CENA 20 lir,	TUST 35. nov. 1949	LETO ČETRTO številka 193
PoStnina plačana v gotovini.	Spedizione in abb. post. IT. gruppo
OPOZORILO !
NAROČNINA NAŠIH LISTOV SE PLAČUJE: za STO in ITALIJO pri upravi v Trstu, ul. Ruggero Manna 29, tel. 83-51 ali na poštni tekoči račun štev. 11.5374.
za CONO B pri Centru tiska — Koper; za JUGOSLAVIA) pri ADIT-u, Ljubljana, Tjrševa ul. 34, tel. 49-63 ali na čekovni račun pri Komunalni banki št. 6-1-90603-7.
UPRAVA LISTOV
ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
Po v ra teli \ fašizem?
Slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju je zopet v odločni borbi za svoje najosnovnejše pravice Tržaški italijanski šovinisti in vojaška uprava, ki jih ščiti, so opogumljeni po razkolu, ki je nastal v demokratičnih vrstah in po kapitulantski kominformistični politiki, začeli ofenzivo proti slovenskemu šolstvu, stopajoč po poti fašizma.
Slovenska šola je tržaškim šovinistom že dolgo časa trn v peti. Vse to je že stara pesem, ki se ponavlja iz časov Avstrije pod geslom: Se i s’ciavi vol le scole che i vadi a Lubiana. Fašizem je to geslo uveljavil do skrajnosti in tako zadovoljil težnje tržaških šovinistov. Narodnoosvobodilna borba je s fašizmom pometla, toda fašisti, bivši tržaški iredentisti in strupeni nacio-nalisti, so ostali in se niso mogli nikoli sprijazniti z dejstvom, da jim slovenske šole v Trstu preprečujejo potujčevanje naših otrok.
Ce gledamo vse to s stališča zgodovine tržaškega šovinizma, se temu ne čudino. kajti šovinisti so kljub toliko opevani dvatisočletni kulturi omejeni ljudje, od katerih pač ne moremo pričakovati nič naprednega, temveč le bes in mržnjo do vsega, kar Je slovensko
■	Vse drugače pa je z ljudmi, ki sede v voja-
■	ški upravi. Tu gre vendar za pripadnike držav, ki se toliko ponašajo s svojo demokracijo. z naravnim pravom, ki se trkajo na svoje prsi ter poudarjajo svojo civilizatorsko vlogo. Koliko velja njih demokracija v političnem pogledu, to dobro vemo. to smo vsa ta leta okusili na lastm koži. Niti nismo tako naivni, da bi od njih pričakovali kaj drugega, ker se njihovi interen nujno krijejo z interesi fašistov, z interesi tržaške buržoazije, če ne zaradi drugega vsaj zato, ker je ta buržoazija tako hlapčevska in jim je pripravljena zvesto služiti.
Teda šole so kulturna zadeva. Predstavniki narodov, ki se upravičeno ponašajo s Shake-speareom, z Magno Charto, s svojimi revolucijami in borbami za neodvisnost, pač ne bi smeli kraliti pravice do materinščine in do kulturnega razvoja ljudstvu, ki jim je bilo žal dano v upravljanje. Kakšna pa je ta demokracija, ki tudi kulturno preganja mali narod samo zato, da se prikupi šovinistični večini, da si jo še bolj pridobi za svoje politične špekulacije? Kakšni so ti de-mokratje pri vojaški upravi, ki podpirajo šovinistične težnje italijanskih nacionalistov, jih pri tem celo vzpodbujajo, nas hočejo nasino potujčiti. Kakšno izpričevalo dajejo svoji demokraciji tudi na kulturnem polju?
m n vendar ti ljudje tako radi govore o teff rorju v Ijudskodemokratičnih državah, o
* preganjajo Italijanov v Jugoslaviji in v coni B, hkrati pa dajejo svojo demokracijo kot vzorec. Ati ti gospodje ne vedo, da ravno v teh državah vprašanje kulturnih pravic manjšin sploh ne obstaja, da imajo recimo v Jugoslaviji italijanska, romunska, madžarska, albanska in druge manjšine svoje šole, svoja gledališča, svoje kulturne krožke, društva in da se niti nikomur ne sanja, da bi jim. vse te naravne pravice kratil. Tu, kjer naj bi cvetela «prava demokracija», pa se moramo boriti za naše šole kot ža časa fašizma.
Ravno ob primeru slovenskih šol, ob preganjanju slovenske kulture «e najbolje razgalja vsa ta lažna zapadna demokracija, ki ne zna za-Rotoviti ljudstvu niti najbolj osnovnih jezikov nih in kulturnih pravic.
Predstavniki zapadnih demokracij se te svoje šibke strani prav dobro zavedajo. Zato dobro razumemo, zakaj se je gospod Marshall, svetova-ler zvu za prosvetne zadeve, tako odločno branil očitka diskriminacijskega postopka z našimi šolami v primeri z italijanskimi, ki so mu ga iznesli zastopniki Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, še bolj pa očitka, da nas takšen postopek spominja na polpreteklo zgodovino zatiranja našega naroda pod italijansko fašistično okupacijo;
^^ospodom pri vojaški upravi seveda ni prijetno, da se njih demokracija razkrin-kuje in da je ravno konkretni primer postopanja s slovenskimi šolami pokazal, koliko «a demokracija velja. Tu namreč niti nimajo izgovora, da gre za njihove posebne politične interese, ker kulturne pravice nekega naroda ne bi smele biti s temi interesi v nobeni zvezi. Toda tesno zavezništvo naših upravnikov s šovinisti jih sili, da morajo tu pri nas opuščati tudi vsako formalno demokracijo, vreči tej demokraciji z obraza krinko nepristranosti in zaštitnice malih narodov ter pokazati svoj imperializem v njego-Vl resnični luči, v vsej njegovi goloti.
BIRSA,- Olje
Foto-reprodukcija: MAGAJNA
Kdor živi za neki ideal, ta živi za več, kot samo za svoj «jaz».
Temu ni težko umreti!
(Iz Vojkinega dnevnika).
27. NOVEMBRA 1944 — V ZADNJEM LETU PRED SVOBODO, OB URI, KO SE JE SONCE SPUSCALO V GLOBINE JADRANSKEGA MORJA, JE NA BOJIŠČU PRED KNINOM V DALMACIJI PADLA VOJKA. KO SE JE SPOMINJAJO NJENI PARTIZANSKI TOVARIŠI, S TEŽKO ZATAJEVANO SOLZO V OČEH PRIPOVEDUJEJO: BILA JE POGUMNA, POŽRTVOVALNA, «PREDANA BORBI ZA IDEAL; ZA KATEREGA JE ŽIVELA», V TEŽAVAH JE DAJALA SEBI IN NAM BODRILO S SVO;
JIM VEDRIM SMEHOM. BILA NAM JE SKRBNA SESTRA, BOJNI BRAT. KDOR JO JE POZNAL OD PREJ, BO POTRDIL; VOJKA NI MOGLA IN TUDI NI ZNALA BITI DRUGAČNA, HČERKA TRSTA, SAMA ZASUŽNJENI CLAN SLOVENSKE MLADINE, JE V BORBI ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA, ZA SVOBODO SVOJEGA MESTA IN SVOJE DOMOVINE ŽRTVOVALA SAMA SEBE IN DALA NAM, KI HODIMO PO NJENI POTI, VELIK IN SVETAL ZGLED ZVESTOBE IN LJUBEZNI IDEALU, ZA KATERIM TEŽIMO.
OB PETI OBLETNICI NJENE JUNAŠKE SMRTI, JI KLIČEMO; VOJKA, ZA NAS NISI UMRLA, ZA NAS ZIVIS VEČNO!
KRONIKA
Italija je že pripravila svoje čete, ki se bodo z ozirom na sklepe Glavne skupičme OZN, vrnile v bivio italijansko afrižko kolonijo Somalijo, ki jo je dobila Italija v upravo za 10 let.
Perzijski lab, ki se mudi že nekaj dni v ZDA, je izjavil, da bo Trumana zaprosil za vojaško in gospodarsko pomoč. Dejal je, da sicer ni vzrokov za nevarnost spora s Sovjetsko zvezo, in da je še prezgodaj govoriti o kakšnem paktu Srednjega vzhoda, ki bi bil sličen Atlantskemu paktu.
Cim bolj se bližajo kitajske narodnoosvobodilne čete mejam francoske Indokine, tembolj so imperialisti zanjo v skrbeh. Ta skrb je prišla do Izraza v obisku britanskega generalnega komisarja za južnovzhodno Azijo Mac Donaida pri ceSarju Bao Daiu (ki so ga pred nedavnim postavili na to mesto imperialisti sami). Britanski odposlavec mu je izročil Bevinovo poslanico, s katero ta izraža željo, da bi se v Indokini ustanovila stalna vlada.
V	Tortili so odkrili zaroto nacionalistov, ki so imeli namen ubiti predsednika republike Izmet Inenija in predsednika demokratske stranke Bayarja. Ozadje te zarote je slično nedavnim zarotam v Siriji in gre pri tem za konkurenco med Angleži in A-merikanci za preoblast na Srednjem vzhodu. Sedanja turška o-blast je naklonjena Amerikancem, Angleži pa so vedno smatrali Turčijo za nekako svojo polkoionljo.
Predno Je Kardelj z delom jugoslovanske delegacije zapustil ZDA, je napravil vljudnostni poslovilni obisk pri ameriškem zunanjem ministru Achesonu.
Izredna skupščina društva za gospodarske in kulturne odnose med FLRJ in Avstrijo na Dunaju je z večino glasov zavrnila predlog predstavnika kominfor-mističnega vodstva CK KP Avstrije, ki je imel namen likvidirati društvo. Nad 10 odst. članov društva je zahtevalo poglobitev teh odnošajev.
Eduard Herriot je bil ponovno izvoljen za predsednika francoske radikal-socialistične stranke. Prejel je 768 glasov, Daladier pa samo 381.
Za novega sovjetskega poslanika v Budimpešti je bil imenovan Evgenij Kiseljev.
V	Beograd se je po dopustu vrnil poslanik republikanske Španske vlade Martinez Minana. Tržaški kominformistični tisk je to vest namerno popačil tako, da je poslanika republikanske Španije spremenil v «Francovega zastopnika pri Titu», hoteč s tem podkrepiti kominformistično trditev, da je Jugoslavija fašistična.
Kmetijski delavci v Siciliji so spet začeli veliko akcijo za zasedbo veleposestniške zemlje, ker so ti prekršili obljube, da bodo vodili pogajanja za rešitev delavskih vprašanj. Sedaj Imajo delavci na Siciliji v rokah
35.000	ha veleposestniške in cerkvene zemlje, skupno v vsej Italiji pa imajo delavci v rokah
95.000	ha veleposestniške zemlje. Pri tej zasedbeni akciji sodeluje
500.000	kmečkih delavcev. V Kalabrijo je prišel reševat položaj veleposestnikov in cerkve sam de Gasperl in pa seveda Scelba s svojo policijo.
V	Varšavi so aretirali člana francoskega poslaništva Robi-neaua pod obtožbo vohunstva. Francoska vlada je zaman zahtevala njegovo izročitev in Je za represalijo zaplenila poljsko potniško letalo v Parizu s posadko vred.
Avstrijski šiling je vlada razvrednotila za 30 odst. njegove vrednosti napram dolarju in Sterilni. Tako razvrednotenje šilinga se je pričakovalo že dalj časa.
Belgijski komunisti so poudari, li svoje stališče preti povrnitvi kralja Leopolda na prestoj in proti monarh1 ji sploh.
V INTERESU IVfIRU
fe treba opustiti vojno propopon dio in imperialistične težnje
GLEDE GRŠKEGA VPRAŠANJA JE OSTALO PRI STAREM
Po obravnavi v političnem odboru, je bilo tako imenovano grško vprašanje predloženo v preučitev plenumu Generalne skupščine. Delegacije posameznih držav so tokrat ponovile svoja stališča, ki so jih v glavnem izrekle že v političnem odboru, zato je prišlo kmalu do zaključkov. Plenum skupščine je namreč sprejel skupno resolucijo ZDA, Kanade, V. Britanije in Australije, nai tako imenovana balkanska komisija nadaljuje svoje delo. Vlade FLRJ, Albanije in Bolgarije so bile z njo pozvane k sodelovanju s to komisijo. Končno je plenum spre. jti resolucijo, po kateri naj se pri-begli grški otroci vrnejo staršem v Grčijo.
Proti sprejetju skupne resolucije zapadnih sil so glasovale vse države ljudske demokracije. Pri glasovanju za sovjetsko resolucijo, ki je zahtevala ustavitev dela balkanske komisije in razglasitev splošne amnestije v Grčiji, je jugoslovanska delegacija glasovala za vse točke sovjetske resolucije razen za ono točko, ki je predlagala sestavo komisije velesil, ki naj bi nadzirala severne grške meje.
TRPLJENJE MAKEDONSKE MANJŠINE V GRČIJI
Tik pred glasovanjem je govoril jugoslovanski delegat Bebler, ki je v
Zopet boji v Indoneziji
V nizozejnskem tisku se ie pretekli teden pojavilo več poročil nizozemskih oblasti, v katerih se je poudarjalo, da so oblasti pripravljene izvajati sklepe konference «za okroglo mizo» o umiku nizozemskih čet iz Indonezije. Te izjave pa so y očitnem nasprotju s stvarnostjo. V Indonezijo 'c nadalje pošiljajo nove kontingente čet za okrepitev Nizozemcev v borbi proti indonezijskemu ljudstvu, nizozemski parlament pa je te dni v največje presenečenje nizozemske demokratične javnosti izglasoval osnutek zakona, s katerim se Dreyseva vlada pooblašča, da lahko -e leto dni pošilja v Indonezijo nizozemske vojaške obveznike.
Po poročilih iz Djakarte se nizozemske čete sedaj ogorčeno bore proti partizanskim oddelkom tudi na južnem Celebcsu v okrožju Ma-kasara. V samem Makasaru pa izvajajo Nizozemci okrutne represalije nad indonezijskimi domoljubi. Nedavno so likvidirali Mangisidija, enega izmed organizatorjev narod-no-osvobodiinega gibanja na Cele-besu, ter aretirali makasarskega mestnega svetovalca indonezijsko patriotko Salavati Daud.
svojem govoru prikazal položaj, v katerem se nahaja slovanska makedonska manjšina v Grčiji. Čeprav je grški zunanji minister Caldaris trdi], da so bile ukinjene vse represalije proti demokratom, ima jugoslovanska delegacija na razpolago dokaze, da temu ni tako in da po vsej Grčiji vladajo strahote, v posebni meri pa še v Makedoniji. Iz krajev Makedonije prihaja vsak dan veliko število beguncev, ki pripovedujejo o monarho-fašističnih grozotah.
Ko Je jugoslovanski delegat opisal dejansko stanje v Grčiji, je postavil pred generalno skupščino vprašanje: Mar je res mogoče trditi, da položaj v Grčiji ne zanima Združenih narodov? Mar je res mogoče trditi, da pomenijo represivna dejanja nad prebivalstvom, ki je simpatiziralo z demokratičnim gibanjem pot k pomiritvi v Grčiji in sosednimi državami?
JUGOSLAVIJA POZIVA K OPUSTITVI VOJNE PROPAGANDE IN IMPERIALISTIČNIH TEŽENJ
O omejitvi oboroževanja sta bili posebni politični komisiji predloženi dve resoluciji: francosko-norveška in sovjetska resolucija. Francosko-norveška resolucija je predlagala, naj bi pri Varnostnem svetu najprej ustanovili organ, ki bi mu vse države obvezno pošiljale podrobne podatke o sedanji oborožitvi in oboroženih silah', ne vštevši atomsko orožje. Takoj na to, bi drugi organ verificiral postavljene podatke, šele na to pa bi določili način, veličino in druge elemente razorožitve. Sovjetska resolucija pa je zahtevala, da mora isti postopek veljati tudi za atomsko oborožitev.
Pri glasovanju o obeh resolucijah je politični odbor z večino 30 glasov proti 6 in 14 vzdržanimi (med katerimi tudi Jugoslavija) zavrnil sovjetski predlog, naj države podajo podatke o oboroženih silah ter o klasičnem
in atomskem orožju. Nato pa je isti odbor z 42 glasovi proti 5 in 5 vzdržanimi (med njimi Jugoslavija) sprejel francosko-norveško resolucijo. Ta sprejeta resolucija bo sedaj prišla pred Glavno skupščino.
Ko je jugoslovanski delegat obrazložil jugoslovansko stališče do tega izredno važnega vprašanja, je dejal: Delegacija FLRJ meni, da bi bilo treba, če hočemo vprašanje razorožitve spraviti z mrtve točke, pozvati stalne člane Varnostnega sveta, naj se bolj zavzamejo za rešitev vprašanja razorožitve, ki je tako tesno povezano z vprašanjem miru, življenjskim vprašanjem milijonov ljudi po vsem svetu. Jugoslovanska delegacija ne verjame, da bi pri sedanjem stanju stvari sprejem katere kol! od predloženih resolucij pomenil resen napredek za rešitev razorožitvenega problema. Jugoslovanska delegacija bo pozorno spremljala nadaljnji razvoj tega vprašanja, pri čemer bo upoštevala samo koristi za utrditev svetovnega miru.
ITALIJANSKE KOLONIJE PRED GLAVNO SKUPŠČINO
Po mučni In dolgotrajni debati v posebnem političnem odboru in po končnem sprejetju resolucije zapadnih sil o bivših italijanskih kolonijah v Afriki, je to vprašanje prišlo sedaj pred plenum Glavne skupščine. Tu so ga še enkrat pretresli, brez bistvenih dopolnitev in ga dokončno potrdili v obliki sprejete zapadne resolucije. Tako bo Libija neodvisna najpozneje 1. januarja 1952. Somalija v desetih letih, medtem pa jo bo upravljala Italija. Slovanske države so se glasovanja vzdržale, Abesinija pa je glasovala za resolucijo.
DEL JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE SE VRAČA V DOMOVINO
Ker so glavne in načelne debate v Glavni skupščini v glavnem.' zaključene, se del jugoslovanske delegacije
Preoblečeni v natakarje vratarje in šoferje prisluškujejo nemški vohuni novicam
Preoblečeni v natakarje, vratarje in šoferje so agenti nemške špijonaž-ne službe, ki se je obnovila v zapadni Nemčiji, znova postali aktivni. To je pomembno odkritje M. Ericha Mende-ja, predsednika stranke «svobodnih demokratov» v parlamentu v Bonnu. M. Mende označuje novi Gestapo z imenom «nemški F.B.I.»; F.B.I. (Federai Bureau of investigation) je najslavnejša ameriška vohunska služba M. Mende tudi poudarja, da bo nemški F.B.I. «odlikovan» po zgledu F.B.I V ZDA.
AMERIKANCI SE HOČEJO OKORISTITI S FRANCOZI
Zapadno nemški poslanik M. Mende poroča, da bodo agente nemške F.B.I izbrali med civilnimi nadzorniki, ki so jih že pred več meseci pripeljali v pokrajino Bonn s pomočjo ameri-tke in britanske vlade.
Jo poročilo je vzbudilo toliko raz-
burjenja, da je M. James McCraw, šel varnostne službe visokega ameriškega Komisarja v Nemčiji, bil prisiljen 7. novembra sporočiti v Frankfurt, naj gre poizvedovalna komisija v Bonn. Nje naloga je, da ugotovi, če tajna služba Zapadne Nemčije ni postala preoblečena Gestapo.
Ce je izjava M. McCrawa res toliko vredno, da uradno potrdijo obstoj tajne nemške službe, dokazuje tudi, da se Amerikanci žele okoristiti na račun Francozov. Naj se tajna policija, ki so jo organizirali nacisti in finansirali veliki industrije! iz Porurja imenuje Gestapo ali nemški F.B.I., v čem je prav za prav razlika?
Poročilo France-Presse z dne 10. novembra ugotavlja med drugim, da je nova tajna policija določena, da potlači aktivnost revolucionarnih elementov In spletke zoper državno varnost. Zadostuje, da so spomnimo, da so
te besede iz nacističnih ust in vse
nam je jasno.
M. MENDE PREMALO PRETKAN
Razkritje ciljev nemške F.B.I. Je vzbudilo precejšnje ogorčenje. Ko je M. Mende izjavil, da se tajna policija bavi z gospodarsko špijonažo v Porurju, so ameriške oblasti po izjavi Uni. ted-Press-a z dne 7. novembra izjavile, da pripisuje M. Mende novi policiji mnogo večjo oblast, kakor so ji jo določili visoki komisarji. Užaljen, da ga imajo za lažnivca, je malo pri» brisani nemški poslanik zavrnil, da odgovarjajo izjave točno izjavam, ki jih je vlada v Bonnu sprejela od višjih komisarjev po upravni poti..
Jasno je, da je vseeno, če je nemška F.B.I. v Porurju ali ne, saj so tam že itak agenti ameriške F.B.I. Mi si zapomnimo samo eno ob tem dogodku: Mendejeva nerodnost je prisilila Arne. rikance, da so vtaknili svoj nos v lastne laži. Ponovno je bilo dokazano, da javnost ve le za najmanjši del sklepov v zbornicah glede Nemčije v Bonnu.
Lahko trdimo, da so se agenti nemške F.B.I. že sedaj lotili posla v Fran. ciji. Njih naloga je,da dobro primejo Francoze. Stric Sam pa se bo tako znebil velikega dela svojega posla v tem delu sveta.
s Kardeljem, Djilasom, Djerdjo, Dedijerjem in Micunovičem vrača v do-; movino. Za naprej bosta vodila jugoslovansko delegacijo stalni delegat FLRJ pri OZN Vilfan In Bebler.
DOBRI IZGLEDI ZA
AVSTRIJSKO MIROVNO POGODBO
Vzporedno z zasedanjem Glavne skupščine OZN, so v New Yorku v teku pogajanja med namestniki zunanjih ministrov za realizacijo mirovne pogodbe z Avstrijo. Pogajanja napredujejo uspešno in je upati, da bo prišlo skoraj do pozitivnih odločitev. Optimistično razpoloženje vlada tudi na sovjetski strani, vendar opazovalci poudarjajo, da je bil tak optimizem izražen že ob drugih prilikah, pa končno le ni rodil nikakih uspehov. Trenutno razpravljajo namestniki: o redakcijskih' točkah in nimajo pred seboj velikih problemov, ker je bil glavni problem o izkoriščanju avstrijskih petrolejskih vrelcev, ki pripadajo Sovjetski zvezi (v zameno za Koroško!) in ki je predstavljal glavno sporno točko, rešen.
MEDNARODNI OTROŠKI FOND
V odboru za socialna, kulturna in humanitarna vprašanja se je pričela razprava o delu mednarodnega fonda za pomoč otrokom (UNICEF), ki ga je ustanovila OZN s prvenstveno nalogo, da pomaga otrokom v državah; ki so trpele v vojni.
Ta mednarodna institucija, ki živi od prostovoljnih prispevkov vlad, se je v dveh letih svojega obstanka toliko razvila, da danes z raznimi akcijami podpira nad 6 milijonov otrok v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Južni Ameriki.
Takoj ob pričetku razpravljanja je delegacija ZDA predlagala, naj bi se delavnost mednarodnega fonda za pomoč otrokom zaključila 30. junija 1950. Delegacije Avstralije, Francije, Izraela, Nove Zelandije in Mehike so predložile skupno resolucijo, v kateri se pozivajo vse vlade in institucije, naj z novimi prispevki omogočijo fondu nadaljevati njegovo delavnost.
Jugoslovanski delegat se je zahvalil za pomoč, ki so jo dobili jugoslovanski otroci od mednarodnega fonda. Navedel je razloge za nadaljnje delovanje UNICEF in dejal, da bo Jugoslavija še nadalje vsestransko podpirala mednarodni otroški fond, ker se zaveda, da s tem podpira koristno mednarodno akcijo, ki je važen činitelj za pospeševanje mednarodnega sodelovanja.
Kominform ruši povezanost med narodi
Na letni skupščini britansko-jugo-slovanskega združenja so pristaši In-formbiroja, ki jim je poverjeno, da ovirajo združenje pri tem, da bi seznanilo britansko ljudstvo z Jugoslavijo in njeno stvarnostjo, in ki so dobili nalogo, da ga spremene v podružnico Kominforma v Britaniji, predložili resolucijo, v kateri so navedene izmišljotine iz obrekovalne zakladnice Informbiroja.
Proti tej resoluciji je veliko število članov predložilo drugo resolucijo, v kateri se zahteva, naj bi združenje še nadalje vzdrževalo tesne in prijateljske stike z jugoslovanskimi predstavniki v Britaniji. V tej resoluciji se' tudi zahteva, naj ne bi združenja in njegovih publikacij uporabljali za razširjenje obrekovanj in obtožb prot; jugoslovanski vladi in jugoslovanskim narodom, vsebovanih v resoluciji Informbiroja in v gonji, ki se je pričela po resoluciji.
Čeprav Je vodstvo združenja pcskr: belo, da je bilo od 600 članov na letni skupščini navzočih manj kot 200, je proti tej resoluciji glasovalo samo 72 od 130 glasovalcev. S tem številom glasov, ki v nobenem primeru ne more predstavljati volje in prepričanja 600 članov združenja, Je bila sprejeta protijugoslovanska resolucija.
Ta nova protijugoslovanska akcija britanskih informblrojevcev, ki je sestavni del sovjetskega načrta, da bi spremenili vse demokratične organizacije v orodje za obrekovanje socialistične Jugoslavije, samo dokazuje, da vzbuja sedanja pravična borba Komunistične partije in jugoslovanskih narodov čedalje večje zanimanje v demokratičnih množicah v inozemstvu in da voditelji protijugoslovanske gonje ne morejo zatreti sompatij narodov do FLRJ.
L iijDSKi TEDNIK
1:3
Kitajski nacionalisti beže tudi iz Cnnkin^a
Zemljevid k bojem na Kitajskem
Pričujoči zemljevid prikazuje stanje na fronti pred čungkingom 'nekako jnred enim tednom. Najdalje je napredovala ljudska armada južno od Cungkinga, kjer je zasedla mesto Kueijank, prestolnico pokrajine Kuejčou. Narodno-osvob odilna vojska se približuje Čung-kingu tudi z vzhoda, kjer je osvobodila mesto Ličouan in se sedaj Približuje mestu Ouansien, važnemu obalnemu središču na reki Jangcekjang. Najnovejše vesti pa pravijo, da so se osvobodilne armade približale Cungkingu na manj kot 100 km.
Da je to poslednje večje kitajsko mesto v rokah nacionalistov Pred padcem, jntrjuje tudi vest, da se nacionalistična vlada že seli v Cenglu ali’ v Tajpeh, ter da bo nacionalistični predsednik Licung-jen odpotoval v Hongkong in potem v Ameriko, Govori se, da bo njegovo mesto spet prevzel Cangkajšek.
P.o končani konferenci treh zunanjih ministrov v Parizu, se je ameriški zunanji minister Acheson napotil v Nemčijo in sicer najprej v prestolnico zapadmnemške republike Bonn, kjer je imel politične razgovore s političnimi predstav-niki in predvsem s predsednikom . larjev politiki zapadnih sil do Nem-vlade Zapadne Nemčije Adenauer- čije in ciljem, ki jih zapadnjak! s
4. REICH
bo dobil nov o vojsko?
jem. O vsebini teh razgovorov ni bilo objavljeno nikako uradno poročilo razen namigov, da so razpravljali o izpeljavi sklepov pariške konference glede Zapadne Nemčije. Zanimivo je dejstvo, da sc je Acheson sestal tudi z voditelji vladne opozicije. katere je po vsej verjetnosti prepričeval o nujnosti njihovega sodelovanja pri utrjevanju Zapadne Nemčije kot politične in vojaške baze zapadnoga imperializma.
Med svojim bivanjem v Nemčiji je Acheson obiskal tudi Berlin, kjer se je sestal s sovjetskim komisarjem za Nemčijo generalom Cujlko-vom in z njegovim političnim svetovalcem Simeonovojn. Ta sestanek je Acheson označil za vljudnostni, na tiskovni konferenci pa je izjavil, da sedanji svetovni problemi izhajajo iz dveh najvažnejših faktorjev, in sicer; iz onega, ki ga je ustvarila Sovjetska zveza ter iz faktorja ekonomskega značaja, ki pa bi obstajal brez sovjetske Intervencije. Acheson je tudi izjavil, da ni v pripravi nobena štiričlanska konferenca glede Nemčije.
Neposredno po Achesonovem povratku v Washington so trije zapadni komisarji obvestili vlado Zapadne Nemčije, da so pripravljeni preiti k izvajanju navodil glede ustavitve demontiranja nemške industrije v zameno za določene garancije nemške vlade. O tem razpravlja sedaj zapadnonemški «Bundestag», v katerem Pa že prihaja do izraza nezadovoljstvo nepoboljšljivih nemških militaristov nad pogoji, ki so jih postavile zapadne sile na pariški konferenci.
Svetovni politični krogi posvečajo še vedno večino svojih komen-
tafco politiko zasledujejo. Največjo zaskrbljenost y tem nogledu pa izražajo francoski politični krogi, predvsem pa francoski tisk. Pariški dnevnik «France Dimanche» piše iz zanesljivih in zaupnih virov, da so ameriške oblasti v stiku z bivšim hitierjanskim generalom von Chotitzem, ki je med okupacijo bil nacistični poveljnik Pariza, y zvezi s pripravljanjem obnovitve nemške vojske. List piše tako; «Lahko trdimo, da je Cho-titz na vprašanje o vojaških možnostih Zapadne Nemčije deja], da
lahko ta takoj opremi SO do 70 divizij. V nekaterih anglo-amenških krogih pa se že razpravlja o možnostih enotnega poveljstva, pri katerem bi sodelovali tudi nemški oficirju»
To vest so nemški listi sicer demantirali in sam Adenauer je izjavil, da nasprotuje ustanovitvi nemške vojske, toda dejstva, ki dokazujejo nasprotno, so močnejša, in prav to je, kar zasikrblja demokratični svet, ki vidi v politiki Zapada do Nemčije obnavljanje nemškega vojaškega stroja za cilje za-padnega imperializma in mednarodnega kapitala.
TRUMANOV HUMANIZEM V MODERNI TURČIJI
Enakopravnost na Donavi
podrejena hegemonski vlogi ZSSR
Nekako pred sto leti so Donavo razglasili za mednarodno reko in ud takrait do končane druge svetovne vojne so imele na njej nadzorstvo različne mednarodne velesile, kakor; Anglija, Francija, Av-stroogrska, carska Rusija ter ce-sacgka k, hitlerjevska Nemčija. S svojim nadzorstvom nad plovbo po Donavi so te siie s svojimi družbami zavirale razvoj podonavskih narodov ter gospodarsko in politično prodrle y. ta del Evrope.
Tak režim je strl konec druge svetcvne vojne z nastankom več ljudskih demokracij, ki so velikim silanj onemogočile nadaljevanje Političnega podrejanja in gospodarskega izrabljanja podonavskih narodov. Na podonavski konferenci, ki je bila avgusta leta 1948 v Beogradu, je bila sprejeta nova konvencija o plovnem režimu na Donavi, s katero so se razveljavile Vse prejšnje konvencije in vsi pri-vilegiji imperialističnih sil. Upra-Vo nad Donavo -go prevzele izključno podonavske države.
Na osnovi te beograjske konvencije je bila .‘Micana tudi prva konferenca podonavske komisije v Ga-Jacu v Romuniji, ki je te dni končala s svojim delom. V nasprotju z demokratičnimi načeli beograj-ske konvencije, pa je na tej konferenci prišel do izraza namen sovjetske diplomacije, da bi z uresničevanjem prejšnje neizpolnjene težnje carske diplomacije zagotovila ZSSR hegejnonistični položaj v tem telesu. Načelo enakopravnosti je sovjetska diplomacija na tej konferenci zamenjala z revizionistično politiko ter ob poslušnem sodelovanju informbirojevskiii držav uresničila je v naprej priprav-Denj načrt, po katerem naj bi upravljala plovbo na Donavi ZSSR '!a. “kodo vseh drugih podonavskih držav. Najbolj pa si je Sovjetska zveza prizadevala utrditi svojo hc-gemonijo na škodo Jugoslavije, skozi katero teče najvažnejši del Donave. PG zaslugi take diskriminatorske politike niso bili predstavniki Jugoslavije izvoljeni v noben pomembnejši vodilni organ komisije. Jugoslovanski predstavnik •e bi| izvoljen samo y manj važno verifikacijsko komisijo, izključen J6 mnogo važnejše redak-
4ske komisije, katere naloga 3c
bila formulirati vse odloke komisije.
