Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj bo aprila 1975. leta v komunalni coni na Primskovem odprlo sodoben kartonažni obrat za proizvodnjo kartonskih zloženk, namenjenih embaliranju farmacevtskih, kozmetičnih, prehrambenih in drugih izdelkov. V gradnji je prvi objekt z uporabno površino 3200 kv. metrov. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 81 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Gl avm urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, petek, 18. 10. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Manjša smrtna kosa na cestah »Čeprav smo letošnje poletne^mesece vsi, ki imamo opravka s prometom, pričakovali z dokajšnjo tesnobo, pa lahko zdaj rečemo, da je bil pretiran strah skoraj odveč,« je začel razlago letošnje devetmesečne prometne statistike na gorenjskih cestah inšpektor UJV Mirko Derlink. Številke namreč kažejo, da so bile letošnji julij, avgust in september ceste na Gorenjskem veliko manj krvave kot pa v lanskih istih mesecih. Na cestah je mrtvih obležalo 8 ljudi, lani kar 17, ranjenih je bilo približno enako število 191 (lani 199), prometnih nesreč s težjimi posledicami pa se je pripetilo 156, lani 160. Tudi številke letošnjih devetih mesecev — ne le poletne sezone — so manjše kot v enakem lanskem obdobju. Pripetilo se je 382 prometnih nesreč, lani kar 419, ranjenih je bilo 506 oseb, lani 517, mrliški furgon pa je odpeljal 25 mrličev, lani kar 53. O vzrokih za tolikšen upad prometnih nezgod je pred končno letošnjo prometno bilanco težko govoriti. Vse okolnosti, ki vplivajo na promet, imajo namreč daljnosežni pomen in bi bilo na primer v tako kratkem razdobju še prehitro govoriti o dokazanem vplivu omejitve hitrosti na število prometnih nezgod. Res pa je, da v lanskem letu do konca tričetrtletja še ni veljala republiška omejitev hitrosti, velja od 1. oktobra lani, medtem ko se z njo srečujemo že vse letošnje leto. Verjetno ima omejitev hitrosti svoj vpliv na občutno zmanjšanje prometnih nesreč na magistralni cesti, letos jih je bilo 103, lani skoraj za 50 odstotkov več, medtem ko na cestah nižjega reda, razen na cestah tretjega reda, nesreče niso upadle, ampak celo narasle. Med vzroki letošnjih prometnih nezgod je kot že nekaj časa doslej neprimerna hitrost, sledi ji izsiljevanje prednosti, vinjenost voznikov, nepravilnosti pešcev itd. Razveseljiva je številka, da so se močno znižale prometne nesreče, ki so jih zakrivili nepazljivi pešci, saj so bili lani pešci na drugem mestu med povzročitelji nesreč. Lani je bilo na primer v devetih mesecih mrtvih 16 pešcev, huje in lažje ranjenih pa 105, letos pa so številke, posebno pri mrtvih, nižje: do smrti povoženih je 11 pešcev, lažje in huje ranjenih pa je 99. Še naprej pa so dokaj pogoste žrtve prometa otroci. Tako lani kot letos je v devetih mesecih umrlo na cestah pet otrok, huje ali lažje ranjenih pa je bilo letos 42, lani pa 47. Črno zastavo pri teh nesrečah nosi Radovljica, kjer so umrli na cesti trije otroci, po eden pa v Kranju in na Jesenicah. Ko se vozniku pripeti prometna nezgoda, je navadno, vsaj v prvem hipu, krivo za nezgodo vse drugo, samo voznik ne. Analiza vzrokov nesreč pa zgovorno kaže, da prometnim nesrečam pri nas botrujejo le v malenkostnem odstotku tako imenovani objektivni vzroki, večina nesreč pa se pripeti zaradi subjektivnih vzrokov. Tako letos kot lani se je v devetih mesecih pripetilo le po 6 prometnih nezgod zaradi objektivnih vzrokov. Med te štejemo nenaden prihod divjadi na cesto, nenadne ovire na cesti kot so kamenje, plaz ipd. ali nenadna okvara na vozilu, vendar se sem ne štejejo na primer izrabljene gume ali pokvarjene zavore. L. M. »Črne« gradnje pod drobnogledom Do konca leta bodo v kranjski občini uredili vse zadeve okrog objektov, ki so jih občani postavili brez dovoljenj Že nekaj časa sta v stavbi občinske skupščine v Kranju razgrnjena predloga urbanističnega programa občine Kranj in urbanističnega načrta mesta Kranja. Ta dva pomembna dokumenta naj bi kranjska občinska skupščina sprejela do konca leta. Minuli teden pa je izvršni svet kranjske občinske skupščine na redni seji razpravljal o dosedanjih črnih gradnjah v občini. Ob tej razpravi smo predsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franca Šifkoviča zaprosili za kratek pogovor. »Zakaj je izvršni svet skupščine občine ravno zdaj razpravljal o črnih gradnjah v občini in kaj je ugotovil?« »Izvršni svet se je lotil te problematike, ker se je želel že na začetku svoje mandatne dobe seznaniti s tem problemom. Cilj razprave pa je seveda bil, da bi v prihodnje črne gradnje čimbolj omejili. Razen tega sta trenutno v razpravi predlog urbanističnega programa občine in predlog urbanističnega načrta mesta Kra- nja. Ta dva pomembna dokumenta bosta vnesla v prihodnjo urbanizacijo občine več novosti in več reda. Analiza, ki so jo pripravile strokovne službe, je pokazala, da se črne gradnje v zadnjih letih niso preveč razbohotile. Od 1970. leta naprej je bilo na primer izdanih v občini 2693 lokacijskih odločb, črnih gradenj pa je bilo zabeleženih 32. Razen tega je bilo zabeleženih 40 prekrškov pri gradnji raznih pomožnih objektov. V primerjavi z izdanimi lokacijskimi odločbami in z razširitvijo črnih gradenj v drugih občinah je teh pojavov v naši občini sorazmerno malo. Vendar smo v razpravi v izvršnem svetu podvomili, da so v analizi zajete vse črne gradnje. Zato smo sklenili, da bomo do sprejetja obeh urbanističnih dokumentov skušali ugotoviti čimbolj realno sliko. Tako bodo posebne inšpekcijske ekipe ta in prihodnji mesec ponovno pregledale celotno občino. Razen tega pa izvršni svet poziva občane, ki so gradili z neurejeno dokumentacijo ali brez nje, da vse takšne gradnje sami prijavijo. Šele potem bomo povedli ponovno razpravo o ukrepih na tem področju. Že zdaj pa bi rad povedal, da bo treba k celotni problematiki pristopiti diferencirano. Pred zakonom so sicer vsi črnograditelji enaki, vendar pa v praksi so razlike, za kakšno črno gradnjo gre. Hočem reči, da je prav gotovo razlika med delavcem, ki si je zgradil stanovanjsko hišo tako rekoč s pritrgovanjem od ust, ali pa med nekom, ki si je na črno postavil počitniško hišico. Skratka, že ta dva primera kažeta, da bodo pri ukrepanju potrebni različni pristopi.« »Kateri so po vašem mnenju razlogi, da se nekdo sploh odloči za črno gradnjo?« »Nedvomno je nekaj razlogov, zaradi katerih se ne le v naši, marveč tudi v drugih občinah srečujemo s črnimi gradnjami. Eden takšnih je prav gotovo, da so bile v preteklih letih zaradi slabe zasedenosti oziroma pomanjkanja uslužbencev inšpekcijske službe premalo učinkovite. Po drugi strani pa menim, da odloku o prepovedi prometa z zemljišči, ki ga je sprejela občinska Nadaljevanje na 2. str. Sindikat podpira zahteve trgovcev V torek se je sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Kranju. Najprej so pregledali osnutek družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov v kranjski občini. Z osnutkom so se, ob upoštevanju nekaterih pripomb, strinjali. Osnutek bodo dali v javno razpravo vsem podpisnicam: TOZD in drugim delovnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, občinski skupščini, občinski konferenci SZDL in občinski zvezi sindikatov. Razprava bo trajala do konca meseca. Občinski sindikalni Krivca ni treba iskati v HE Moste Skupina delegatov za zasedanje zbora občin skupščine SR Slovenije iz Radovljice je posta-Vlla delegatsko vprašanje zaradi onesnaženja reke Save ob izpraznitvi akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste pri Žirovnici. Na vprašanje je odgovoril na seji zbora 25. septembra član '^Vršnega sveta SR Slovenije in ^publiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš. . f)«'U'»;al.i i/. Radovljice so opo/.o- "M, da je bilo onesnaženje veliko ve£je kot je bilo pričakovali in kol je pisalo v dnevnem tisku. Umazana mastna in gosta brozga, ki se je 2. septembra začela valiti in usedati na bregove vse tja do Medvod in še dlje, je pomorila vse živo. Smrad pa je z bregov reke odgnal turiste in ljubitelje narave. Gostje pri Šobcu so z zgražanjem odhajali in spraševali, kako je sploh mogoče, da si je Slovenija dovolila tako krut poseg v naravo. Skupina se sprašuje, ali so bile pred izpustom ugotovljene škode, ki so nastale zaradi tega posega. So povzročitelji razmišljali, kaj se lahko zgodi s podtalnico? Kakšna bo škoda pri proizvajalcih, ki Savo uporabljajo v svojem tehnološkem procesu? So razmišljali o posledicah ob visoki vodi in kolikšna bo materialna škoda? Na podlagi teh ugotovitev in vprašanj je skupina delegatov izvršnemu svetu postavila naslednja delegatska vprašanja: »Je bila v zvezi z izpustom izdelana temeljita študija, ki bi Nadaljevanje na 4. str. svet pa bo v začetku novembra sklical zbor udeležencev oziroma podpisnikov družbenega dogovora, na katerem bodo še enkrat pregledali vse pripombe oziroma predloge in pripravili družbeni dogovor za podpis. