V preudarek Z merodajne strani se je čula izjava, naj bi moški naraščaj vzgajale moške učne osebe. Ob drugi priliki pa zopet, da je vzgoja, ki jo vodi ženska, premehkobna, zlasti za dečke, dočim bo našemu narodu še dolgo potrebno čim več možatosti. Vendar so od nekdaj vzgajale otroke: deklicc, kakor dečke predvsem matere, čeprav je tudi oče, ki je po večini ves dan zaposlen drugod, katerikrat pri tem posegel vmes in ji pomagal. Saj je bila ona dostikrat v tem pogledu že izčrpana, če je imcla poleg svojega dela ves dan več otrok okrog sebe. Pa poglejmo v šolo! Po starem avstrijskem zakonu je smela učiteljica poučevati dečke samo v prvih treh šol. letih. Ko pa je jelo radi naraščanja števila šol primanjkovati moških učnih oseb, so morale prevzeti učiteljice pouk tudi na višji stopnji mešanih in celo deških šol. Med vojno so tako poučevale v nekem slovenskem mestu, ki je sedaj na našo žalost odtrgan od nas, na 6 razredni deš. šoli z več vzporednicami v vseh razredih razen v enem oddelku 2. r. same učiteljice. Pa ne le, da je bil nadzornik popolnoma zadovoljen z njihovimi učnimi in vzgojnimi uspehi, se je tudi na zunaj občutil dober vpliv žen- ske vzgoje. Dočim je bilo namreč v tistem kraju prej leta in leta mnogo dečkov zelo razposajenih, se vsa tista leta niso glede dostojnega vedenja dečki prav nič ločili od deklic. To bi govorilo za veliko vzgojno sposobnost dotičnih učiteljic, eeprav so morda tudi vojne razmere ponekod nekoliko pripomogle k temu. A tudi več let pred in po svetov. vojni so učiteljice tam poučevale dečke jia sred. in tudi viš. stopnji z istim učnim in vzgojnim uspehom. Kakor je tudi že po sodbi samih staršev imela profesorica, ki je poučevala tamkaj dijake v nižjih razredih sred. šole, odlične učne in vzgojne uspehe. Pa dober in močan vpliv ženske na učence se lahko opaža še dandanes na osn. kakor na sred. šolah. Gotovo pa je, da so med učiteljicami in profesoricami v tem pogledu tudi izjeme, ki jih nikjer ne manjka. Dogodilo se je >tudi, da je učiteljica novinka imela na deželi težko stališče napram dečkom ponavljalne šole. To pa deloma radi tega, ker je poučeval v viš., oz. najviš. razredu šol. upravitelj in je radi tega kakor tudi radi svojega višjega položaja in kot moški veljal v njihovih očeh več nego ona. Saj imajo med preprostim našim ljudstvom moški še vedno razne neopravičene predsodke napram ženskam. Tudi je še vedno razširjeno med njimi tu in tam mnenje o manjvrednosti ženske. In to pojmovanje je prešlo tudi na učence. Tako se je res dogodilo, da so se ji ob prvi priliki postavili ponavljalci po robu in si ona kot novinka ni znala sama takoj pomagati, nego je bila prisiljena, si tozadevno iskati pomoči pri šol. upravitelju. — Novinkam, kakor novincem pa itak mora iti šol. upravitelj(ca) pri izvrševanju njihovega poklica ob vsaki priliki na roko z dobrim svetom. To ne le iz obče človeškega stalisča, nego to veleva tudi sam šol. zakon. Vsa ta dejstva bi kazala. da v začetku navedena izjava o premehkobni vzgoji, ki jo nudijo dečkom učiteljice, ni dovolj utemeljena; saj je za možatost predvsem potrebna samoobvlada, ki je le sad dobre vzgoje. Izjavilo se je dalje, da imajo učiteljice prepogoste dopuste. :— Kaj je temu vzrok, da jih jemljejo one v toliki meri, dočim tovariši skoro nikdar? Precej učiteljic je