Naj zanimivejša za razkrinkanje sovjetske hegemonistične politike v okviru podonavske komisije je bila debata o predlogu poslovnika komisije, ki ga je postavila Sovjetska zveza. Sprejetje sovjetskega poslovnika je komisijo spremenilo v poslušni organ sovjetskih predstavnikov in tajnik komisije, za katerega je bil izvoljen sovjetski predstavnik, je dobil na podlagi te. ga poslovnika gospodujočo vlogo.
Jugoslovanska delegacija se 3C zelo trudila, da bi pomanjkljivosti sovjetskega poslovnika, odpravila, ter je v ta namen predložila več predlogov za njegovo izboljšanje, potem ko je bil celoten jugoslovanski osnutek poslovnika odbit s kojninformističnim glasovalnim strojem. Toda kljub temu da predstavniki ostalih delegacij niso mogli ovreči upravičenosti pripomb jugoslovanske delegacije, so bili zavrnjeni vsi jugoslovanski pred-
logi, ne da bi jih bili prebrali. S sprejetjem nepopravljenega sovjetskega osnutka poslovnika podonavske komisije, je Sovjetska zveza zagotovila vsaj začasno zmago svojim načrtom po hegemonski vlogi v režimu plovbe P° Donavi na škodo pravic in koristi vseh ostalih podonavskih držav, predvsem pa Jugoslavije. S tej n fe Sovjetska zveza praktično prevzela vlogo na-
daljevalca imperialistične politike v Podonavju, ki so jo s pomočjo Turčiji, iz katere je napravil Tru
O policijah rečemo lahko to, kar je dejal Voltaire o zakonu: so dobri zakoni, slastnih pa ni.
Toda turška, vlada ne misli tako.
Pred seboj imam uradni dokument Ankare, čigar značaj bodo bralci bolje ocenili, če se spominjajo, da je Turčija (z Grčijo) srečni dobitek Trumanove doktrine; če se spominjajo, da gre za borbo proti «policijskim državama vzhoda in da na stotine milijonov dolarjev oplaja suha tla ankarskih vojašnic. Tu predstavljajo poosebljeni prvaki človečanstva moralna in politična pojmovanja, ki bodo služila, če tako lahko rečemo — za ogrodje te idealne dobe.
Turška vlada slovi po tem, da ima najstarejšo policijo na svetu. Ta trditev se opira na tisoče let star praislamski dokument in na dejstvo, da pomeni beseda «turški» v turščini «trden in pravičen». To, kar je trdno in pravično, to je to rej policija, itd...
Turki, ki so izredno nadarjeni za upravno službo (če verjamemo tej brošuri) dobavljajo policaje vsemu svetu. Kot prvi «ustanovitelji civilizacije» ustanavljajo že od IX. stoletja dalje izredno strog policijski sistem, ki ima nalogo, da skrbi, da se izpolnjujejo Djenguzovl zakoni.
Kasneje, ko so Timurjevi zakoni polagati posebno važnost na spijo-nažo, so odprli vrata in izpustili v svet veliko število vohunov, preoblečenih v vedeževalce in nosilce vode.
Obidimo naglo slavno janičarsko dobo in se ustavimo ob moderni
instituta, v Ankari maskirajo vsak dan na desetine vohunov v intelektualce, teroriste, v nosilce vode, prodajalce melon in atašeje.
Ko doseže višji čin, postane turški policaj član policijske akademije. Brošura diskretno molči o vlogi in sestavu te akademije, toda če poznamo «načela», na katerih sloni turška država, si ni težko predstavljati, da so najvišji kadri upravne službe, člani akademije.
Večina višjih policajev nosi uniformo «zahodnih demokratov», uniformo, fci ne predpisuje nujno brkov. Nekateri so ministri in vodijo upravo človeških pravic; tem se ima Truman zahvaliti, da slovi v «humanitarnem» tisku kot progre-sist.
Tako — zaključuje brošura — izpolnjuje turška policija, opremljena z najmodernejšimi sredstvi, z neprimerno požrtvovalnostjo svojo plemenito misijo.
«Po Actionu»
donavskih režimov izvajale skozi
sto tet zapadne in carske imperialistične sile.
Jugoslovanska delegacija pa je s svojim doslednim stališčem na zasedanju v Galacu branila načela enakopravnosti in sodelovanja podonavskih držav pri upravi plovbe na Donavi in s tem še enkrat dokazala pred vsem demokratičnim svetom, da je ostala zvesta demokratičnim načelom in da je odločena do skrajnosti braniti socialistična načela V mednarodni politiki.
nam simbol človečanske države.
Ta srečna dežela ima že od leta 190S policijo, ki je — če verjame-tizo brošuri — najvišji izraz vse turške zgodovine. Policaje odlikujejo vrline, in sicer zatajevanje, pogum in vera; ankarska policija se drži ukazov Zapada in je predvsem vešča umetnosti maskiranja. Nedolžni prodajalec časopisov, ki vam ponuja «Ulus», ni nihče drugi kot komisar, kateremu dajejo brki in čepica izraz človeka iz ljudstva. V nekem laboratoriju policijskega
Francosko Ijndstio okoša
dobrote atlaotshega pakta
Francija drago plačuje svojo popolno podreditev ameriškemu imperializmu. Obveznosti, ki jih je sprejela z atlantskim paktom, ji nalagajo velike strešice, za katere je treba obremeniti francosko delovno ljudstvo z novimi davki in drugimi dajatvami. Za leto 1950 napovedujejo kar 238 milijard novih davkov. Poleg tega pa bodo morali Francozi plačevati še nadalje izredne davke, ki so jim jih naložili že za leto 1949 Francoski državni uradniki pa «e vedno čakajo, da jim plačajo obljubljene poviške.
Takšen je torej francoski proračun za leto 1950. Vojnohujskaška politika je torej draga in plačati jo mora francosko ljudstvo. Ljudje pa ne molčijo in protestirajo. Zaradi tega nastajajo spori tudi v sarm vladi, ki ne ve, kako bi se izmotala iz zagate.
Vojaški stroški stalno naraščajo.
Skupni proračun stroškov za leto 1950 znača 2.275 milijard frankov. Uradno je ta proračun razdeljen takole; civilne zadeve 1.115 mili-
Francoski finančni minister Pech Iztiska nove davke iz delovnega ljudstva
jard, vojačke zadeve 420 milijard^ obnova 278 milijard, investicije 482 milijard. To pa so le uradne številke. Stroški za vojsko so namreč skriti tudi drugod. Tako so na primer stroški za vzdrževanje tujega glavnega štaba v Fomtainen-bleau všteti v proračun predsedstva ministrskega sveta. Tja so všteti tudi stroški za finansiranje tajne službe. Stroški za gradnjo in vzdrževanje vojačkih letališč so všteti v proračun javnih del in prevozov. V proračun za obnovo so všteti celo stroški zg gradnjo vojašnic.
Za kritje vseh teh stroškov so paš morali še bolj stisnili davčni vijak. Vlada računa, da bo z dvajsetodstotnim povišanjem davkov, ki ga je uvedla že lani, dobila prihodnje leto 140 milijard frankov. Poleg tega pa je vlada uvedla naslednje nove davke;
Z vsemi temi ukrepi bodo torej pridobili 238 milijard frankov poleg že omenjenih 140 milijard, ki jih bo prinesel dvajsetodstotni povišek prejšnjih dajatev. Francoskemu ljudstvu se torej odpira težka bodočnost in ja čakajo še hude borbe.
NJEGOVE
ZASLUGE
«Po Muenchenu» je nastalo novo razdobje v življenju Klementa Gottwalda v Moskvi, kjer je stal na čelu češkoslovaškega narodnoosvobodilnega gibanja. Nič ni moglo omajati velikega zaupanja in gotovosti Klementa Gottwalda, da bo Sovjetska zveza in njena slavna Rdeča armada zmagala v drugi svetovni vojni in osvobodila tudi Češkoslovaško republiko. Kakšna razlika med Klementom Gottvvaldom in češkoslovaškimi buržujskimi politiki, ki so med okupacijo odšli na zapad, kjer so iskali možnost rešitve med onimi velesilami, ki so v času Muen-chena v 1. 1938 Češkoslovaško republiko tako sramotno izdali.
Tako piše o Klementu Gottwal-du ob njegovem 53. letu češkoslovaški informacijski bilten Inpress v slovenščini.
V času ko po nalogu Komin-forma blatijo voditelje jugoslo-vanskih narodov, ki v času «po Muenchenu» in v nemški okupaciji niso šli ne na vzhod, ne na zapad, pač pa so na svoji zemlji bili vzporedno z Rdečo armado nacistično zver, je dobro, da iz takih uradnih virov izvemo, kaj so med tem počeli oni, ki danes jugoslovanskim narodom in njihovim voditeljem očitajo gesta-povstvo itd. Poglejte: Gottwald je šel v Moskvo in tam trdno veroval v zmago Rdeče armade. V čem pa je tu tista velika razlika, ki Jo omenjeno poročilo češkoslovaškega biltena išče med Gott-waldom in buržujskimi češkoslovaškimi politiki, ki so odšli na zapad in tam čakali konca vojne in eventualno tudi oni trdno verovali v zmago zapada?
Gottwald je čakal in veroval na vzhodu, buržujski politiki pa so čakali in verovali na zahodu.
In vendar, ko se že govori o večjih in manjših zaslugah v borbi proti nacizmu, kuje danes Ko-minform Gottwalda v zvezde, jugoslovanske voditelje - borce pa obrekuje z gestapovci.
KRONIKA
Vse slovensko ljudstvo enotno v borbi proti raznarodovanju
Med prebivalstvom Milj, zlasti pa med delavstvom, vlada veliko nezadovoljstvo, ker hoče avtobusno podjetje, ki vzdržuje zveze s Trstom, zvišati cene voznim listkom.
Samomor je izvršil 45-letni železniški kurjač Ferrarese Dante.
Zaradi skupne ljubice sta se skregala brata Franc in Giuseppe Coradin. Ljubica Plaia Jolanda je zato poklicala na pomoč policijo, ki je brata pomirila. Kako je bilo potem, ne vemo.
Bazoviški župnik dovoljuje v cerkvi reklamo za «Tarzana». Po drugi strani pa je bil zelo zadovoljen, ko so zbrisali s cerkve napis, ki je prikazoval doprinos Bazovice v narodnoosvobodilni vojni.
Na leto dni in štiri mesece ječe je sodišče obsodilo Jožeta D’Argenzio, ki je junija meseca v pijanosti ukradel avtomobil ter nato v ul. Mazzini do smrti povozil dijaka Enza Cuccagne.
Upravnika tržaške «Lega Nazionale» so aretirali v Mestrah, ker si je prisvojil 7 milijonov lir. To so tj idealisti, ti veliki patriot je!
Pred sediščem za določevanje narokov so prišli napadalci na tov. Svaro. Sodišče je sklenilo, da jim bo sodilo redno sodišče. Med obtoženci so štirje aretirani, in sicer Giordano Zacchigna, Mario Stoinich, Giuseppe Ricci in Andrej Cernetich. Na začasni svobodi pa so napadalci: Jurisse-vich Mario, Rabar Paolo, Gorup-pi Silvano, Dapretto Giglio, Bal-bi Adriano, Fon Luigi, Ulcigrai Fulvio, Bortolulti Sergio, Zuliani Attilio, Babudri Ferruccio, Volk Spiridione in bivši boksar Valenti Rodolfo. Štirje zaprti obtoženci so sami mladinci izpod 20 let, na svobodi pa so razni «krpati», kakor tajnik partizano/ miru Ju-risstvich Mario, sindikalist Dapretto itd.
Avto je povozil 7-letnega Maria Mattiassija iz Milj ter ga težko ranil. Z istim avtom so ga prepeljali nezavestnega v tržaško bolnišnico. Kasneje je otrok v bolnici umri.
Delavci tovarn za testenine so dva dni stavkali In končali stavko z uspehom. Odslej jim bodo dajali delodajalci brezplačno po 450 gramov testenin na dan, V Domju so neznanci ustrelili 23-letncga Juriševlča Emila. Ponoči sta ga našla mrtvega njegova prijatelja Albin Uršič in Silvano Riosa, ko sta se vračala domov.
Kasacijsko sodišče je odbilo priziv Giordana Luxe in Alberta Buliana, ki ju je porotno sodišče svojčas obsodilo na 1 leto in 20 dni zapora, ker sta maja 1945, aretirala v tovarni strojev nekatere fašiste in kolaboracioniste.
Cestne nezgode se v zadnjem času vedno bolj množijo. Avto vojaške policije je v ul. San Spi-ridione povozil mali motor, na katerem sta se vozila brata Ivan in Mario Sculle iz ul. Belpoggio. Ivana Sculle Je vrglo deset metrov daleč in je bil na mestu mrtev, njegov brat Mario pa leži v bolnici z zlomljeno nogo, ves obupan zaradi smrti svojega brata. Na obrežju Culli pa je vojaški avto smrtno povozil 67-let-no Ano Stuparič iz ul. Belpoggio.
37-letni Walter Colessi si je vzel pretekli ponedeljek življenje.
Občinski svet občine Devin-Na-brežina je pretekli ponedeljek razpravljal o preračunu za leto 1950 in ga sprejel. Primanjkljaj znaša nad 12 milijonov lir In bodo naprosili za njegovo kritje vojaško upravo. Zupan bo dobival
40.000	lir plače na mesec.
Tržaški občinski svet se je na svoji zadnji seji v torek bavil samo z upravnimi zadevami. Zupan je pozval svetovalce, naj se omeje v diskusiji, ker delo zelo počasi napreduje in imajo pred seboj še mnogo točk dnevnega reda.
Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Vojaška uprava je ukinila 22 razredov slovenskih osnovnih šol v tržaški in nabrežinski občini ter premestila, ali odipustila učitelje. Ta svoj ukrep opravičuje s potrebo po štednji in s tem, da se je letos vpisalo v prvi razred osnovne šole dvesto učencev manj kakor lani. Vse to pa so le jalovi izgovori. Vzrok je v tem, da zasleduje vojaška uprava skupno š tržaškimi šovinisti isto politiko, ki jo je vodil fašizem vsa leta svojega obstoja, namreč raznarodovanje Slovencev.
Vojaška uprava ni začela s preganjanjem in zapostavljanjem slovenske šole šele letos. Takoj po osvoboditvi je dala vodstvo v roke raznim slovenskim/ belogardistom, preganjala je in ovirala slovenske učitelje naprednega mišljenja, prepuščala svoji tajni policiji, da je odločala o namestitvah učiteljev itd. že od vsega početka je ZVU postavila slovensko šolstvo v odvisen položaj v odnosu do italijanskega šolstva, s tem da ga je podredila italijanski Sovraintendenzi. V začetku lan. skega šolskega leta je VU odklonila ustanovitev dvoletne trgovske šole, in srednje tehnične šole čeprav se je vpisalo v prvi razred obeh šol zadostno število dijakov; prav tako je odklonila ustanovitev slovenske osnovne šole v miljskih hribih. Enako Se je zgodilo z nekaterimi otroškimi vrtci.
Šovinist Andri na delu
Uničevanje slovenske šole pa se je pospešilo, odkar je prišlo šolstvo v civilne roke, to je odkar je postal načelnik šolskega urada pri VU italijanski šovinist profesor Andri! Tako so premestili slovenski otroški vrtec iz Rojana na Greto in onemogočili velikemu številu slovenskih otrok, da bi ga obiskovali. Seveda so tudi tu našli razne vzroke, toda razlog In cilj je bil eden: potujčevanje slovenskih otrok.
Ob tej priliki se moremo tudi spomniti gonje, ki se je vsako leto ob pričetku šolskega leta ponavljala v Sovi. nističnem italijanskem časopisju, zlasti pa v listih «Emancipazione» in klerikalnem «Giornale di Trieste». Seveda so šovinisti zavijali svojo gonjo v plašč objektivnosti z zahtevo, da Se slovenska šola normalizira in celo «moralizira».
Sedaj pa so mislili, da je prišel u-goden trenutek in so naperili odločen udarec proti slovenskim šolam zlasti v mestu. V 13 šolah so ukinili kar 22 razredov. RazJogi ali bolje pretveze za ta ukrep so popolnoma jalovi in se iz njih jasno razgalja diskriminacijska politika do slovenskih šol. Padec števila otrok se zaznamuje tudi v
italijanskih šolah, ker je padlo med vojno število rojstev, toda posledice tega so izvajali le proti slovenskim šolam. Čeprav se je skrčilo število italijanskih otrok, niso zato skrčili razredov, niti odpustili italijanskih učiteljev. Spričo 25-letnega preganjanja slovenskega jezika bi pa vsekakor smeli pričakovati, da bodo ravnali z našimi šolami vsaj tako kakor z itali, janskimi. Vojaška uprava pa je drugih misli in meni, da je treba nadaljevati politiko raznarodovanja. Kako se to strinja z načeli enakopravnosti, demokracije in z mirovno pogodbo, je vsekakor uganka.
Odkriti napad vojaške uprave in njenih šovinističnih pomagačev na slovensko šolstvo pa je to pot naletel na odpor vsega slovenskega demokratičnega ljudstva, ki se je takoj zavedlo, da ta napad ogroža naš narodnostni obstoj na Tržaškem ozemlju. Ljudstvo je razumelo, da je to začetek likvidiranja slovenskih šol, ker ima v tèm žalostne izkušnje iz preteklosti.
Osvobodilna fronta brani naše narodne pravico
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte je takoj zavzel proti ukrepu VU odloč. no stališče. Osvobodilna fronta je poslala generalu Eddlemanu, glavnemu ravnatelju za civilne zadeve, protest z zahtevo, da, se prekliče ukrep o uki. 'nitvi 22 razredov in odpustu učiteljev, da se uporabijo za slovensko šolstvo iste mere kot za italijansko ter da se uzakoni in uresniči narodnostna in jezikovna enakopravnost Slovencev z Italijani. Hkrati je Osvobodilna fronta pozvala vse Slovence in ostale demokratične množice, da obsodijo proti Slovencem naperjeno sovražno politi, ko ZVU ter da se združijo v borbi za slovensko šolstvo, za narodno in jezikovno enakopravnost Slovencev. Poleg tega je OF poslala brzojavko zunanjemu ministru ; FLRJ tov. Kardelju ter ga obvestila o krivičnem ukre. pu VU in prosila Jugoslovansko delegacijo pri OZN, da ukrene vse mogoče, da se te namere preprečijo.
Pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve ZVU Eddlemanu je protestirala tudi Slovensko-hrvatska prosvetna zveza in zahtevala, da general sprejme njeno zastopstvo na razgovor.
Stavka šolskega osebja
Vsi učitelji in profesorji slovenskih šol v Trstu in okolici pa so proglasili v soboto enodnevno protestno stavko. V svoji izjavi so poudarjali, da pomeni krivični ukrep ZVU skrajno nedemokratično dejanje proti pravicam Slovencev na tem ozemlju, ki Je naperjeno na postopno likvidacijo slo-
venskega šolstva. Izjavili so, da se bodo tudi v naprej odločno borili proti vsaki diskriminaciji slovenskega življa na Tržaškem ozemlju.
Protestna stavka je Imela popoln uspeh. Vse slovensko učno osebje je soglasno stavkalo, ogorčenje je zajelo vse slovensko prebivalstvo. Svoje proteste so poslali vojaški upravi tudi ASIZZ, Tržaška visokošolska zveza in srednješolci. Povsod so se zbrali na sestankih, in odločno protestirali proti šolski politiki vojaške uprave tudi starši prizadetih otrok: pri Sv. Jakobu, Sv. Mariji Magdaleni, v ul. Sv. Frančiška, v sektorju ul. Machiavelli, v Rojanu, Greti, Skoi-klji, Nabrežini, Sempolaju, Trnovci, Praproti, Prečni, ku, Ricmanjih, Boljuncu, Borštu, Bazovici, Gropadi, na Proseku in drugod. Na vseh teh sestankih so starši šoloobveznih otrok sprejeli resolucije, s katerimi obsojajo krivično postopanje VU s slovenskimi šolami.
Ljudstvo je poslalo tudi svoje delegacije k raznim funkcionarjem in jim izneslo svoje pritožbe. Neki delegaciji je prof. Andri ob tej priliki izjavil, da gre le za odpust 13 in ne 22 učiteljev ter se je izgovarjal z razlogi štednje. Polkovnik Marshall pa je drugi delegaciji povedal, da se je letos vpisalo v slovenske šole manj otrok kakor lani. Vsi tl izgovori pa ne morejo prikriti dejstva, da je zadnji ukrep šovinističen in naperjen proti vsemu slovenskemu ljudstvu.
Oportunizem in šovinizem si podajata roko
Pri lem je še zanimivo, kakšno sta. llšče so zavzele razne skupine do stavke šolnikov In do krivičnega ukrepa VU. Za šoviniste, kakor so pri «Giornale di Trieste» je ukrep «upravičen», ker je bilo treba združiti čimveč učencev v razredih. Da bo ta list tako pisal, nismo mogli dvomiti, saj si je že prej pridobil zaslug v gonji proti slovenskemu šolstvu. Ob tem vprašanju pa se je ponovno pokazal oportunizem informbirojevcev, ki v «Delu», «Lavoratoru» in «Unità» vidijo glavno krivičnost ukrepa v tem, da so vrgli na cesto tik pred zimo 20 učiteljev. Po tej logiki bi seveda ne bila več nikaka krivica, če bi te učitelje odpustili prej. Enotni sindikati pa so šli še dalje in jim je v bistvu žal, da je do stavke učiteljev in profesorjev sploh prišlo, in pravijo, da imajo le oni pravico ščititi interese, ali kakor pravijo v svojem proglasu «obresti», učiteljev. V proglasu tudi pravijo, da bi to stavkovno gibanje lahko uporabljali v politične namene in da bi morali stvar odtegniti «neodgovornim skupinam», ter prepustiti jo izključno vodstvu Enotnih sindikatov. Kam s
I temi besedami merijo, je še preveč I jasno.
Končno moramo ugotoviti, da tako. imenovani neodvisni tisk ni prav nič podprl pravične borbe slovenskega ljudstva in šolnikov. «Corriere di Trieste» se za stavkovno gibanje skoraj ni zmenil, «Trieste Sera» pa je celo nesramno potvarjal dejstva in govoril o «nekih učiteljih, ki naj bi bili preganjani pod fašizmom in pod partizani».
Naše ljudstvo pa se na ves ta oportunizem in na ves šovinizem ne bo oziralo in se bo odločno borilo za svoje pravice, za enakopravnost in za svoj narodnostni obstoj. Zmagovita 25-letna borba proti fašizmu je porok, da si bo tudi to pot izvojevalo vse, kar mu gre.
antifašista
V pretekliti dneh sta bila pred tržaškimi sodišči dva. procesa, katerih primerjanje je kaj poučno. Pred porotnim sodiščem se je zagovarjal fašist, skvadrist in kolaboracionist Bruno Cesca, ki je že leta 1921, star komaj 16 let, streljal na delavce in metal nanje bombe. Kasneje pa se ni izmodril ter je med vojno divjal proti antifašistom, mnoge aretiral in mučil, poleg tega pa po besedah nekaterih prič tudi bil navzoč pri umoru gostilničarja, antifašista Abrama, ki ga je skupina petih, fašistov 13, februarja 1943 v njegovi gostilni ustrelila. Skvadrista CesCo je prijavilo zaradi njegovih zločinov kar 173 ljudi.
Sodišče pa je bilo s skvadristom milo in ga je obsodilo samo na deset let ječe, in to samo zaradi aretacij in mučenja antifašistov, ostale grehe pa mu je odpustilo, češ da ni zanje dovolj dokazov.
Pred okrajnim sodiščem pa se je moral zagovarjati antifašist Turco Anton, ki je leta 1945. storil ie svojo dolžnost ter baje aretiral po ukazu komande mesta Trst pet fašistič-nih policajev, izmed katerih so sedaj štirje člani civilne policije. Zato so mu naprtili kar 18 obtožb, samo da bi ga obsodili. Naprtili so mu celo rop in nasilje, češ da je vzel aretirancem dežne plašče. Sodišče ga je obsodilo na 6 let in 4 mesece ječe. Za časa razprave je znani šovinist javni tožilec Grubis-si zopet zlival spoj srd na partizane in jugoslovansko vojsko.
Po vsem tem, bi človek pričakoval, da bi morali najti mesta za naše gledališče tudi v «Verdiju». Toda ne, po sredi je «ogroženo ita-tijanstvo»! Kakšna sramota bi bila za «višji» narod, če bi oskrunili ta tempelj italijanstva s slovensko besedo. Vendar so dejstva trmasta. Slovenci imamo v Trstu stalno gledališče že iz leta 1902, zanj smo imeli tudi dvorano, pa čeprav tega gospod Harabaglia ne ve. To dvorano so fašisti 13. julija 1920, skupno z Narodnim domom požgali.
Slovenci torej ne zahtevamo nič novega, zahtevamo le, kar nam gre. Gledališče «Verdi» je občinsko, vsi občani, torej tudi Slovenci in delavci, prispevajo k njegovemu vzdrževanju in že zdavnaj so v kulturnem svetu minuli časi, ko je bilo gledališče le privilegij ozkih krogov bogatega meščanstva. Do kulturnega izživljanja imajo pravico vsi, ne glede na narodnost in na e-konomske zmožnosti. Te pravice nam ne bodo mogli v nedogled oporekati razni Harabaglie in Geppiji z njihovimi Sovinističimi Izjavami o plamtečem italijanstvu Trsta, o tržaškem prebivalstvu, ki da ne bo moglo dopustiti, da se predstavljajo v gledališču «Verdi» opere v slovenščini. Take izjave spadajo v staro šaro, čas bo z njimi pometel in gledališče bo moralo postati dostop^ no vsem tržaškim prebivalcem.
Ob predzadnji seji občinskega sveta je zopet prišlo v ospredje vprašanje slovenskega gledališča v Trstu. Priliko za to je dala diskusija o imenovanju treh preglednikov računov in nekaterih članov upravne komisije občinske avtonomne ustanove «Gledališča Verdi». Na tej seji se je še enkrat popolnoma razgalil ves šovinizem takoimenovanib italijanskih strank, prezir do Slovencev in tudi velika omejenost ljudi, ki se tako radi sklicujejo na svojo kulturo.
Namen diskusije je bil prav za prav, da se razčisti, ali je bilo imenovanje revizorjev in nove upravne komisije res tako nujno, da je moral o tem odločati sam občinski odbor, kmalu pa je diskusija na pobudo dr. Dekleve, zastopnika Ljudske fronte, presegla ta ozki okvir, razvnela vse svetnike in se še enkrat razplamtela v besen italijanski nacionalizem.
Tovariš Dekleva je med diskusijo predložil v odobritev občinskemu svetu sklep, po katerem naj bi imeli tudi slovenske narodnosti pravico imeti svojega predstavnika v upravi gledališča «Verdi». Pri izdelavi umetniškega programa za prihodnjo jesensko in zimsko sezono bi se morale upoštevati kulturne potrebe slovenskih soobčanov, katerim naj bi se dalo na razpolago gledališče za določeno število pred-
stav v slovenščini, ki naj bi bilo sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva. Upravni svet gledališča naj bi tudi zaprosil za sodelovanje umetniških skupin iz Jugoslavije. Poleg tega naj bi se omogočil obisk gledališča širokim ljudskim množicam, bodisi slovenskim bodisi italijanskim s tem, da se uvedejo primerne cene za vstopnino.
«Italijanska» večina se je seveda
proti temu divje zagnala. Zastopnik demokristjanov odv. Harabaglia Je dejal, da Slovenci ne potrebujejo gledališča, ker so nižje kulturu in da je nastal «Verdi» po zasebni iniciativi Italijanov. Ce bi bili Slovenci res čutili potrebo po gledališču, bi ga bili tudi oni zgradili. Znani šovinist Geppi pa je dejal, da je gledališče «Verdi» pravi simbol, zastava, nekak stalen živ dokaz hlepenja po združitvi z domovino in da ne bodo zato nikoli dopuščali v njem slovenske besede.
V tej diskusiji pa ni prišel na dan le ves nacionalni šovinizem. Ko so nekateri svetniki zahtevali, da se omogoči obisk gledališča širokim IJndskfm plastem, da se znižajo pre-
tirane cene, je neki svetnik odgovoril, da gledališče ni bilo zgrajeno za delavske množice, temveč za umetnost. Tako torej pojmujejo tl gospodje poslanstvo umetnosti!
Vprašanje našega gledališča pa ni bilo načeto le v tržaškem občinskem svetu. 2e ob uprizoritvi Goldonijeve «Mirandoline» se je videmski Ust «Messaggero Veneto» pritoževal, češ maloštevilni Slovenci
imajo v Trstu stalno gledališče, Italijani ga pa nimajo. Na približno enak način je načel to vprašanje neki S.d’A. — najbrž gledališki kritik Silvio d’Amico — v rimskem dnevniku «Ii Tempo». V tem listu je napisal članek, ki sicer vsebuje marsikatero netočnost, po drugi strani pa Je Jasen dokaz in lep odgovor demokristjanu Harabagli in njegovim vrstnikom, ki trde, da smo nižje kulture.
Ti ljudje z višjo kulturo pa ne le da nimajo stalnega gledališča v Trstu, temveč niti v Italiji sami. Zato pravi omenjeni pisec, da Je dobila Italija prvo stalno gledališče šele z zasedbo Ljubljane, kar Je res laskavo priznanje naši kulturi.
Kultura tržaških šovinistov je nižja od kulture Bušmanov
Nova obsodba
LiuDSKi TEDNIK
5
Med SAVUDRIJSKIMI RIBICI

:rf d; i
Najlepši dpi obale našega ozemlja je med Savudrijskim rtom in Umagom. Vsemu kraju pravijo Sa-vudrija, toda vasi je več.
Pokrajina se nagiba polagoma k morju in prehaja s kraških tal, ki jim dajejo življenje le črede ovac, v polja in vinograde. Borovi gaji dajejo pokrajini očarljivo lepoto.
Breg je posut z belimi čermi, na katere pljuska večno razgibano morje. Tu je obala odprta jn izpostavljena viharjem. Kjer nimajo vamih pristanov, dvigajo ribiči svoje čolne na drogove, ki visijo nad morjem in spominjajo na pristaniške žerjave.
V ZambratJjo sem pólpi konec oktobra. Sonce je že prijetno grelo in goloroki ribiči so krpali svoje mreže. Bili so veseli in zgovorni in so mi povedali marsikaj o svojem življenju in delu.
Sele letos je dobila vas prvo «plivarico». Za tiste, ki ne vedo, kaj je to, moram razložiti, da je to velika mreža, ki je dolga okoli 200 metrov in visoka 4 do 5 metrov, s katero lovijo sardele, skuše in njim sorodne ribe. Plivarica zahteva večjo ribiško ladjo z dobrim motorjem, nekaj močnih svetilk in mnogo druge opreme. Skupaj s plivarico so ribiči dobili tudi ladjo in potrebno opremo.
To je velika stvar, ki prinaša Pravi gospodarski preobrat y majhno vasico. S plivarico ujamejo fibiči v eni noči povprečno 1 tono rib, v zadnjih mrak ih, to je v septembru in oktobru pa celo do dve toni, ker so noči daljše in je mogoče vreči mrežo dvakrat v morje. Savudrijski ribiči so že dolgo sanjali o plivaricd. Toda pred vojne je stala mreža okoli 25.000 lir, danes pa stane več kot 2 milijona. Ce je stala toliko sama mreža, koliko kapitala je bilo potrebno za ladjo in za vso ostalo opremo! Ribiči niso imeti nikoli dovolj denar, ja, da' bj investirali tolikšno vsoto. Lovili so na stari način z manjšimi mrežami in harpunami in dohodki so komaj zadostovali za najnujnejše vsakdanje potrebe; kaj šele, da bi dali nekaj prihrankov na stran. In vendar ima vas krasen položaj, ker leži prav nasproti dobrih lovišč, ki so jih izkoriščali ribiči iz Izole, Kopra in Trsta, Lastniki velikih konservnih tovarn in bogati trgovci pa niso imeli interesa, da bi razvili ribolov v manjših vaseh, ker so rajši kon-centrirali svojo ribiško floto v večjih krajih.
Danes pa je drugače. Liudska oblast teži za tem, da vsak kraj, vsaka vas, razvije vse svoj.; gospodarske možnosti. Tako je dobila tudi Zambratija moderno rib'ško ladjo s plivarico in vso opremo, ki je potrebna za poletni ribolov.