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen je zatem člane predsedstva seznanil s potekom akcije za pomoč Kozjanskemu. Povedal je, da je Gorenjska prevzela patronat nad krajevno skupnostjo Šmarje in bo tam zgradila II. fazo osnovne šole, pomagala pa tudi pri obnavljanju stanovanjskih hiš in drugih delih. Zagotovila je potrebno gradbeno operativo zato dela potekajo po načrtu. Dela vodi gradbeno podjetje Projekt. Kot je znano je škoda veliko večja (xl prvih ocen, saj se je približala 70 starim milijaidam. Zato bo treba z akcijo nadaljevati. Že oktobra naj bi vse delovne organizacije delale eno prosto soboto oziroma naj bi iz skladov skupne porabe prispevale po 3,5 odstotka od mesečnega zaslužka delavcev. Zveza sindikatov je že predlagala naj bi akcija tekla enotno in na en dan. Za Kozjansko naj bi delali v soboto, 26. oktobra. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je tudi podprlo akcijo za pomoč Brkinom. Vsak zaposleni občan naj bi za razvoj Brkinov prispeval pet dinarjev. Predsedstvo je podprlo tudi predlog družbenega dogovora o-uvedbi novega delovnega časa v trgovini. Konferenca delavcev v trgovini, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu, je predlog dogovora že potrdila in sprejela akcijski program, kako izvesti prehod. Člani predsedstva so menili, da so zahteve delavcev v trgovini upravičene in da bodo občani lahko tudi med tednom in soboto dopoldne kupili vse, kar potrebujejo. Prodajalne naj bi bile odprte od 7. do 13.. ure in pred prazniki do 17. ure. Predlog družbenega dogovora je sicer predlagal, da bi trgovine pred prazniki Zapirali že ob 16. uri, vendar so na seji poudarili, da v dveh urah — potem, ko "se konča delovni dan — potrošniki ne bodo mogli nakupiti za več dni skupaj. Poudarili so tudi, da se bo na prehod morala trgovina dobro pripraviti, predvsem z večjo izbiro živil med tednom. Akcijo trgovcev so podprli tudi zato, ker je vseslovenska in so jo na Štajerskem že izvedli. L. Bogataj piccadilly — piccadUly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadillv Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilly — piccadillv — piccadilly — piccadillv — piccadillv — piccadillv — piccadillv VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Knjiga o VII. kongresu ZKS V založbi slovenskega ured-; ništva Komunista je izšla knjiga VII. kongres ZK Slovenije, rfa več kot 850 straneh je ob-javljeno gradivo: politično poročilo o delovanju ZKS med VI. in VII. kongresom, poročili o delu častnega razsodišča in revizijske komisije, referat predsednika Franceta Popita o nalogah komunistov pri razvoju socialističnih odnosov, razprava v plenumu in vseh štirih komisijah s poročili, poročila verifikacijske in kandidacijske komisije, komisije za resolucijo in volilne komisije, statut ZK Slovenije, pismo tovarišu Titu, sklepna beseda Franceta Popita in oblikovanje C K ZKS. V jezerih za dve milijardi kilovatov vode Dež, ki je padal nepretrgoma 25 dni, nas je rešil strahu pred morebitnimi redukcijami. Zaradi velikega dotoka vode v akumulacijska jezera, bo v nekaj dneh že čez dve milijardi akumulirane električne energije. Ugoden položaj bodo v elektrogospodarstvu izkoristili za manjše remonte in za pogodben izvoz električne energije. Mesec knjige v Črni gori V Cetinju so v sredo slovesno začeli mesec knjige 1974. Ob navzočnosti predstavnikov kulturnega, znanstvenega in političnega življenja Črne go-reter delegacij vseh republik in pokrajin so odprli razstavo knjig. Včeraj pa je bilo posvetovanje na temo knjiga in združeno delo. Prireditve se bodo nadaljevale ves mesec. Pogozdovanje v Makedoniji V Makedoniji so pred nekaj dnevi začeli tradicionalni mesec gozdov. V vseh občinah bodo pogozdovali gole in ero-zivne predele. Računajo, da bodo drevesne sadike posadili na okoli 2000 hektarih. Terminal za razsuti tovor V osiješki tranzitni luki so predali prometu terminal za razsute tovore. Stroški za gradnjo tega objekta so znašali 8,5 milijona dinarjev. Luka je posebnega pomena za prevoz železove rude, ki jo že nekaj let vozijo iz jadranske luke Bakar v Osijek od tu pa po Donavi in Dravi do avstrijskih železarn v Linzu. Nova fakulteta v Prištini V Prištini so odprli novo agronomsko fakulteto. Je osma fakulteta prištinske univerze. Univerza je namenjena pripadnikom šiptarske manjšine in tudi drugim, ki lahko poslušajo predavanja v tem jeziku. Kandidata za vodstvo MK SZDL Ljubljana Predsednik mestnega komiteja MK SZDL Ljubljana Beno Zupančič in podpredscd nik Niko Luke ž sta že pred časom prevzela nove odgovorne naloge. Zato je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja sprejel predlog izvršnega odbora, da za možna kandidata predlaga: za novega predsednika novinarja in družbenopolitičnega delavca Jožeta Smoleta, za podpredsednika pa Jožeta Praznika, dosedanjega sekretarja občinske konference SZDL Ljubljana Center. Zelo malo premoga na zalogi V jugoslovanskih rudnikih so letos do septembra nakopa li 25.000 ton premoga: lignita, rjavega in črnega premoga. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila proizvodnja večja skoraj za tisoč ton. Kljub temu pa so zaloge zrlo majhne in hitro k<>piujo. »Crne« gradnje pod drobnogledom Kranj Nadaljevanje s 1. str. skupščina, niso dovolj hitro sledili ukrepi, ki bi vzpostavili ponovno ravnotežje na področju prometa z zemljišči. Vendar moram pri slednjem povedati, da se je občinska skupščina že pred dvema letoma lotila razlastitve in ureditve večjih zazidalnih površin v občini, kjer bi občani lahko gradili hiše. Toda razlastitveni postopki so se zaradi pritožb posameznikov in zaradi nekaterih drugih razlogov močno zavlekli. No, zdaj kaže, da bomo v prihodnjih mesecih uspešno končali vse postopke in bo tako lahko stekel postopek usmerjene individualne gradnje v občini. Seveda pa je med razlogi tudi vrsta čisto osebnih. Ponekod črnim gradnjam botruje čustvena navezanost na rodni kraj ali pa lažja pridobitev zemljišča pri sorodnikih ali znancih. So pa med črnograditelji tudi takšni, ki delajo tako kot se jim zljubi in se sploh ne ozirajo na takšne ali drugačne predpise.« »In kako se v prihodnje izogniti temu pojavu?« »Doseči moramo, da bo občina čimprej v večji meri urbanizirana; da bodo poleg urbanističnega programa sprejeti tudi urbanistični načrti za mesto in za druge večje kraje. Tako bo moč vnaprej vedeti, kaj lahko in kaj ne moremo. Pri samem odkrivanju črnih gradenj pa se bo treba nasloniti na krajevne skupnosti, ki z novo ustavo tudi na področju urbanizacije dobivajo pomembno vlogo. Prepričan sem, da tako močne inšpekcijske službe, ki bo že najamem začetku odkrila črne gradnje, nikdar ne bo moč postaviti. Tu bo vedno potrebno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Seveda pa bomo prihodnje leto močno okrepili tovrstne inšpekcijske službe, tako da bi bilo vendarle moč ukrepati že na samem začetku pojava, ne pa šele takrat, ko objekt že stoji.« ^ 2alar Radovljica Poseben poudarek stanovanjskim vprašanjem Torkove seje konference mladih delavcev so se poleg članov osnovnih organizacij mladine v delovnih organizacijah udeležili tudi predsednik ^občinske organizacije mladine Ciril Sitar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen in član republiške konference ZSMS Sandi Ravnikar. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je mlade seznanil s pripravami na 8. kongres slovenskih sindikatov, ki bo v začetku novembra v Celju. Povedal je, da so o predlogu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze slovenskih sindikatov v SR Sloveniji razpravljali že vsi organi občinskega sindikalnega sveta in vse konference, ki zastopajo posamezne panoge gospodarstva. Sedaj pa teče razprava v osnovnih organizacijah. Poleg že omenjenega dokumenta so v javni razpravi tudi osnutki sklepov kongresa slovenskih sindikatov. Tudi delegati za kongres so že izvoljeni. Zatem je Viktor Eržen v kratkem razložil osnutka obeh dokumentov, posebno pa še tista določila, ki zanimajo mladino. Poudaril je vjogo mladih pri delu sindikatov, saj so mladi delavci tudi člani sindikata in lahko tudi prek njega uresničujejo svoje pravice in rešujejo probleme. V drugi točki dnevnega reda so mladi delavci poslušali poročilo San-dija Ravnikarja o delu 9. kongresa mladine ter o sklepih ter resoluciji, ki jih je prinesel. V razpravi, ki je sledila, pa so se pogovorili o nalogah, ki izhajajo iz kongresnih dokumen- . tov. Enotni so bili, da je treba programe dela in akcijske programe sestaviti na osnovi kongresnih dokumentov in jih tudi izvesti. V nadaljevanju seje so mladi delavci razpravljali o predlogu novega družbenega dogovora za delitev dohodka in osebnih dohodkov v kranjski občini. Poudarili so, da je potrebno novi družbeni dogovor in na njegovi podlagi nove samoupravne sporazume čimprej sprejeti. Stari samoupravni sporazumi s svojim načinom izračunavanja kalkulativnih osebnih dohodkov že marsikje ovirajo Sindikalni zbori se zaključujejo Te dni bodo v tržiški občini končani zbori članov osnovnih organizacij sindikata, katerih je 31. Sindikalno članstvo na zborih obravnava predvsem predlog sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter predlog statutarnega dogovora. Značilnosti obeh predlogov dokumentov pojasnjujejo predstavniki občinskega sindikalnega vodstva. Oceno zborov članov sindikata bo prihodnji teden obravnavalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. -j k Mladinski seminar na Jezerskem Danes in jutri bo na Jezerskem seminar za predsednike osnovnih organizacij mladine v srednjih in poklicnih šolah. Na seminarju bodo sodelovali tudi mentorji mladinskih aktivov. Pripravila ga je komisija za srednje in poklicne šole pri občinski konferenci mladine v Kranju. Uvodni referat bo pripravil član republiške konference Sandi Ravnikar. OoVOrll bo o poteku 9. kongresa ZSMS in nalogah, ki izhajajo iz do kumenotv, ki so jih mladi sprejeli na kongresu. V soboto dopoldne bo Boris Bavdek govoril o mentorstvu na srednjih šolah, popoldne pa Alenka Markovič o krožkih na srednjih šolah in o problemih pri njihovem ustanavljanju. -lb rast produktivnosti in zavirajo boljši poslovni uspeh. Pri konferenci mladih delavcev deluje sedem komisij. Na seji so govorili o programih dela posameznih komisij. Poseben poudarek so dali programu dela komisije za stanovanjsko problematiko in družbeni standard. Zahtevali so, da komisija ugotovi, v kakšnih stanovanjih živijo mladi in koliko mladih ljudi oziroma mladih družin bi nujno potrebovalo stanovanje. Pri delu naj se člani komisije povežejo s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, s stanovanjskimi zadrugami v delovnih organizacijah in stanovanjskim podjetjem. Skupaj naj preučijo, kakšni so pogoji za namensko stanovanjsko varčevanje oziroma, če so pogoji kreditiranja sprejemljivi tudi za mlade ljudi. Vse potrebne podatke je treba zbrati do konca leta. Na podlagi teh podatkov pa bo konferenca izdelala akcijski program in ga predložila v razpravo občinski konferenci mladine in drugim pristojnim organom. L. Bogataj Včeraj se je sestal izvršni svet skupščine občine Kranj. Razpravljal je o obrambnih pripravah v občini, o sistematizaciji delovnih mest v Centru za socialno delo in o izgradnji novega objekta za potrebe strokovnih služb skupščine občine. Pri občinski konferenci socialistične zveze je bil v sredo dopoldne razgovor o nekaterih organizacijskih in vsebinskih vprašanjih delovanja društva invalidov kranjske občine in o ustanavljanju aktivov invalidov v delovnih organizacijah. Pri občinskem sindikalnem svetu se je v ponedeljek sestala komisija za sodelovanje s tujimi sindikalnimi organizacijami. Razpravljala je o obisku sindikalne organizacije v Oldhamu in o navezavi stikov s sindikalno organizacijo Blansko na Češkem. Pri občinskem sindikalnem svetu se bodo danes popoldne,sestali delegati za osmi kongres zveze sindikatov Slovenije in sedmi kongres zveze sindikatov Jugoslavije. Pogovorili se bodo o nekaterih nalogah pred kongresom. V radovljiški občini so na sejah posameznih občinskih sindikalnih konferenc izvolili za osmi kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra, pet delegatov, in sicer: Damjana Žbontarja iz Plamena, inž. Andreja Ariha iz GG Bled, Stano Langus iz obrata Tip top Bohinjska Bistrica, Martino Markelj iz Murke Lesce in Stanislavo Jurič iz hotela Grajski dvor Radovljica. Za sedmi kongres zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 17. do 20. decembra, pa so izvolili inž. Vitomira Remsa iz Verige Lesce, Maro Plut iz Almire Radovljica in Anko Strniša iz Kompasa Bled. A. Ž. Minuli četrtek je bila v Radovljici seja občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin. Govorili so o vključevanju rezervnih vojaških starešin v ZK, o obrambnem obveščanju in usposabljanju mladine, o pridobivanju naročnikov za Našo obrambo in TV 15 in o utrjevanju ter izpopolnjevanju organizacij ZRVS. Pogovorili so se tudi o prireditvi Po stezah partizanske Jelovice ob 30-letnici osvoboditve. Pokrovitelj te prireditve bo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, organizator pa občinski odbor ZRVS Radovljica s sodelovanjem športnih organizacij in smučarskega kluba Radovljica. Prireditev bodo organizirali tako, da bodo lahko sodelovali vsi — od najmlajših do najstarejših. C. R. Škofja Loka Danes popoldne ob 17. uri bo v sejni sobi škofjeloške občinske skupščine razprava o razvoju spora z inform-birojem in pojavi nove informbirojevske dejavnosti v Jugoslaviji. Sklicujejo jo osnovne organizacije ZK Škofja Loka, Novi svet, Stara Loka, Trata in škofjeloška delavska univerza. -jg V torek je bila razširjena seja predsedstva občinske konference Škofja Loka. Udeleženci so govorili o 9. kongresu ZMS in o nalogah, ki izhajajo iz dokumentov, ki jih je kongres sprejel, ter se pripravili na volilno konferenco. Sedanji občinski konferenci mandat izteka. -lb Tržič V okviru priprav na izdelavo statutov krajevnih skupnosti se bodo danes na Iržiški občinski konferenci SZDL sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL, predsedniki krajevnih skupnosti in sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, ki delujejo v krajevnih skupnostih tržiške občine. Posvetovanje je sklicala občinska konferenca SZDL. V Tržiču so o pripravi statutov krajevnih skupnosti letos že nekajkrat razpravljali na sejah koordinacijskega odbora za spremljanje uresničevanja ustave, na zasedanjih posebne delovne skupine, ki deluje pri odboru, na konferenci ZKS in v okviru organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Največ pozornosti bodo posvetili organiziranosti, povezovanju in sodelovanju med skupnostmi, povezovanju krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela in temeljnimi organizacijami združenega dela, financiranju skupnosti ter težavam, ki jih srečujejo pri oblikovanju statutov. -jk zunanjepolitični komentar % zunanjepolitični komentar Že kar pravilo je, da angleški inštituti, ki se ukvarjajo z raz-iskavanjem javnega mnenja, usekajo , mimo. Tudi tokrat so namreč napovedali precej drugačen izid volitev kot ga je navrglo petkovo preštevanje oddanih glasovnic: namesto »mrtvega teka« laburistov in konservativcev je s tremi parlamentarnimi sedeži absolutne večine zmagala stranka prekaljenega Harolda Wilsona. Dosežek ni ravno bleščeč, toda po nekaj letih politične nestabilnosti bo Velika Britanija vendarle dobila relativno trdno (levo) vlado, sposobno, da prek svojih poslancev v parlamentu sproti preprečuje poskuse izglasovanja nezaupnice. Edvard Heath in njegovi torijci pa so prisiljeni priznati poraz, kakršnega ne pomnijo. Komaj tretjina osvojenih glasov je plod nejevolje, vznikle med ljudmi v času malone štiriletnega Heathovega bivanja v premierski pisarni na londonskem Downing Streetu. Vodja »desnice« namreč ni izpolnil niti Britanski paradoks zahtev partijskih kolegov, niti obljub, danih volivcem. Zvesti so mu ostali le navdušeni privrženci klasične glasbe, zaljubljeni v Edijeve dirigentske sposobnosti, ki za razreševanje perečih državniških problemov seveda ne zadoščajo, je zapisal uvodničar Guardiana. Poznavalci razmer ugotavljajo, da smemo skoraj zagotovo pričakovati Heathovo slovo, kajti pravila igre znotraj posameznih strank narekujejo brezpogojno odstranitev »padlih angelov«. V čem so torej