poročenih in imajo otroke. Mnogo je takih, ki službujejo leta in leta v najoddaljenejših in najzapuščenejših krajih, pod najtežjimi razmerami: Imajo pouk dopoldne in popoldne, in sicer v oddelkih, da je njih delo dvakrat tako utrudljivo, kakor če je pouk za vse isti in to dostikrat v prenapolnjenih, slabih učilnicah, kjer jim manjka primernih učil in drugega potrebnega. — Kdor ve, kako utrudljivo je poučevanje na osnov. šolah sploh, kjer je z malimi izjemami skoro povsod več ali manj od doma zanemarjenih, duševno zaostalih in manjnadarjenih otrok, ta lahko razume, kako težko in naporno je še-le poučevanje v onih najzapuščcnejših krajih. — Ko pa pride tam učiteljica domov, si mora najprej kuhati, ker ne dobi nikjer primerne hrane, ter ponekod opraviti še vsa druga domača dela. Potem jo čakajo poleg dela za razred še vsi upraviteljski posli, ki jih je čimdalje več in zabtevajo zaradi vedno novih odredb tem več pozornosti. — Poleg vsega tega je učiteljica v taki'h krajih navadno edina izobražena oseba, na katero se, če si je pridobila zaupanje tamošnjega prebivalstva, obračajo predvsem ženske, pa gotovo tu pa tam tudi moški za potreben svet in dejansko pomoč v vseh mogočih zadevah. Nekatera žrtvuje še navzlic vsemu temu 1 do 2, ali morda celo več večernih ur na teden šoli odraslim dekletom, da si tako še nadalje pridobivajo raznega znanja, ki jim bo v korist. Ali pa prireja ljudske igre in dela ponekod tudi ,kot knjižničarka ter širi tako prosveto med najpreprostejšim ljudstvom in ga odvrača od pijančevanja. Vendar se navzlic vsemu temu zlasti na enorazrednici čuti večkrat osamljeno, ker nima v bližini niti ene osebe z isto izobrazbo in ji sploh manjka itega in onega razvedrila, ki si ga lahko privoščijo ljudje v vcčjih krajih. — Pa ko bi vsaj imela povsod prijetno, svetlo in pozimi gorko sobico! Toda ta je tu pa tam vlažna, ali pozimi mrzla, da mora kdaj še ponoči kuriti, poleti pa zopet vroča; saj je bila s čim manjšimi stroški napravljena, kje pod streho, če ni bilo že na razpolago kakega prostora za silo v ta namen. Dogodilo se je dalje tudi, da je prišlo na kaki manjrazred. šoli med učiteljico in šol. upraviteljem do nesloge, prerekanja ali celo hujšega konflikta. Pri tem je gotovo ona, kot podrejena, trpela, več nego on. To zlasti, če ni bila krivda na njeni strani. — Če vodi šolo upraviteljica, je veliko manj možnosti za take žalostne pojave. Zadnja je namreč v kraju z manjrazred. šolo v obče več ali manj navezana na svojo tovarišico; dočim je šol. upravitelj največkrat poročeji in zato od nje bolj neodvisen. Lahko se tudi dogodi, da je nasprotja med njima kriva njegova žena. Možno je pa tudi, da on kot moški več računa na zaslombo s strani sres. šol. nadzornika, predsednika krajev. šol. odbora in kakega drugega vplivnega moža, ker pride lažje z njim v stik. Ako pa marsikatera učiteljica mnogo let, včasih večino svoje službene dobe dela pod tako težkimi okoliščinami, ni čudno, če predčasno omaga in si nakoplje to ali ono bolezen, ki jo sili jemati dopust, ali končno oelo iti predčasno v pokoj. — Morda dobi kedaj tudi katera učiteljica dopust iz manj tehtnega vzroka. — Vendar je treba misliti tudi na to, da država pri učiteljicah precej pridobi na tem, ker po njihovi smrti skoro brez izjeme nihče ne uživa za njimi pokojnine. M. R.