Vsi ribiči so stopili v zadruge Lovijo skupno in sii razdeljujejo dobiček n« enake dele. To je prva napredna ribiška zadruga v Istrskem okrožju.
Vse drugače je tam, kjer je lastnik mreže in ladje posameznik in ®e izkupiček deli na 16 delov. 6 delov dobi lastnik mreže in ladje Ostale dele pa razdelijo med 10 ri-

Meseca decembra bosta izročena v promet nova železobetonska mostova v Sičolah, kar bo velikega pomena za promet v Istrskem okrožju. Prav tako popravljajo most v Portoporto-nu, ki bo tudi v železobetonu. Ko bodo končani omenjeni objekti, bodo pa začeli graditi most čez Dragonjo pod Kaštelom na notranji cesti, ki veže Koper z Bujami.
V Kopru In Izoli obnavljajo vodovodno omrežje, ki Je navezano na vodovodno centralo v Rižani. Prihodnje leto pa bodo obnovili vodovodno omrežje v Umagu.
Ribiška zadruga v Umagu je letos zelo napredovala. Ljudska oblast jo vsestransko podpira. Zadruga ima &voje mreže, tri ribiške ladje In druse potrebščine. Od maja do sedaj Je zadruga nalovila 72.236 kg rib nasproti 92.783 kg rib, ki so jih nalovili zasebniki,
bičev, ki sestavljajo posadko pliva-rice. Toda Je ti deli ne ostanejo či. sti, ker morajo nositi ribiči vse o-bratne strežke ribolova, to je za pogonski material, za razsvetljavo itd. Razdelitev dobička Pri ribolovu je tipičen primer kapitalističnega izkoriščanja. Lastnik kapitala, to je ladje in mreže, dobi največji del, čeprav se po navadi ne udejstvuje pri ribolovu, temveč mu ladja in mreža služita le kot plodna investicija denarja. Lastniki ladij in plivaric so po večini bogati trgovci. Na zapadni istrski obali so jih imeli največ tržaški veletrgovci z ribami in industrijski
obrati Arrigoni in Ampelea. Ribič je predstavljal golo delovno silo, ki je bila izžemana do skrajnih meja.
Ribiči imajo torej danes svojo zadrugo. Pri njih živo občutimo, kaj pomeni skupno delo. Mati najmlajšega zadrugarja, ki me je sprejela v svoji prijetni ribiški koči, je pripovedovala, da so fantje kakor ena družina, v kateri se vsi člani ljubijo. Saj se razume: vso noč prebdijo na morju pri skupnem delu. Plivarica potrebuje 10 mož in vsi morajo delati složno. Posameznik je le del skupnosti, ki teži za istim ciljem.
Zadružniki so mi hiteli razkazo-
vati svoje pridobitve. Najprej seveda ladjo, ki se je zibala y malem pristanu. Se pred nekaj meseci je bilo pristanišče popolnoma neuporabno. Morje je zdrobilo zidove, ki jih še pod Italijo leta in leta nihče ni popravljal. S ponosom so ribiči povedali, da so napravili vse sami, brez pomoči gradbenikov in zidarjev. Od oblasti so dobili nekaj ton cementa, ostalo pa so napravili s prostovoljnim delom. Sredi pristanišča so molele čeri, ki jih sedaj ni yeč. Ribiči so bili prosili jugoslovanske vojake In ti, ki so vedno pripravljeni pomagati prj obnovi, so čeri takoj razstrelili. Letos pozimi, ko bo velika oseka, bodo zadrugarji poglobili pristan, ki je bil prej zgrajen samo za majhne barke. Sedaj je tu velika ladja za «plivarico», in ta mora dobiti varno zavetje pred viharji, Potem so mi pokazali še popolnoma novi pristan, ki so ga napravili letos za barke, potrebne popravila. Pristan je dostopen samo v času plime. Ob oseki se spremeni v neke vrste «suhi dok». Za pristan so znosili ogromne kupe kamenja, vse z udarniškim delom.
Plivarica je prinesla v vas novo življenje. Predstavlja kapital, ki bo veliko prispeval k gospodarstvu vasi. Z njo je dobila vas, ki je bila prej pretežno kmetijska, novo vlogo v gospodarstvu Istrskega okrožja. Zal mi je bilo, da nisem ujel srečnega trenutka, ko je prvič pri. plavala v zaliv Zambratije ribiška ladja s plivarico. Gotovo jo je pričakovala vsa vas. Majhen odsev onega lepega trenutka sem doživel zvečer, ko so ribiči odhajali na morje. Takrat se je zgrnil na pristan ves vaški drobiž in pozdravljal: plivarica, plivarica. Starejši ljudje se kmalu privadijo novostim, toda v mladini živijo srečni trenutki še dolgo časa. Zato se zbirajo savudrijski otroci vsak večer na obali, ko odhaja njihova plivarica na morje.
VANJA
ZA NOVOLETNO
JELKO
Demokratične žene Tržaškega ozemlja pripravljajo tudi letos ob prehodu iz starega leta v novo obdaritev otrok. Na njihovo pobudo se je osnovat glavni odbor za novoletno jelko, ki ima nalogo, da vodi vse priprave, da bi prireditev čim boljše uspela. Poleg glavnega odbora pa delujejo po vaseh koordinacijski odbori z enakimi nalogami kot glavni odbor.
Obdaritve bodo združene s kulturnimi prireditvami in z novoletno jelko. Novoletna jelka je praznik otrok v vseh demokratičnih državah in zato je prav, da se naši otroci, otroci demokratičnih staršev tudi po tem prazniku povežejo s tistimi, ki žive v svobodnih domovinah.
Prireditve bodo v mestu in po vaseh. Seveda bodo v prvi vrsti nastopali pionirji, pomagala in sodelovala pa bodo tudi prosvetna društva. Tudi Slovensko narodno gledališče je obljubilo svojo pomoč, posebno, ko je na premieri «Sneguljčice» čutilo, s kakšnim navdušenjem so o-troci spremljali usodo dobre Sneguljčice, veselih škratov, hudobne kraljice in razbojnikov Frice in Frače. Lutke, ki jih imajo otroci tako radi, bodo tudi dale svoje predstave. Ob zaključku kulturnih nastopov posameznih družin pa bo otroke obiskal Dedek Mraz in jih obdaril z igračami, knjigami, sadjem, potrebne pa tudi s perilom.
Prve prispevke za obdaritev so poslali glavnemu odboru politični priporniki. Izdelali so lepe igrače, avione, avtomobile, vozičke, katerih bodo naši najmlajši tako veseli. Priporniki so sporočili, da bodo še delali, da bodo razveselili čim več otrok.
Da bi glavni odbor za novoletno jelko dobil čim vet denarnih sredstev, je pripravil nabiralne pole, ki že krožijo po va-
seh, in mestu. Prepričani smo. da bo vsak prispeval po svojih močeh, da bodo lahko vsi otroci od 3 do 12 let obdarovani, kajti demokratične žene žele, da bi vsi otroci demokratičnih staršev brez ozira na narodnost in politično usmerjenost bili deležni radosti, združeni pod novoletno jelko.
V novembru jn decembru pa bodo po vaseh in v mestu prireditve, katerih dobiček je namenjen v prid novoletne jelke. SNG bo darovalo v ta namen predstavo Sneguljčice. Lutkovni oder bo tudi priredil čim več gostovanj po vaseh in prav gotovo ne bo pionirja, ki bi ne šel poslušat Pavliho in njegovo druščino. V prid novoletne jel-
ke bodo predvajali tudi film iz življenja sovjetskih pionirjev «Timur in njegova četa», ki je brez dvoma ena najlepših in najprisrčnejših povojnih mladinskih povesti.
V prid novoletne jelke pa so prvi nastopili pionirji iz Flavij. Na svojo nedeljsko prireditev so lahko ponosni!
Glavni odbor bo preskrbel ludi jelke, ki jih bodo žene prodajale po stojnicah in trgovinah, izkupiček pa je namenjen za obdaritev otrok.
Da pa bo praznik naših otrok resnično uspel, da bodo otroci padlih partizanov in vseh demokratičnih delavcev lepo obdarovani, je odvisno od vsakega posameznika. Vsi po svojih močeh prispevajmo, da bodo naši otroci doživeli resnično lep dan!
c -Ó '	^	-
j#-# -	- •
è	f? • It

CVETKE
iz tržaških listov
LE ULTIME NOTIZIE
«Nabrcžinski Slovenci hočejo igrati v gledališču «Verdi». Slovenski prebivalci nabrežinske občine naj bi hodili v Trst poslušat predstavo v svojem jeziku, kakor da je nebi mogli imeti v Nebreženi. Upravičeno so jim odgovorili, da jim nihče ne brani organizirati vse predstave, ki si jih želijo, v nabrežinski občini. Kakšno pristojnost pa imajo občinski svetniki iz občine Devin-Nabre-žina, da postavljajo tako zahtevo pri tržaški občini?»
Tako so «Le Ultime Notizie» potvorile resolucijo, ki so jo predložili zastopniki Ljudske fronte v nabrežinski občini glede enakopravnosti slovenščine z italijanščino in glede prostorov za predstave SNG. Ker ne znajo drugače, so popolnoma narobe prikazali upravičeno zahtevo zastopnikov Ljudske fronte. Da so to storili iz omejenosti, ne moremo verjeli, če hočejo uganjati humor, pa naj bi bili vsaj malo bolj izvirni.
O
IL LUNEDÌ
«V mestu se šušlja, da misti ZVU j zgraditi slovensko gledališče in da je nakazala v ta namen kar celih 28 milijonov lir. V Trstu lahko čutimo potrebo po vsem razen po.slovenskem gledališču. Zakaj naj bi pp: tem ne zgradili tuiii nemškega, grškega, židovskega gledališča itd. Ta vest o slovenskem gledališču se nam naravnost gabi, toda morda ni resnična?»
Ne vemo, kje je «Il Lunedi» omenjeno novico pobral. Vsekakor jo je uporabil, da je še enkrat zlil na Slovence ves svoj šovinistični žolč. Slovence, ki nas je na Tržaškem ozemlju tretjina vsega prebivalstva in ki živimo tu že nad 13 stofetij, si drzne primerjati z maloštevilnimi priseljenimi Nemci, Grki itd! Njih velika kultura mora biti res revna, če se tako boje slovenske besede.
riln i tà
«Kar se dobro razume, je dejstvo, da spadajo te aretacije v akcijo, naperjeno proti tržaškemu demokratičnemu gibanju, akcijo, ki sledi razpravam proti odporniškemu gibanju, oprostitvi fašistov, ukazom ZVU pro. ti najosnovnejšim pravicam državljanov».
Podli napad kominformiutov na tov. Svaro in na njegovega sina, napad dvajsetih skvadristov proti dvema tovarišema in končno aretacije teh skvadristov zaradi težje ranitve tov. Svare si drznejo primerjati tržaški uredniki «L’Uniti» junaški borbi partizanov in sojenju teh partizanov pred anglo-ameriškimi vojaškimi sodišči. To sramotno primerjanje presega že vse mere dostojnost», to primerjanje je navadno blatenje narodnoosvobodilne borbe in vseh žrtev. Zelo nizko so padli, če je zanje razbijanje nosnih kosti doslednim demokratom enakovredno osvobodilni borbi, ali «odporniškemu gibanju». Kakor ga oni imenujejo. Take slavle jim pač ne bo nihče nevoščljiv

DELO
? mm.
PIONIRSKA DRUŽINA. IZ PLAVU JE MED NAJBOLJ PRIDNIMI IN DELAVNIMI. V NEDELJO JE NASTOPILA NA SAMOSTOJNI KULTURNI PRIREDITVI V PRID NOVOLETNE JEJLKE. NE VEMO, KOGA BI BOLJ POHVALILI: PEVCE, RECITATORJE, PLESALKE ALI NAJMLAJSO PIONIRKO S HARMONIKO. VSA PRIREDITEV JE BILA RES LEP UVOD V VELIKI OTROŠKI PRAZNIK OB NOVOLETNI JELKI. ŽENE IZ PLAVU SO SVOJIM PIONIRJEM POKLONILE ZASTAVO, KI NAJ JIH VODI K NOVIM USPEHOM.
«Zanimivo pri vsem tem je, da so v diskusiji nastopile proti ukazu št. 206 vse skupine razen titofašista dir. Dekleva, čeprav je ta gospod z.clo zgovoren ob vsaki priliki, ki se mu ponudi, da razkazuje svojo demagogijo in šovinizem . . .».
Ne bomo tu poudarjali, da se te besede v «Delu» prav nič ne strinjajo z naslovom članka, ki pravi, da so proti ukazu 206 soglasno glasovali vsi svetniki. Važno pa Je, da je zanje borba predstavnika Ljudske fronte za enakopravnost slovenščine demagogija in šovinizem. Zato tudi pravijo v drugem članku o tov. Hrovatinu, zastopniku Ljudske fronte v Miljah, da je «ta titofašist igral vlogo udarnega provokatorja». Seve» da, ker je govoril slovenski.
Bel j e - «sedma republika»
/e Izpolnila svoj letni plan
KRONIKA
Prvi domati biđroavion so izdelali jugoslovanski inženirji in konstruktorji.
Reiko avtomobilsko cesto dolgo 3750 m in Široko IS m so v nedeljo izroSili v promet. Zgradila jo je Ljudska fronta 9 dni pred obvezo. Hrvati in Italijani so prispevali v skupnem delu 1,525.520 delovnih ur. Mladina je delala 260.100 prostovoljnih ur. Jugoslovanska armija pa 259.520 ur.
V	52 letalskih šolah se je usposobilo za pilote, jadralne letalce in padalce nad 50 tisoč mladincev.
Univerzitetni komite pristašev
miru so ustanovili profesorji in Študentje ljubljanske univerze.
V	komiteju so med drugimi dr. France Kidrič, predsednik Akademije znanosti m umetnosti, rektor univerze Anton Melik, akademiki, dekani. Študentje, ter rektorji Akademij za igralsko umetnost Filip Kumbatovič in Glasbene akademije Karel Rupel.
Stroj za čiščenje in rezanje lo-komotivskih cevi je izdelal ra-cioualizator Jakov Lopar v ba-njaluški železniški kurilnici. Prej so lokomotivske cevi rezali ročno, z novim strojem pa prihranijo letno 300.000 din.
»I novih udarnikov je proglasilo podjetje «Projekt» v Kranju.
Dei delegacije FLHJ se po zasedanju Generalne skupščine OZN vrača v Jugoslavijo.
V	obdelovalnih zadrugah v Sloveniji bodo plan setve najprej izpolnili, žitaric so posejali 98 odst., povrtnine 109 odst., industrijskih rastlin 100 odst., krmilnih rastlin pa 84 odst.
Nov železniški tir so otvorili v Savinjski dolini. Vezal bo Žalec s Sent Petrom.
Novo vrsto lokotootivskega kotla so uvedli v banjaluški kurilnici, pri katerem se Lahko uporablja tudi žagovina. S tem prihranijo 20 odst. premoga.
Novo srednjevalovno radijsko postajo v Beogradu si je ogledal maršai Tito s člani politbiroja.
36 obdelovalnih zadrug je že ustanovljenih v goriškem okraju. Obsegajo okrog 4000 ha zemlje.
V	predvolivnem tekmovanju pripravljajo ustanovitev novih, že obstoječe pa širijo in krepijo z novimi člani.
Dela pri osuševanju Skadrske-ga jezera	naglo	napredujejo.
Zdaj grade nasip ob reki Mora-či, ki je doslej stalno preplavljala veliko polje. Samo za ta nasip bodo morali navoziti 105 tisoč kub.m zemlje, 22 tisoč ilovice in 27.500 kub.m kamenja. Istočasno grade tudi 312 m dolg most preko Morače.
12. novembra so pokrili dvonadstropno	stavbo zadružnega
doma v Dornberku.
Med kandidati za krajevne ljudske odbore je v jeseniškem okraju 55 odst. delavcev', 12,1 nameščencev,	9,14	odst. malih
In 8,86 odst. srednjih kmetov.
V	kranjskem okraju je med kan-
didati 25 odst. mladincev in mladink ter 12,53 odst. žena, v ptujskem pa 22	odst.	mladincev in
mladink in 20 odst. žena.
Premog, ki ga bodo nakopali rudarji s pomočjo frontovcev in članov partije preko plana, bo šlo za široko potrošnjo in to ne glede na dovoz premoga in stalnega kontingenta, ki je za to določen.
Ng velikem gradbišču v Kron-bergu, do koder bo segala Nova Gorica, zaključujejo dela na nekaterih velikih objektih tovarne pohištva .Po svojem obsegu bo to največja tovarna pohištva v Srednji Evropi. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji in popolnoma mehanizirana. Proizvodnja bo na tekočem traku.
Bosanec Salko Hnkič je poklonil oblastni partijski konferenci za mariborsko oblast model vrtalnega stolpa, kakršne uporabljajo na naftinih poljih v Doljni Lendavi. Hukič je s svojo brigado potolkel drugi sovjetski rekord stah »novca Orlova.
Najveću poljedetsko-induslrijski
kombinat v FLRJ je posestvo «Be-ije». Leži v inrirodnem trikotu ob izlivu Drave v Donavo, na sever pa sega do madžarske meje. Kamor koli pogledaš sama ravnina in zelenje. Ce bi ee na «Belju» sestali ljudje vsega sveta, bi vsak dobil četrtino kv. metra prostora.
Ta del Panonske nižine so Slovani naselili v istem času kakor ostali Balkanski polotok. V dolgih stoletjih so se junaško borili proti vsem mogočim sovražnim vojskam, kar opevajo narodne pesmi. Ustavili so tudi namle Turkov ter z najprimitivnejšim orožjem prisilili sultane, da hitro pospravijo svoje šotore in na svojih arabskih konjih odbrzU’ bliže proti besporju. Zato jim ni nihče postavljal spomenikov, kakor so jih postavljali tujim vojskovodjem niti niso dobivali bogatih dediščin, temveč so njihovo zemljo dodeljevali raznim tujim fevdalnim gospodom kakor Beli, Savojcem in drugim.
Vse od teh časov pa do dne, ko se je na upi'avnem posloma «Bo. Ija» pojavila rdeča zvezda, je bilo to posestvo last posameznikov — fevd habsburškega dvora. Po zlomu avstroogrske monarhije pa je postalo to ozemlje «državno posestvo», toda le po imenu, kajti dejansko stanje se ni izpremenilo. Neposredni gospodar je postal dvor KaradžordžeiHčev, ki se je zanimal predvsem za osamljen lovski dvorec. v katerem so jugoslomnski ministri gostili razne inozemske predstavnike in z njimi sklepali pogodbe, ki so prinašale koristi le njim samim.
Osvoboditev je dočakalo «Belje» prazno' in pusto. Le Po gozdovih je begala divjačina, Ki je razni grofje in ministri niso utegnili poloviti ter ribe po Donavskih rokavih in jezerih. Vse ostalo pa, kar se je odpeljati dalo, so sovražne trupe odnesle daleč preko meje.
Danes pa je «Belje» pravo državno posestvo. Delavci ga v šali imenujejo «sedma republika». In zares je «Belje» kot poljedelska državica v malem. Sestavljena je iz 20 poljedelskih in 21 industrijskih uprav.
To je svet bogatih gozdov z listnatim drevjem najboljše kakovosti. V teh gozdovih so edinstvena lovišča z tiajrazličnejšo divjačino: jeleni, srne, divje svinje, divje mačke, med pticami pa so posebni redki primeri močvirnatih ptic.
«Belje» je presekano z mnogimi rokavi Donave, v njih, predvsem pa v Kopačkem jezeru goje najraz-novrstnejše sladkovodne ribe. Ri-bogojske postaje so med najboljši-
Pred glavnim vhodom v steklarno v Paračinu je velik napis: «Odgovor obrekovalcem — izpolnili smo letni plan 41 dni pred rokom».
Tudi železniški kolektiv za zveze pri državnih železnicah- v Ljubljani je izpolnil letni plan 9 dni pred 29. novembrom. Prav tako sta izpolnili letni plan lokonr.otivska delavnica in vozovnotehnična delavnica v Šiški.
V Crni gori so določili, da bodo zgradili v prvi petletki 135 km ceste s peščenim cestiščem. Čeprav jim je primanjkovalo strokovno usposobljenih moči, so končali dela, ki so bila določena za dobo petih let v treh letih.
Zeniška clektroje-klarna Je izpolnila letni plan že 17. novembra. Ob tej priliki so proglasili 403 udarnike, kar dokazuje globoko zavest delavcev pri gradnji socializma.
Tovarna gumijastih izdelkov «Sava» v Kranju je med 19 delovnimi kolektivi, ki so prejeli prehodne zastave GO Zveze sindikatov in resornih ministrstev. Letni plan so izpolnili po vrednosti in po količini.
Tovarna sadnih sokov v Celju dela f.e za leto 1950. Tovarna kos in srpov v Tržiču je izpolnila letni plan 17.
mi v državi in dajo letno okrog 100 vagonov rib.
Med najvažnejšimi panogami kmetijsko-industrijskega kombinata je živinoreja. Vsaka kmetijska uprava ima na stotine glav goved. Živinorejci so dosegli, da da n. pr. vzhodnofrijzijska krava mlekarica do 6000 litrov mlelfa. Poleg goveda imajo velike farme ovac, konj, najštevilnejša pa so krmišča svinj, kjer goje na tisoče svinj za zakol in za pleme. Tudi zajčereja in kokošjereja se razvijata na «Ber lju». «Kokošje mesto» imenujejo delavci farmo perutnine, ki bo ena največjih v Evropi. Tu montirajo velike inkubatorske postaje in že z novim letom bo «Belje» oskrbovalo kmetijske obdelovalne zadruge in drug'a posestva s plemensko perutnino;
Vzporedno z živinorejo pa goje tia «Belju» žitarice, industrijske rostiine ter proizvajajo najbolj kakovostno semenje, s katerim zalagajo velik del države.
Na baranjski položni strani pa so delavci-vinogradniki nasadili na stotine juter z najboljšimi trtami, uredili pa so tudi matičnjake, od koder bodo s kakovostnimi vrstami trt zalagali druge vinorodne kraje v državi.
Posestvo ima tudi svojo industrijo .V strojnih delavnicah izdelujejo in popravljajo stroje, ki jih veliko posestvo potrebuje. Imajo pa tudi poskusne postaje in laboratorije, kjer znanstveno preizkuša-
navembra ter se obvezala, da bodo konca leta načrt presegla za 10 odst. Delavci so izdelali stroj, ki pri proizvodnji kosiinih strojev nadomestuje 4 delavce.
Velika livarna v Vareš-Majdanu je tudi izpolnila plan 40 dni pred koncem leta, čeprav je bil načrt za 37 odst. višji od lanskega.
Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Celju je izpolnila letni plan po količini že zadnje dni v septembru, zdaj pa je plan dovršila tudi po vrednosti.
Kolektiv ladjedelnice «Mosor» v Trogiru je izpolnil letni plan, čeprav je izvršil še mnoga druga dela izven načrta. Kolektiv tobačne tovarne, ki je izpolnil plan 16. t. m. je napovedal vsem kolektivom tobačnih tovarn 10 dnevno tekmovanje na čast Dneva republike.
Letni plan so izpolnili tudi delovni kolektivi valjarne in železarne v Sto. rah, novosadske tovarne kablov. Zagorske industrije volnenih izdelkov in še drugi.
Jugoslovanski delavci Izpolnjujejo velike obveznosti, ki so si jih zadali in dvigajo moč svoje države in njen ugled v svetu.
jo in izpopolnjujejo beljske prodnike.
Celo gospodarstvo je prepredeno z lastno železnico in električnimi centralami.
Ce bi hoteli govoriti o življenju delavcev, bi lahko napolnili celo knjigo, saj je njihovo življenje daleč naprej od onega, ko je na «Belju» gospodoval še grof ali kralj. Kulturni domovi, gledališče, kinodvorane, letovišča na obronkih nad Donavo, igrišča itd. pričajo o novem življenju delavcev. Sindikalna podružnica in direkcija posestva izdajata tudi svoj tednik, ki ga tiskajo v lastni tiskarni.
Del «Belja» pripada po drugi svetovni vojni Madžarski. Razdelili so ga med revne kmete, dali so jim golo zemljo brez inventarja, živine in strojev. Kmetje žive v barakah, ki so zaščitene pred slabim vremenom z bičevjem. Madžarske oblasti so zagradile mejo z bodečo žico, da ne bi «trockizem» jtigoslovanskega delavca prodrl na «marksistična» madžarska tla. Toda ta žica ne more preprečiti, da bi številni Madžari ne pobegnili preko, se priključili delovnemu kolektivu na «Belju» in skupno z jugoslovanskimi delavci živeli človeka vredno življenje in gradili socializem.
In prav v tem delu doseza kolektiv «Belja» neprecenljive uspehe. Izpolnil je letni plan in tako vsem klevetnikom najkrepkeje odgovoril na njihove klevete.
IJfovi domači
črpal ni bagri
Na institutu za turbostroje so izdelali prototip črpalke za črpalni bager «Ljubljanica». Ta novi stroj je strokovna komisija preizkusila in zdaj pojde v tovarne, ki jih bodo pričele serijsko izdelovati.
Navadni bagri-ekskavatorji gradijo in dvigajo zemljo z jeklenimi lopatili in jo odlagajo tam, do kamor seže ročica lopatila. Z njimi mehanizirajo zemeljska dela. Kjer pa je treba delati v vodi, na močvirju, v reki, prekopu, rudniku ali pristanišču pa uporabljajo črpalni bager, ki črpa z vodo razredčeno zemljo, tekoče blato, pesek ali rudnine. To delo je hidromehanizaeija.
Novi stroj načrpa in prenese na uro 50 do 60 kub. m materiala. Da bager opravi to delo, je potrebna električna energija 60 kilovatov. Pri novem bagru pa lahko zamenja električni motor Dieslov, kar je važno za kraje, kjer ni elektrike.
Novo vrsto bagra bodo uporabljali pri najrazličnejših dielih: za namakanjp zemlje, pri raznih delih pod vodo, kjer so mogli delali le s pomočjo potapljaških zvonov, pri čiščenju in kopanju rečnih strug lin prekopov, pri izsuševanju jezer, pri kopanju. s< rtiranju in prenašanju rud itd.
!Zgled Tucoviča
velikega herca za pravice proletariata
Iz Lazarevca v Srbiji so prenesli v Beograd posmrtne ostanke •velikega srbskega socialista Dimitrija Tucoviča ter jih; položili v grobnico na trgu «Slavija», katerega so preimenovali v Tucovičev trg. Na trgu, na katerem je Tu-covič neštetokrat govoril beograjskemu proletariatu, so odkrili velikemu proletarskemu in ljudskemu borcu spomenik. Slovesnost je bila ob JSletnici Tucouičeve smrti.
Dimitrije Tucovič je začel svojo revolucionarno pot v času, ko je v Srbiji vladala politična brezpravnost in izkoriščanje delavskega razreda.
Neustrašno je vstal v borbo proti tlačenju delavskega razreda, ki se je takrat šele ustvarjal, in nadaljeval delo najnaprednejših sinov Srbije Markoviča, Ceničo, Pelagica in drugih.
Tucovič je organizator politične stranke delavskega razreda Srbije — socialdemokratske stranke. Pod njegovim vodstvom se je oblikoval sindikalni delavski pokret Srbije v prvih letih XX. stoletja. Prav po Tucovičevi zaslugi je ta pokret že v začetku nosil pečat naprednega razrednega gibanja, tako organizacijsko kakor ideološko. Odločno se je boril proti teoriji sindikalizma, ki je bila na stališču, da so same sindikalne organizacije dovoljne delavskemu razredu. Boril se je proti ekonomizmu ter apolitičnosti v sindikalni organizaciji, proti neodvisnosti te do politične stranke, v tistem času socialdemokratske stranke. Dokazoval je, da so sindikati in partija le dve veji, dve organizaciji istega delavskega pokreta, od katerih mora imeti partija vodilno vlogo. «Sindikati brez partije so sindikati brez glave.»
Kot organizaior in učitelj delavskega razreda je tudi aktivno sodeloval v njegovi vsakodnevni politični in ekonomski borbi. Organiziral je stavke, v govorih in člankih razkrinkaval mladi kapitalistični razred Srbije.
Ne le v Srbiji, tudi v mednarodnem delavskem gibanju je Tucovič nastopal proti vsalcemu oportunizmu. Na drugi internacionali je ostro kritiziral predvsem voditelje avstroogrske socialistične partije, ki so z molkom odobravali stališče svoje lastne imperialistične buržoa. zije v pogledu aneksije Bosne in Hercegovine. Ostro je napadal au-stroogrske imperialiste zaradi aneksije. Pisal je; «Stojimo pred barbarskim dogodkom v svetovni zgodovini: vse težnje za svobodo, vse narodnostne težnje civiliziranega naroda, ki šteje nekaj milijonov pripadnikov, se bmtalno zanikajo z eno samo oholo zavojevalno gesto. V XX. stoletju požirajo narode prav tako kot v primitivni zgodovini. kot v surovi zgodovinski preteklosti.»
Tucovič jebil veliki in resnični
patriot svoje države. Cenil jc svobodo svojega naroda in se zanjo tudi boril. Brezmejno pa jc cenil in spoštoval svobodo in neodvisnost drugih narodov. Zato je tudi stopil na stran albanskega naroda proti napadalni politiki srbske buržoazije, ki je sejala šovinistično mržnjo med Srbe proti Albancem. Razvijal je Marxove osnovne misli pisal: «Kakor predstavlja proletariat v neki deželi družbeni razred, ki se ne more boriti za osvoboditev iz razrednega suženjstva, če ne osvobodi celotnega družbenega sestava svoje dežele, tako ne more socialdemokracija osvoboditi svojega naroda, če ne zastopa nacionalne svobode drugih narodov.»
Na teh načelih, se je socialdemokratska partija Srbije pod Tucovi-čevim vodstveni borila za zvezo balkanskih narodov, za balkansko federacijo.
Tucovič je veliki borec za pravice proletariata, veliki borec za svobodo narodov. Njegove ideje so vodile jugoslovanske narode v borbi za osvoboditev, v borbi za zmago delavskega razreda.
Tudi kletarstvo se v Jugoslaviji razvija od primitivnega v najbolj napredno prav z industrijalizacijo. Ena izmed največjih vinarnic Je v Benkovcu, ki ima kapaciteto preko 200 vagonov in nadomestuje okrog 200« malih kleti. V viničartji so postavljene cisterne, laboratorij, vrelnice, v katerih se grozdje pretvarja v vino, upravna poslopja itd.
Na sliki vidimo del vinarnice v Benkovcu s cisternami od 100.000 litrov, v katerih dozoreva mlado vino
NEKAJ ŠTEVILK O LETNEM PLANU
PLENUM MDFŽ V MOSKVI brez predstavnic AFŽ Jugoslavije
V Moskvi je pričelo zasedanje plenuma MDFŽ brez udeležbe predstavnic AFZ Jugoslavije, čeprav so bile prav jugoslovanske žene ene izmed pobudnic za ustanovitev Mednarodne federacije demokratičnih žena in so tudi ves čas pošteno in iskreno izpolnjevale vse svoje obveznosti do federacije. Vodstvo MDFŽ je prav jugoslovansko žensko organizacijo vse do resolucije IU na raznih sestanki!/ in plenumih dajalo drugim organizacijam za zgled. Na prvem kongresu MDFŽ v Parizu so bile jugoslovanske delegatke deležne največje pozornosti zaradi svoje aktivne udeležbe v narodnoosvobodilni, revolucionarni vojni.
Lansko leto pa so bile predstavnice jugoslovanskih žena na kongresu v Budimpešti že žrtve nemogočih napadov na njih osebno, kakor tudi na njihoyo državo in vodstvo. Letos septembra pa je sekretariat MDFŽ preklical vabilo predstavnicam AFZ Jugoslavije, češ da Vida Tomšič, Mitra Mitrovič, Vanda Novosel in Olga Miloševič niso predstavnice jugoslovanskih žena, temveč predstavnice «Titove klike».
Jugoslovanske žene so zato na protestnih zborovanjih, v protestnih- pi smili in brzojavkah protestirale proti ukrepom sekretariata MDFŽ, ki vnaša informbirojevske metode tudi med žensko svetovno federacijo. Razlogi za prekiicanje poziva na plenum so zopet zbirka podlih obrekovanj brez vsake konkretne osnove, kakor vse ostale laži, ki padajo danes na Jugoslavijo.