pogrešili predvolilni analitiki? Predvideli so sicer zaton torijske slave, a nekdanji pristaši konservativne struje naj ne bi presedlali (upoštevajoč obče razpoloženje v deželi) v laburistične vrste, temveč pod okrilje liberalcev. »Leader« slednjih, Jeremv Thorpe, je zagovarjal dokaj originalen program odpravljanja krize, ki pesti Otok. Prepričan je bil, da si bo število mest v spodnjem domu (14) vsaj podvojil, da bo postal tretja najmočnejša osebnost kraljestva ter da bo laburiste prisilil v kompromis, v koalicijo. Vendar so se dogodki zasukali v popolnoma nasprotno smer. Namesto 28 je dobil 13 poslanskih stolčkov in zaostal celo za nacionalisti iz Škotske, ki so jih osvojili 14. Ko komentiramo razplet, strokovnjaki pikro dodajajo, da poprečen Britanec navzlic grenkim izkušnjam ni voljan odstopiti od tradicionalnih vrednot in da še naprej nezaupljivo zavrača novosti in radikalne zaokrete, kar je menda privzgojena značajska posebnost rodoljubnih, vase zaljubljenih kraljičinih podanikov. Zmagovalec Wilson stoji pred skrajno neprijetno nalogo. Dvajsetodstotna inflacija, 700.000 brezposelnih, devet in pol (dolarskih) milijard primanjkljaja v plačilni bilanci ter pritisk sindikatov, ki terjajo povišanje delavskih mezd, so zgolj zunanji pokazatelji zagate, v kateri tiči nekdanja prva velesila sveta. Pomanjkanje lastnih virov energije in neustrezna notranja struktura gospodarstva, ki poraja dvome o umestnosti vstopa v EGS, sta glavni vzvod krize. VVilson, mojster taktiziranja, bo moral opustiti staro prakso kompromisnih ukrepov. Morul bo tvegati zamero doma in ubrati pota dolgoročnega načrtovanja. Resda je to nevarno početje, saj utegne sprožiti »protiudar« vplivnih finančnih in industrijskih krogov, a dosti izbire ni. V trenutnih razmerah je najbrž zelo malo možnosti, da bi »zmagovalec« zdržal za krmilom vseh pet let, kolikor traja normalna mandatna doba »čvrste« vlade, pravijo skeptiki. 24, največ 30 mesecev oblastništva mu prerokujejo — čeprav so perspektive Velike Britanije znatno svetlejše kot bi človek mislil. Leta 1980 bodo namreč britanske petrolejske družbe začele operativno izkoriščati bogata nahajališča nafte in plina v dnu plitkega Severnega morja. Proizvodnja naj bi v celoti pokrila domače potrebe ter Otočane rešila nadležne odvisnosti od »muhastih Arabcev«. Napovedujejo preporod, izražen v renesansi nacionalne ekonomike in v stabilizaciji funta. Toda . . . Toda leto 1980 je še daleč. Živ krst ne ve, kaj bo doletelo Anglijo v vmesnem obdobju, kakšni viharji in pretresi jo čakajo. Ugibanja so varljiva zadeva in nemara storimo najbolje, če ponovimo ugotovitev londonskega The Economista, ki tarna: »Ironija je, da se na pragu enega najpomembnejših preobratov v naši zgodovini otepamo s težavami, ki britanski imperij spreminjajo v domovino anarhije, stavk in nezadovoljnih protestnikov.« Redki so, ki jim je znana vsebina Kissingerjevega diplomatskega kovčka, kamor šef ameriškega State Departementa pusti pokukati le peščici izbrancev. Njegova četrta bližnjevzhodna turneja bo zagotovo ostala zabeležena kot osrednji dogodek letošnje jeseni, saj ji botrujejo najmanj trije ključni vzroki političnih, ekonomskih in vojaško-strateških zapletov sedanjosti: izraelsko-arabski spor, energetska stiska, v katero je zabredel Zahod, in prisotnost ZDA ter SZ v deželah Levanta. Ni dvoma, da bo »leteči Henry« predsedniku Fordu lahko postregel z obilico svežih idej, predlogov in načrtov, kajti kljub sumničenjem in namigovanjem okrog tihe podpore zloglasni agenciji CIA, bi zaman iskali bolj učinkovitega in povsod spoštovanega politika. Kissingerju niso zaprta vrata niti v Kairu, niti v Tel Avivu, pa tudi v Damasku in Riadu gu pozorno poslušajo. Kot poroča ameriški tisk, je Izraelce pripravil k resnemu preučevanju možnosti o »totalnem« umiku z zasedenega Sinaja — kajpak v zameno za trajno egiptovsko odpoved »vojnemu stanju« in snovanju »povračilnih ukrepov«. Hkrati je prepričal saudskega kralja Feisala, da bo le-ta pri sosedih nastopil v vlogi pobudnika ukinitve naftnih represaliji i/raženih v limitirani prodaji goriv in v »nenormalnih« odkupnih cenah. V kratkem namerava odriniti v Moskvo ter z llie/njc-vom — poleg občutljivih SALT pogovorov, ki baje drsijo v slepo ulico — nadaljevati razprave o možnosti usklajenega de/angažiranja obeh velikanov v vroči sredozemski coni. 1. Guzelj 7O Sprejem v Mladenovcu. Na železniških postajah, kjer se je ustavljal vlak bratstva in enotnosti, nas je pozdravilo na tisoče prijateljev. Z vlakom bratstva in enotnosti po Srbiji Pokrovitelj vlaka bratstva in enotnosti je bil predsednik republike Josip Broz-Tito — Povsod prisrčni sprejemi — Na velikem ljudskem zborovanju v Kraljevu je govoril predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak — Predstavniki slovenskih in srbskih občin so se dogovorili o še tesnejšem sodelovanju Veseli smo vašega obiska, dragi naši prijatelji, soborci iz zadnje vojne, bratje iz socialistične republike Slovenije. To ni prvo naše srečanje z vami. Takih srečanj pa bo v bodoče še vse več in več. Srečali smo se, pozdravili, vas sprejeli na svoje domove v najtežjih dneh naše zgodovine. Skupaj smo se borili proti okupatorjem in domačim izdajalcem. S skupno borbo smo med zadnjo vojno kovali in izkovali neuničljivo bratstvo in enotnost. Kot zmeraj vas tudi tokrat pričakujemo z odprtimi srci. Velikokrat po vojni smo bili vaši gostje. S teh srečanj smo domov v Srbijo, v naša mesta in vasi ter delovne organizacije prinašali najlepše vtise, spomine, ki jih ne bomo nikdar pozabili. In ne samo to! Srečanja so se spremenila v konkretno sodelovanje med občinami, delovnimi organizacijami, krajevnimi skup-Sreten Jankovič, predsednik nostmi in na številnih drugih valjevske občinske skupščine področjih. To so bile besede, ki smo jih v teh dneh na poti po Srbiji velikokrat slišali. Vsi udeleženci letošnje karavane smo občutili, da so bile izgovorjene iskreno, iz srca! Potniki vlaka bratstva in enotnosti iz petindvajsetih slovenskih občin so bili gostje prav toliko občin iz Srbije. Največ Gorenjcev je gostila valjevska občina. Predstavniki občin Va-ljevo, Jesenice in Tržič so se dogovorili, da bodo že prihodnje leto podpisali listino o pobratenju. Prav tako so se Valjevci, Jeseničani in Tržičani že dogovorili o nekaterih konkretnih oblikah sodelovanja. Besedilo in fotografije: J. Govekar /O ljubljanska banka v sodelovanju z RTV Ljubljana vas vabi na Koncert iz naših krajev 20. oktobra ob 10. uri v dvorani kina Center Kranj Sodelujejo: — Sonja Hočevar — Jurij Reja — Avgust Stanko — Koroški oktet — Ansambel Dobri znanci s pevcem Bracom Korenom Vstopnice lahko vseh blagajnah Kranju — CestaJLA4 — pri Globusu — v Iskri — v Savi — v Tiskanini dobite banke pri v Cena vstopnice 5 din. Izkupiček je namenjen Društvu slepih Kranj. Bodite točni zaradi radijskega prenosa Oktet iz Žirovnice je zapel tudi ob spomeniku žrtvam zadnje vojne v Gornjem Mila no ve u »Valjevska« Gorenjca. Milica Zvan z Jesenic in Darko Kučina iz Radovljice sta bila rojena med vojno v izgnanstvu — v Valjevu. Spomenik valjevskega junaka Dra-gojla Dudiča pred zgradbo občinske skupščine na Titovem trgu v Valjevu <">'c/i/l i v Valjevu Potnike vlaka je v Kraljevu na velikem ljudskem zborovanju pozdravil predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spilja k Gorenjsko odpravo je na poti po Srbiji vodil Metod Balder-man g-* m m cgL n Petek, 18. oktobra 1971 Ker ga nismo mogli prodati doma, bomo morali Gorenjci precejšnje količine krompirja po ostrih kriterijih in nizki ceni izvoziti Slovenci nismo več največji proizvajalci krompirja v državi, temveč smo že zdrsnili za mesto ali dve niže — Bogata letina in ponudbe po nizkih cenah razburkale krompirjevo tržišče — Zahtevne naloge nove slovenske poslovne skupnosti za krompir — Izvažanje pod takimi pogoji ni trajna in vsakoletna rešitev Krompir je med najbolj razširjenimi slovenskimi poljščinami. Ni le sorazmerno poceni hranilo, temveč ga je mogoče predelati v oplemenitene izdelke kot na primer pire itd. Manj pomemben je kot živinska krma, saj je v primerjavi s koruzo sorazmerno drag, razen tega pa je hranilni učinek štirih kilogramov krompirja enak kilogramu koruze! Za krmo po navadi uporabljamo le krompir slabše kakovosti, ki predstavlja povprečno 25 odstotkov pridelka. Po podatkih, ki sem jih v torek zvedel na Gospodarski zbornici SRS, smo lani pridelali