik. — Za moralno odgovornost, tovariši! Že odkar smo se odločili za smernice, razmišljam ti tem in o svojem preteklem ravnanju do delovnih ljudi in do naše družbe. V nočeh brez sna sem se dokopal do prepričanja, da sem govoril eno, delal pa drugo. Tako sem govoril o delitvi po delu, s svojim oraktičnim ravnanjem pa sem to načelo podiral, čeprav niJi nisem kršil pozitivnih zakonskih določil. Da vam bo stvar razumljivejša, jo bom podrob- la. Vidite, to me grize, hiš®’ do katere sem prišel mimo načel o delitvi dohodka po del®' za kar sem se vedno tak energično zavzemal. Misli®1' da je zato prav, če trpim tak® moralne 'kakor tudi materi®1" ne posledice svojega ravnanj8’ Zato sem sklenil podati ostavko na svoj položaj, hkrati P predlagam, naj mi posek®8 komisija revalorizira vrednos hiše in določi višino mesečnega odplačevanja kredita P njeni sedanji vrednosti ter ® dvajset let... j V sejni dvorani zasumi k®, v čebeljem panju. Konc«®' konkreten zgled! Predsedn’ pomirljivo vzklikne: — Tiše, tovariši, tiše! N® želi besedo? ... Nato dvigne pogled in vi® ’ da večernih poročil še konec. Napovedovalec 1)C^ športne vesti. Le kako, da sc pozabil ugasniti televizor, je vprašal. Tako, zdaj P® A treba zaspati, jutri je te?> seja. Ja, poročilo o utesni®^ vanju smernic, ukrepi za 0 nravo deformacij. Referiral Peter Potrata. Treba bo sp‘" jeti tudi nekaj konkretnih s lišč, če ne se situacija na renu ne bo umirila. - VINKO BLATNIH