Članice sekretariata, ki so danes pod vplivom Informacijskega urada, se boje, da bi jugoslovanske delegatke z mednarodne tribune povedale resnico in razkrinkale informbirojev-sko politiko sekretariata MDFŽ. Boje se, da bi Jugoslovanske delegatke ne branile samo svoje lastne socialistične države, temveč se borile za ugled socializma sploh, da bi se delovne množice sveta zavedle tega, česar se zaveda Jugoslavija, da socializem ne more biti monopol enega samega naroda, temveč da imajo do njega pravico vsi narodi, vse človeštvo.
Na velikem protestnem zborovanju žena v Ljubljani 19. t. m. je govorila tovarišica Lidija Sentjurc, organizacijski sekretar CK KPS.
Kakor informbirojevci klevetajo vso jugoslovansko borbo ter jo proglašajo za stvar gestapa, imenujejo vodstvo države za agente gestapa, tako so posekli s svojimi klevetami ludi v vrste AFŽ in imenujejo Vido Tomšič kot italijansko, Mitro Mitrovič pa kot nemško vohunko. Zakaj Proglašajo ljudi, ki imajo za seboj 20 let borbe na strani proletariata za špijone? Zakaj imenujejo državno vodstvo, partijo, Tita kot izdajalce? To zato, ker s tem opravičujejo svoje podle ukrepe proti Jugoslaviji Pred svetovno javnostjo.
Narodi FLRJ, partija, žene, mladina hočejo s silno zavestjo in novimi napori dokazali Sovjetski zvezi in drugim državam ljudskih demokracij, da gradi Jugoslavija socializem. Toda ti tokazi zanje nc veljajo, kakor ne veljajo vsi jugoslovanski protesti in glas narodov, da so vsi za «Titovo kliko», ker imajo vanjo zaupanje, kakor imajo tudi žene popolno zaupanje V predstavnice, ki so si jih izbrale v mednarodni demokratični forum.
Medtem ko so jugoslovanski delegati na zasedanju OZN načelno razkrinkavali stvarno ozadje spora, nastopajo informbirojevci z golimi frazami. Na vprašanje vrnitve Jugoslovanskih otrok iz Sovjetske zveze od govarjajo s pismom, češ da ga je pisal otrok, da se ne žeti vrniti v Jugoslavijo vse dotlej, dokler ne ubijejo Tita.
Jugoslovanske žene vprašajo žene Sovjetske zveze, ali jih ni sram pred samimi seboj in pccd njihovimi otroci, da danes podpirajo tako vzgojo otrok, ko so načela humanizma, resnice, pravice, ponosa, moralne čvrsti;
ne človeka tako visoko dvigajo v Jugoslaviji?
Jugoslovanske žene pozivajo plenum v Moskvi, naj odgovori, kako o-pravičuje načela borbe za mir s pozivi, da jngoslovanski narodi odstranijo državno vodstvo in «Titovo kliko». To je poziv na državljansko vojno. Kako morejo to spraviti v sklad s principi in s statutom MDFŽ, pri katerem zasnovanju so sodelovale tudi jugoslovanske žene! Prav zaradi tega zahtevajo, da sekretariat pokliče na zasedanje predstavnice AF2 Jugoslavije.
žene Ljubljane, ki so aktivno vodile borbo proti okupatorju, ki so s svojimi herojskimi podvigi dokazale neomajno zvestobo svojemu narodu in veliko zrelost, danes s svojim aktivnim delom v tovarnah, ustanovah in na prostovoljnem delu znova kažejo svojo zavest v borbi domovine za pravične odnose med narodi in državami. Prepričane so, da bo zgodovina dala prav jugoslovanskim narodom, s svojo borbo pa hočejo pokazati delovnim/ množicam pravo pot v svobodo in socializem.
Nji sliki vidimo del objektov, ki jih grade v Sloveniji za veliko tovarno glinice in aluminija v Str nišču. To tovarno so v nedeljo obiskali tržaški delavci. O obisku pišemo na srednji strani.
Strah pred resnico v ČSR
postopanju sovjetskih voditeljev in voditeljev držav ljudske demokracije proti Jugoslaviji ter so navedli kot najbolj prepričljiv «argumenti dejstvo, da predstavlja Jugoslavija «manjšino», tari pa so «večina».
Pred odhodom so agenti zaplenili Asiču njegovo zasebno korespondenco, slike njegove žene in njegovih otrok ter družinski album. Razen tega so agenti vzeli s seboj fo. tografske posnetke njegovih znanstvenih, muzikaličnih in drugih del ter neki njegov spis o glasbi.
Glede zatvorilv-e «Jugoslovanske knjigarne» je češkoslovaški tisk objavil kratko poročilo Češkoslovaške telegrafske agencije, y katerem je rečeno, da so «Jugoslovansko knjigarno» zaprli in da so prostore zapečatili, ker so med preiskavo «našli veliko število klevetnikih brošur in publikacij proti državi». Vendar Pa niso ne CTK ne listi pojasnili, katere So te «protidržavnc publikacije in brošure». Dejstvo je, da so agenti med svojo preiskavo našli nekatere številke «Borbe* in «Politike», eno brošuro, ki jo je izdala «Borba» pod naslovom «Pravi obraz izdajalca», ki govori o bivšem podprefektu okrožja Vu-čitm med okupacijo izdajalcu La * 1
Skupina 15 agentov češkoslova-1 ške policije je y torek okoli 18 ure prišla v prostore «Jugoslovanske knjigarne» y Pragi in izvedla preiskavo, ne da bi prej dala kako pojasnilo. Agenti so nato pokazali ukaz za preiskavo šele na odločen protest ravnatelja knjigarne Asiča. Med to preiskavo, ki je trajala poldrugo uro, so agenti vse razmetali v prostorih «Jugoslovanske knjigarne», ki razpolaga z deli inozemskih in jugoslovanskih pisateljev leposlovnega in znanstvenega značaja ter s klasiki mark-sizma-lcninizma. Po preiskavi so agenti zaslišali nameščence knjigarne, ki ves ta čas niso smeli zapustiti prostorov. Ravnatelju so prepovedali, da bi bil navzoč pri zaslišanju uradnikov.
Po izvršeni preiskavi so agenti vzeli ključe, zaklenili in zapečatili prostore ter odvedli s seboj uradnike češkoslovaškega državljanstva. Agenti so odvedli Asiča na njegov dom in tam izvedli preiskavo, ki je trajala okoli 3 ure. Po izvršeni preiskavi so Asiča zaslišali ter ga vprašali, koliko češkoslovaških državljanov pozna, in kdo so, če je potoval po CSR, če s?_ bili v prostorih Jugoslovanske knjigarne tajni sestanki itd.	‘-“«■i -------1----	--“TT-------
Po zaslišanju so se agenti trudili, lu Ivanovmu, ter izvod brošure Loda bi Asiča prepričali o «pravilno- i risa Ziherla pod naslovom «Koniu-sti» resolucije Informbiroa in o I nizem in domovina».
Dve oblastni partijski konferenci
V mesecu novembru sta bili oblastni partijski konferenci za mariborsko in ljubljansko oblast.
Partijsko konferenco y Mariboru je v imenu CK KPS pozdravil sekretar CK KPS Miha Marinko.
Sekretar poverjeništva za mariborsko oblast tov. Viktor Avbelj je v svojem referatu orisal organizacijsko in politično delo partije. Ena glavnih nalog je bila_jipspe-šiti socializacijo kmetijske proizvodnje; pri tem je dosegel najbolj, ši uspeh ljutomerski okraj,_ kjer zajema socialistični sektor že 60 odst. zemlje.
Naloga partije je, da skrbi za čim večji napredek kmetijske proizvodnje na zadružni podlagi.
Odkup pšenice je bil v mariborski oblasti presežen, odkup krom-pirja p? je do sedaj dosegel le 50 odst., čeprav bi moral biti ?e skoro zaključen.
Gonjo Informbiroja so občutili zlasti kolektivi za pridobivanje nafte v Doljnjj Lendavi in avtomobilska tovarna v Mariboru. Toda delavci so v delovnem poletu in v sistemu tekmovanja dosegli kljub vsemu velike uspehe.
Za volitve V krajevne ljudske odbore se vodi propaganda, da bodo krajevni ljudski odbori po svoji sposobnosti in socialnem sestavu
ter politični zrelosti lahko tudi v bodoče pospeševali socializacijo vasi, prav posebej pa še dvig kmetijske proizvodnje.
1. partijsko konferenco za ljubljansko oblast je v imenu CK KPS pozdravila Lidija Sentjurčeva, organizacijski sekretar. Poudarila je, da je ljubljanska oblast najbolj Industrializirana v Sloveniji jn zato je najvažnejša naloga partije, da posveti posebno pozornost delu partije v industrijskih obratih.
Tovariš Hribar, sekretar poverjeništva za ljubljansko oblast, je dfclegatom dejal, da je dolžnost partije in vseh partijcev, da se še z večjim elanom bore za izpolnitev planskih nalog, kakor tudi proti vsem napakam in pomanjkljivostim, da tako še bolj okrepe svoj gospodarski položaj in izboljšajo delovne In življenjske pogoje delovnih množic.
Na obeh partijskih konferencah sla bila izvoljena pova oblastna komiteja.
S širjenjem take informacije hoče češkoslovaški kominformistični aparat prikriti češkoslovaškemu ljudsitvu, da so oblasti nerade trpele «Jugoslovansko knjigarno», ker so se tam široke množice iz Prage in drugih krajev CSR lahko seznanile z resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji. Glavni vzrok zatvo-ritve knjigarne je bil strah pred resnico o Jugoslaviji, pred resnico, ki vedno bolj predira med široke češkoslovaške množice kljub klevetam njihovih sedanjih voditeljev.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu protestno noto proti zatvoritvi jugoslovanske knjigarne v Prag'.
NOU MiS U ZDA
hi prinaša resnica n FLRJ
Jugoslovanski izseljenci v Ameriki so začeli izdajati nov časopis «Novi list», ki naj tolmači mišljenje velike večine Američanov jugoslovanskega rodu, in ki naj prinaša resnico o socialistični Jugoslaviji.
Zlatko Balckovlč, znani violinist piše v prvi številki lista, da bo «Novi list» združeval izseljence slovenskega, hrvatskega, srbskega, črnogorskega in makedonskega rodu ter jim dajal pobude za povečanje delavnosti in za utrjevanje enotnosti. Balokovič obsoja klevetniško gonjo proti novi Jugoslaviji in izjavlja, da Jugoslovani sami najbolje vedo, kako si morajo graditi svoje življenje, kako graditi državo, kakšno obliko naj Ji dajo in kakšne oblike naj bo. Tudi v najbolj usodnih urah zgodovine so narodi Jugoslavije znali kreniti na pravo pot. Zato je napačno, če hoče nekdo ii tujine, kjer so popolnoma drugačne okoliščine, dajati navodila in lekcije in hoče s silo ukazovati in zapovedovati, kaj in kako mora delati ljudstvo, ki si je samo zgradilo in ustvarilo svojo ljudsko državo in kakšno vodstvo naj ima.
Dr. Stojan Pribičevič opisuje v članku «Tito kot državnik» svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji in velikanski polet narodov Jugoslavije za izpolnitev petletnega plana.
Tudi Louis Adamič, znani književnik, je prispeval pismo za prvo številko «Novega lista».
Poleg teh člankov prinaša časopis mnoge pozdrave jugoslovanskih izseljencev in dopise, v katerih tl obsojajo informbirojevsko gonjo proti Jugoslaviji.
Časopis izhaja vsak teden v srbo-hrvatskem Jeziku, ena stran je pisana v slovenščini, ena pa v angleščini.
, Predsednik uredniškega odbora je ' Aleksander Jurič.

Češkoslovaška je izpolnila petletni gospodarski plan v mesecu oktobru s 1112,3 odst. V razdobju od 1. januarja do 31. oktobra 19*9 P* s 101|8 odst.
V Bukarešti so obsodili 4 višje častnike na smrt zaradi njihovega protidržavnega delovanja.
CK Poljske združene delavske partije javlja, da je izključil Vladislava Gomulko, podpredsednika Vrmovne zbornice državne kontrole, bivšega generalnega sekretarja KP Poljske in podpredsednika poljske vlade. Zenona Klisz-kobivšega predsednika parlamentarne skupine delavske partije in namestnika pravosodnega ministra, Marijana Spihalskega člana Politbiroja CK in ministra za gradnje ter prvega namestnika ministra za narodno obrambo. Obtoženi so desničarsko nacionalističnih odklonov v partiji. Plenum CK Poljske je kooptiral v svoj CK novega maršala Poljske maršala Rokosovskega.
36 tiseč osnovnih šol ima Mandžurija, t.j. za 64 odst. več kot za časa japonske okupacije in za 156 odst. več kot za vlade Kuomintanga. Osnovne šole obiskuje 3 in pol milijona učencev, od teh 90 odst. otrok delavcev in kmetov.
359 metrov dolg nov višeč most je bil izročen prometu v Budimpešti. Stari viseči most so Nemci porušili 1945. leta. To je že sedmi most preko Donave v Budimpešti, zgrajen po osvoboditvi.
Romunska vlada je likvidirala Romunsko donavsko društvo, ki
je bilo pred kratkim nacionalizirano. Po sporazumu romunske in sovjetske vlade je bila vsa imovina društva, ladje, upravna poslopja in drugo, predana so-vjetsko-romunskemu društvu «So-vrom-transport» kot doprinos romunske vlade temu društvu. Romunsko donavsko društvo je bilo največje te vrste v Romuniji.
Nad 6 milijonov knjig je natisnilo največje češkoslovaško založniško podjetje «Svoboda». Knji. ga Klementa Gottwalda «Deset let» je doživela 14 izdaj s skupno
400.000	izvodi. «Reportaža, napisana pod vešali», delo znanega novinarja Julija Fučika, ki so ga Nemci med vojno obsodili na smrt, je doživela 300.000 izvodov.
Poljski zdravniki se pripravljajo za kongres otroških zdravnikov v Pragi. V tem času si bodo ogledali tudi otroške klinike in tovarne otroške prehrane.
V Pekingu, prestolnici Nove Kitajske zaseda sindikalna konferenca azijskih in avstralskih držav. Po govoru generalnega sekretarja Svetovne sindikalne organizacije Saillanta so delegati Koreje, Mongolije in Indonezije poročali o življenju delovnega ljudstva In o delavnosti sindikatov v svojih državah.
Nad 7»# železniških postaj so obnovili v Sovjetski zvezi, ki so bile porušene ali poškodovane med vojno. Letos bodo obnovili še 100 železniških postaj.
Oswienczim, bivše nacistično koncentracijsko taborišče bodo z vsemi poslopji in napravami preuredili v muzej. V taborišču bodo uredili poljski, mednarodni muzej in muzej o zgodovini velikih nacističnih taborišč v Bu-chenwaldu, Dachavu, Rawens-bruecku in drugih.
Uvoz blaga iz Sovjetske zveze v ZDA narašča. Uvoz krzna in tovarniškega blaga iz ZSSR v ZDA je narasel od 1,2 milijona dolarjev v avgustu na 5,2 milijona dolarjev v septembru. Uvoz mangana in kroma pa od 400 na 700 tisoč dolarjev.
Na Madžarskem delajo poizkuse z nasadi rastlin, ki dajejo turni. V glavnem nasajajo rastline «koksaglcs», ki so iz Kirgizije. Dosedanji poizkusi so pokazali, da bj'te rastline, če bi jih gojili na Madžarskem, dale od 20 do 30 kg gumija na posejano jutro zemlje.
SPOMENIKI IN SPOMINI
P. d.
Ornim
'Spomenike postavljamo listini junakom, ki so s svojo krvjo pojili našo zemljo, ko so jo trgali iz krempljev sowaznì. kov in domačih izdajalcev. Spomenike postavljamo iz mar-niorja, kamenja, lesa itd. To je naša dolžnost, naš velik dolg do junakov.
Razen teh kamenitih spomenikov pa vstajajo v nas samih še drugi spomeniki — liki vseh onih borcev za našo svobodo, ki so bili neustrašeni v juriših, na pohodih, po bolnišnicah in ki jih danes ni več. Tem so namenjene te besede.
Prvikrat ime: Tito
Po strmem kolovozu sem se pred dnevi vzpenjal od Pšenica mimo Mažgona, Močnika, Pod-brdarja na Rupo. Tàm sem se Ustavil. Na tem kraju sem poskušal v sebi oživeti spomin na velike dneve, ko smo sc pripravljali na borbo, ko smo z veliko vero vase z navdušenjem sprejemali in izvrševali naloge, ki so bile nujno potrebne za izbojevanje svobode. Tukaj sem bil prvič na ilegalnem sestanku, tukaj sem prvič slišal ime Tito in dal svojemu ljudstvu obljubo, da se bom zan-j boril. Ro tej obljubi sem še bolj občutil, kako visoki so cilji partizanske borbe, kako ves naš je tovariš Tito.
Dolinarski Kovk in Prdioni-karjev Mah sta dva spomenika — dpa mejnika. Tam sta bili prvi partizanski taborišči, prvi trdnjavi odpora, ki sta ogrevali in navduševali Sebreljce, Ja-garščane, Vrhovce, Kanomlji-čane in Vojskarje. Dve trdnjavi, ob katerih so se razbijali vsi poskusi izdajalcev in odpadnikov. Dva svetilnika na pot v svobodo, v prvikrat svobodni dom.
Belo brezovo znamenje
Pod Rupo v okraju Idrija je majhna dolinica. Tam so dobri ljudje postavili belo brezovo znamenje, da bo spominjalo mi. moidoče na 13 ranjenih partizanov, katere so nacisti postrelili v zadnji ofenzivi na Veliko soboto 1045.
Kot je znano, smo imeli partizani na najbolj skritih krajih bolnišnice za ranjene borce. Za težko ranjene so bile stalne, za laže ranjene pa premične. Taka premiina bolnišnica je bila tudi v Potokih pod Jagarščami. Ker je takrat kar mrgolelo čet-niških, ustaških, domobranskih, plavogardističnih in nacističnih sovražnikov, skoraj ni bilo kraja, kamor bi se mogel zateči ranjeni partizan. Tako so zasledili tudi 13 ranjencev iz te premične bolnišnice. Odpeljali so jih na Stržnico, kjer so jih zaprli in vec dni mučili. Pred umikom so jih v bližnjem gozdu ustrelili. Ljudem po samotnih hišah so s sadističnim sme. hom pravili; Na lovu srho bili. Ko so odšli, so ljudje pripravili partizanom začasno poko-IMlišče in na grob postavili belo brezovo znamenje.
Razgovor z mrtvimi •tovariši
Ko sem se vračal z Rupe, sem se ob tem belem znamenju ustavil. Nisem mogel naprej. Zdelo se mi je, da me izpod belih in rdečih kresnic, ki pokrivajo grobove, kliče na pogovor. Usedel sem se poleg grobov in prisluhnil. Tiho smo začeli pogovor kot v času borbe kadar je bil sovražnik blizu.
Rožnati listi kresnic s0 zašu-meli in iz šumenja sem razbral prvo vprašanje: «.Kako je danes pod Matajurjem, kjer smo nekoč hodili?»
Ozri sem se v naznačeno •mer, kjer je za Krnom in Ma-
tajurjem stisnjena Slovenslca Benečija, nad katero so tujci spet uzakonili svoj fašistični jarem.
In še sem ujel izmed šelestenja rožnatih listov; «Torej smo tam zaman krvaveli. Slovenslca Benečija še ni svobodna!»
Kaj sem mogel odgovoriti na to grenko resnico, kot to, kar sem čutil, kar vem; «Ne, tovariši, toda ljudstvo Slovenske Benečije živi, se bori s svojimi najboljšimi sinovi na čelu. Prišel bo čas, ko bo zmagalo.»
«Kako pa je v resnici v Trstu?», sem zaslišal skozi cvetje, «Tam je tako, tovariši; tisti, ki so prišli z zahoda, ki imajo več denarja, bi hoteli imeti povsod prav. Naš človek pa se temu upira, ker je pošten in iskren. Potvarjanje in hinavščina. sta mu tuja. Kriči svojo bol, Pa je zato preganjan in zatiran. Gonijo ga pred sodišča in tujci mu sodijo.»
V zboru so vprašali glasovi iz groba: «Torej je padlo zaman 8 tisoč naših sobratov po tržaških ulicah?»
«Ne, tovariši, ne zaman. Njihova kri je že pognala nov rod borcev, ki jim kljub «zakonitosti» oholi tujec ne bo kos in še manj oni, ki mu služijo.»
Potem smo govorili o Nov. Gorici, o graditvi novega mesta. ki bo primorskim ljudem nadomestil staro, ki jini ga je tujec ugrabil, in razgovor je postajal vse bolj živ/ dokler mi niso postavili vprašanje: ' «Kaj pa je. tam novega, /cjej se dviga naš Triglav? »
Domovina pod-Triglavom
«Tam, tovariši, tam je dobro Svobodna domovina raste in se razvija iz lastnih sil. Tovarne rastejo iz tal take, kot jih naš človek še ni vidci. V njih noč in dan ustvarjajo mlade bi sveže sile. Daljnovodi preprezajo naše ozemlje in prenašajo nevidno električno energijo v tovarne. Te izdelujejo stroje, ki so v veliko olajšavo našim ljudem pri težkem delu. Za Ratitovcem in Blegošem je domovina Levstika, Stritarja, Cankarja in Zupančiča, Velike stvari gradijo tam. Levstikovemu «Krpanu» ni treba več tihotapiti soli. Sedaj navdušeno dela in gradi, da bo petletni Plan izpolnjen. Cankarjev hlapec Jernej si je priboril svoje pravice. in čepmv mu je pogorel dom, si danes postavlja novega in lepšega. «Narod hlapcev je danes prost in si piše vero in postave sam. To pa je nekaj zelo velikega, tako velikega, da nekateri še ne mo. rejo prav razumeti.»
Listje kresnic je ob mojem pripovedovanju prenehalo šumeti, kot da bi me poslušalo.
In ko sem za hip prenehal, so me oni v grobu že povpraševali; «Kaj pa je tukaj novega, tu, kjer smo padli?»
--«Lahko vam povem, da sem z ljudmi na Kronicah in Rupi zadovoljen in da ste lahko tudi vi. S prostovoljnim delom so si postavili zadružni dom. Vse rimozióne organizacije so pomagale pri gradnji. Imajo celo dva udarnika z zlato značko. Tudi zadružno ekonomijo so lé ustanovili. Zelo dobro deluje prosvetno društvo «France Prešeren». Imajo dva pevska zbora in vsak mesec priredijo po end prireditev.»
Izpod ruše je prihajalo zadovoljivo mrmranje in sam zadovoljen nad njihovo srečo sem se poslovil. Iztegnil sem roko kot v pozdrav. Začutil sevi njih krepki stisk, kot da bi stali živi pred mano.
Potem sem srečal tovarišico, ki mi je pokazala mesto, kjer je radio 5 od teh mojin tovarišev.
«Vidiš, tukaj so jih našli mrt-ve, izmučene in razmesarjene-
Skoraj da jih ni bilo spoznati. Ščuvali so nanje velikega ovčjega Psa, da jih je trgal. Tisti dve bukvi sta bili okrvavljeni, tla pa vsa razkopana.»
Postai sem in se zamislil. Se ranjeni so se branili in padli kot junaJci.
Veliki gozdni mir je danes njihov spomenik. Bukve se pogovarjajo o njihovi veliki ljubezni do svobode. Uresničila se je pravljica o Zlatorogu: Velika rdeča roža je vzklila iz s-Zh
krvi in krvi vseli drugih padlih Po Jugoslaviji. Ta roža je svoboda. Pridno jo negujejo vsi, da je vedno večja, vedno lepša. Njen vonj sega preko meja, vabi k sebi in svet postaja nanjo pozoren.- Kaj se godi na Balkanu? Nič takega, kar bi moglo poštenjake vznemirjati. Naši ljudje tam delajo in gladijo, raziskujejo in se učijo. In vsemu temu preprosto pravijo ■— socializem gradimo!
P, A. OGAREV
1
f.---

5 : w	:	;àl!
Vojka na tržaški obali
.Vojka s tovarišicami na bojišču pred Kninom
Ko prvič gledal v tvoje lepe sem dlani sem vedel, da dobroti boš služila, da prej ko laž si smrt boš izvolila,'** da po pravici tvoja misel hrepeni.
In videla si tujcev zlo, kako besni! ko zemlja domačinov kri je pila na domovino nisi pozabila, stopila v vrste borcev si za lepše dni.
Planine strme in poljé, gozdovi so Jokali, ko so tovariši utrujeni zastonj klicali: kje Vojka si, naš dobri, lepi zvesti bojni brat?
in mesto, da bi bil na tvoji svatbi srečni svat, učil otroke smeha, kazal jim neba kristale, — nas nema čakaš na bregovih večnosti obale.
Z: 2. V. 45.
«Votel je Kras», Je še pred trii desetimi leti tožil naš veliki pesnik in videc Oton Zupančič, Kras do takrat še ni bil rodil slovenskega pesnika, velikega moža, zraslega iz te zemlje, iz Kraškega ljudstva, ki bi pel in pisal o njem, ki bi pokazal slovenski značaj kamnite kraške pokrajine in jo v iculturnem ustvarjanju povezal s skupno slovensko domovino.
Zupančič je pred meseci pomirjen umrl. Kras je rodil dva velika umetniška tvorca: vzhodni notranji Kras Srečka Kosovela, zapadni, obmorski, obmejni del Krasa pa Iga Grudna.
Igo Gruden je v zvrhani mer! zaslužil ime našega umetniškega tvorca in branitelja slovenstva tega nesrečnega koščka slovenske zemlje v pravem vzvišenem pomenu te besede. Leta 1920., ko je Rapalska mirovna pogodba odobrila in potrdila imperlalistič. no nasilje in obsodila slovensko Primorje na suženjstvo In raznarodovanje, je Igo Gruden visoko (švignil svoj glas v kulturni protest s pesniško zbirko «Primorskih pesmi». Kmalu za tem je izdal zvezek nežnih otroških pesmi «Miška 'osedlana», ki jih Je upravičeno preimenoval in tako točno označil ob drugi izdaji, po osvoboditvi, z naslovom «Na Krasu».
Nato je utihnil za dolgo vrsto let, za celo poldrugo desetletje.
V letih pred drugo svetovno vojno se je spet oglasil v levičarski literarni reviji «Sodobnost», sedaj pa kot samonikel lirični pesnik, ki se je popolnoma osvobodil vpliva bleščečega Zupančičevega verza. V teh pesmih, pozneje izdanih v pesniški zbirki z naslovom «Dvanajsta ura», izpoveduje njegova mehka lirična narava svojo veliko človečansko ljubezen do malega, potlačenega in izkoriščanega človeka, do natakarice Pepce in drugih. Uniču-j joča obsodba naše gnile takratne družbe je preroško najavljala kot podzemsko bobnenje bližnji vulkanski potres, ki je pokopal v svetovnem požaru in v osvobo. dilni vojni stari družbeni red in njegove zastopnike.
Narod, ki ne časti in spoznava svojih velikih mož, jih vreden ni,
Je že stara modrost.
' Rojstna hiša Iga G rudna v Nabrežini
Tik (fandm
odkUti
Ze Pi'e<*^eei 3e bil ustanovljen poi riljem Slovensko-hrvatske LVetne zveze «Odbor za poštar' spominske plošče Igu Grudna rojstni hiši v Nabrežini (r^hik: Vladimir Bartol, podpA^ka: ar. Andrej Budal idj? ■ 0 Pertot, tajnik Jelinčič Q}., Pet odbornikov, članov	društva «Igo
Gruden» k ^težine).
Odboro1'e <> le obrodilo sad, V nedelj%e 27- t. m., ob 11 uri- predin e’ skoro točno na
O štorih in mciSemlh
merskih svetilnikih
..................
obletnico pesnikove smrti (29. nov. 1948), mu bo slovesno odkrita spominska plošča. Spominki govor bo imel slovenski pisatelj in kritik dr. Andrej Budal, predsednik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Zapel mu bo do. mači pevski zbor Prosvetnega društva «Igo Gruden».
Naj izkažejo vsi resnični kul--turni in zavedni slovenski Kraševci, posebno pa prosvetna društva svojo hvaležnost velikemu svojemu sorojaku.	Z. J.
Dandanes je plovba po morjih precej varna, kar omogoča, jo dobro in trdno zgrajene ladje, popolnost navigacijskih gpa-ralov in odlična organizacija pomorske svetilniške službe. Z’ razvojem sodobne tehnike se je opomoglo predvsem pomorstvo in velik napredek moremo ugotoviti zlasti v razvoju modernih svetilnikov. Svetilniška služba je v vsak; obmorski dr. žavi dobro organizirana ter uzakonjena in ima mednarodni značaj.
Zanimivo je ogledati si, kako Se je svetilniška služba razvijala in kakšni so bili najstarejši svetilniki.
Prvi pomorščaki so jadrali po morju le podnevi, tako da so imeli obalo pred očmi; v mraku pa so prišli z ladjami k obrežju in ladje potegnili na suho, sami pa prenočili na kopnem — pod šotori. Zjutraj so porinili ladje spet v morje in odjadrali dalje. Velikokrat še je dogodilo, da niso mogli ob mraku k bregu, ker so jim- to onemogočali prehudi nasprotni vetrovi ali pa močna morska struja. Ob taki priliki so ostale ladje čez noč na odprtem morju. Navedeni primeri so prisilili številna obmorska mesta, da so ob vhodu v luke. na nezavarovanih mestih poslavljalo visoke stolpe, na katerih je po. noči gore] ogenj. Na ta način so mornarji vedeli, kje jim gro-zi nevarnost in kje je mogoče yarno pripluli v pristanišče.
Med sedmera čuda v starem veku so prištevali tudi dva svetilnika: rodski Kolos in aleksandrijski Faros. Kolos no Rodosu je bil ogromen marmornat kip posvečen bogu sonca Heliosu. Visok je bil 32 m, zgrajen pa je bij ta kip-svetil-nik tako, da j-e ime] eno nogo
na kopnem, drugo pa na umetnem nasipu in varoval pristanišče pred razburkanim morjem. tivetilnik je grami umetnik Karos z mnogimi svojimi licenci in številnimi delavci 6 let. Dokončali so ga leta 278. pred n. št. in je stoj 270 talentov. Točno po 06. letih ga je poškodoval hud potresni sunek. Popravit; ga je dal cesar Komod m vrh tega kipa so potem postavili cesarjevo glavo. Preteklo je spet vec stoletij in leta 672. n. št. se je zrušil za vedno.
Drugi morski svetilnik, drugo čudo tedanjega sveta, pa je bil aleksandrijski Faros, ki je dobil ime po istoimenskem otočku, ki leži ob vhodu v aleksandrijsko pristanišče. Ta svetilnik je imel osem nadstropij in tudi dve umetniško zgrajeni terasi. Ves je bij iz belega kamna in s svojimi različnimi in umetniško izdelanimi okni je bij zares veličasten; visok 160 m, ob vznožju 25 m širok.
Mornarjem je kazal pot 1600 let. Njegovi temelji se vidijo še dandanes. Na vrhu Farosa je bila i2 granita izklesana velika posoda, v kateri je gorel ponoči ogenj, v posodi je po vsej verjetnosti gore] asfalt ali pa neočiščeni petrolej. Stari pisatelji, trdijo, da je bilo videti ogenj s Farosa več kot 30 milj daleč. Po zgodovinskih virih je Faros zgradil grški gradbenik Sotrat okrog leta 283 pred n. št. Naročij ga je kralj Plclomej Filadelf. Sotrat je bil mojster v svoji stroki. Imel pa j€ navado, da se je na vsem, kar je zgradil, podpisal. Tudi Filadelf je vede) za to Sotra-tovo slabost. Zapovedal mu ie, da ne sme biti na Farosu napisanega nič drugega kot stavek, ki naj bi hvalil kralja. So-
trat se je s težkim srcem odločil, da bo kralja ubogal. Pa mu žilica ni dala miru in odločil se je, da ga bo ukanil. Naredil je takole: Na najvidnejšem mestu prot; morju je vklesal v kamen tele besede: «Sotrat iz Njida, sin Desfanov — bogovom zaščitnikom mornarjev». Ta lepi napis je prevleke] z apneno plastjo, v katero je napisa] kraljevo hvalnico. Dobro je vedel, da se bo čez nekaj let apno odluščilo, kraljeva pohvala izginila, nje-
gov napis pa bo za dolga leta ostal. Kakor je Sotrat računal, tako se je tud; zgodilo.