v Jugoslaviji 350.000 vagonov krompirja, letos pa po trenutnih izračunih in prijavljenih količinah 300.000 vagonov. Slovenski delež znaša 60.000 vagonov. Dve tretjini ga potrošimo, tretjino pa predstavljajo tako imenovani tržni viški. Številke so sicer spoštovanja vredne, v primerjavi s podatki iz nekaterih drugih držav — predvsem Švice — pa se njih vrednost zmanjša. Pri nas na primer pridelamo na hektarju 150 centov, v Švici pa znaša najnižji pridelek 188, najvišji pa od 350 do 400 centov na hektar. To so rezultati redne, pogosto vsakoletne menjave semena, dobrega gnojenja, zaščite itd. Podcenjevati pa ne kaže vplivov dobro organizirane in pogosto planirane proizvodnje in prodaje, ki krije stroške proizvodnje in daje pridelo- valcem še primeren dohodek. Našemu krompirjevemu trgu (in proizvajalcem) precej podobnega še manjka in iztržek večkrat še za pokritje proizvodnih stroškov ne zadostuje, kaj šele za vlaganja v boljše seme, zaščitna sredstva, mehanizacijo itd. Slabosti pri proizvodnji, prodaji in predelavi so še posebno očitne letos, ko je tako pri nas kot v svetu krompirjev pridelek obilen. Italija in Nemčija sta na primer že deloma prepovedali uvoz, slednja pa je pokupila vse domače tržne viške po povprečni ceni, pri čemer proizvajalci nimajo ne vem kakšnih pro-fitov, vendar cena poglavitne stroške proizvodnje, upoštevajoč intenzivno pridelovanje, pokrije. Zato se li čuditi, če je izvoz krompirja v teh razmerah loterija! Slovenskega proizvajalca nam ni uspelo zaščititi V Jugoslaviji krompirja nimamo malo. Nekdaj smo kot dobri proizvajalci sloveli le Slovenci, ki del slave še uživamo. Imamo relativno najbolje urejen trg in odnose ter sodelovanje med proizvajalci in v manjši meri med proizvajalci in trgovino, in najvišji hektarski pridelek v državi. Količinsko smo na drugem, če ne že na tretjem mestu v Jugoslaviji. Tudi sloves najboljšega, posebno pri semenskem krompirju, je ostal pri nas, natančneje na Gorenjskem. Jugoslavija je dobila nova »krompirjeva« središča. To so Vojvodina, okolica Čačka, Varaždin, Čakovec, Leskovec, goriško, koprsko Istra, jadranski otoki, Dalmacija, posebno okolica Zadra itd. V Vojvodini na primer krompir izpodriva peso, pšenico in koruzo. Tamkajšnji kmetje kupujejo krompirjeve strojne linije. Ugodne pogoje imajo za gojenje in manj denarja požre proizvodnja. Njih recimo letošnja zajamčena odkupna cena 85 ali 88 par za kilogram prav preveč ne skrbi. Zvezni direkciji za rezerve živil so za tako ceno ponudili velike količine pridelka. Za slovenske pridelovalce takšna ali za deset in več par višja cena ni sprejemljiva. Direkciji smo po najnovejših podatkih prijavili le J600 ton blaga! Želeli smo uveljaviti višje odkupne cene in s tem vsaj delno zaščititi proizvajalca. Vendar nismo uspeli. Kje tičijo vzroki za riespoštovanje že dogovorjenih cen, bom skušal napisati kasneje. NiČ čudnega torej ni, če se pojavljajo glasovi proti uveljavljanju zajamčenih cen, ki na osnovi letošnjih spoznanj koristijo v glav-iem proizvajalcem, ki imajo idealne aogoje za poceni in veliko proizvodnjo. V isti sapi se lahko začudimo, da aa primer na beograjskem trgu za-ltevajo za kilogram krompirja tudi [ ali celo pet dinarjev. Proizvajalci •crompirja so se dogovorili, da bo Kikupna cena za kilogram igorja l,25 dinarja, za kilogram dezireja pa linar Zasedanje zvezne grupacije za trompir v Guči je že dogovorjeno eno spet spremenilo (beri znižalo). )e/.ire je ostal na dinarju, igorjeva ena pa je padla na 1,10 dinarja. Vendar tudi te cene niso obstal* Ji iu A 9 Sorti, še posebno, če sta namenjeni izvozu, sta ostali na dinarju. Žal tudi zadnji dogovor ne drži. S ponujanjem nižjih odkupnih cen ga na škodo proizvajalcev kot organizatorjev proizvodnje in prodaje rušijo celo zagovorniki zadnjih sprejetih cen. To ne velja le za kmetijske organizacije združenega dela iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, ampak tudi za naše proizvajalce, tudi kmete, ki s cenenimi ponudbami zbijajo tržno ravnotežje in načenjajo že sklenjene pogodbe. Ob splošni jugoslovanski dobri krompirjevi letini so taki primeri še bolj boleči. Za semenski krompir so razmere le nekoliko boljše. Proizvodnja je več ali manj »naročena« in pridelek skoraj zanesljivo najde pot h kupcu. Nadaljevanje s 1. str. dala odgovor na vsa vprašanja (vpliv na podtalnico, uporaba tehnološke vode, visoke vode, škoda na ribiškem življu, turizem in koliko časa bodo trajale posledice)? Je bilo izdano dovoljenje za izpust Save v takem obsegu in na tak način ter kdo ga je izdal? Kakšne bodo finančne posledice?« Kot rečeno, je na vprašanje odgovoril Boris Mikoš. Rekel je, da je sedanje praznenje akumulacijskega jezera HE Moste tretje zaporedoma, posledice pa so pri sedanjem največje. Omenil je, da je bilo praznenje bazena nujno in skrbno pripravljeno. Tako je bila sestavljena tudi posebna komisija, v kateri so bili Metalna Maribor (kot dobavitelj mehanske opreme), Hidrometeorološki zavod Slovenije, Zavod za ribištvo, Zveza ribiških družin v Kranju, Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije, Splošna vodna skupnost Gorenjske in HE Moste. Član izvršnega sveta in republiški Poslovna skupnost za krompir Ustanovili so jo v torek na Gospodarski zbornici v Ljubljani, upoštevajoč razmere pri proizvodnji in predelavi krompirja v zadnjih letih, predvsem pa letos. Gorenjski pridelovalci, ki so že doslej iskali medsebojne vezi, so bili glavni pobudniki za novo skupnost. Že na prvem koraku jo čakajo težke naloge. Kako se v Sloveniji organizirati, sodelovati in se povezovati z jugoslovanskimi proizvajalci in predelovalci, kako omogočiti večji vpliv Slovenije na tem področju v zveznem merilu in vztrajati na že sprejetih »proizvodnih regijah« (Slovenija ima prav pri krompirju največ nalog), kako s skupnimi naložbami spodbujati in sekretar za urbanizem je rekel, da temeljita študija ni bila izdelana. To pa zato, ker ni bila znana nevarnost vode v akumulacijskem jezeru. Hidrometeorološki zavod je sicer 9. julija letos vzel kontrolne vzorce vode na več mestih in v raznih globinah. Ugotovili so, da so v vodi fenoli in da primanjkuje kisika, da pa ni sledov Žveplovodika. Analize pa niso pokazale, da je v vodi toliko lebdečega blata in katrana. Te snovi je namreč voda prinašala, ko je odtekala skozi talni izpust. »Za praznenje bazena je bilo izdano posebno vodnogospodarsko dovoljenje v smislu novo sprejetega republiškega zakona o vodah. To dovoljenje je izdal republiški sekretariat za urbanizem 27. julija letos. Dovoljenje, ki je bilo izdano, temelji na izkušnjah dosedanjih praznitev, na analizah obveznih vzorcev vode, na predloženi tehnološki dokumentaciji ter na zaslišanju strokovnjakov na posebni razpravi.« V odgovoru je nadalje rečeno, da je vodstvo hidroelektrarne Moste pri praznenju bazena upoštevalo določbe vodnogospodarskega dovoljenja, razen v tisti določbi, ki se nanaša na modernizirati proizvodnjo, kako se dogovarjati za cene in vplivati, da bodo obveljale itd. Kje najti sredstva za skladišča, ki jih posebno za merkantilni krompir v Sloveniji skorajda ni. Le za semenskega jih imamo v Kranju in še ta postajajo pretesna. Kako poenostaviti prodajo in blago približati kupcu ter ga ponujati po sprejemljivi ceni, da se bo potrošnja povečala, hkrati pa dati proizvajalcu toliko, da bo za kvalitetno proizvodnjo primerno nagrajevan. Kako krompir, kot hitro pokvarljivo blago, predelati in s tem podaljšati trajnost. Domžalski Heli-os z dnevno stotimi tonami predelanega krompirja je premalo . .. Še vrsto vprašanj, s katerimi se je srečala nova poslovna skupnost že na ustanovnem zboru, bi lahko našteli! obseg odpiranja talnega izpusta. Te določbe posebna strokovna komisija ni več upoštevala zaradi premika ogromnih količin blata, ki so grozile, da bodo poškodovale hidromehanske naprave, talni izpust in ogrozile varnost celotnega objekta dolinske pregrade. Iz posebnega poročila republiškega vodnogospodarskega inšpektorata, ki je priložen odgovoru, je razvidno, da je do katastrofalnega premika blata prišlo 6. septembra med 14. in 15. uro. Zapornična odprtina se je takrat začela mašiti zaradi blata in nanesenih predmetov (drevje, sodi, pnevmatike in podobno). Ti predmeti so udarjali v zapornico in bi jo lahko močno poškodovali. Zato so jo dvignili do polne višine (2,5 metra). Takrat pa se je celotno blato premaknilo. Boris Mikoš pravi, da se glede na številne neznanke o nečisti vodi finančnih posledic praznenja ne da oceniti. Poudaril pa je, da krivca za nastalo stanje ni treba iskati v HE Moste, v elektrogospodarstvu ali pri nekom drugem pri praznenju bazena udeleženega organa. »Razlogi so mnogo globlji. Gre z,a neposredno posledico obnašanja odgovornih od hidroelektrarne Moste navzgor. Nekatere izboljšave v proizvodnem procesu Železarne Jeseni ce so stanje sicer popravile, vendar se zaradi naraščajoče urbanizacije stanje nenehno slabša. Problem je že sam prah iz Železarne, ki z meteorno vodo prihaja v jezero, in se je v tem trenutku pokazala kot ena največjih nevarnosti, ki ogroža življenj«' v Savi. V prihodnje se lahko škodljivim posledicam praznenja jezera izogne mo le, če bomo odpravili temeljne vzroke. Primer HE Moste kaže, da bpmo morali postati osi rejši ,|,. vseh, ki ne spoštujejo zakona; pri tem mislim tako na majhne kot na velike prestopnike. V Sloveniji imamo št« neka) podobnih nevarnih žarišč. Potrebna DO Zelo široka družbena podpora, da Izvoz rešuje gorenjski krompir Na Gorenjskem je krompirja dovolj. Samo cerkljanska zadruga ima na primer skoraj 700 kooperantov-pridelovalcev krompirja, ki so se obvezali, da bodo zadrugi oddali 757 ton zgodnjega krompirja (vesna, saskia), 2429 ton igorja, 2203 tone dezireja ter 900 ton semenskega krompirja (vesna, saskia, igor, dezi-re, dobrin). Za vse količine so bile konec marca sklenjene s kupci kupoprodajne pogodbe. V resnici pa je na področju KZ Cerklje (to bi lahko trdili tudi za druge gorenjske zadruge in kombinat) krompirja še več, saj je bil hektarski pridelek pri nekaterih cerkljanskih kmetih tudi za 15 ton višji od povprečja! Vendar ... Julija se je že zataknila prodaja zgodnjega krompirja, in to predvsem v Dalmaciji, Istri, v okolici Kopra in Gorice in celo na Ljubljanskem. Povsod tam torej, kjer je bil domač pridelek obilen in kjer so se že pojavili ponudniki z nižjimi cenami. Na Cerkljanskem in na področju Kmetijske zadruge Sloga ostaja in čaka na kupce še vedno blizu 40 odstotkov zgodnjega pridelka. V Cerkljah so lani julija in avgusta prodali 825 ton zgodnjega krompirja, v enakem letošnjem obdobju pa le 238 ton! Slika se ponavlja pri poznih sortah. Septembra lani je cerkljanska zadruga prodala 1255 ton krompirja, letos pa le 491 ton! Lanski oktober je vzel 1850 ton, letos pa bo z izvozom vred ta meja komaj dosežena. Zakaj, smo deloma že odgovorih. Omenili smo primere, ko so proizvajalci pred zadrugami tarnali zaradi nizke odkupne cene, v istem hipu pa so krompir po enaki ali celo nižji ceni neposredno ponujali kupcem in pripomogli, da so večji potrošniki z zadrugami sklenjene pogodbe uresničili komaj 50- ali celo 30-odstotno. Prizadevanja organizatorjev prodaje, predvsem zadrug, da bi bila cena primernejša in vsaj delno spodbudna za proizvajalce, so padla v vodo. Sukala naj bi se vsaj okrog 120 ali 130 par oziroma okrog lanske ravni cen! Mogoče nam bo prihodnje leto uspelo to ceno obdržati? Za zdaj se lahko potolažimo z vestjo, da so prve količine gorenjskega krompirja ta teden romale čez .državno mejo po znatno nižji ceni, ki lahko niti dinarja ne doseže, na škodo proizvajalcev in zadrug ter kombinata, ki so vložili v to uspelo akcijo veliko truda. Gorenjski tržni viški bodo sicer splahneli. Zgubili bomo občutek, da je krompirja na pretek, vendar takšne rešitve ne morejo ostati trajne! Pripravil: J. Košnjek jih bomo odstranili. Pri teh ukrepih gre lahko vsa stvar tako daleč, da se bomo morali srečati z zahtevo, da ustavimo obratovanje nekaterih proizvodnih obratov. Mislim, da je skrajni čas, da razvijemo družbeno moralo, ki bo onemogočala grobe posege v okolje, piratsko spuščanje strupov v nočnih urah v odprte vodotoke, kraške jame itd. V prizadevanjih, da zavarujemo okolje, so pristojni organi še vedno vse preveč osamljeni. Imajo premalo široke družbene podpore celo s strani sodišč in javnih tožilstev, kadar gre za jasno kršitev zakonov.« Iz priloženega poročila k odgovoru je nadalje razvidno, da je vse, ki so načrtovali in nadzorovali izpust, presenetil pogin rib na začetku praznenja in končni premik blata. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da praznenje bazena na kak drug način ne bo mogoče in da se bo celoten postopek Čez deset let moral spet ponoviti. Morda bi se dalo spremeniti pravilnik, ki zahteva praznitev bazena na vsakih deset let na daljše obdobje. Tako bi bile sicer škode bolj poredke, praznenje pa bi bilo še kljub temu potrebno. Da pa bi se nevarnost zmanjšala, bi bilo treba v Železarni urediti ka: nalizacijo in dopolniti čiščenje odpadnih voda. Potrebni bi bili čistilci zraka, ki bi preprečili splošno zapraševanje Jesenic in odplakova-nje prahu v Savo. Največjo pozornost bi bilo treba posvetiti krajem, kjer voda odnaša material v Savo. V Sivih erozijskih območjih bi bila potrebna hudourniška dela. In seveda sistematifino bi bilo treba urediti kanalizacijo Jesenic tet drugih večjih krajev z Izgradnjo čistilnih naprav ter ureditvijo primernih od' lagališč za odpadni material. Ne na zadnje je treba povedati, da Jesenice in fte nekateri večji kraji nimajo komunalne čistilne naprave in zaW veliko »pomagajo«, da se usedline V bazenu HE Moste tako hitro kopičijo. A. Zalar Komunalni servis Organizacija skupnih služb Kranj objavlja prosto delovno mesto nabavnega referenta Kandidat /a to delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevat i še naslednje: da< ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomsko komercialne smeri da ima šoferski izpit B kategorije da ni bil kaznovan Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe /. dokazili O izpolnjevanju pogojev na naslov: Svet organizacije skupnih služb Kranj, Mladinska 1. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Z beležko in kamero po stopinjah waje „Ji OKUPACIJE NE PRIZNAMO! KAPITULACIJE NE PODPIŠEMO! Sreda, 2. oktobra, ob 18.10. Ribnica na Dolenjskem je zavita v temo. V snope avtomobilskih žarometov uja me m od časa do časa po dve, tri postave v uniformah partizanskih in teritorialnih enot. Oborožene so in mudi se jim. Pred vhodi v javna poslopja stražarji. Ulice prazne. Na steni v ovinku cela zbirka napisov. Največji: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Končno se z vsemi predpisanimi dovolilnicami in oznakami prebijeni do občinskega poverjenika za informacije. Nezaupljiv je, zlog za zlogom vlečem podatke iz njega: „Ob 18. uri smo razglasili splošno mobilizacijo. Domala vsi so že zbrani. . ." Pogledam na uro: 18.25. Potem mi pomaga občinski vojni sekretar ZK, s katerim sva stara znanca. Vendar tudi njemu ne gre beseda rada z jezika: „V ponedeljek ob 15.30 smo zvedeli, da je napadalec začel z ofenzivo. Čeprav smo že prej ( vedeli, kaj se oripravija, smo se šele ta trenutek zares zganili. Cez dobri dve uri smo že seznanili s položajem vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij in še isti večer so se sestali po vsej občini odbori za splošno ljudsko obrambo ter vojni odbori družbenopolitičnih organizacij. Naslednje jutro so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine, dopoldne pa tudi vojna vodstva v organizacijah združenega dela. »Užaljena bi bila!