Zvezdoslovec Burattini trdi v nekem pismu, ki ga je leta 1672 pisal iz Varšave, da se je ob priliki velikega potresa v Dubrovniku dne 6. aprila 1667 izgubil edinstveni katoptik, ki ga je izumil sam Arhimed in ki je bil dolga leta na aleksandrijskem Farosu. Z njim so mogli točno razločevati ladje že na daljavo 30 morskih milj. Za časa, ko so Arabci napadli Egipt, je živel v Aleksandriji tudi neki učenjak doma iz Dubrovnika. Koj vedo povedati, je ta reši] znameniti katoptik pred uničenjem. Po velikih težavah ga je srečno prinesel v Dubrovnik in na vrhu nekega dubrovniškega stolpa ga je čuval nalašč Za to postavljeni zastopnik senata dubrovniške republike.
Graditev zgoraj omenjenih objektov nam pokaže, kakšno važnost so posvečali varnosti plovbe s pomočjo svetilnikov. Ime Faros je postalo v mnogih jezikih izraz za označevanje pomorskih luči sploh. Od časov, ko so prižgali ogenj na vrhovih gričev in stolpov pa do danes je napravil svetilnik dolgo pot svojega razvoja in njegova vloga v pomorstvu se ni zmanjšala, nasprotno celo povečala, tako da služi danes okrog 12.000 svetilnikov pomorski plovbi po vsem svetu. Vse te svetilnike delimo glede na položaj in njih namen v pomorske svetilnike, obalne svetilnike in luške luči. Svetilniki so običajno visoke zgradbe v oblijci stolpa, v katerih stanujejo tudi svetilničarji, ki nadzirajo luč preko noči.
Nadaljevanje prihodnjič
Čudovite stvori
Na «Pionirju» smo se pripeljali v Tezno. Nekateri pojejo v avtobusu, drugi gledajo na nove stavbe in računajo: Maribor je bil v vojni mnogo bolj prizadet kot Trst, bombe so morale padati zelo na gosto. Danes se to skoraj več ne pozna. Zrase je skoraj nov Maribor.
Končno smo pred tovarno. Stojimo pred vhodom. Zopet hočemo brati iz oči delavcem iz tržaških tovarn ILVE, Tovarne strojev, Dreherja, openskega tran-vaja in drugih. Dejali bi, da so na novo presenečeni. Tu je vhod. Toda to je nekaj čisto drugega kot pri nas. Drugačen je. Vidimo široko cementirano cesto v tovarni, vidimo pravi park. Ljudje razmišljajo: to niso take tovarne kot pri nas. Pri nas misliš, ko stopaš čez vhod; «Zopet en dan dela, zopet en dan kontrole inženirjev; tisti ki imajo drugačno prepričanje, imajo več prednosti, mi bomo prvi, ki nas bodo odpustili; o tem že govore, da jih bo 30 odsto». Hodimo po cesti do prvega objekta in prvi nam že govore: «Ti ljudje vedo, zakaj delajo, pri nas delamo samo za skromno plačo».
V dveh skupinah stopamo v prvo dvorano, ki meri približno 500 m v kvadratu. Prvo skupino vodi inženir, ki pravi, da je bil on edini, ki je že preje videl tovarno avtomobilov odznotraj. Drugo pa nek Furlan, ki ni mogel dokončati študija do konca, delal po vsem svetu, danes pa pravi, da je svojo pot zaključi!; tu je našel, kar je iskal.
Pred nami so sami stroji. Drug poleg drugega stoje. Prej je bila tu tovarna letal, ki so jo Nemci pričeli graditi pred koncem vojne. Pripeljali so nekaj strojev, ki so jih pa zaradi varnosti namestili po kleteh. Ob osvoboditvi so bili številni pokvarjeni, zapuščeni. Začeli so misliti, da bi tu izdelovali avtomobile. In tako se je pričelo. Prišli so šte;
vilni novi j jj' Mi ju, sedaj ob.
»avl prvi: «Delam
čudujemo.
I
lil LtliW '-fi -	* «IIW
delati je PV «ek. «Sedaj de-
po'
Tovarfl|j,J)ev. toda pri nas ni tako	strojev. Tako
aeiau je	«ueuaj	uc-
lajo «PioPTigf°nalu bodo pričeli izdeF j tprvence», ki so originali»-j^iovan-ska kon-strukcijai	ki more biti
povsod 'P ijitp haložen tudi najhujše ^ [ ’
Delajo P	traku. Naj-
prej grof0,, kujejo vsak del, potem ps vi$t	hatančneje. v
prvih treP ,,	strojev obde-
lujejo oh1*1 |e "«kor. Do tisočih, ke natan*P . delo. In tega ni J morajo izvršiti za vsak ^beračij. Za ccl motor, bra )^>Serije pa je potrebnih PP*. ' 15 operacij.
Delajo m v mladi ljudje. Preden S1?-'/ Produkcijo, gredo v teJ*»-, Đrodukclji so eno leto, nat° . (,jvrcdo v tečaj za kvalificirPP([j0'lavce.	etn.
_____	av«. Med študijem doP' čelavci plačo in delajo 4 J j »Etično na dan.
rt'Mo1’
delajo Nato na
Cno na Po treh letih prakse p9fj’a ^ v_ lcurz za poslovodje. * ^ »nžnicah delijo tudi žene. niso enostavne stružnice, ,es, vršujcjo tudi po tri in tud1 |li() °Peracij. Izprašujemo: «tfP-,; *aslužite?» Odgovarjajo P,3.,	kot narediš,
več zaslu*'jiT^ Imajo možnost, da postaP8' ^eciaiisti v svoji
Nadaljuj *vojo pot. Tu iz; delujejo jU5!nike. Vsak menjalnik f tap	------
je 17 le1 žoh, Ravna stroj in izdeloJ»,!*, a kolesa alnik. W _
je vreden ali se ne bojiš.
*z 20 delov, 'nam
( f3*»
njalnik.	ga: «Tvoj stroj
:
da ga Va j^h * Odgovarja nam med	Pritrjujejo novo
kolo, pri e obstane niti za
trenutek» ■*” 55o,r" -- -- ”xi1
so3'
Sem se pa učil,
dà bom ^»avnati s stroji». «Se kdaJ .j*?» «Nikoli». «Je tvoje de,gi -jmtno?» «Do tisočinke». '"'munist?» «Da!» Sklanja nad stroj zo-
ustvarjajo jugoslovanski
pet je gotov en komad. Delavci, ki so prišli z nami iz Trsta, ga opazujejo. Zmajejo z glavami in izjavljajo: «Ta zna natančno svoj posel, čeprav je star samo 17 let».
Ko odhajamo iz tega oddelka, nam pravi tovariš iz ILVE: «Ta oddelek bi si morali ogledovati 3 dni, ne pa samo eno uro». Pogledamo na uro, zdelo se nam je, da je preteklo nekaj sekund, odkar smo tu.
Kalilnica je ena izmed najmo;, dernejših v Evropi. Delavci spra-; šujejo. Tu delajo po postopkih, k; jih pri nas ne uporabljajo. Dela samo nekaj delavcev, vendar ima ta oddelek zmogljivost za vso državo. Seveda ti delajo
na najmodernejših strojih.
Gremo v kovačnico. Nastala je noč. Skušamo urediti naše vtise. Oziramo se naokrog. Hodimo po parku. Smreke so okrog nas, nji, hove silhuete se jasno kažejo v zgodnji noči.
Ropet strojev, plameni sikajo, težki valji dajejo kosom žarečega železa novih oblik, počasi raste kup izdelanih kosov. Inženir pripoveduje, da je kovačnica, v kateri smo, premajhna za njihove potrebe. Sedaj da grade novo. To je povedal s takim glasom, kot, kaj nam je zgraditi...
V njej delajo sami mladi ljudje. Tudi nekaj žensk je vmes. Pred nedavnim je livarna tovar, ne napovedala tekmovanje kovačnici. V livarni so vlivali, da je bilo veselje, v kovačnici pa so se tega posla lotili z «visoko politiko». Dali so livarni vedeti, da jih komaj dohajajo. Oni so bili že sigurni, da zmagajo, ko so v livarni svoj tempo dela povečali. Od 6 ure do 13. so svojo normo prekoračili za 460 odst., potem pa je zmanjkalo materia-
la. Seveda je kovačnica tudi zmagala.
Ogledali smo si tudi livarno, ki je tudi premajhna za potrebe tovarne. Tudi to bodo povečali.
Ko smo odhajali iz tovarne, smo se razgovarjali z delaxcem iž Tovarne strojev. Pripovedoval nam je, da je opazil, da česar se ti ljudje lotijo, to jim uspe: «Ogromne stvari za nas so zanje malenkosti. Tovarna avtomobilov, ki je pred dvema letoma ni bilo, daje danes Jugoslaviji vsak dan desetine avtomobilov. Kje bi bilo to pri nas mogoče? Pri nas govore, da bodo naredili montažno delavnico za ameriške avtomobile. Videli smo tudi montažno dvorano. To ni nič
v primeri z ostalo tovarno. Pri nas jo bodo zgradili (kar še ni sigurno), da bodo Američani plačali manj uvoznine».
Drugi dan sm.o obiskali gradi-lišče za veliko tovarno aluminija v Strnišču pri Ptuju. Med vojno je bilo tu koncentracijsko taborišče.
Inženir nam pripoveduje, da je to izrazito kemična tovarna. Kar je v laboratoriju epruveta, so tu stroji dolgi po sto metrov, peči in kotli visoki po 30 m.
Postopek je sledeč: boksit pripeljejo novi 40-tonski vagoni. En delavec jih preobrne s posebno pripravo v betonsko jamo. Od tam gre po tekočem traku v šesto nadstropje stavbe. Boksit se vrača navzdol iz nadstropja v nadstropje preko številnih mlinov. Potem gre zdrobljen boksit v skladišče. Boksit je vlažen in bo zato šel preko 108 n: dolgih peCh v katere bodo dovajali suh zrak. Peči so v obliki debelih valjev, ki se bodo vrteli. Ker je v boksitu aluminij in železo, morajo ti dve prvini ločiti. Veliki tran-
sporterji prenašajo boksit v velike kotle, kjer se boksit meša z lužino. Aluminij se v lužini topi, železo pa ostane spodaj. Železo stiskajo v posebne brikete in ga vozijo v topilnice za železo, tekoča snov pa pod zemljo odhaja v novo stavbo, kjer so po 30 m visoke peči. Tam odvajajo lužino od aluminija, odvajajo vodo in končno dobe glinico (ALC02). Od tàm pa odhaja glinica v tri po 500 m dolge dvorane, v katerih je v vsaki nekaj sto peči. Tam pod 1200-1300 stopinjami delajo aluminij.
To so ogromne naprave. Dovolj je, da povemo, da bo pokrita površina tovarne zavzemala 12 km2.
Ko smo si to ogledovali, ko smo se čudili dimenzijam in poslušali besede, da stroje montira samo 600 domačih monterjev, da bo v tej tovàrni delalo samo 3.000 delavcev, ko jih bi moralo pred vojno najmanj deset tisoč, (uporabljajo izsledke najnovejše tehnike), da bo ta tovarna spadala med največje na svetu itd., tedaj smo prišli vsi do važnega dejstva. Danes ni v Jugoslaviji domačih in velikih tujih kapitalistov, danes je vse ljudstvo en sam in ogromen kapitalist. Ljud. stvo se je zaklelo, da bo odslej boljše živelo. Nakumuliralo je bogastva, Ono je vedelo, da bi moralo vedno uvažati in plačevati tujini, če bi si svoje industrije samo ne zgradilo. Iz nastalih fondov uvažajo potem stroje. Da, stroje morajo drago plačevati, tako da si morajo danes marsikaj odtrgati. Ko bodo pa vse velike tovarne, ki jih danes grade, pričele delati in akumulirati zopet nova bogastva, tedaj se ne bo treba ničemur več odpovedati, tedaj bodo vsi imeli tisto, kar danes vidimo v naših trgovinah, česar si pa ne moremo in ne bomo mogli nikoli kupiti. To pa bo za ljudi v Jugoslaviji.
Peljali smo s'e mimo ekonomije
delavci
tovarne. Od tam bodo zalagali z živežem delavce v tovarni. Pravijo, da imajo letos «samo» 250 prašičev (drugo leto nekaj 1.000), potem «sam» 1.000 kokoši (drugo lelo se bo to število «nekajkrat» povečalo), govore da so pridelali dovolj žita. Zanje so vse te številke zelo majhne..
Ogledujemo si stanovanjsko naselje. Danes je dokončanih poslopij «samo» za približno 600 delavcev. Stanovanjski bloki so štirinadstropni, moderne hiše. Trisobna stanovanja, električni štedilnik, kopalnica, centralna kurjava, balkon, 4 stranke imajo eno pralnico in sušilnico za perilo, klet, Sedaj bodo gradili šolo, kinematograf pa že imajo. Delavec iz Sv. Jakoba pripoveduje: «Z vso družino se stiskam v eni sobi, taka stanovanja so pri nas za gospodo in ne za delavce».
V Ptuju smo si ogledali velikansko vinsko klet. Drugi dan pa smo se odpeljali na Mariborski otok, kjer je velika hidrocentrala. Zaenkrat teče en sam agregat, ki so ga skoraj popolnoma doma izdelali. Hidrocentrala je ena izmed najmodernejših. Sedaj delajo v jugoslovanskih tovarnah nov agregat, ker so naročenega v Avstriji Sovjeti obdržali, ker pravijo, naj Jugoslovani raje «grade» krompir in ne industrijo.
Turbina je pod vodno strugo, jez je dolg 15,5 km; 20 milijonov kubičnih metrov vode je v 18 m visokem jezu. Ogledovali smo si precizne naprave, ki so jih doma izdelali. Pripovedovali so nam o 19-letnem komunistu, ki je sam izdelal kontrolno napravo za napetost 110 W. Jutri bodo izpolnili svoj letni plan. Naprave delujejo celo leto brez vsake najmanjše napake. Pripovedujejo nam o svojem boju za montažo strojev. Sedaj, ko smo jih videli, smo to lahko razumeli. Tu je 60 ton malenkost. Da sl boste stvar lahko predstavljali, vam povemo, da je sama os, k; veže turbino in
agregat, visoka 12 m In so lopatice na turbini velike 1.20 m. Sedaj se že pripravljajo na montažo druge turbine. Ko bodo jutri izpolnili plan, bodo proglašeni udarniki. Tovariš nam pripoveduje: mi znamo dobro delati, toda se znamo tudi veseliti svojih u-spehov.
Zopet govorimo med seboj, Maribor je imel pred vojno 35.000 prebivalcev, danes je pa v njem toliko zaposlenih delav-i cev, število, prebivalstva se Je pa podvojilo. Težko nam je, da ne moremo obiskati Lackove zaj druge, ki Maribor zalaga z živili, težko nam je, da si ne moremo ogledati še drugih naprav, saj nam pravijo, da je to, kar smo videli samo del tega, kar grade v Mariborski oblasti. Spoznali bi radi Hukiča na naftinih poljih, obiskali rudnike, si ogledali tovarno lokomotiv, tekstilne tovarn ne, jeklarno Store, gradilišče v Velenju, kjer grade termocentra-lo, tovarno v Celju itd.
Odhajamo. V vlaku sestavljamo resolucijo maršalu Titu in pišemo: «Jugoslavija gre v social ližem. Zavedamo se, da to zahtej va ogromnih naporov. Toda te daje jugoslovansko ljudstvo s polno zavestjo. Kar klevetajo in. formbirojevci je laž. Obljubljamo, da bomo v naših tovarnah znali tolmačiti in se boriti za zmago resnice nad lažjo».
Vozimo se proti Trstu. Trije dnevi so minili kot blisk. Govorimo med seboj, da smo videli samo nekaj, samo to, kar grade v območju Maribora. Zopet so nr. vrsti nòvi veličastni objekti petletke Jablanica, Rade Končar, Litostroj, Djuro Djakovič, Alek-sandar Rankovič.
Kaj bi posneli iz naših razgo^ vorov: nas ne bo mogel nihče več niti prepričevati, da Jugoslaj vija ne gradi socializma.
V Jugoslaviji smo spoznali našo važno nalogo: za vsako stvar se je treba boriti. Jugoslovansko ljudstvo je že veliko doseglo v svoji borbi. Mi moramo našo borbo nadaljevati, da nam ne M jutri še slabše.
Tržaški delavci so obiskali Maribor
/}to, mUz oMtàUke
Hlačke in jopica za otroka do enega leta staci O desa# rosti. Potrebuješ 150 gr roza ali pa svetlomodre
volne in pletilke št. 2 in pol.
O ZNOJENJU
Ena izmed najvažnejših nalog, ki jih opravlja koža, je izločevanje
znoja. V normalnih razmerah izloči človek skozi kožo rta dan do T. liter znoja. Znoj je razredčena vodna raztopina raznih soli in kislin, ki ima zaradi razkrojenih snovi in primešanega loja slan okus in neprijeten duh. Izhlapevanje kože ima pri vsakem človeku poseben značilen duh. Po tem vonju spoznavajo nekatere živali, ki imajo dobro razvit voh, ljudi. Kri prinaša od vseh strani telesa razkrojene snovi tudi v kožo in jih tu odlaga v za to namenjene žleze znojnice, ki izcejajo svojo vsebino skozi ozke cevčice navzven. Koža ima okrog tri milijone znojnic, ki so posejane po vsej koži, na nekaterih mestih redkeje, drugod zopet gosteje. Največ jih je na dlaneh, stopalih, v pazduhi, na čelu in na nosu, zato se na teh mestih tudi močneje potimo. Koža pa ne oddaja znoj samo takrat, kadar se pojavijo na njej kapljice in ko pravimo, da sc potimo, ampak izpuhtevajo nevidni hlapi neprestano skozi viikros):op-ako majhne odprtinice znojnic.
Ce nastanejo spremembe v količini, vonju, barvi ali sestavi znoja, so temu vzrok razve funkcionalne motnje znojnic. Izredno redki so primeri, ko znojnice sploh niso ali pa so le pomanjkljivo razvite. Pri takih ljudeh je koža tanka, suha in bleda. Toplote ne prenašajo, ker je zaradi nerazvitih znojnic ne morejo regulirati s potenjem. Ta bo-lezen sc podeduje preko matere in se najpogosteje pojavlja pri moških članih rodbine. Tudi pri nekaterih kožnih boleznih pride do zmanjšanega izločevanja znojnic, prav tako tudi takrat, če so obolele žleze z notranjim izločevanjem.
O povečanem znojenju ali potenju — oli kakor se temu učeno pravi hiperhidroza — govorimo tedaj, kadar se pri mii-nem človeku koža prekomerno znoji. Pogosto so temu vzrok organske in funkcionalne bolezni živčevja. Prekomerno potenje se pojavlja lahko po vsem telesu ali pa ostane omejeno na določene organe. Nesmiselno je trditi, da so vzroki povečanega delovanja znojnic samo v koži, ampak jih moramo iskati tudi v različnih motnjah, ki nastanejo v organizmu zaradi bolezni, zasirupljenja in drugih patoloških procesov. Pri nekaterih boleznih se potenje pojavlja zaradi
motenj možganskega centra za regulacijo toplote ali pa zato, ker so prišli v telo izločki različnih strupov, kar predvsem velja za nalezljive bolezni.
Znojenje je odvisno tudi od temperamenta: na iste dražljaje odgovarja na primer kolerik z večjim potenjem kot pa flegmatik, medtem ko melanholik sploh ne bo reagiral.
Ce hočemo zdraviti prekomerno potenje celega telesa, moramo najti vzrok, zaradi katerega je znojenje nastalo, in ga poskušamo odstranili: zdravimo tuberkulozo, povoljno vplivamo na slabokrvnost, na živčno stanje in podobno. Za zdravlje-1 nje prekomernega potenja posameznih organov uporabljajo vrsto zdravil, ki so več ah manj uspešna, najbolj znana so: formalin, salicilna kislina resorcin, vinska kislina in njene soli ter bakrene in aluminijeve soli. Potenje v pazduhi ima navadno neugoden duh, ker so tam apokrine žleze. Izločevanje teh žlez je Pri ženah ob času perila in nosečnosti pereča no. Pazdušni znoj je pa lahko tudi brez vsalzega vonja, in sicer tedaj, če je sekrecija nastala zaradi psihičnih dražljajev. Znojenje v pazduhi kaj rado povzroča kožna vnetja v obliki trdovratnih lišajev in tvorov. Znojenje v pazduhi je težko zdraviti, ker zaradi nežne kože v tem predelu ne smemo up.orabljati premočnih sred. štev, ker bi sicer kožo preveč žira. žili, zato predpisujemo v ta namen toaletne vode z ocetno kislino ali Pa si pazduho večkrat na dan ota-remo s Sodstolnim salicilnim alkoholom. Istočasno prepovemo uporabo nepropustnih zaščitnih znojnic. ki kožo v pazduhi samo dražijo in preprečujejo potrebno izločevanje znoja, namesto tega uporabljajmo hidrofilno tkanino, k' smo jo 4-5krat zložili.	S. S.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OKUSNI KALAMARI
Vrzi osnažene kalamare v oije, v katerem si poprej zarumenila strok česna in polovico zelene paprike ter prilij kozarec belega vina. Ko so kalamari na pol ocvrti, odstrani strok česna in papriko ter pusti, da se kalamari dodobra ocvro. Potresi krožnik z drobtinami in sesekljanim' peteršiljem, povaljal ocvrte kalamare in postrezi čez nekaj časa Se tople z rezinami limone.
Hlačke: pričneš plesti pri copatkah: nasnuj 38 z., ki jih pleteš desno; na vsaki strani naraščaj po 1 z., dokler jih nimaš 44. Se enkrat nasnuj posebej 38 z. in pleti kakor prej, dokler nimaš novih 44 z., združi oba dela in pleti desno 12 v. Sedaj napleti 3 robove po 4 vrstice (prvi rob je na lični strani iz samih levih, drugi iz desnih, tretji spet iz samih levih); ko si tako napletla vsega skupaj 12 v., pričneš s snemanjem prstov (nadaljuj pa pri tem/ s pletenjem opisanih robov); 50 z. desno in 2 skupaj; obrni; dvigni prvo z. nepodpleteno, 13 z. levo in skupaj; obrni; dvigni prvo z.,
13	z. desno in 2 skupaj; obrni in nada. ljuj s tem načinom pletenja, dokler nisi snela ob straneh 18 z. Potem pie ti na vseh z. toliko časa, da napleteš druge 3 robove (dva sta leva na lično stran), nakar snameš 9 z. v začetku vrste in nasnuješ novih 9 z. na koncu vrste. Na teh z. pleteš hlačnico. Po dveh vrstah desno izoblikuješ luknjice, skozi katere boš napeljala vrvico: 4 z. d., 1 ovito in 2 skupaj. Nato pleti po priloženi skici. Ob straneh narasteš vsakih 4 v. po 1 z. 24 krat. Ko si napletla 18 cm od luknjic navzgor, snemaj ob straneh vsakih 8 v. po 1 z. 12 krat, da imaš od koraka navzgor 17 cm; napleti 18 v. 1 d. 1 1. (v deveti napravi luknjice, kakor pri copatkah), potem pa vse z. naenkrat snemi. Drugi del Mačic pleteš na isti način, samo obratno, nakar oba dela sešiješ.
Jopica; za prednjik nasnuj 120 z. in pleti 20 1 1. l d., snemi za pas 54 z. in pleti prvih 6 z. 1 1. 1 d, ostale pa po vzorcu. Vsako drugo vrsto na lični strani snameš za robom 1 1. 1 d.
2	z. 24 krat. Na drugi strani pa po
14	cm dolžine snameš za rokavni Izrez 5 z. hkrati in nato 3. krat po 1 z. Ko si napletla 11 cm od rokavnega izreza, snameš v 3 presledkih 28 z. za ramena, zanke roba pa pusti, da jili boš nadaljevala potem za ovratni izrez na hrbtu. Drugi del prednjika., pleteš kakor prvega, le obratno.
Zadnjik: nasnuj 96 z., pleti 20 v.
1 1. 1 d. in nadaljuj po vzorcu. Za rokavni izrez snemi 4 z. naenkrat in
3	krat po l z., 28 z. vsakega ramena snemi v 3 presledkih in 28 z., ki so tj ostale na sredi, snemi kar hkrati.
Rokav: nasnuj 48 z. in pleti 16 v.
1 1. 1 d., nato narasti po vsakih 4 z. po 1 z., potem vsakih 6 v. po 1 z. ob straneh.
Ko si napletla 18 cm, snemi na obeh straneh 3 z. naenkrat, nato pa po 1 z. na vsaki strani vrste, dokler ti jih ne ostane 12, ki jih snameš vse hkrati. Na obeh prednjikih uvezi v sredi kvadratkov bunkice z'belo angora volno, na eni strani pasu našiješ dva steklena gumba, na drugi pa dve zanki (pas zapneš na hrbtu), nakar vse dele sešiješ.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
V. Z. iz KOLONKOVCA: Moja 5 letna punčka je sicer zdrava, vendar ne prenaša vožnje. Tudi če se vozimo samo poj ure, bodisi na vlaku ali v avtu, toži, da ji je slabo, vsa bleda je in včasih celo bruha. Prosim povejte mi, kako naj jj pomagam.
ODGOVOR: Te neprijetnosti so znak slabega ravnanja živčnih sistemov. So zdravila proti temu, ki pa učinkujejo samo začasno in jih zato uporabljamo samo za daljša potovanja. Ta zdravila so tablete «Vasano», ki jih dobite v lekarni tudi brez recepta. Bodite pa prepričani, da bo ta napaka izginila polagoma z otrokovim razvojem, posebno pa po puberteti.
V. V. iz TRSTA; Večkrat čutim. Ja me okoli srca nekaj teži. včasih me kar nekako duši. posebno če sem zelo utrujena ali če ležem pozno v posteljo. Zgodi pa se tudi, Ja se že zjutraj zbudim s tem tesnim občutkom in to ne da bi bila šla kasno spat ali pa da biprejš-nji dan naporno delala. Srce sem imela vedno zdravo.
ODGOVOR: Po vaših besedah sodeč, bi morali biti to znaki nervoznosti srca. Ker pa ni ta pojav nikoli osamljen, je to navadno eden izmed simptomov širše živčne bolezni, vam svetujem, da se daste zdravniško pregledali.
««M
Marsikatera mati ss pritožuje, kakšne križe in težave ima s svojim malim. Ne uboga, je izbirčen, trmoglav, zjutraj se na vse pretepe brani umivati z vodo. ki je zdaj premrzla, zdaj pretopla. Najmanj desetkrat ga mora poklicati, da ga prikliče, če ji že poprej ne uide! In zvečer? Oh, spraviti po-redneža v posteljo, ja že kar prava umetnija! «Janezek, ura je devet, takoj pospinvi igračke! V posteljo moraš!» Mala ušesa pa kar nič ne slišijo, ročice še bolj vneto prestavljajo kozke... «Janezek!» Hm, spet nič... Kako naj bi Janezek šel spat, ko Pa dobro ve, da bodo starši, takoj ko on leže, odšli v kino? (To se mu zdi nad vse krivično!). Naie, Janezek že ne bo ubogal! Mali moleduje, obljublja čokolado (taka obljuba pa Janezka ne bo premotila. Mama na obljubljeno čokolado vedno pozabi!)... Ozračje postaja napeto, oče nervozno preklada časopise, končno poseže vmes, pade zaušnica in iz togotnih oči sc ulijejo solze. Med jokom in vrtikmn ga mali s silo spravi med hladne rjuhe, ugasne luč In precej trdo zapre za seboj tirata. Janezek ostane v tej strašni temi sam s spojim užaljenim, tako užaljenim srce-
ODA
V-

I
m
r. /
lik
DVODELNA ENOBARVNA Q-BLEKA Z NABORKI NA 21-VOTKU, PRIMERNA ZA SUHO POSTAVO
cem... Ne more razumeti, da pomeni iti spot, jesti, umivali sc nekaj cèsto naravnega, nekaj, kar delajo prav vsi, veliki in maii.
Kako preprosto bi bilo, ko bi mati ob devetih zvečer brez besed odložila svoje delo, vzela malega v naročje in f}n. odnesla v posteljo. Ce hoče otrok igračko, daj mu jo! Naj se zabava z njo, spance ga bo še prehitro premagal, ne boj sel Ce ga je strah teme, mu okna nekoliko odgrni, če pa se zjutraj boji mrzle vode, mu jo segrej. Š tem ga ne boš razvadila, nasprotno, vzbudila mu bos zavest, da ravnaš z njim kakor z odraslim. Zanj naj bo red življenja prav tako vsakdanji kakor tvoj, le v mejah, ki so za malega primerne Otroku je potrebna disciplina, ki sc je sicer ne zave. a jo podzavestno izpolnjuje!
Sts* MOLI
Kaj bi jih imenovali pišmolj ali ugotica, kot jim pravijo Hrvati, kar lepo po domače po tržaško moli jim recimo, pa bomo takoj vsi vedeli, katere ribe mislimo. Ob tem času jih ima na ribjem irgu prav vsak prodajalec, eden bolj drugi manj sveže, glavno je, da piše na vseh, da so še živi in pravkar ujeti, pa četudi smrdi od njih tja do Urbana ali pa vsaj do Pepila Granza.
Moli so znamenite ribe, no, če že ne ravno oni sami, pa njih najbližji sorodniki. Prvič imajo moli zelo dobro, mehko sočno meso, so res prava slaščica, Potem so moli nežne ribe. taki kot bi bili čisto brez krvi, prav prosojni so. Meso se vidi skozi kožo. Bledi, nežni, na hrbtu mesno rdeči, ob straneh srebrni, plavuti rumenkaste barve. Te ribe so menda edine in menda prav res edine na tržaškem ribjem trgu, ki nosijo na hrbtni strani tri plavuti. Seveda so na kupu pri prodajalcu te plavuti slabo opazne, ko pa riba plava, ali če damo kupljeno ribo v skledo vode, pa sé te tri hrbtne plavuti lepo pokažejo. Moli pa imajo tudi odlične sorodnike. Njegova najbližja sorodnica, skoraj bi lahko rekli sestra iz Atlantskega oceana, je trska, ki jo mi v Trslu poznamo posušeno kot polenovko ali bakala. Ribje olje je pa vsebina trskinih jeter. No, ali niso moli iz odlične družine.
Mole je lahko očistiti lusk: luske so majhne, zelo majcene, tanke In zelo rado odpadejo. Molj niso velike ribe. tako okoli dvajset centimetrov. Žive običajno na dnu in jih tudi love z lovskimi pripravami, ki gredo do dna. Tam jim predvsem diši mlada, mehkejša hrana, to je mladi zarod školjk, polžev jn rakov in če tega ni, pa tudi črvi. Cc pogledamo to nežno svetlo ribo v glavo, posebno tja na usta, pa nam je takoj jasno, da ravno usmiljenega srca ne more biti. Nje usta so kar roparska. Zgornja čeljust daljša kot spodnja, usta dokaj velika. Ce bi jo dobro opazovali in to v vodi, bi videli, da ji visi od spodnje ustne majhna bradica.
Glavni lov na mole je začel ne dolgo tega. Najboljši so neki moli cvrli na ražnju. Preden jih damo na raženj, jih moramo polresli z moko, nato pa ves čas mazati z dobrim, če ne najboljšim oljem. Tudi pečenj in cvrti so jed za vsaka. tudi najbolj razvajena usta; vedno je pač treba paziti, da jih cvremo ali pečemo samo na najboljšem olju. Pa tudi če je olje ne' vem kako dobro, najboljši so moli vendar le na ražnju.
Kdor hoče jesti res nekaj dobrega z našega ribjega trga, zdaj je čas, zdaj je molov kolikor hočeš, kajti prišel bo zopet čas, ko jih ne bo in jih boš zaman iskal in tj bo žal kot pravi stara resnica: Ura zamujena, ne vme se nobena.
T. P.
Gnojenje sadnega drevja
Seđnj v pozni Jeseni je najprimernejši čas za gnojenje sadnega drevja. To opravilo, fci bi ga nihče ne smel opustiti, je za uspeh sadjarstva zelo važno, kajti brez rednega gnojenja ni mogoče pridelati lepega sadu. Tega pa večina naših sadjarjev ne upošteva, ker le malokdo gnoji sadnemu drevju. Posebno na slabem je v tem pogledu ono drevje, ki stoji na travnikih ali pa splošno na celini. Drevje na parobku njiv dobi nekaj gnoja z njive. Sadno drevje nujno potrebuje gnoja. Pomanjkanje gnoja je krivo, da pid nas ne pridelamo toliko sadja, Icciikor bi ga lahko. Tudi kakovost sadja bi bila mnogo boljša, kar je še celo bolj važno kakor obilnejši pridelek. Vsakdo mora uvideti, da brez rednega gnojenja sadnega drevja ne moremo zboljšati naše sadjereje in zato — ker je sedaj tudi najprimernejši čas — oglejmo si nekaj navodil o pravilnem gnojenju sadnega drevja.
Namen gnojenja sadnega drevja je isti kakor pri drugih rastlinah, in sicer, da nadomestimo redilne snovi, ki jih je drevo izčrpalo iz zemlje ali ki jih v dotični zemlji primanjkuje. Glavne snovi, ki jih sadno drevo najbolj potrebuje, so: dušik, fosforna kislina, kalij in apno. Katerih izmed navedenih snovi temu ali onemu drevesu najbolj primanjkuje, spoznamo lahko po naslednjih znakih:
C e primanjkuje dušika, raste drevo slabo in poganja kratke in gostoočesne ter malo rodovitne poganjke ter bledo in drobno listje. Ce pa je dušika v obilici, drevo dobro raste in ima veliko ter temnozeleno listje. Preveč dušika lahko tudi škodi, ker drevo, ki le premočno raste, malo rodi. Tudi les slabo dozori, ker tako drevo preneha rasti. Posledice temu so zmr-zle mladike, rak in smolikavost.
Ako primanjkuje fosforne kisline, je listje majhno, a kljub temu lepo zeleno, sad pa je manj okusen in bolj kisel. Koščičasto drevje se začne zaradi pomanjkanja fosforne kisline sušiti in sad začne odpadati. Večkrat se posušijo cele veje im mnogokrat tudi celo drevo. Gnojenje z umetnimi gnojili, ki vsebujejo fosforno kislino, v takem primeru gotovo pomaga.
Pomanjkanje kalija spoznamo po Ustili, ki so kodraste in nepravilne oblike in po odmiranju sicer krepkih poganjkov. Največ kalija potrebuje jablana, za tem češnja In drugo koščičasto sadje, najmanj pa hruška. Največje pomanjkanje kalija opazimo navadno v peščeni ; zemlji.
Pomanjkanje apna opažamo po raznih znakih; (koščičasto sadje je večkrat smolikavo).
S katerimi gnojili in kako Je treba gnojiti sadnemu drevju.
1. Splošna gnojila so tista gnojila, ki vsebujejo v večji ali manjši količini vse prej navedene redilne
snovi. Ta gnojila so: hlevski gnoj, gnojnica, straniščni gnoj in kompost ali mešanec.
2. Umetna gnojila vsebujejo po eno ali največ dve redilni snovi. Ta gnojila so:
Dušična gnojila:	čilski soliter,
žveplcnokisli amoniak in apneni dušik (kalcijev cianamidl.
Fosfatna gnojila:	Thomasova
žlindra in superfosfat.
Kalijeva gnojila: kalijeva sol 40 odst. in pa kajnit.
Apnena gnojila: Živo in gašeno apno, lapor in cestni prah.
Kdo bo pa vprašal, koliko gnoji-
no je, da porabi sadno drevo približno vsako leto In na vsak .:va-dratni meter površine pod drevesom 10 g dušika, 15 g kalija, 5 g fosforne kisline in 15 g apna. Ce vemo, koliko odstotno je to ali ono gnojilo in koliko meri površina, ki jo zavzema drevo, si lahko izračunamo potrebno količino gnojila, ki ga moramo potrositi. Ce gnojimo za več let, moramo te številke s številom let pomnožiti. S čilskim solitrom ni priporočljivo gnojiti za več let, zato potrosimo to gnojilo rajši vsako leto. Hlevski gnoj je zelo različnega sestava in kakovosti, zato je tudi količina gnoja, ki ga potrebujemo za pognojitev enega drevesa, različna.
Kako gnojimo? Gnoj podkupljeni o pod drevesno krono, in sicer enakomerno po vsej površini in ne
la potrebuje vsako drevo? Dogna-	= debla. V bližini debla
je pač najmanj korenin, a največ jih je pod kapjo. Da jih je tam največ, je lahko umljivo, ker tam pade največ padavin. Za tekoči gnoj, to je za gnojnico in Y vodi raztopljena umetna gnojila (čilski soliter) pa napravimo na površini pod krono, zlasti pa pod kapjo drevesa več lukenj, ki jih napolnimo s tekočim gnojilom. Najboljši čas za gnojenje je jesen, zato sadjarji podvizajte se in gnojite pravočasno in obilno vašemu sadnemu drevju!
PRIPRAVLJANJE KISLEGA ZELJA
Okrog Vseh svetih navadno poberemo še zelje, zadnji pridelek kmetijskega leta. ketos se res ne bomo preveč hvalili, da smo pridelali lepe in trde zeljnata glave, kajti suša je zelju precej škodovala.
Ko zelje enkrat poberemo, ga spravimo v suh prostor, tako da izhlapj iz njega še vsa preobilna voda. V tem prostoru naj ostane nekaj dni. Preden začnemo glave strgati (ribati), moramo odstraniti štore iz njih.
Naribano zelje skladamo potevi v dobro osnažene čebre. Vsako plast sproti osolimo in začinimo ter z lesenim batom dobro stlačimo. Vlaganje nadaljujemo, dokler ni čeber poln ali nismo pospravili vsega zelja. Posode za kisanje naj bodo raje ozke in visoke, kakor pa široke in nizke.
Ce se zelje pravilno ne skisa, je navadno vzrok n tem, da ja bilo premalo ali preveč osoljeno in začinjeno. Množina soli sme znašali
1 do 3 odst. Ako ga osolimo pre-
Kako moramo krmit! živino
ub prehodu od zelene no suho hrmo
Cas je prišel, ko gre živina k jaslim. Ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo kako krmimo živino.
Vedeti moramo, da redno krmljenje zelo pripomore, da živina krmila dobro Izkorišča; pri nerednem krmljenju, se to ne zgodi, pa čeprav krmimo živino v zadostni meri in z dovolj redilnimi krmili. Cc torej hočemo, da nam bo živina donasela čim več koristi, jo krmimo redno in upoštevajmo pri tem naslednje.
Redno prebavo in izkoriščanje krme pospešujemo najbolj. če krmimo živino o pravem čssu in če ima živina pri prebavljanju dovolj miru. Krmimo pa dvakrat ali trikrat na dan. Vedno bolj prodira mnenje, da je bolj n aravi.o in zaradi tega tudi boli pravilno dvakratno kot pa trikratno krmljenje. To nam posebno dokazuje tudi živina, ki se r.a dobrem pašniku dobro in do sitega nanasse dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, drugače pa miruje. Isto opažamo tudi pri divjih živalih (jelen, srna, divja koza itd.). Pri dvakratnem dnevnem krmljenju pokladajmo krmila od 6. do 8. ure in od 17. do 19. ure. Pri trikratnem krmljenju na dan začnimo krmiti živino ob 5., 11., in 18 uri. Trikratno pa tudi dvakratno krmljenje na dan prija goveji živini, konjem, ovcam, kozam in prašičem. Izvzeli moramo samo
prav mlade živali. Tako naj na primer sesajo teleta do dveh tednov starosti vsaj štirikrat dnevno, od tedaj dalje pa najmanj do pol leta je treba dnevno krmiti teleta po trikrat na dan in šele nato jih lahko začnemo polagoma krmiti po dvakrat. Pri pitalni živini, posebno pa pri pitainih prašičih, ki potrebujejo za pitanje obilo miru, dosežemo z dvakratnim dnevnim krmljenjem boljše uspehe. Pri vsakodnevnem krmljenju pa je treba živino nakrmiti do sitega.
Seno, otavo in druga podobna krmila dobro pretresemo, da odpade ves prah, preden jih spravimo v hlev. Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v takšnem senu, ki je pri sušenju in spravljanju trpelo zaradi neugodnega vremena. To seno dobro pretresemo že v skednju ali drugod, preprečimo, da se hlevski zrak pri krmljenju ne napolni s prahom.
Seno in otavo pokladamo celo, slamo pa navadno zvezano v reza-nico. Vsa krmila pokladajmo suha, ker takšna krmila živina bolje prežveči in nasiini. Le »nočna krmila pomočimo ali poškropimo z vodo, in sicer toliko, da se nc prašijo in da jih žival ne razpiha. Da konji in prežvekovalci močna krmila bolje izkoristijo, pomešajmo med nje rezanico.
Vsa krmila, pokladajmo po dolo-
SKRBIMO
za snago v hlevu
Snaga v hlevu je eden glavnih pogojev za uspevanje in umno negovan je živinoreje. Mnogo starih predsodkov v tem pogledu je že izginilo in se umaknilo pravilnemu naziranju o uredbi in vzdrževanju hlevov, a vendar jih je še nekaj, ki kvarno vplivajo na našo Živinorejo)
Zrak je bistveni element življenja. Njegov kisik oživlja našo kri po pljučih, brez katerih bi se popolna izmenjava 'elementov, ki se ; javlja pri dihanju, ne mogla izvršiti Posledica tega bi bila hiranje bolezni.
Kakor za človeka, tako je zrak nujno potreben tudi za živino, ki diha kakor ml. Zaradi tega ne smemo imeti živine zaprte v hlevih, kjer je slab zrak, okužen po bacilih in nasičen smradu. Ze V mr
paziti na to, da pride v hlev na-, mesto težkega, okuženega zraka
svež in zdrav zrak. Ce ne zračimo hlevov ob gorkih pomladanskih ali ob ‘vročih poletnih dnevih, živini samo škodujemo.
Kali raznih bolezni so vedno pripravljene napasti živčevje živali. Ce to ni popolnoma zdravo, se more le s težavo ubraniti napadom. Lahka sprejemljivost bacilov pa povzroča bolezni večkrat s smrtnim izidom.
V hlevih je torej treba zraka in s>iage; nikdar naj ne bo ležišče živine zamazano, odpadke odstranimo čim prej mogoče, voda mora imeti prost odtok do gnojnične jame, tla naj bodo vedno dobro pometena in po možnosti potresena z živim apnom, ki zadržuje izhlapevanje amoniaka. Živino moramo red-
zlem zimskem času morama vedno i no čistiti in česati vsak dgn. Ce se
žival vrne z dela vsa potna, jo dobro osušimo in zdrgnemo s slamo. Tak posel je lahek in koristen za žival, obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi pljučnimi boleznimi, ki večkrat povzroče živinorejcu mnogo stroškov ali celo da žival pogine.
Snažnost kože omogoča hitro odstranjevanje vseh snovi po kožnih luknjicah. Te snovi bi drugače morale odhajati po drugih telesnih delih v njihovo veliko škodo. Razni poizkusi so dokazali, kako velike važnosti je negovanje in snaženje kože. V zamazani koži se plodijo večkrat cela gnezda nevarnega mrčesa, ki kvarno vplivajo na razvoj živali.
Star kraški živinorejec, ki je imel v svojem hlevu vedno lepo in dobro živino, ja pokazal na vprašanje, kako ravna z njo, da mu ta ko uspeva, česalo (strigeli), rekoč: «To krmo pokladam redno vsak dan svoji živima!
Umen in napreden živinorejec bo tudi res tako delal, kajti svaga je poleg krme isti činitelj, ki mnogo pripomore k uspešni vzreji živine.
čenem redu. Prežvekovalcem pa tudi konjem pokladajmo najprej močna krmila, potem korenje, repo in peso, nato seno aH otavo in slednjič slamo. Vedno pa dajmo prihodnje krmilo živini v jasli še-L tedaj, ho Jc Diejšnje ir popolnoma pojedla. Čeprav pokladamo živini samo seno, razdelimo tudi vsaki živali namenjeno seno v tri odmerke ali porcije. Ko je pojedla prvi odmerek sena, j; dajmo drugega in ko je pojedla tega, ji damo jasli že tretjega. Tako dosežemo, da žival bolj počasi in raje žre, da ne izbira in ne razmetuje krme, da je ne ugreje z dihanjem in ne zmoči s slino, s čimer jo napravi neokusno in jo potem le nerada ali pa sploh več ne žre. Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmljenje 2 do 2 1/2 uri, vprežnim volom pa vsaj tri ure časa in odmora. Na splošno moramo računati tudi s tem, da imajo prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje.
Prehod od ene kime k drugovrstni izvedemo polagoma. To ne velja samo za prehod od suhega k zelenemu krmljenju, ali od zelenega k suhemu, temveč za vsako menjavo krmil sploh. Na vsako novo krmilo je treba živali polagoma privaditi. To tudi v primeru, če preidemo od ene vrste sena k takšni vrsti, ki je po kakovost; različna od prejšnje. Enako moramo ravnali tudi pri krmljenju okopavin, močnih krmil, pri menjavi in pripravljanju krmil itd. Vedno je treba živino polagoma odvaditi od one krme. ki jo hočemo ali moramo nehati krmiti, in jo privaditi na krmo, ki jo hočemo krmiti. Cim različnejša so krmila, tem dalj časa mora trajati odvajanje od sedanjega krmila in privajanje na novo krmilo. Vsaka prehitra menjava krmil zelo slabo vpliva. Krave molznice zgubijo mleko, pitalna in mlada živina pa na teži. Navadno preteče precej časa, da pridejo živali zopet k mleku, se pravi da dosežejo prejšnjo ležo. Za proizvajanje mleka, mesa, tolšče itd. je izgubljena v takem primeru vsa krma, ki jo dobiva žival od začetka prenagle menjave pa do takrat, ko doseže zopet ono množino mleka ali težo, ki jo je imela pred menjavo.
K rednemu krmljenju sptula tudi sol in klajno apno, Pridatek obeh je zlasti potreben, če krmimo živino s takšnimi krmili, v katerih je malo omenjenih rudninskih snovi. Največ soli in klajnega apna potrebujejo mlade, miečne in breje živali. Konj potrebuje na dan 15 do 30 gramov fosforovega kisle-
malo, se zelje sicer prej ckisa, trajalo pa ne bo dolgo. I ti pternoi-r.em soljenju pa se opravi ravno nasprotno: zelje d I vlo-grcnak okus. Ko naribano zelje vlagamo, mu dodamo tudi raznih dišav kaki sne mu pač najooije ustrezik.
Vrhno plast zeljna v Čehu, nekoliko močneje osolimo in jo pokrijemo z opranimi zeljnatimi listi, nato položimo nanje zglajene in posodi primemo prikrojene deske. Nazadnje obtežimo še te s kamenjem.
Iz čebra sme priti toliko vode, da so deske z njo docela pokrite. Ako ni toliko zeljnice, dolijemo 3-vdstolno solno raztopino. Dobro je, da nekoliko zeljmce odtočimo iz kadi in jo nadomestimo s slano vodo. Dolita slana voda pospeši vrenje, pri katerem nastaja mlečna kislina, ki preprečuje, da sc zelje ne pokvari. Najprimernejša toplota za vrenje je 10 do 15 stopinj C. Po vrenju motno, pernato zeljnico zvrha poberemo, zeljnate liste pa nadomestimo s kakšno cunjo ali ruto. Vrh nje nalijemo slane vode ter spet skrbno omite deske in kamenje.
Da dobi zelje vinsko-kisli okus, mora naglo vreti. To se zgodi tedaj, če spravimo kadi v primemo topel prostor. Ko preneha vreti, prenesemo kadi in čebre v klet. Paziti pa moramo, da bo zelje vedno pod zeljnico. Ce bi zeljnice zmanjlcalo, skuhajmo solno raztopino in jo ohlajeno zalijmo v čeber!
Se nekaj si je treba zapomniti: Preden odložimo kamenje z vrha, ko hočemo vzet, iz kadi nekaj kislega zelja, odstranimo najprej s kakšno posodo zeljnico in šele potem dvignimo kamenje in deske iz' čebra! Deske, kakor tudi kamenje, je treba dobro umiti in šele nato spet naložiti na zelje.
Pravilno podsfavljanje sodov na podkladje
Večina naših kletarjev ne polaga pravilno vinskih sodov na podkladje. Pogrešijo v tem, da polagajo sode na podkladje tako, da se ga sodi dotikajo samo n3 dveh oporiščih. S tem sodi mnogo trpijo, ker se spodnje doge na teh dveh mestih kaj rade poškodujejo. Da bi se temu izognili, iztešejc nekateri v podkladje okroglo vdolbino, v katero položijo sod. To je že bolje, vendar ne priporočljivo; izte-sa«a vdolbina zmanjša namreč trdnost podkladja. Med spodnjo dogo in podkladjem naj bo za en prst razdalje. Talco dosežemo, da počiva »od na štirih oporiščih in da se spodnja doga ne kvari.
ga apna, žrebe in tele 8 do 15 gramov, mlado in odraslo govedo 25 do 40 g, pitani vol 40 do 50 gramov, ovca, koza in prašič 10 do 20 gramov, prašiček in jagnje 3 do 6 gramov, mlada perutnina na dan in glavo 1/2 do 1 gram in odrasla perutnina 1 do 2 grama. Soli pa potrebujejo: konj dnevno 15 do 25 gramov, mlado govedo 10 do 20 gramov, mlečna (breja) krava 20 do 50 gramov, vprežni vol 30 do 40 gramov, pitalni vol 40 do 70 gramov, prašič in ovca 4 do 8 gramov, koza ip gramov, perutnina 1 do 2 grama na glavo in dan.
Živali napajamo nekoliko pred dokončanim ali šele P° dokončanem krmljenju. Za napajanje živine je najboljša le čista, sveža, primerno topla voda, ki ima 10 do 14.C. Premrzle vode živali ne pijejo rade ali pa jo pijejo premalo*
Po vsakem krmljenju je treba temeljito osnažiti jasli ki vso posodo, ki smo jo rabili pri krmljenju in napajanju. Za to čiščenje! rabimo ščet ali metlo in vodo. Dobro je, ako vsaj nekajkrat v tednu rabimo za to čiščenje tudi vročo vodo. Po krmljenju ne pozabimo dobro osnažiti živine, kajti redno snaženje živine tudi mnogo pripomore k dobremu Izkoriščanju krme.
NOVELA Napisal. SLAVKO KOLAR
Ilustriral. IVO RLŽEK
— Torej za teko visokega častnika zahtevajo običajno deset do tìvajset svojih ljudi, iz taborišč ali iz zaporov. Za Nemca zahtevajo tudi več!
Razgovor ni trajal dolgo in Emil se je poslovil, žalosten in v sfcrbeh, ker je tudi sam izgubil svojega zaščitnika. Takrat mu kolačev in pijače niti ponudili niso. Kd0 bi še na to mislil?!...
V gospe Meliti so se razvneli vsi živci, vse njeno bitje je zahtevalo dejanj, naglega dela. Misli so ji švigalo po možganih kakor dtlrele, porajali so se ji sklepi in se rušili, tla nazadnje še sama ni vedela, kje naj začne, kaj naj ukrene.
Jeza in bes na tega starega kozla, generala Ivičiča, ki je vso žalostno ekspedicijo tako krasno organiziral, ki je njenega Ruca tako lopovsko zaigral v pest partizanom, sam pa Po figovsko pobegnil, sta ji kalila misli. Tcjnu staremu bo že povedala, kar mu gre. Mora, drugače ne bo sposobna za nobeno drugo stvar. Najprej mora opraviti z njim.
Stopila je k telefonu in klicala Ivičiča na njegovem domu. Napotili so jo v ministrstvo. Pa toliko bolje! Vprašala je po njem v ministrstvu. Odgovorili so ji. da trenutno ne more govoriti z njim, Češ da i;na važen posvet. Toda nje ni bilo mogoče kar tako odpraviti. Zatrdila je, da. mora gospodu generalu sporočiti nekaj zelo važnega in nujnega.
Nazadnje se je starec oglasil.
— Tu soproga-polkovnika Jendoka, ki so ga davi ujeli partizani!
— General Ivičič! — se je predstavil on, prav hladno in odmaknjeno — Izvolite, milostljiva gospa!
— Ah, tako! — je pomislila. — Ti, gad, stari, s« še delaš važnega, čakaj, sedaj jih boš slišal! — in je začela;
— Prosim vas, gospod general, morda mi morete reči. ali nameravate kaj ukreniti, da rešite mojega jnožci iz ujetništva, ki je padel Vanj po vaši krivdi!
— Po moji krivdi ne! Oprostite!
— Da po vaši krivdi! Meni je vsa stvar dobro znana. Toda ■ pustimo to, prosim vas! A kaj mislite ukreniti, da svojo krivdo vsaj nekako izbrišete in da rešite mojega moža?
—• Milostljiva, oprostite, sodim, da s6e vznemirjeni, toda tu ni bog ve kaj pomoči. Morda zamena, a o tem ne odločam.
— Tako torej! Kaže, da odločate vi le kadar je leeb0 strahopetno bežati! Fej, sram vas bodi! Zahtevala bom, da vas postavijo pred vojno sodišče! Sram vas bodi!
Zatreščila je telefon in sedla, da se oddahne. Sedaj ji je malu odleglo. Da bo vedel stari lisjak in podlež!
Tedaj je telefon začel brneti kot še nikoli.
Sklenila je alarmirati ves Zagreb, dc generala Ivičiča pa čeprav đo poglavnika. Toda bilo jc popoldne, bila je vročina in po ulicah ni bilo nikogar. Ko je iskala kakega ministra, se ji je odzval nekakšen sluga ali službujoči uradnik, ki je prav brezbrižno sprejel vest, da so polkovnika Jendeka ujeli in toliko še, da ji ni zabrusil.
—- Res važno! Kakor da ne bi imeli drugih in hujših skrbi.
Tedaj se je domislila, da bi morala obvestiti Nemce, Inda Za to se je bilo menda treba obračati na zunanje ministrstvo. A lam bi ji mogel in moral pomagati dr. Klokočki
Ko je ta izvedel o nesreči gospoda Jendeka. je bil iskreno osupel, a ko mu je gospa Melita obrazložila svojo misel, da je treba alarmirati tudi Nemce in da bi on v tem smislu govoril z ministrom, se je gospod Klokočki pričel modro izmikati;
— Prav za prav, draga Melita, niti ne vem, ali bi bila prava U pot in ali je prav on za to poklican... Zakaj navsezadnje jc to docci. Vojaška ne pa zunanjepolitična stvar... Pa bodi. seveda, vsekako Vam na ljubo, bom poskusil, bom to napravil: še danes bom z njin govoril o tem!... Torej zares to jc strašno, toda upajmo, da se bi le vse dobro izteklo!... Torej poskusil bom! Da, da! Poljubljam roko.
— L'aže_ lopov! -- je sikala gospa Melita, ko je zaprla telefon — Laže, ničesar ne bo storil!
To so prijatelji' Kolikim ljudem je ona pomagala, kako se ji ji milo storilo, kadar je mogla koga razveseliti ali osrečili a zdaj ki je nesreča zadela njo, se vsi samo izmikajo.
Zagabili so se ji vsi prijatelji in prijateljice! A vraga vsi Hrvat m se Hrvatska!... Treba bo najti zvezo z Nemci. Ti bodo stvar vse kakor resneje razumeli, saj so pri tem tudi oni prizadeti, in še kako Da ti podpolkovnik in še Freiherr padeta v roke partizanov tx Je vendar sramota za nemško vojsko.. Ni dvoma vse bodo storili da svojega človeka izmotajo in rešijo. Treba je torej le pobrigati sc da pride pri pogajanjih in zameni v račun tudi njen ubogi stari Zaradi Hrvatov bi lahko tam zapustil tudi svoje kosti...
Res je bito treba najti zvezo z Nemci! Na žalost so bilc zvezi z njimi precej revne. Včasih s0 prišli v njih družbo, toda takrat si ji se sanjalo ni, da bi ji bližje poznanstvo kdaj utegnilo koristiti Nit, imen si ni zapomnila. Vedela je le, da mnogo jedo. kadar so v gosteh pri Hrvatili, če si pa pri njih boš šel lačen in žejen iz hiše A da bi se le koga spomnila! Začela je brskati p0 moževih pa Piri ih m pismih In je res nekaj našla. Nekakšen Richard VVegenei
jc bil še pred vojno v poslovnih zvezah z njenim možem. Menda je hotel kupiti neko vilo in o tem Wegenerju je šel že takrat glas, da je «peta kolona» najnevarnejše vrste. Z njim sta tedaj nekoč tudi večerjala v Mestni kleti in še ji je v spominu, da je bil to odličen gospod, ki mu ni bilo kaj reči.
Tega Nemca torej je bito treba najti. Opravila je nekaj telefonskih razgovorov in ji je uspelo. Uspelo ii je tudi — pa čeprav malo teže —- iztakniti ga še tisto popoldne.
V	gumbnici mu je tičal nekak hitlerjevski znak in držal se je hudo resno, a nazadnje ji je le obljubil, da bo posredoval, tako da jo bo nemški general sprejel že jutri dopoldne.
Obiskala je potem še nekaj družin, pa še sama ni vedela, kakšno pomoč naj bi pri njih iskala. Pozneje ji je bilo celo žal, da se od VVegcnerja ni vrnila naravnost domov. Kajti razen izrazov sočustvovanja in osuplosti, ki so jo le še bolj uplašili, ni čula nikjer ničesar pametnejšega.
Utrujena, naravnost zlomljena se je vrnila pod noč v svoje stanovanjc. Pust in prazen se ji je zazdel njen lepi, udobnj dojn. Hladno so se lesketali parketi, začudene so se ozirale nanjo slike s sten in kakor ironija usode se ji je zdela junaška podoba njenega moža. Odrevenel je tam na sliki, lep in dostojanstven z bleščečimi odlikovanji, a le kakšen je sedaj tam nekje v hosti, siromašen in beden!...
— Joj, moj bog. ko bi mi uspelo rešiti ga, kako bi bila srečna! — je vzdihovala. Zazdelo Se ji je, kako bo nemški general nemara zaukazal ogromno ofenzivo, obkolil celo Moslavinsko pogorje, izsilil popoln polom partizanov ter svečano in ganljivo osvobodil Rudolfa Jendoka. Potem pa je spet zavrgla tako nevarne vojne naklepe in se povrnila k zamenjavi, ki se ji je zazdela še najzanesljivejša in najprimernejša. Toda le kdaj, bo prišlo do tega? Ali bo njen Ruco in kako bo zmogel prestati vse to? Saj nima niti perila, da bi se preoblekel, ne pižame ne odeje... Zaires, treba bi ga bilo naglo rešiti, nujno!
V	tem jo je obšinila sijajna ideja. Dve muhi na en mah. Kako bi na primer bilo. ko bi PTS ponudila par Uzanoj n onega Vuniča in še kakega pripornika za njenega Ruca?...
In čeprav so sc ji Klottcočkovi že do kraja zamerili, je vendar priklicala Saca in mu po telefonu vse lepo, živo in prepričevalno razložila.
Toda paglavec se ji je z one strani brezobzirno zarežal;
— Draga tela Melita, prekrasno, neizvedljivo!
— Zakaj? Ne razumem!
— Najprej zalo, ker so mi s takimi posli ne pečamo, in potem tudi zato, ker je vaš Vunrč že opravil. Njemu je odklenkalo!...
be česa naj se še nadeja od partizane v. ko ti tako počno? Vrgla se je na posteljo, zarila glavo v blazine in znova zajokala.
Pot v negotovost
Celo Uro in morda tudi več so jih gnali, ostro neusmiljeno, kakor da bi gnali ukradene ali ugrabljene vole. Da bi le bil plen kar prej mogoče na varnem.
Polkovniku Jendeku je bilo že vsega dosti. Spotikal se je ob drevesne korenine in suhljad, klecala in-šibila so se mu kolena, zalival ga jc ne le vroč, marveč tudi mrzel znoj, zbrusiti pred očmi se mu je temnilo. 2e jc hotel svoje gonjače zaprositi, naj malo postanejo, češ da ne more več, pa če ga pri priči pobijejo. Le vedel ni, kako naj jim to pove.
Cc jim poreče: «Gospoda» — se bodo razhudili: — Mj nismo nobena gospoda! Ce jim de: «Tovariši!» — mu nemara odvrnejo: — Kakšen tovariš si nam? — In vrh vsega se je, ludi njegoyo gosposko srce upiralo, da bi mu bili ti otroci in razcapane; tovariši, Kame-raden...
Ko sc mu jc to diplomatsko — stilistično vprašanje še tako razpletalo v glavi, izmučeni od'utrujenosti in žeje, in je bil na tem, da se.sesede in umre, se je tovariš Zmaj — ravno v pravem času — ustavil in odsekal:
— Stoj!... Prav bo, da se malo odpočijemo! Temu stricu tu-le je duša že na jeziku, pa tudi Švaba bi nam mogel poginiti, še preden bi dospeli do štaba: in kaj bi imeli potem od tega?!...
Pa so posedli, ta na tla. oni na najbližj-i panj tik ob robu boste. Prižgal; so si cigarete, ki so jih iztaknili v usnjeni torbi nemškega podpolkovnika von Stolpa. Dvesto cigaret, kakšen triumf je bii to! Toda bili so dostojni in pustili von Stolpu tistih deset, ki jih je imel v dozi. In prav tako polkovniku Jendeku.
Gozd je bil star in že kar zredčen. Kakor pošasti so hrastje razprostrli svoje ogromne, grčaste veje. a Po jasah jc silila iz zemlje jelševina. Pod širokimi krošnjami hlad. prav za prav le senca, zakaj človeka jc oblival znoj tudi v tem hladu. Visoko nad gozdom je bilo sem pa tja opazili nebo, vedro jn čisto, brez sledu za kakršnim oblačkom, a nebeška zvezda, preslavno sonce, se je razgorelo, razjarilo in sipalo svoje svetle žarke v vse strani.
(Nadaljevanje prihodnjič)
— 25. ùMetmcd — T^uccihiieue òf&ke
Italijansko ljudstvo in vsi kulturni narodi obhajajo ta mesec spomin na skladatelja Giacoma Puccinija, ki je pred 25 leti je moral odložiti svoje pero in ki je zatisnil oči za vedno. Bil je umetnik v ustvarjanju izrazitih italijanskih oper, ki pa niso ostale last samo italijanskega ljudstva, kajti Puccinijeva operna umetnost jc zajela ves svet.
Težko si je misliti večje gledališče, ki ne bi imelo st svojem repertoarju kake Puce opere, bodisi la Bohème, To: pa Madame Butterfly. Brez r jevih oper bi nastala vrzel, It težko dala izpolniti.
Puccini Je v svoji glasbi tipičen sin italijanskega ljudstva, zrasel je Iz njega in mu ustvaril umetnine, v
katerih so pristno življenje italijanskega človeka, njegov temperament, njegove vrline in njegove človeške slabosti. ,
Čeprav je izbral za operna dejanja glasbene misli, motive tudi od tujih narodov, jih je vendar umetniško predelal in podal ljudstvu v taki o-bliki, kakršno lahko ustvari le pristna italijanska umetniška nrav In ki zato tudi najbolj ustreza nravi -italijanskega ljudstva. Pri Pucciniju imamo dokaz, da glasba, ki nosi na sebi očiten nacionalni pečat, ne ostane samo doma pri tistem narodu, iz katerega se Je porodila, marveč da gre po vsem svetu in da seže povsod v srca ljudi, ako ji je le skladatelj znal u-brati prave človeške strune. In čeprav gre taka umetnost po vsem širnem
svetu od naroda do naroda, vendar ne izgubi svojega prvotnega značaja, Id ostane neizbrisen dokaz čustvovanj, miselnosti in vrlin tistega naroda,, iz katerega je Izšel umetnik. Ta ko ostane umetnina last svojega domačega ljudstva, obenem pa ostane tudi last vseh ljudi sveta. Besede je res treba prevesti v druge jezike, toda glasbeni Jeziik ne potrebuje nobenega prevajalca.
Na osnovi nacionalnega ljudskega značaja nastale umetnine, ki so pozneje postale splošne kulturne vrednote vsega človeštva, so ustvarili že umet. niki raznih narodov sveta, naj omenimo na primer med Slovani Cehe s Smetano in Dvorakom, Ruse z Glinkom, Cajkovskim, Musorgskim i. dr. Poljake s Chopinom itd.; med romanskimi narodi pa so v tem oziru Italijani s svojim Verdijem/ in Puccinijem na najvidnejšem/ mestu, ne glede na celo vrsto drugih znamenitih pred. nikov, vrstnikov in sodobnikov, ki nosijo na sebi znak narodnostne Izrazitosti.