« Razglasili smo delno mobilizacijo teritorialnih enot, ki je stekla izredno hitro in brez pripomb, navzlic slabemu vremenu. V eni krajevni skupnosti smo vključili v pododbor SZDL tudi starejšo žensko, ki je takoj rekla: Ponosna sem, da ste se me spomnili. Rada bom delala, kolikor bom mogla. Užaljena bi bila, če me ne bi povabili! Odborom SLO se kar naprej prijavljajo prostovoljci za trosilne akcije, za obveščevalne naloge. Zlasti mladina kot da je komaj čakala, da se lahko izkaže." Začeli so izhajati bilteni krajevnih odborov za SLO: v Dolenji vasi UPOR, v Ribnici BOJNI KLIC, pri Sv. Gregorju in v Velikih Poljanah RDEČA ZVEZDA, v Sodražici ISKRA UPORA, v Loškem potoku V BOJ ZA SVOBODO. Občinski izvršni svet je začel izdajati GLAS SVOBODE. * noči med četrtkom in petkom je izšla tudi prva ^evilka partizanskega Dolenjskega lista Se isti večer sem bil pri odboru za SLO v Sodnici. Tudi tukaj že dve noči niso zatisnili očesa. Zbrana je enota narodne zaščite, pripravljena enota civilne zaščite. V štab priliajajo kurirji, °bveščevalci, mladinke po navodila. Čeprav je vse pripravljeno, vendarle ni še vse razčiščeno. Težko Je od vsakdanje demokratičnosti preiti na pravo Vojaško disciplino. ,,Vsak bi rad čim več koristil, čim več naredil," mi potoži predsednik odbora, "držati pa se moramo našega vojnega načrta, s,cer jutri ne bomo vedeli, kdo pije, kdo plača!" V četrtek so v GLASU SVOBODE izšli trije Važni odloki: o zatemnitvi, o obveznem sodelo-yanju pri reševanju in o usposobitvi zaklonišč. Napadalec je že skoraj na mejah občine, toda ta je pripravljena kot en mož, od kratkohlačnega pionirčka do stare mamice za pečjo: SVOJEGA NE DAMO! * *********************** ******** * J VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK DO-J ^ POLDNE: Napadalcem se je posrečilo prod- * * reti globoko na ozemlje branilcev. Zlasti * * drže v oblasti važne prometne žile in večja * J krajevna središča. Čeprav se bijejo hudi boji * * na fronti in v zaledju, skuša napadalec vzpo- * * staviti s pomočjo policije svojo oblast na Ra- * £ keku, v Cerknici, Begunjah, Cajnarjih, Novi * ¥ vasi, Grahovem in Starem trgu. Zabeležen je * * močan izpad na obronke Javornika in trije + £ helikopterski desanti med Grahovim in * * Cajnarji. Kaže, da si hoče napadalec trenut- * + no zagotoviti predvsem varno zaledje in pro- $ J ste ceste za zbiranje svežih sil. - * * Branilčeve enote je izurjenost napadalca * + sprva presenetila. Večja partizanska enota, $ J ki se je skušala prebiti v nasprotnikovo za- £ * ledje, je bila odkrita in je morala spremeniti * * načrt. Z dolgim pohodom se je pridružila $ ^ enoti redne vojske na drugem koncu bojne * * črte, da bi skupaj prebili napadalcev zid in * * udarili na njegovo najvažnejšo prometnico. $ $ Helikopterski desanti so presenetili partizane $ * prav tam, kjer so mislili napasti najvažnejše * * policijske postaje. * J ******************************* 5 Seznanjen s položajem^ sem se odpeljal po asfaltu proti Grahovemu. Še ovinek . . . Pritisnil sem na zavoro, da me je po mokri cesti dobro odneslo. Ustavil sem se tik pred mladim hrastom, podrtim čez vso širino ceste. Kaj pa zdaj? Na srečo se je čez nekaj minut na drugi strani zapreke ustavilo vozilo s sodniki. S skupnimi močmi smo potem naredili toliko prostora, da smo zrinili oba avtomobila med vejami in se hitro zgubili vsak na svojo stran. Blizu zapreke je bila prav gotovo zaseda branilcev in nič nismo hrepeneli po križnem ognju, če bi se na cesti slučajno pojavila kolona napadalčevih vozil! Pred vstopom v Grahovo sem začutil, da gre zares. Zapornice čez cesto, znak STOJ - KONTROLA in vojaki v čeladah z name uperjenimi puškami. Vse dlake so se mi naježile, saj so mi take kontrole ostale v spominu še izpred dobrih tridesetih let. Vojak je vzel v roke moje dokumente, druga dva sta z očmi prebadala prtljago na zadnjem sedežu. „Kje ste bili? Zakaj imate fotografski aparat? Kam greste? " Saj po oznakah in dokumentih vendar vidijo, da sem nevtralen! Bajoneti in čokolada Na trgu sredi vasi stojita dva tovornjaka, polna vojakov v čeladah, z bajoneti na puškah. Po tleh raztrgani lepaki s svobodoljubnimi napisi, na bližnjem skednju napadalčevi proglasi, ukazi in vabila vaščanom za sodelovanje. Sicer pa nikjer žive duše, le pred gostilno mlad poročnik ogovarja fantka in triletno punčko, ki se mu ritensko umikata: „Kako ti je ime? Jožica? Anica? Na čokolado .. . Vzemi!" To so torej napadalci .. . Pri Martinjeku sem dohitel tovornjak z vojaki, ki so obnavljali kažipote in table z imeni krajev ter odstranjevali gesla in plakate, ki jih je nalepila mladina. Dvesto metrov naprej, sredi vasi, je bil „porušen" most. Še sto metrov naprej je gruča otrok trosila listke, tiskane s prerezanim krompirjem, trije starejši pionirji pa so na zid pribijali velik plakat s pozivom Socialistične zveze. Raz-bežali so se, Še preden sem se ustavil, potem pa so se počasi približali, ko so videli moje oznake. „Ali se nič ne bojite, da bi vas polovili? " sem namignil čez most proti tovornjaku. „Saj nas ne morejo," se je hitro odrezal najmanjši iz trojke, „Tonček in Pepi bosta zažvižgala, ko bodo šli čez!" Pokazal je proti mostu, kjer sta za zidom res stala dva pobiča osmih ali devetih let, in še dodal: „Sicer pa ga morajo najprej popraviti!" Predsednika so spoznali po glasu V Cerknici se je slika ponovila. Do zob oborožen napadalcev oddelek je s psi preiskoval javna poslopja, če niso kje skriti organi ljudske oblasti. Dva vojaka sta gnala prodajalko v belem plašču na policijsko postajo k zaslišanju. Druga dva sta lepila na zid plakat, da je občinsko vodstvo že ujeto in zaprto ... Ta trenutek se je oglasil svobodni Radio Cerknica: „Občani! Ne nasedajte napadalcu! Vaše občinsko vodstvo še dela. Spregovoril vam bo predsednik občinske skupščine . . ." Cerkničani so prisluhnili. Res, to je glas njihovega predsednika! Tako so napadalčeva prizadevanja doživljala drugo za drugim neuspeh. V mesnici je mladinka previdno pogledala naokrog in za hrbtom vojaka, ki je stal pred izložbo, prilepila na šipo rdeč plakat: OKUPACIJE NE PRIZNAMO! * *********** ********************* i VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK ZVE-J + ČER: Napadalec je zbral velike sile blizu * J Sodražice. Vsa svoja prizadevanja je usmeril J * na uspeh te akcije. Razmeroma dobro obvla- * * da glavno cesto, doživel pa je prve resne * £ neuspehe na bokih svojega prodora, še zlasti J J v krajih frontalnega zaledja, kjer so oživele * * akcije ilegalnih skupin. Partizani so uničili * J polovico oklepne izvidniške enote, potolkli J * dve tretjini helikopterskega desanta, popol- * ? dne pa so napadli tudi poveljniško mesto * * taktične skupine napadalca. Obe strani sta J * odkrili več točk nasprotnikove obveščevalne * * službe, vendar je to prizadelo predvsem na- * * padalca, saj ima branilec neprimerno bolj £ J razpredeno (civilno!) obveščevalno mrežo, * * ki daje presenetljivo izčrpne in uporabne po- * i datke. $ * ******************************* * Ta čas je na vsem vojnem področju živahno teklo tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Sodelovale so pri sprejemanju odločitev z oblastnimi organi in bile v stalnem stiku z vojaškimi enotami vseh vrst. Zlasti pomembne uspehe so družbenopolitične organizacije dosegle na propagandnem in psihološkem področju. Mimo že omenjenih.biltenov izhajajo še Glas Notranjske, Partizanski Dolenjski list in Svobodni Dnevnik. Prizadevajo si tudi odkriti somišljenika napadalca, hkrati pa razkrinkavati lažne obljube, načrte in gesla, ki jih raširja napadalec. Z vojaškimi enotami usklajujejo akcije, organizirajo obveščevalno službo, hkrati pa prirejajo tovariške pogovore in partizanske mitinge. Skrbe za kadre na najrazličnejših ravneh ter v pogovorih, tečajih, predavanjih in filmskih predstavah seznanjajo ljudi s položajem. Hkrati dvigajo njihovo patriotsko in politično zavest. Tako govore vsa poročila o izredno ugodnem razpoloženju med prebivalci in o njihovi pripravljenosti za sodelovanje. Vse konje so pripeljali! Prebivalstvo je res prisrčno sprejelo enote teritorialne obrambe, ponudili so jim streho pred slabim vremenom v zasebnih stanovanjih. Na vseh množičnih sestankih so ugotovili neobičajno veliko udeležbo. Od velikega števila konj, mobiliziranih za partizanske in teritorialne enote, ni izostal niti eden! V vojnih pogojih so delovale tudi druge usti nove. Gospodarski organi so skrbeli za preskrb prebivalstva in oboroženih sil. V Dolenji vasi j bil narejen poskus racionalizirane preskrbe z živi skimi kartami. Kulturne in šolske oblasti imaj svoj vojni načrt: če bi se nevarnost na svoboc nem ozemlju povečala, se bodo šole umaknile druge stavbe, v opuščene podružnične šole, vze bodo s seboj najpotrebnejša učila in knjige 11 prilagodili pouk skromnejšim razmeram. Zdra: stvena služba je s pomočjo Rdečega križa posU vila bolnišnico v šotoru: z visoko kvalificiran ekipo so bili pripravljeni resnično izpeljati najzi htevnejšo operacijo na bojnem terenu! * ******************************* * VOJAŠKI POLOŽAJ V SOBOTO ZVE- * ČER: Danes je branilcem uspelo zaustaviti * vse ofenzivne akcije napadalcev, zadnji del * včerajšnjega helikopterskega desanta pa je £ bil razbit zlasti z izdatno pomočjo prebival- * cev. Partizanske in teritorialne enote so raz- * bile 3 napadalčeve policijske postaje. Večja * partizanska enota je tako ogrozila zaledje na- * padalca, da je moral uporabiti precejšen del * rezerv za boj z njo. Napadalec se je znašel v * pravi pasti, saj je dobesedno priklenjen na 2 komunikacije, branilčeve enote pa nadzoru- * jejo dve tretjini njegovega