Giacomo Puccini se je rodil v kraju Lucca v Severni Italiji leta 1858 v stari družini glasbenikov. Glasbeno znanje si je pridobil v prestolnici ita- ]
lijanske glasbene umetnosti v mestu Milanu na tamkajšnjih zavodih in pri mojstrih v tem mestu. Umetniško slavo si je pridobil z operami:
Manon Lescaut, La Bohème, Madame Butterfly, s tremi enodejankami, Il Tabarro, Suor Angelica, Gianni Schicchi. Zadnje glasbeno delo je bila opera Turandot, katere pa ni mogel dokončati sam, ker mu je smrt vze. 'a pero iz roke. Umrl je novembra 1924. Življenje in ustvarjanje Puccinijevo je dalo dovolj gradiva življe-njepiscem in estetom vseh narodov, napisanih je bilo m/nogo lepih knjig in razprav, ki razmotrivajo s stališča estetike način njegovega ustvarjanja in ki so mu odkazale njegovo pravo mesto glede na slog in smer ustvarjanja in ki so docela odkrile lepoto njegovih del.
Vsi so sl edini v tem, da govori iz Puccinijeve glasbe živ človek z resničnostjo človeškega življenja, z vsemi njegovimi lepotami in tudi z neizprosnimi trdotami. In kakor mora v človeškem/ življenju zmagati in obveljati vedno le resnica, tako je tudi Puccinijevi umfetnosti zagotovljena trajna slava.
L. Z, j
j—floue----------------------
I----------luiiitfii
Med novimi knjigami zavzema prav posebno mesto knjiga, ki jo je pod naslovom «Jugoslovanska poezija» izdal Savez jugoslovanskih književnikov v Beogradu. Knjiga sicer ni izšla v Sloveniji, ker pa so v njej zastopani v izvirniku tudi slovenski pesniki, je vsekakor pomembna tudi za nas knjižni trg. To tembolj, ker je to zbornik, ki skuša v eni knjigi prikazati poezijo vseh jugoslovanskih narodov ter njen razvoj od srede preteklega stoletja do današnjih dni. Pri urejevanju zbornika so sodelovali založniki vseh narodov Jugoslavije. Kljub temu ni izbor slovenskega pesništva najboljši, tako da je bila knjiga na debatnem večeru slovenskih pesnikov in pisateljev, ki se je pred kratkim vršil v Ljubljani, predmtt precejšnje kritike. Kljub tem/ nedostatkom in slabi opremi, pa je ta knjiga vsaj prvi pomembnejši poskus antologije pesništva vseh jugoslovanskih narodov. Zato je njen pomen vendarle precejšen.
—O—
Milčinski Franc: Butalci (Mladinska založba-pionlrska knjižnica). To
je zbirka duhovitih zgodb o Butalcih, ki jih je napisal najboljši slovenski’ humorist Fran Milčinski. Zgodbe so bile raztresene po raznih listih in revijah, sedaj pa bodo zbrane v knjigi našle med našo mladino mnogo hlaležnih bralcev. Knjiga je opremljena z ilustracijami Franceta Podrekarja.
Kot 27. zvezek Male knjižnice, ki jo izdaja slovenski knjižni zavod je izšla razprava Borisa Ziherla z naslovom: France Prešeren-Pesnik in mislec. Ta razprava, ki je predelan ponatis iz revije Novi svet, je tehten prispevek k proučevanju našega največjega pesnika. V njej označuje avtor z vidika marksistično-leninistične literarne vede dobo in okolje, v katerem je Prešeren živel, idejne osnove njegove genialne miselnosti ter njegov odnos do poglavitnih vprašanj tedanjega časa.
V	zbirki «Mojstri in vzorniki» je pri isti založbi izšla študija o življenju in delu velikega poljskega piani, sta Friderika Chopina, ki jo je napi-sai Iwaszkiemicz. Iwaszkiemicz je svoje delo napisal za stoletnico Chopinove smrti, katere se spominjamo letos; v njej je prikazal Chopina kot zavednega poljskega muzika ter demokratično usmerjenega človeka.
Organizacija «Ljudska tehnika Slo-venije» je izdala prevod knjige o letalstvu, ki jo je pod naslovom «Krila mladih» napisal Ceh T. Panek. Avtor tolmači v svojem delu vse, kar je v zvezi z letalstvom, tako govori o motorju, konstrukciji letal, športnem letalstvu, padalstvu, o zračnem prometu, o atmosferskih pogojih letenja, skratka o vsem, kar je potrebno vedeti mladini, ki se hoče seznaniti z letalstvom. Knjiga Je bogato ilustrirana ter bogato opremljena.
V	zbirki Mladi oder je založba Mladinska knjiga izdala igro Valentina Ratajeva: Sin polka, v kateri prikazuje avtor usodo dečka pastirčka, ki se udeležuje zmagovitih vojnih operacij Sovjetske armade pred Berlinom ter si tako pribori dostop na vojaško akademijo. Knjižici so dodana navodila za režijo in inscenacijo igre.
S. R.
Kultnim dio&tim
Krožek za proučevanje umetnosti «La giostra» v Milanu bo v prihod-njem letu, ki bo četrto leto njegovega obstoja, proučeval gledališko umetnost. Skušal bo ugotoviti, da je izražala vsakokratna gledališka produkcija nastrojanje svoje dobe in kako ga je izražala, V ta namen ba organiziral predavanja in gledališke uprizoritve, i Te prireditve bodo razdeljene v štiri / skupine, ki bodo obravnavale štiri obdobja. Namen teh raziskovanj Je u-stvariti jasno sliko duhovnih smeri in načina estetskega izražanja v onih obdobjih, ki jih namerava obdelovati.
—O--
ACI (Associazione Culturale Italiana — Italijansko kulturno združenje) s sedežem v Turinu In Genovi ima v načrtu za poslovno dobo 1949-1950 vrsto predavanj. Predaval bo tudi znani italijanski slavist Ettore Lo Gatto. Nekatera teh predavanj bodo obravna. vala slovstvene smeri pri posameznih narodih po vojni,
SNEGULJČICA
tiit'il firi/jfm/ timlrlci
PREMIERA GOLJEVE «SNEGULJČICE», KI JE BILA DRUGA PREMIERA SNG V NOVI SEZONI, JE BILA ZOPET NOV USPEH NAŠEGA GLEDALIŠČA.	-----------
gradu, prikazal nam je prekipevanje
Predstava za mladino je zelo resna zadeva in kdor o takih predstavah pi5e, mora stvar zelo resno razmotri-vati. PravljiSni svet je neresničen, vendar pa je v njem mnogo življenjskih resnic in ljudskih modrosti, ki so prišle k nam po ustnem in pisanem sporočilu iz roda v rod, še iz tiste dobe, ko se je pri človeštvu začelo kulturno snovanje. Načela in domneve v pravljičnih motivih so večna in občečloveška: borba pravice in dobrote proti krivici in zlobi. V pravljičnih motivih se zrcali prizadevanje vseh prejšnjih rodov za izboljšanje življenjske ravni, za obvladanje prirode in življenjsko izkustvo človeštva.
V obdelavi takih motivov so iskala ljudstva tudi zadostitev svojih umetniških potreb. Zato je ta zvrst gledaliških iger še vedno sodobna, ker ne nasprotujejo sedanji življenjski stvarnosti. Ob takem ugotavljanju in ob spominih na otroške pravljične igre, ki sem jih še pred prvo svetovno vojno gledal v Narodnem domu, kjer jih je uprizarjalo tedanje Slovensko narodno gledališče, sem se pripravljal za to predstavo. Pričakoval sem jo s prav tako napetostjo kot naši malčki. Tedaj smo še zajemali iz nemških obdelav teh motivov, kar je prišlo še do izraza po v nemškem duhu gromovito jedrnatih imenih kot n. pr. imenu neke grofice iz «Pepelke», ki se je imenovala grofica Kniterknater šnaterhausen, ki pa ni moglo našemu ljudstvu ponazoriti biebetavosti te osebe. Danes pa imamo pred seboj izvirno slovensko predelavo pravljičnega motiva o «Sneguljčici», kar pomeni, da gradimo v današnjih dneh na osnovi lastnega življenja, lastne miselnosti in lastne kulture.
Premiera in prva repriza «Sneguljčice» sta bili v nedeljo 'JO. L m., in sicer dopoldne v Skednju, zvečer pa na Kontovelu. Sel sem k obema predstavama, od katerih sem si obetal mnogo lepote, in v tem svojem pričakovanju nisem bil prevaran.
Milan Košič je vešče, z izrazitim občutkom za skladnost v umetnini in z veliko ljubeznijo pripravil za oder to igro, iz katere diha pesniško na-strojenje in ki močno priklene gledalca nase z učinkovitostjo dejanja in z izrazitim poosebljenjem nasprotujočih si sil dobrote in zlobe. Vse to je izoblikoval v dovršeno celoto. Polno je njegovih domislekov v izvedbi te igre, ki so dali dejanju večjo živahnost ali prepričljivost. Posrečen Je bil kuplet razbojnikov Friceja in Fraceja, ki ga je Podkrajšek zložil na njegovo željo. Srčkan je bil prizorček, v katerem se najmanjši škra-tek vrne po odhodu škratov k Sneguljčici in v katerem ji še enkrat pove, kako jo imajo radi, zlasti pa on, in kako naj se čuva. Lep je bil zaključni skupinski nastop.
Čustvena občutja In čudovitost dejanja Je prikazal s smotrno inscenacijo in s smiselnim prikazovanjem nasprotij različnih okolij Jože Cesar. Upodobil nam Je grad z razkošjem in z mračnim pridihom brezsrčne zlobe, Prikazal nam Je trdoto narave, ki Je Pa kljub temu prizanesljivejša od
novega življenja v naravi ter gostoljubnost in dobroto doma škratov.
Neva Lipovčeva je izoblikovala čustveno in resnično, ljubko in prisrčno lik Sneguljčice, dobre sirote, nebogljenega in neizkušenega mladega bitja, ki ne more verjeti v zlobnost in zavist mačehe. Njena igra je bila ves čas skladna.
Močna je bila Angelca Sandnova kot kraljica. Njene besede so bile strupene, ustvarita je okoli svoje osebe ozračje zlobe in zavisti, potuhnjenosti, pretvarjanja in nepristopnosti.
Med drugimi ji strežeta dve dvor-janki. Zlata Rodoškova in Štefka Drolčeva sta z nemim nastopom postavili pred nas dva živa lika, ki se krečeta z vso fineso po zunanjem vedenju dobro vzgojenih dam in ki se prilagojujeta v vsakem trenutku kraljičinim željam in razpoloženjem in ki obenem hlinita zaskrbljenost za Sneguljčičino zdravje.
Ljudske gledališke umetnine ljubijo tudi komične, nenavadne vloge. Zato je pisatelj zaposlil v duhu takih umetnin pri dejanju te igre dva razbojnika, dva lažijunaka Friceja in Fraceja. Božo Podkrajšek in Stane Raztresen sta bila dva mnogobesc-dna, gromovita širokoustneža, dva velika bojazljivca. Izdelala sta ju gruteskno v maski in obleki in s širokimi kretnjami. Komika teh dveh figur je bila neprisiljena in pristna.
gonetnosti, vtis krute usodnosti in velike tegobe in žalosti zaradi velikih nevarnosti, ki prete Sneguljčici. Tako je postal gledalcem kljub umišljenosti verjeten. Ta majhna vloga zahteva močno umetnico, kot je Rakarjeva.
Glas o lepoti Sneguljčice je prišel do viteza. Verjetno so ga tja prinesli potujoči pevci. Tega viteza brez strahu in hibe, odkritosrčnega, blagega m dobrega človeka, ki ljubi vse, kar Je lepo in dobro, je z mladostnim zanosom odigral Silvij Kobal, ki je v to vlogo vložil podnet mladeniških nagibov. Zvesto ga spremlja njegov paž, katerega je igrala Elza D’Ambrosi-jeva.
Valovanje megla, spreminjanje oblik megličnih oblačkov, brezosebnost teh likov in njihovo umišljeno čustvovanje so ponazorile Tea Starčeva in njene družice s plesom, ki ga je dobro naštudirala Olga Gorjupova. Meglica prikliče dva medveda in pet zajčkov, ki se Segavo in igrivo prizibajo in priskakljajo na oder. Zorko Ščuka je bil prisrčen s Sneguljčico sočustvujoči medvedek. Elza Barbičeva je pričarala pred občinstvo najstarejšega škrata in je bila obenem dober vodnik svoji četici teh gozdnih bitij. Te škrate je igralo šest otrok: Graziella Sto-kova, Inka Starčeva, Majda Novakova, Neva Čokova, Nora Jankovičeva, Tatjana Uršičeva. Igrivo ljubko in pri. srčno so otroci odigrali svoje vloge, tako da je njihova igra segla vsem v srce. Melodija in besedilo pesmi škratov, ki jo je napisal Božo Podkrajšek in uglasbil Karel Boštjančič, je bila
Ih o,) vola
imd Uudblmm
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiDiiiiiiiiiiii
Pionirska družina y Plavjah ie v nedeljo 20. t. m. razvila svoj pionirski prapor. Ob tej priložnosti so pionirji priredili prav lepo kulturno prireditev, kol je že dolgo ni bilo. Vse kaže, da so pionirji iz Flavij prav tako marljivi in dovzetni za prosvetno delo, kot njihovi starejši bratje in sestre, njihovi starši, In njihovi starejši sorodniki in znanci, iz tega kraja. Prireditve sr, se udeležili tudi predstavniki desetih pionirskih" družin iz Trsta. Spored je bil bogat in bujnopester, obsegal je dvospeve, deklamacije, narodne pesmi na harmmiko balete pionirk co napevih narodnih pesmi. Z nastopom pionirskega zbora je pridobila ta pionirska prireditev na živahnosti. Mali pevci so zapeli «Pozdrav Primorski», «Zdravljico», «Noč je zbežala za gore» in «Jutri gremo v-napad». Cisti dohodek te prireditve je nnmenio-i za novoletno jelko.
■■ - v "v''-..: :
mn ■
4;. It
w
-v-''»	^

.. .
.gr
„ -	* ii
f - I s
'JPUl
Sneguljčica na svojem nove m demu pri dobrih škratih
FrLce in Frače, neugnana širokoustna razbojnika
kar prikladna za to igro. Posameznim vlogam ustrezajoče, lepe kostume je Izdelala Sonja Mikuletičeva po lastnih načrtih. Lasulje In pričeske je spletla Draga Pahorjeva.
Pri večerni predstavi na Kontovelu je bila v vlogi kraljice, v prikazovanju kraljičinega značaja izrazito močna Vera Remčeva, ki se je popolnoma poglobila v to vlogo in jo izoblikovala v vseh podrobnostih.
Pri drugi predstavi je nastopila v vlogi druge dvorjanke Ema Starčeva. Igra te nove dvojice je bila zelo živa in je pomagala ustvariti smiselno okolje na gradu.
Zvečer so nastopile kot tretji škrat Marta VVerk, kot četrti škrat Tatjana Godina, kot sedmi škrat Učka Ščuka, ki so bile prav tako prisrčno ljubke, kot so bili navedeni škratje v zasedbi pri dopoldanski predstavi.
Pri obeh predstavah sta bili dvorani natrpano polni in mnogo ljudi je moralo odditi. Gledališče oo moralo še mnogokrat ponoviti to gledališko igro, kajti razočaranje otrok, ki niso mogli več v dvorano, je bPo preveliko.	j. K.
Po obeh nedeljskih predstavah v Skednju in Kontovelu, ki sta doživeli velik uspeh, je SNG gostovalo v ponedeljek 21. t. m. ob 18 uri z Goljevo «Sneguljčico» v Nabrežini.
V torek 22. t. m. je SNG gostova» lo na Opčinah s komedijo Ostrovt skega «Donosna služba»
»»»•••f ••»«••••
»•»»»!•••(»•*»»
lKulturna kronika!


Na predlog češkoslovaškega minij stra šolstva, znanosti in umetnosti dr. Zdenka Nejedlega in s pomočjo minic stra informacij in prosvete Vaclava Kopeekcga je bil odprt v središču Prage v nekdanjem Bibernskem samo. stanu Dom likovne umetnosti. Prva razstava bo ob koncu meseca novembra. Na tej razstavi bodo prvič na» stopali kot kupci država, osrednji u-radi in korporacije. Dela, ki jih bo kupila država, bodo poklonjena kot nagrada javnim delavcem na področju socialistične izgradnje. V to svrho Je določila državna blagajna štiri in pol milijona KCS.
Zegov' lik maršala je bil v tej igri vsestransko življenjski in zato smo ga lahko v celoti brezpridržka podoživeli.
Guštin nam je podal takega vojščaka, kot živi v ljudski domnevi in želji, vojščaka, ki si želi ščititi pravico. Bil je odrezav v svojem nastopu, kot se »podobi vojaku.
Srečko Košir je združi! v svoji čustveno in miselno resnični igri v skladno enoto poštenje, ljubezen do lastne družine, obup zaradi ukaza, da mora umoriti Sneguljčico, željo po maščevanju krivice in uteho zaradi prekršitve kraljičinega ukaza.
V svoji skoro nemi vlogi se je neprisiljeno kretal na dvoru tudi Anton Požar kot dvorjan.
Glas iz čarobnega ogledala je pretvorila Angela Rakarjeva v odrski lik, ki je ustvaril vtis grozotnosti in za-
PETDESET LET
- /
D. 1899. smo dobili Slovenci v izdanju Zaloge šolskih knjig na Dunaju imtenitno delo, kakršnega še nismo imeli v svojem jeziku: Slovenski pravopis. Napisal ga je po naročilu tedanjega ministrstva za uk in bogočastje šolski nadzornik Frančišek Levec. Knjiga je bila. kakor rečeno, brez vrstnice v svoji stroki. Imela ie majhen obseg, 165 strani, od tega 124 strani uvoda a slovnico jn slovarčkom ter 40 strani gesel s 5000 besedami. Po-leg šolske Sketove slovnice je bila to edina knjiga, ki je uzakonila splošna pravila za pisanje slovenščine pri vseh, ki so se bavili s slovenskim jezikom. Obveljala je malo manj kot celo generacijo, kajti naslednji pravopis je izšel šele v Jugoslaviji, 1. 1920.
To Je bil pravopis jezikoslovca dr. A. Breznika, knjižica majhne oblike in skromnega obsega, ki je bila bolj nekakšen dodatek k slovnici istega pisatelja. Na borih 30 straneh je Breznikov pravopis o-bravnavai samo najnujnejša jezikovna vprašanja, slovarček Pa je vseboval okoli 3000 gesel in 7000 besed. Sele 1. 1935. je izšel Breznik-Ramovšev pravopis na 300 straneh z 10 tisoč gesli In približno 25.000 besedami. Toda njegova naklada je bila majhna in je hitro pošla. Treba je bilo misliti na novo izdajo.
strani — se pravi po obsegu in vsebini. Takšna izdaja je zdaj v pripravi. Imela je iziti že ob začetku letošnjega šolskega lete, pa se je zavlekla. Te pravopis, ki bo izšel predvidoma 1. 1950,, bo kar zajetna knjiga, saj bo obsegala 60 pol o-smerke ali približno tisoč strani. V nji bo nad 20 tisoč gesel in blizu stotisoč besed, poleg tega Pa še kopica frazeoloških. stilističnih in slovničnih napotkov.
Novi slovenski pravopis bo plod dela Slovenske akademije znanosti, ki ima dva organa za jezikoslovna vprašanja: Institut za slovenski jezik s Prof. Ramovšem na čelu in Zavod za kulturo slovenskega jezika, ki ga je do svoje smrti vodil pesnik Oton Zupančič, T. dve ustanovi nosita skrb in odgovornost za novi slovenski pravopis, ki bo izšel pri državni založbi Slovenije.
V vseh ozirih bo novi pravopis v primeri z. Levčevim prvencem te stroke in njegovimi nasledniki velikanski korak naprej. V Levčevem pravopisu ni na pr. še nobenega pravorečja in to klub tedanjim jezikovnim dognanjem jezikoslovca o. Stanislava Skrabca in kljub Ple-teršnlkovemu slovarju. Breznikov pravopis iz 1. 1920. pomeni sicer na-
Kraijica s spremstvom T P*e stolni dvorani svojega gradu
predek v pogledu sloga in frazeolo-
__ ,_________________ BL .	gije, toda se še ne ozira na pravo- =.....JJ________
Nove razmere pa zahtevajo še več rečje, ki gr pušča ob strani. Sele ki imajo opravka z jezikovno rabo. — izdanje, ki bo ustrezno na vse 1 1935. se je pokazalo, da je slovenski 1	K.
pravopis brez pravorečja nemogoč. Tako se je pravopisu pridružilo pravorečje, ki je pri slovenskem jeziku še posebno važno, saj se v našem jezjkiu časih z naglasom sprejo eni kar besedni pomen.
Od zadnje izdaje pravopisa do danes smo Slovenci doživeli velike spremembe. V luči nove dobe od osvoboditve naprej je tudi pravo-rečje dobilo v slovenščini obliko, ki je organsko povezana s pravopisom. Zato bo v novem pravopisu poudarjenih toliko tenčin, da bo sleherni. ki se t>avi z jezikovno rabo spoznal, kako važno je ob pisni po-dobi besede slišati tudi njeno stvarno obliko, t. j. glas. s katerim se razodeva.
Novi slovenski pravopis je zdaj v zadnjem Stadiju nastajanja. Postavljenih je že blizu 600 stiani, torej nekakšna polovica (do črke R). Tiskarna dobiva rokopis sproti, treba pa je paziti na čim skrbnejšo korekturo. Ustraničenih je doslej 27 pol ali 432 strani.
Predvidoma bo imela knjiga 60 pol (960 strani), naklada bo 25.000 izvodov, čeprav je bilo prvotno nameravano še enkrat toliko. Delo 3 pravopisom je zelo zamudno in bo zahtevalo skupno 250 tiskarskih dni.
Računajo, da bo novi Slovenski pravopis, ki bo obsegal množico slovničnih, slogovnih, pravorečnih in pravopisnih novosti ter bo izvrsten pomoček za pomenoslovje, be-sedotvorje in vzgojo jezikovnega čuta, lahko spomladi prihodnjega leta zapustil tiskarno. Od tam pojde V knjigoveznico in potem v knjigarne, kjer bo na razpolago vsem,
*?'?
wmmm
ZAKAJ NISO DOSPELI AVTOMOBILI NA CILJ?
GOZDOV JE VEDNO MANJ
Ljudje porabijo vedno več lesa. gozdove pa neprestano izseka-vajo. Znanstveniki so ugotovili, da je v enem letu nosekanih mnogo več dreves kakor pa znaša letni narastek dreves. Pravijo, da bodo v Evropi izčrpane lesne zaloge v 50 do 60 letih, če bodo gozdove še nadalje s tako vnemo izsekavali. Nadalje predvidevajo znanstveniki, da bo v Severni A-meriki zmanjkal živi les že v 39 do 40 letih.
Mnogokrat se pripeti avtomobilistom neprijetno presenečenje, obstane avtomobil na cesti zaradi slabega delovanja motorja ali drugih delov vozila. V Angliji so izdelali zanimivo statistiko, ki nam kaže, kaj so bili vzroki, da ni hotel avtomobil naprej. Omenjena statistika, ki jo delno priobčujemo, je za 'eto 1948.
Zaradi slabega vžiganja Je obstalo 19.09 odst. avtomobilov, 16,32 odst. avtomobilov pa je imelo zaradi slabega materiala okvare na zadnji osi. To sta najpogostejša vzroka, da avtomobil ni vozil. Slabo delovanje uplinjača je povzročilo, da je obstalo 8,87 odst. avtomobilov. Navajamo še nekaj o-kvar, zaradi katerih so morali odpeljati avtomobil s pomožnim vozom k mehaniku: okvare na valjih ter batih 9,40 odst., torna Sklopka 5,48 odst., cestne nezgode 4,57 odst., kolesa 3,66 odst., vodni obtok 3,33 odst., sklopka hitrosti 3,53 odst., kardanski zglob 2,71 odst., ležaji 2,59 odst., električni zagon 1,45 odst., polževo kolo 1,18 odst. itd..
PHEPHOST NAČIN
KONSERVIRANJA JAJC
Kako pripravimo jajca, da se dlje ohranijo? Sveža jajca umi-jeno; položimo jih na sito ter jih z njim za kratek čas potopimo y vrelo vodo. Na ta način povzročimo, da se zapro male luknjice jajc. Zatem ovijemo vsako jajce posebej s svilenim papirjem. Ovita jajca položimo s konico navzgor v škatlo iz lepenke. Škatlo z jajci pokrijemo s pokrovom. En teden pustimo jajca v miru, nato škatlo obrnemo. To ponovimo vsak teden. Jajca se na ta način ohranijo sveža tudi eno leto. Dobra lastnost tega postopka pa je predvsem ta, da ne dobe jajca ni-kakega neprijetnega okusa, kar se javlja pri drugačnih načinih konserviranja jajc.
SLADKOR IZ LESA
Letošnjo zimo bo pričela obratovati na Finskem prva tovarna za izdelovanje sladkorja iz lesa. Kemikom je znano, da lahko dobimo iz lesa sladkor. Vendar pa so na ta način izdelovali sladkor Is v kemijskih laboratorijih, nc pa v industrijskem obsegu. Tvrdka, ki gradi to tovarno, dela na industrijski osnovi manjšega obsega poskuse že od leta 1942. Ti poskusi so uspeli in zato bo sedaj dograjen industrijski obrat. Računajo, da bo dnevna proizvodnja znašala 500 kg sladkorja. Iz lesa dobljeni sladkor bodo prodajali po isti ceni kakor pesni sladkor domače proizvodnje.
SLEPEČI ŽARKI
Nekateri ameriški znanstveniki bi kmalu oslepeli zaradi radioaktivnih žarkov, ko so raziskovali atomsko energijo pri ciklotronu.
NAJLAŽJE
TOPLOTNO OSAMILO
Pred nedavnim so izdelali neko toplotno osamilo za hladilne omare, «thermos» steklenice, ognjišča i. dr., ki se odlikuje po tem, da je izredno lahko. To je neka smola, ki se izredno napihuje ter peni. Tako dobimo trdno peno, ki je 100 krat lažja kakor snov, ki se je tako spenila. En kubični meter te pene tehta le 6,4 kg!
ZAPESTNI FOTOGRAFSKI APARAT
Bavarska tvrdka fotografskih aparatov Tutzing bo dala v kratkem na trg izredno majhen fotografski aparat, ki ga bomo lahko nosili na zapestju kakor do sedaj ure. Ta fotografski aparat bo tehtal 45 gramov, njega leče pa bodo imele optiko 1:2,5. Z njim bomo dobili slike velikosti 3x4 mm. Za njega upravljanje jo predviden en sam gumb. Ce bodo negativi skrbno razviti, jih bo možno povečati na velikost 6x9 cm.
KAKO VPLIVA DDT NA MUHE
DDT je znano sredstvo, s katerim uničujemo muhe, komarje ter razne zajedalcc. Ce si opazoval učinek tega strupa na muhe, si najbrž videl, da ne nastopi takoj smrt. Ko pride muha v območje omenjenega strupa, prične pravi smrtni ples. Zeli leteli, vendar ne more obdržati ravnotežja v vodoravni legi. Na tla se postavi z zadkom ter močno zamahuje s krili. Telo prične počasi hrometi Najprej ohrome noge in potem še ostali deli telesa. Končno muha pade na hrbet ter pogine.
Vendar pa opažamo, da ni DDT popolnoma sigurno sredstvo za uničevanje domače muhe. Z raznimi poskusi so znanstveniki ugotovili, da se domača muha privadi temu strupu in postane zanj neobčutljiva. Zato skušajo izdelati druge snovi, s katerimi bi uničevali muhe. Kljub temu pa je še vedno DDT eno najbolj učinkovitih sredstev za zatiranje zaje-dalcev.
Pri tej priliki lahko omenimo neko novo sredstvo proti zajedal-cem, ki je znano pod imenom Heksaklorcikloheksan. Izdelujejo ga že v mnogih rkžavah. Ta snov je precej hlapljiva ter že s svojimi hlapj uničuje zajedalce. Omenjena, sestavina uničuje tudi take živalce, na katere ima DDT le majhen učinek.
Prizor iz filma «Cittadella»
Po znanem Croninovem romanu «Cittadella» je režiser King Vidor že leta 193S izdelal film, ki smo ga v teh dneh gledali v Trstu. Film prikazuje mladega zdravnika Andrea in njegovo ženo, ki se trudita premagati neštete ovire, ki jim jih stavi na pot družba. Najlepši je prvi del filma, v katerem gledamo zdravnikov prihod v rudarslio vas. ~ Zdravnik se žrtvuje da izboljša zdravstveno stanje in *iv'ienjrko pogoje rudarjev; lepe so slike, ki prikazujejo, kaJco reši novorojenčku življenje ali ko pomaga ponesrečenim rudarjem. Mnogo priznanja si je zaslužil, vendar pa doživel tudi mnogo razočaranj. Po trdi borbi mu je uspelo, da je ugotovil, kaj povzroča tuberkulozo rudarjev, toda ti ga ne razumejo in tako je prisiljen zapustiti deželo in oditi v veliko mesto.
Manj je učinkovit drugi del filma, v Katerem gledamo mladepu zdravnika v Londonu. Tu ga življenje premoti, da prične izrabljati svoj poklic v egoistične namene.
Postane modni zdravnik angleških milijonark ter se vdaja razkošju in zabavi. Film skuša tu podčrtati pokvarjenost gosposkih klinik in razvajenih bogatih pacientk, vendar posebno ne uspe, tako da ne občutimo pravega nasprotja med življenjem v rudniku in Londonu. Zdravnik Denny opozarja svojega prijatelja Andrea na zdravnikove dolžnost, toda Andrea ga ne posluša. Ko pa se Denny ponesreči, pokliče Andrea kirurga, ki je slovel med bogataši za odličnega zdravnika. Operacija ni težka, toda kirurg je ne zmore in Denny umre. Ob tem dogodku preživi Andrea hudo krizo in se zopet povrne k človečanskemu delu med revne in trpeče. Tudi ta prehod nas posebno ne gane ziasti če pomislimo na glas umrlega zdravnikovega prijatelja.
Kljub raznim hibam bi film lahko označili kot srednje dober, ki si ga je zaradi vedno aktualnih človečanskih problemov vredno ogledati.
KRONIKA
V Ljubljani igrajo ameriški film «Bumerang», ki so ga izdelali napredni ameriški filmski delavci. Film obravnava sicer kriminalno snov, vendar pa služi ta le kot sredstvo, na podlagi katerega razkriva film politične družbene razmere v Ameriki. Zanimivo pa je, da se morajo ameriški filmi, predvsem progresivni, podvreči raznim spremembam, preden smejo v javnost. Tako nam tudi v začetku tega filma napovedovalec pove, da bi se tak primer, ki ga film obravnava, mogel zgoditi v katerem koli mestu na svetu. Seveda se tudi film po vzorcu večine ameriških fil-
mov srečno konča, toda kljub ublažitvam kaže «Bumerang» vso pokvarjenost ameriških političnih strank. Film je režiral Elija Kazan, ki je pokazal precejšnje sposobnosti, vendar pogrešamo pri njem čustvenosti.
G
V zvezi s proslavo 150 rojstva A. S. Puškina so na novo ozvočili film «Kolegijski registrator» iz leta 1925. Čeprav je preteklo skoraj četrt stoletja, odkar so’film prvič uprizorili, žanje še danes po zaslugi režiserja Moskvina velike uspehe.
O
Film, ki ga je izdelalo italijansko filmsko podjetje «Universalia», se ime-nuje «Garany», po skladbi največjega južno-ameriškega skladatelja Gomeza. Skladatelj je sicer braziljskega porekla, vendar je njegovo delo doživelo največji uspeh v milanski Scali. Film obravnava kulturno življenje 19
CARO KANN PARTIJA
V II. kolu turnirja za prvenstvo JTjRJ je Matanovič lepo premakal Aviroviča v Caro-Kann igri. Črni je hotej z novo potezo zbegati svojega mladega nasprotnika, pa mu ni uspelo.
Beli: Matanovič Crni: Avirović
1. e2-ei	c7-c6
2. Sbl-c3	d7-d5
3. Sgl-f3	d5-e4:
4. Sc3-e4:	Sb8-d7
5. d2-d4	Sd7-fG
Igra je do te poteze potekala normalno. Tu pa črni skrene s te-oretične poti tei* igra neobičajno potezo. Navadna skoči na polje IG skakač g8. Črni pa namerava čim preje razviti damskega lovca tei zato umakne skakača, ko lovcu zapira pot.
6. Se4-g3	h7-h5
Z namero igrati h4 in h3 ter
I oslabiti kraljevo krilo.
7. h2-h3	------
Nekoliko boječa poteza. Močnejša poteza bi bila Lc4 h4, 8. Se5 e6, 9. Se2 h3, 10. g3 z napadalno igro.
7.	------------------- h5-h4
8.	Sg3-e2	Sf6-e4
9.	Sbl-c3	Sg8-f6(?)
Crnj bi moral vzeti	skakača na
c3 ter zavarovati po e6 z lovcem Le7 kmeta h4, ki je v nevarnosti da ga beli osvoji po Lg5.
10.	Sc3-e4:	Sf6-e4:
11.	Lfl-d3	Lc8-f5
Skakača črni ne more umakniti.
ker bj padel kmet na h4.
12.	0-0	e7-e6
13.	Tfl-el	Se4-d6
14.	c2-c4	Lf5-d3:
Izsiljeno. Ce bi črni nadaljeval
z razvojem svojih figur Le7. bi za. šel y nepremostljive težave po c5
n. pr. 15. ------- Ld3: 16. cd6: in
dobi figuro. Po 15. ------- Sb5 pa
sledi 16. Lf5: ef5:, 17. Lg5 16, 18. Lh4: z dobljeno pozicijo.
15.	Ddl-d3:	Lf8-e7
16.	d4-d51!	-------
' S to močno potezo popolnoma rzabije beli kmečko formacijo, kar mu da možnost direktnega napada na črnega kralja.
16. ----------------- Sd6-c8
Tudi po Sfa bj beli z Lg5 obdržal odločilen napad.
17. Dd3-c3	Le7-fG
18.	Dc3-b3	Dd8-e7
19.	d5-e6	f7-e6:
20.	c4-c5	------
Onemogoči razvoj črnega skakača in napade z damo kmeta na eG.
20.	------------- Ke8-f7(?)
Nujna je bila rohada, izgubil bi
pa seveda kmeta e«. Sedaj pa je partija takoj odločena.
21.	Sf3-g5:!	Lf6-g5:
22.	Lcl-g5:	De7-e8
Na Dg5: sledi mat v 2 potezah.
23.	Tal-dl	------
Bolje nego Db7: Se7 z daljnim
odporom. Tako pa beli razvije še zadnjo figuro, ki tudi poseže v boj pri zadnjem udarcu.
23.	----- b7-b6
24.	Tel-e6:
Tu se je črni vdal, ker ne sme vzeti stolp zaradi Tdl-d7: in da-
ma pade.
Skoraj je verjetno, da bo mladi Matanovič na tem šampionatu dosegel 50 odst možnih točk ter tako dobil naslov jugoslovanskega mojstra.
Študijo
Za samostojno analizo prinašamo še kratko študijo znanega šahovskega komponisti» Rinch-a. Rešitev pa priobčimo prihodnjič.
(DIAGRAM)
Beli: Kb4, Th7, Sf4 (3 figuro) Crni: Kf8, La6. Lb2 (3 figure) Beli na potezi dobi.
Inž. Sikošek Boris
RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Vsak torek, sredo, četrtek in Petek od 17.30-17.45 oddaja: «Aktualni ■politični pregled* (ital.).
PETEK: 25.11.49.
13'15-13’45 Odlomki iz violinskih koncertov; 13’4.1-14’00 Ljudska u-niverza (slov); 14'00-14'30 Igra vaški kvintet; 18’00-18TQ Športni pregledi; 18T0-18’45 Komorna glasba; 18’45-19’00 Obzornik (ital.); 20’00-20’30 Ura hrvatske kulture; 21’00-21'30 Komorni zbor iz Ti-sta p. v-Ubalda Vrabca; 21.0Q-22'00 Uganite kaj igramo; 22'00-22’20 Življenje jugoslovanskih narodov; 22!20-23’00 Mozart: Simfonija y C duru - Jupiter.
SOBOTA: 26.11.49.
13T5-13’45 Narodne pesmi poje sopranistka Slavica, Batistuta; 18’30-19'00 Pionirska ura (ital.); 20,00-2Q’30 Klavirske skladbe; 20’30-20’45 Politični komentar (slov.); 21’00-21’30 Veder sobotn:	večer
(slov.); 21’30-22'00 Zabavni orkester; 22’00-23'0Q Večerni koncert;
NEDELJA; 27.11.49.
8T5-9'00 Orkestralna glasba iz oper; 9’00-9’30 Kmetijska ura (slov.); 9’30-10'00 Kmetijska ura (ital.); 10’45-11T5 Iz življenja Hrvatov v Bujščini; 11’45-12’0Q Našim ženam (slov.); 12,00-12’45 Glasba po željah (slov); 13T5-14’00 Glasba po željah (ital.); 14’00-14’30 Pionirska oddaja (slov.); 18T5-19’00 Oddaja za podeželje; sodeluje pevski zibor iz Podgore; 2G’00-2Q’30 Baletna glasiba; 20’30-20-4;I Politični pregled (ital.); 21’00-22'00 Slušna igra (ital.); 22’00-22T0 Športni pregled.
O
Problem predestinacije in ja.snov.id: nosti obravnava film «Usoda iz druge-roke», ki ga režira eden najboljših režiserjev novega nemškega filma Wolfgang Staudtc.
stoletja v Milanu v nasprotju z divjo braziljsko zemljo, primerno za razne pustolovščine in borbe. V glasbeni filmski spremljavi se prepletajo tudi narodne pesmi skladateljeve domovine. V filmu nastopata Mariella Lotti in G. M. Canale, Antonio Villar pa predstavlja Gomeza, režiser je Riccardo Fredda.
O
Prvo nagrado v Cannesu je dobil film «Tretji mož», v katerem igrajo Alida Valli, Joseph Cotten in Paul Hoerbiger. Za najboljšo žensko vlogo pa je bila odlikovana Iza Miranda v filmu «Zidovje Malapaga».
O
V	Španiji izdelajo letno 45 do 50 filmov, ki bi jih pa po kvaliteti lahko primerjali z italijanskimi iz leta 1939. Med najboljšimi španskimi igral, kami je Mery Martin, ki bo sodelo-i vala pri najnovejšem italijanskem filmu «Capitan Demonio».
O
V	Monakovo so odpotovali predstavniki angleškega filma, da preuče pogoje za angleško-nemško filmsko proizvodnjo.
G
Švedska filmska produkcija propada. Lansko leto so izdelali na Švedskem 40 filmov, letos jih bodo 20 do 30. Vzrok so težke finančne težko če. Tako so n. pr. v Stockholmu bili prisiljeni zapreti dva kinematografa
O
Vsi se še spominjajo popularnega danskega filmskega komika Patachona. Po smrti svojega partnerja Pata je Patachon v zadnjih sedmih letih nastopal kot clown v potujočih cirkusih, nedavno pa je v največji bedi umrl.	o
Kljub temu, da v Ameriki na vse načine preganjajo napredne filmske delavce, se napredni pokret v KalB forniji in v vsej Ameriki vedno bolj ojačuje. O problemih, ki tarejo Hollywood, beremo: I Hollywood se izčrpava v naporih, da vsem ustreže. 2. Hollywood se je nehal brigati za Izbrano publiko in posveča svoje napore množicam, ki bodo prve zapustile kino zaradi televizije. 3. Slab je sistem reklame in 4. Hollywood meša fantazijo in realnost, itd.
O
Znani ameriški filmski igralec Wallace Berry je umrl, star 60 let.

Ob tej priliki je maršal Tito go voril o potrebi in pomenu tizkulture za Vzgojo zdravih in močnih ljudi ter je dejal:
uGojitev vseh disciplin tizkulture je zelo pomembna, tovariši, za dviganje zdravstvenega stanja ljudskih množic. Da bi se delo na tem polju pravilno razvijalo, moram predvsem poudariti, da se ne smejo dovoliti nekateri nezdravi pojavi, ki se morejo ponekod opaziti. Kadar gre za lizkuituro in šport mora biti težnja vsakega društva, težnja vseh naših športnikov v vseh disciplinah predvsem ta, da čim bolj obvladajo spretnost športa, ki se izvaja in da se postopno zainteresirajo čim širše množice naših ljudi za šport. Drugo kar je prav tako važno, je to, da se z močno razvitim športom popularizira v inozemstvu, da bi v inozemstvu videli in pisali, kako je prav v socialistični državi mogoč najbolj množičen, najpopolnejši in najboljši razvoj športa. Tudi v kapitalističnih državah imajo klube,
MARŠAL TITO
o športu socialistične debele
Maršal Tito je sprejel predstavnike športnega društva «Hajduk» iz Splita, ki se je nedavno vrnilo s turneje po Avstraliji, kjer je uspešno reprezentiralo novo Jugoslavijo in njen šport.
ki so precej na višini, kar je res, toda tu ne gre za množičnost, temveč najpogosteje za trgovino in ustvarjanje čim večjih dobičkov za lastnike in z» razne menažerje.
Pri nas se mora šport usmeriti v drugo smer, v smer koristi ljudstvu in njegovemu zdravju, toda športniki, ki gredo izven države, morajo dati vse od sebe za svojo socialistično državo, da bi pokazali, da je socialistična in da sc more samo v socialistični družbi razviti šport do najvišje stopnje.
In prav zato, ker gre za šport socialistične države, morajo biti od-
nosi med društvi in športniki tovariški, mora biti medsebojno spoštovanje; oni, ki je boljši, naj ne zbuja zavisti, temveč naj bo vzpodbuda za druge, da bodo tudi oni postali boljši. Jaz rad spremljam razvoj naših tizkulturnlh društev ne samo v centru, temveč tudi drugod po državi, in vidim, da imamo na primer v nogometu moštva, ki neverjetno naglo napredujejo in se razvijajo. Dobra društva v središčih morejo služiti kot primer drugim, ne sme pa biti težnje, da bi se na kakršen koli način preprečeval pravilen razvoj društev drugod po dr-
žavi, ker se moramo socialistično lotevati razširjanja vseh društev, vsake fizkulturne panoge in športa sploh.
Ne sme se nikdar pozabiti, da šport ni smoter sam sebi. Ce je za sedaj število ljudi, ki se bavijo s športom, še nezadostno, moramo na razvoj gledati tako, da bi se vsi mladi ljudje bavili ž njim, da bi se fizično krepili, da bi se vsa naša mladina čim bolj fizično okrepila. Tekmovanje v športu naj bo vzpodbuda za one, ki se ne bavijo s športom, da bi se zainteresirali za katero koli njegovo panogo.
Sport je torej splošna potreba za fizično usposabljanje ljudi, za ustvarjanje odpornih, zdravib ljudi, ki bi mogli vzdržati tudi največje napore. Mi hočemo razviti naš šport do najvišje stopnje, da bi bil čim bolj množičen in potem naj se v množičnosti izločajo kvalitete, ki bodo našo socialistično državo in njeno stvarnost dostojno zastopale pred ostalim svetom».
TEKME ZA TRŽAŠKO PRVENSTVO
Aurora končno le na prvem mestu

Arri goni ie moral torej končno le plačati svoje zadržanje v tekmi z Novim gradom. Na sestanku na nogometnem odseku ZDTV ie bila tekma odločena z 2:0 za Novi grad, ki so ga doletele če druge težke kazni. Kljub izključitvi je imel Ar-rigoni to nedeljo možnost, da si svoje prvo mesto obdrži. Toda neodločena tekma z Meduzo mu je to preprečila, medtem ko je Aurora zmagala in z eno točko razlike zasedla prvo mesto.
Aurora je igrala z Opčinami (3:0), vendar je bila njena igra precej slaba. Ce bi Openci več trenirali, bi lahko to nedeljo v tej tekmi dosegli precej prijetno presenečenje. En goj je bil dosežen z enajstmetrovko, drugi je bit avtogol, tretji pa jc padel šele v 36. minuti. Ze samo ta dejstva nam kažejo, da so imeli Koprčani Y nedeljo zelo dober dan. Isto se je dogodilo tudi v tekmi med Meduzo in Arrigomijem (1:1). V prvem polčasu je bila Meduza slaba. V drugem polčasu pa se je neverjetno popravila in dala eno svojih najlepših iger. Arrigoni je vodil v prvem polčasu. Izenačenje je bilo doseženo v drugem polčasu (34. min.) po Sabadinu.
Sv Ana je imela to nedeljo za nasprotnika Ponzianino. V tekmi je zopet pokazala, da bi mogla doseči znatno boljše mesto na kvalifikacijski lestvici, če bi se moč njenega moštva ne tako spreminjala. Ponzianina je zmanjšala razliko golov šele tri minule pred koncem. Tekma se je končala s
3 ; 2.
Gorica si je v zadnjem času zelo opomogla. Da]a je nekaj lepih iger, kar je seveda imelo takoj za posledico. da jc zasedla 9. mesto. V
nedeljo se je srečala v Piranu s tamkajšnjim domačim klubom. S •svojim dobrim napadom in obrambo je dosegla neodločen rezultat 1:1. Piran ie bil slab v obrambi, kar so seveda gostje lepo izkoristili.
Tudi Sv. Ivan je izenačil v tekmi z Novim gradom. Tekma je bila v Kopru, kjer s0 številni gledalci pričakovali, da vidijo, kako zna Sv. Ivan zmagovati. Imel Pa je očitno smolo in je izenačil šele tik pred koncem, ko je Germano poslal žogo y mrežo z glavo iz daljave 30 metrov.
Zdi se, da se ie Montebcllo moral po sili razmer že zelo dobro spoprijazniti z zadnjim mestom na kvalifikacijski lestvici. To nedeljo ga je premagala Brtonigla z 1:0. Montebello je šel sicer precejkrat v napad, toda vedno brez uspeha. Morda bi bilo dobro, da bi Montebello za prihodnje igre malo zamenjal igralce. Ce bi namreč izboljšal obrambo in spopotnil napadalno vrsto, bi lahko dočakal dosti boljše čase.
Po teh tekmah je stanje na kvalifikacijski lestvici naslednje; 1. Aurora (14 točk), 2. Anigoni (13), 3. Piran (11), 4. Sv. Ivan (11), 5. Sv. Ana (10), 6. Meduza (10), 7. Ponzianina (9), 8. Novi grad (8), 9. Gorica (6), 10. Brtonigla (6), 11. Umag (5), 12. Nova Gorica (5), 13. Opčine (4), 14. Montebello (2).
Italijanska smučarska zveza je objavila koledar smučarskih srečanj, na katerih bo letos sodelovala. Po njem ie razvidno, da bo Italija sodelovala tudi v Planiškem tednu, ki bo meseca marca. '
2> tekme £>v. Aua - t-uu^i^uma
Partizan premagal Belgijo S 13 :1
Boksarji Partizana so v Zagrebu premagali v boksu belgijsko reprezentanco s 13:1. V bantam kategoriji je dobil Lekovia nad Van Dea-lom, v peresni sta si Djulaj in Janssens delila obe točki, v lahki je Soljanski premagal Delabasseja. v welter pa Golič Weutersa. V srednji kategoriji je Pavlič v bordi s Petensenom dobil obe točki, prav tako v poltežki K o eni g nad Van Dykom in Sojič nad Gee-raertsom v težki kategoriji.
Italijansko prvenstvo
Rezultati italijanskega prvenstva so bili to nedeljo naslednji; Ata-lanta-Roma 3:2, Bari-Novara 0-0, Lazio-Triestina 2:0, Lucchese-Como 3.1. Milan-Fiorentioa 4:1. Palermo-Inter 4:2. Juventus-Pro Patria 3:0, Sampdoria-Bologna 2:1. Torino-Ge-noa 2:0, Padova-Venczi.j 8:0.
RAZNE VESTÌ
Zagrebška «Lokomotiva» je v teh dneh gostovala v boksu \ Avstriji, kjer se je srečala s tamkajšnjimi klubi. Schwarzweiss jo je premagal z 11:5. «Lokomotiva» bi morala gostovati 27. novembra v Badenu, kjer bi se morala srečati z mestno reprezentanco. Ker pa pripada to mesto sovjetski okupacijski coni, so oblasti prepovedale tekmovanje. Zdaj bo dvoboj med Badenom in «Lokomotivo» na Dunaju. V Badenu ?o bile za srečanje razprodane že vse vstopnice.
V	plavalnem dvoboju med Francijo in Avstrijo na Dunaju so bili prvi dan doseženi naslednji rezultati; 10Q m hrbtno; George Valéry 1:07,4 min., Kopelstetter 1:08,0 min; 400 m prosto; Valéry 5:10,0 min., Pirolet 5:21,3 min.; 200 ni prsno: Lucien 2:45,6 min.; 66,66 m (2 dolžini bazena); Jany 37,0 sek.; ženske — 100 m prsno; Valéry 1:21,8 min., Albert 1:30,0 min.; 100 m prosto; Temes (Madžarska) — izven konkurence 1:09,2 min., Valéry 1:10,0 min.
Gilbert Benaim, ki organizira boksarska srečanja y «Športni palači» v P.arizu. je potrdil, da se bo srečal Tržačan Mitri v boksu s Francozom Jeanom Stock oj n 19. decembra v Parizu. V Parizu se bo Jean Stock dvoboje val to nedeljo s Curillom Dellanoitom (Belgija).
V	Kalkuti (Indija) bo mednarodno prvenstvo Indije v tenisu, na katerem bosta sodelovala tudi Jugoslovana Drago Mitič in Milan Branovič. Na tem turnirju bodo sodelovali tudi znani francoski igralci Abdesselam, Remys, Bernard, Angleža Paish, Oakley, Belgijca Brionah in Wascher, poleg moških pa bodo na turnirju tekmovale tudi ženske. Jugoslovana Mitič in Pa-lada bosta po končanem turnirju v Kalkuti igrala še v Egiptu ter na nekaj turnirjih na francoski re-vieri.
Tekmovanje za svetovni pokal je imelo to nedeljo na svojem koledarju srečanje med Turčijo in Sirijo. Zmagala je Turčija z visokim rezultatom 7:0. Poročevalci trdijo, da jc bila ta tekma y znamenju monologa med 11 člani turške reprezentance. Zlasti je bil dober napad, ki je Sirijce prisilil, da so morali biti ves čas v obrambi. Po tej zmagi se bo morala Turčija srečati z Avstrijo.
Drugo srečanje je bilo med Madžarsko in Švedsko. Tudi na tej tekmi so dosegli visok rezultat (5:0). Madžari so zmagali s svojo visoko tehniko in s svojimi močnejšimi napadi. Na vsak način je ta rezultat veliko presenečenje, posebno, če pomislimo, da je močno švedsko- moštvo premagalo prejšnji teden Trsko v Dublinu s 3:1.
Središče pozornosti .športne go občinstva je v Jugoslaviji vpraša-
Tekmi: za sodclui/anjc
na si/etoi/nem pri/cnsti/u
nje bodoče reprezentance za odločilno tekmo s Francijo. Vendar pa ne kaže, da bi Jugoslovani izvedli večjih sprememb y svojem moštvu, ker pravijo, da bi bilo to škodljivo. Podpredsednik Nogometne zveze Jugoslavije inž. Milorad Arseni-jevič je nedavno izjavil, da so mislili postaviti v napad «Hajdukov-ca» Matošiča. Vendar pa bi to ne bilo preveč uspešno v tekmi s francosko roprezentanco, ki se poslužuje sistema «človek na človeka» in bi njegove realizatorske sposobnosti ne prišle y poštev zaradi nezadostne gibčnosti.
Vprašanje levega krilca, kakor tudi sestava celotnega moštva je
Vodoravno: 2. domača žival; 4. pohaba, pokveka (nareč.); 9. poljski kralj; 15. slast; 17. obveznost; 18. ustanovitelj vere; 20, jutro (franc.); 21. vojna pridobitev; 22. povrtnina: 24. žensko ime; 25. izraz žalosti; 26. razgibanost; 28. nepopoln lord; 29. španski plemiški naslov; 30. športna priprava; 31. obrtnik; 34. pripadnik bojevitega naroda; 35. okras ženske glave; 36. sorodnik; 37. član družine; 38. ud; 39. moško ime; 40. veznik; 41. oblačilo; 42. špansko moško ime; 44. medmet; 45. ogenj; 47. pijača; 48. posevek; 49. nova tehnična naprava na ladjah; 51. Gogoljeva komedija; 53. okrogle oblike; 55. oblika živalske uose; 56. plemiški naslov; 58. predstoj-oik vseučiiiške fakultete; 59. orožje.
Navpično: l. moško ime; 3. gozd; 4. Športni prvak; 5. rimsko božanstvo; 6. beodporen; 7. plin; 8. mesto v Italiji; tb- napredna mladinska organizacija;
moško ime; 12. jugoslovanski nogometni klub; 13. moško ime; 14. zdrav-bik; ie. vozilo; 19. Zupančičeva pesni-‘ev; 23. zaimek; 26. urejevalec zapu-sčin; 27. rumen; 29. vonj; 30. pečat; 32. polovica rešeta; 33. prijemek; 35-vsakoletna knjiga; 36. del; 37. dišeča rasUina; 38. primitivna sila; 39. azijska reka; 40. pogrešek; 41. močnata jed; 43. mera; 44. telesni organ; 46. maščo-jm* 48. morski mehkužci; 50. velika re-52. vojaška formacija; 54. brez be-3ede; 57. športna panoga.
KRIŽANKA
REŠITVE
VODORAVNO: I. opal. Radovan, zgib; II. lopar, sodar; III. as, grb, kot, som, da; IV. fes, pokal, mit; V. Don. Viš, god, lan; VI. vek, Mira, ogon, kad; VII. rž, Milan, rabin, re; Vili. Tirana. Erazem; IX. oder, peta; X. Ra rilca, aparat; XI. iz, Neron, Nobel, ce; XII. noč, pard, uman, dac; XIII. Rus, kar, Nil. žep; XIV. mak, težak, Zid; XV. in. Dol, jus, val, no; XVI. petek, vihar; XVII. obad, kozarec, žaba.
NAVRICNO: 1. Olaf, Vrtovln, milo; 2. sedež, Zoran; 3. al, sok, ler, čuk, pa; 4. log, Miran, ded; 5. prt, mir, rep, pot; 6. Rab, vila, Irak, lek; 7. at, Piran, koret, ko; 8. Košana, Andrej; 9. obok, župa; 10. Tagore, ananas; 11. as, logar, po mik, ve; 12. nos, doba, Abel, vic; 13. dom, niz, Ren. Lah; 14. ZAM, Nepal, laž; 15. gr, mak, met, dež, Ra; 16. dinar, capin; 17. brat, delavec, doga.
še odprta in bo določena šele po končanem tekmovanju za pokal Jugoslavije. Kandidata za levega krilca sta šc vedno Jakovetdč in Djajič. Q Djajiču pravi inž. Arse-nijevič, da je odličen tehnični igralec in v tem oziru boljši od Jako veliča, vendar pa je pri napadalnih akcijah nasprotnika premalo odločen, s čimer ustvarja šibko točko v svojem moštvu. Jakovetič igra bolj čvrsto, poleg tega pa je tudi v obrambi zelo koristen.
Tekme za pokal Jugoslavije, pravi inž. Arsenijevič, otežujejo skupne priprave za odločilno tekmo s Francijo, toda na drugi strani bo do igralci imeli izdatne treninge. Po končanem pokalnem tekmovanju se bo jugoslovanska reprezentanca pripravljala v Firencah, kjer bodo igrali tudi trening tekmo z enim izmed italijanskih klubov.
Da je Partizan, katerega večina članov sestavlja državno repre-prezentanco v zelo slabi formi, kaže dejstvo, da je izpadel iz tekem za polfinale za nogometnj pokal. Teh tekem se je udeležilo 1.427 no gometnih moštev. V nedeljo so Naša krila premagala Partizana s 3:1, Crvena zvezda je premagala Mill-cionerja z istim rezultatom, Budućnost pa je premagala Slogo z 2:1.
Finalne tekme bodo na Dan republike v Beogradtl.
Tudi francoska športna javnost in tisk obširno razpravljata o sestavi svoje nogometne reprezentance za tretjo tekmo z Jugoslavijo. Znani francoski srednji napadalec Jean Baratte bo verjetno igral na levi ali desni zvezi, medtem ko sta za njegovo mesto kandidata Gatoet ali Quenolle, člana pariškega Racinga,
Kupon št. Ul2
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AiS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl ž
Rokopisi se ne vračajo
P EP I
Draga Pepa!
Da slovenska šola v Trstu mirno v bogu bi zaspala, to zavezniška uprava rada bi izposlovala.
Radi tega pa nastali med Slovenci so protesti, ker mi hoćemo, ostati svoji govorici zvesti.
Da fašisti dolga leta na naš jezik so pljuvali, smo čutili, proti temu borbo smo izbojevali.
Vendar nismo se borili, da bi staro se vrnilo, pač pa, da slovenstvo tukaj bi enakopravno bilo.
Po statutu nam priliče pravo lastnega jezika, kaže pa, da i Zapad se rad dogovorom izmika. Zavadnjaki tukaj v Trstu neka:, svoje dece imajo, slišim jih kako med sabo po angleško ti kramljajo.
In ta deca z avtobusi lastne šole ti poseča, tam angleščine uči se ter si svoje znanje veča.
Le zakaj, da le otroke po kitajsko ne učijo, ampak da v jeziku svojem mlado pamet jim solijo?
Prav tako kot je njim samim, tudi nam je pač do tega, da nam v svoji govorici naša deca sklanja, sprega!
In zato vse ukinitve nepravične nuj končajo, vsakomur na tem ozemlju naj pravice vse priznajo! Svarove pa napadalce policija je spoznala, zdaj za boksarske podvige jim nagrade bo priznala.
Če nagrada bo primerna,
k pameti jih morda spram,
Če je namreč sploh kaj mozga v vidalijevski glavi.
Ti junaki iz zasede znajo te prepričevati o prravilni svoji poti in ti jih na hrbet dati. Dislcusije pa ti lovci enostavno nr trpijo.
Takšni ti bojišče hitro strahopetne zapustijo.
Njih kultura ti zapušča modro rdeče brazgotine, to je vse, kar znajo dati v čast levičarske doktrine.
A slovensko gledališče zdaj Sneguljčico predvaja, staro, mlado ob tej igri prav prisrčno se naslaja.
Le dvorane so premajhne, listek je težko dobiti; do velikega teatra mora pač Sneguljka priti.
Če je «Verdi» res občinski, naj bo tudi za Slovane, toliko smo že kulturni, da ne oskrunimo dvorane.
Bom končala, d raga moja, a za listek mi pohiti, kajti do Sneguljke v Trstu r.es je silno težko priti!
Te pozdravlja
Tvoja Juca.
Mihec in Jakec
MIHEC: Ali si slišal tistega demokristjana, ki je v mestnem svetu izjavil, da so Slovenci kulturno manj vredni? Tak človek zasluži vendar, da ga krepko pobožaš po ustih! JAKEC; Nasprotno! Tak Človek” zasluži nagrado.
MIHEC: Nagrado??
JAKEC: Da! In sicer nagrado v obliki brezplačnega potovanja v Abruce ali v Lukanijo ali v Kalabrijo ali na Sicilijo, da vidi, kaj je prava kultura.
Brzojavka iz Sicilije
Naj prejme tržaški župan Bartoli. Živel tržaški mestni svet, ki ugotavlja, da so Slovenci kulturno manj vredni! Tako je! Ce pomislim, koliko krivic morajo prenašati Slovenci v Trstu, bi morali biti že davno v hribih ter uganjati brigantstvo, kakor je tu pri nas na Siciliji slavna kulturna navada Toda kaj pomaga, ko pa so ti Slovenci kulturno manj vredni! Objemam te fratema-inente! Giuliano, bandit po božji milosti in volji siciljskih latifun-distov.
JUSTO IN RIKO
Na Kontovelu je bila zadnjič vesela zabava. Iz gostilne se je razlegalo petje, smeh in vriskanje. Tržaški izletnik je radovedno postal in poslušal.
Zdajci se gostilniška vrata hrupno odprò in ven prileti možakar z umazano obleko, raztrgano srajco in krvavo glavo. Kmalu nato prifrčita za njim še suknja in klobuk.
Možakar z razbito glavo sede na tla, se prime za trebuh in se začne krohotati ter zvijati od smeha.
Izletnik ne more verovati svojim očem in ušesom' Začudeno vpraša;
— Kaj se je zgodilo? Alj potrebujete pomoči?
— Hahaha! Ne, ne, nič. To je
smešno! Kaj takega svet že ni videl. Hahaha!
— Ampak ljubi človek, vi ste vendar ranjeni!
— Seveda! Ce pet udrihajo po moji glavi. Hahaha!
— Zakaj pa?
— Poslušajte! Sedel sem y gostilni pri svojem kozarcu. Pa pride neki Kontovelec in zavpije:' «Aha! Ti si tisti Justo iz Križa!» Preden sem se zavedel, se je razbil stol na moji glavi. Drugi so mu pomagali In zdaj sedim tukaj, Hahaha!
— Oprostite, in to se vam zdi smešno?
— Seveda! Jaz namreč nisem Justo iz Križa. Jaz sem — Riko z Opčin!
PRED NASKOKOM
Kominformlstični tisk piše« da so njihovi ikvadristi zato napadli trzasKega pevovodjo tov. Svaro in njegovega sina, ker so bili izzvani.
VIĐALI: V napad, camerati, oni fante tam me provocira...
MALIK - KISTA
Tržaški kominlormisti so si izmislili pravljico o «kišti», v kateri so neki otroci nekje v Barkovljah na nekem dvorišču pri neki igri našli nek list, ki ga je potem dobil v roke neki tovariš, ki je potem krožil od rok do rok in se ustavil pri nekom, ki je sredi italijanissimih Barkovelj končno znal neko čudno govorico, ki se ji pravi slovenščina in končno iz lista razbrat nek dokument nekoga o nekakem izdajstvu — seveda Babičeve tolpe nad — seveda resničnimi internacionallsti

'%
i I V
V\
Oill N
jaqG-ÓCN/!
rVwo-
vQAN5M
\U5Ti
NAŠA
eoiNA
ODRčše/Nj
CA
%
\
\
I
. / #
^ Mi
c t
'rJ
MM
VIĐALI: Molite bratje to kišto, ki nam jo je posla) sam vsemogočni Ju-dln preko moje iznajdljivosti, verujte vanjo in žrtvujte na njen žrtvenik vse, kar vam je še preostalo tuzemske navlake od poštenja, pravičnosti, resnicoljubnosti in podobnih nacionalističnih atributov. Amen! ZBOR: Judln Je velik in Viđali Je njegov prerok....
PLESNA
V Trst sta prispela Fred in Walter; prvi je bivši, drugi pa sedanji svetovni prvak y plesanju, namreč v dolgotrajnem, nepretrganem plesanju Ce vzdržiš tako kakih pet ali šest dni in se neprestano vrtiš, lahko računaš na svetovni rekord
Fred in Waltei sta prišla v Trst, da se pomerita in morebitno postavita nov svetovni rekord. In to ravno v Trst; kajti v Trstu ljudje nimajo drugih skrbi kakor ples. Ah pa mogoče zaradi tega, ker So Tržačani dobro trenirani v plesu. Najprej so plesali, kakor jim je godel Mussolini, nato jim je godel Hitler, zdaj pa so priljubljeni drugi plesi, na primer; bugie-wugie, samba, rumba in podobno.
Noč in dan je odprta plesna dvorana v središču mesta v ulici San Francesco in nadebudna tržaška mladina se gnete, da občuduje vztrajne plesalce, ki se v potu svojega obraza trudijo za napredek človeštva.
Ne samo smešna, ampak nora 5e ta zadeva, če pomislimo na splošne, stisko, v kateri danes svet živi. In tragično nora postaja spričo dejstva, da tržaške oblasti dovoljujejo take prireditve v sredini mesta, medtem ko
TEKMA
Slovencem, to se pravi močni narodni skupini, leto za letom dosledno odrekajo vsako možnost najakromnejše kulturne prireditve.
V Trstu vladajo danes pač taki kulturniki, da najprej pride bugie-wugie in potem dramatična umetnost ali po angleško; najprej samba in rumba, potem dolgo, dolgo nič in nato šele Shakespeare!
«It Lavoratore» in niegov prevajalec
Zelo zabavnega prevajalca ima «Il Lavoratore», Ri je neki stavek, ki govori o interesih Slovencev, prevedel v slovenščino takole; «Vzgojitelj; pa morajo končno razumeti, kako so škodljiva posameznim in splošnim obrestim Slovencev stališča...» itd.
Lepa reč! V interesu tega prevajalca bi bilo, da bi se bolj naučil prevajanja, kar bi sc mu prav gotovo z obrestmi poplačalo.
0 individualnem terorju
Komunisti so protu individualnemu terorju. To je res, a ko-minformisti? Ti pač niso. a kje je vendar rečeno, da so komm-formisti tudi resnično — komunisti?