ozemlja. Napada-i le: bo moral uporabiti vse rezerve za boj s £ teritorialnimi in partizanskimi enotami, da * bi zaščitil sistem oblasti, ki se naglo razkraja. * Zapori, taborišča in preiskave mu ne prinaša-! jo nobenih uspehov. — Pričakovati je, da * bosta to noč obe strani pripeljali na bojišče * sveže sile. ★ ******************************** Medtem je bila osvobojena Cerknica in ve« manjših naselij. Napadalcu ni uspelo z začasn« zasedenega ozemlja izpeljati prodor v nobeni smer - preveč je imel dela s tistimi nekaj kraji i-z zavarovanjem cest, ki jih je še držal v svoji] rokah. Tako tudi v nedeljo ni mogel izkoristil udarnih enot na čelu fronte, ker bi tvegal, da jir odmre žila dovodnica. Vseeno pa se je njegov zaledje neustavljivo razkrajalo kot kos trhJeg lesa. Še nekaj ur in vaja se je iztekla. S preizkusom potrjeno Ni se iztekla tako, ker ,,bi bil načrt tak", d bodo branilci zmagali. Na obeh straneh so bi) naši vojaki, naši ljudje, napadalec z uigranirr enotami redne vojske je bil celo večkrat močnej? kot branilec! Bili smo ponosni, ko smo videli nje govo izurjenost, sodobno tehniko in udarno moč Obe strani sta o akcijah odločali popolnoma sa mostojno. Ocenjevala ju je cela vojska strogo ne pristranskih sodnikov. Pa vendar se je končale tako, kot smo vsi mislili, da se mora končati. Samo preizkusiti smo hoteli. Prvič so namre« na taki vaji sodelovale najširše zvrsti splošneg ljudskega odpora, prvič je bila njim dana glavn: vloga. Veliko se je bilo treba pripravljati, velike smo se naučili, nekaj bo treba tudi še dodati ii izpopolniti. Vendar je premiera navzlic rahl tremi in pošastno slabemu vremenu vsestranski odlično uspela. Ponoven dokaz, ponovna potrdi tev za našo zamisel odpora, ki je navzlic izkuš njam iz NOB, Vietnama in drugih osvobodilnil gibanj dovolj izvirna in dejansko prežeta z duhon naše nove ustave. Temelji na samoupravnil socialističnih odnosih, pa tudi na dveh odločnil stavkih iz našega najvišjega zakona: Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapi tulacijo niti sprejeti ali priznati okupacijo Sociab stične federativne republike Jugoslavije ali njene ga dela. Nihče nima pravice preprečiti občanon SER J, da se borijo proti sovražniku, ki je napade državo. V tem je naša moč, v tem je naša javna vojra skrivnost. M- MOŠKOr> ^zka mora lebdi nad začasno zasedeno Cerknico. Racije, zasliševanja, policijska ura in patrole napa-Jpčeve policije na vsakem koraku. Ulice so prazne. Le v špeceriji ali pri mesarju si izmenjata sosedi *• besedi, dva pomenljiva pogleda ... Vse drugače je po Menišiji: navzlic snegu in mrazu, navzlic napornim in hitrim premikom, so partizani in teritorialci vedno dobre volje. Vse ljudstvo je z njimi, nikoli jim ne manjka prijazne besede, latvice toplega mleka ali šilca ta kratkega Nova obvoznica je Kranjski gori odnesla precej tranzitnega turizma. Da bi se stanje nekoliko popravilo, je Turistično društvo ob glavni cesti na obeh straneh kraja postavilo ta-kele reklamne deske. — Foto: B.B. Udarniška akcija na Črnem vrhu Jeseniško transportno podjetje Viator je skupaj s Smučarskim društvom Jesenice pripravilo udarniško akcijo na Črnem vrhu. Vsi tisti, ki so pomagali pri urejevanju smučišč Črnega in Spanovega vrha, so prejeli nekaj brezplačnih vozovnic za žičnico, ki jih bodo uporabili pozimi. Črni vrh je priljubljena izletniška točka med Jeseničani, pozimi pa privlačijo smučišča ob žičnici Via-torja. Zaradi tega, da bi bila smučišča kar najbolje pripravljena in varna, so še pred prvim snegom organizirali to akcijo. D. S. Jutri na Jelovico Kljub slabemu vremenu se kranjski planinski izleti nadaljujejo. Preteklo soboto so izletniki obiskali Lubnik, jutri pa bo planinski avtobus odpeljal izletnike na partizansko Jelovico. Če bo lepo vreme, so letos predvideni še izleti na Kofce, na Dobrčo, na Ratitovec, na Planico in Križno goro, na Grmado in Tošč ter v Dražgoše z ogledom Bičkove skale. P. L. Srečanje planincev treh dežel Jutri in v nedeljo bo v Beljaku na Koroškem srečanje planincev Koroške, Slovenije in Julijske krajine. Planinskega zbora se bosta udeležila tudi Janez Košnik z Jesenic in Franci Ekar iz Kranja. Gostitelji bodo udeležencem srečanja najprej pokazali planinski film, nato pa jih bosta sprejela koroški deželni glavar in župan Beljaka. V nedeljo je na sporedu izlet v okoliške gore, v primeru slabega vremena pa obisk avstrijskega planinskega in alpinističnega muzeja v Spittalu. -jk Za alpiniste ni ovir 'Člani alpinističnega odseka planinskega društva Medvode so letos opravili že nad 150 plezalnih vzponov ter preplezali več novih smeri. Pripravili so alpinistično šolo ter pridobili pet novih članov-pripravni-kov. Njihov član Koman Hobas je sodeloval v himalajski odpravi in osvojil Kangbačen. Medvoške alpiniste tare predvsem tZtrošena oprema, vendar vse kaže, da bodo še letos vsaj najnujnejšo opremo zamenjali z novo. -fr Markirane poti Člani markacijskega odseka planinskega društva Medvode so letos opravili obsežno delo, saj so označili več poti v Dolomitih in Julijskih Alpah ter zamenjali nad 50 opozorilnih in smernih znakov. V'načrtu imajo še označitev poti na Ponce, Kotovo sedlo in Jalovec ter postavitev skrinjic z vpisno knjigo in žigom pri izviru Nadiže, na Slemenovi špici in na Kotovem sedlu. -fr Afriški plesi V nedeljo popoldne je v gradu Golicane gostovala folklorna skupina afriških študentov iz Ljubljane. V desetih točkah programa so predstavili izvirne afriške plese ob spremlja* vi bobnov. Za uspeli nastop so poželi obilo aplavza v prepolni viteški dvorani, -fr Nova motorna črpalka Pred kratkim je bila v tržiški tovarni Peko, temeljna organizacija združenega dela poliuretan manjša slovesnost, na kateri-so predali namenu novo motorno avtomatsko črpalko rosenbauer, ki je že 12. tovrstna naprava v tržiški občini. Slovesnosti so se razen Pekovih gasilcev in predstavnikov občinske gasilske zveze udeležili tudi predstavniki tovarne z glavnim direktorjem Janezom. Bedino na čelu, ki je črpalko tudi izročil tovarniškim gasilcem. Ob tej priložnosti so Pekovi gasilci izvedli vajo na bližnjem objektu. Še zadnja paprika za predelavo Te dni v kamniški živilski industriji ETA predelujejo še zadnjo papriko, ki jim jo vozijo iz Strumice v Makedoniji. Vsak dan pripelje v tovarno avto vlak, ki ima natovorje-no več kot 30 ton paprike. Kamniška ETA ima s kmetijsko zadrugo v vasi Mokrijevo pri Strumici v Makedoniji že dlje časa dolgoročno koopera-cijsko pogodbo, ki ji zagotavlja, da dobivajo v Kamnik tudi v poznih jesenskih dneh kvalitetno rdečo papriko. Veliko gospodinj iz Kamnika in okolice te dni pridno čisti papriko, ki jo nato v tovarni vjože v steklene kozarce. Žal preskrba z embalažo ni najboljša in bodo zato predelali manj paprike kot so pričakovali. Sicer pa so letos v ETI s sezono kar zadovoljni in zagotavljajo, da potrošniki ne bodo ostali brez vložene povrtnine. Da je zanimanje za izdelke iz kamniške ETE res veliko, kaže tudi dober obisk tovarniške trgovine, kjer je videti avtomobilske registracije iz vseh koncev Slovenije. V tovarniški trgovini odkupujejo tudi stare steklene kozarce, ki jih nihče več ne odkupuje. -tj Težave pri .spravilu pridelkov Podobno kot drugje na Gorenjskem je tudi na gorjanskem področju v radovljiški občini dovolj sadja, le orehov ne bo kaj dosti. Vendar slabo vreme zelo nagaja pri spravilu sadja in pridelkov. Nekateri imajo v zemlji še celo krompir, nekaterim pa primanjkuje tudi posod za namakanje sadja in za sadjevec. Starejši vedo povedati, da bo letošnja zima prav zaradi zgodnjega slabega vremena zelo huda. J. Ambrožič Peto srečanje gorenjskih turističnih delavcev bo v Tržiču Peto srečanje gorenjskih turističnih delavcev bo letos 26. oktobra v Tržiču. Udeleženci se bodo zbrali v kino dvorani, kjer jih bodo pozdravili predstavniki prireditelja in pokrovitelja, nato pa bodo predvajali dva turistično-propagandna filma. Drugi del programa' srečanja bo pri Domu pod Storžičem, kjer bo de-'ovni in bogat kulturni program. Nastopili bodo folklorna skupina, godbeniki, pevci, lovci, ribiči in drugi. Potem bo tovariško srečanje, na katerem si bodo udeleženci izmenjali izkušnje v turistični dejavnosti na Gorenjskem. B. B. Mejni prehodi prevozni, na Vršiču sneg Medtem ko so v sosednjih republikah komaj kos naraslim in pobesnelim vodam, se je na Gorenjskem tudi v nižjih predelih prvič v letošnji jeseni pokazal sneg. Včeraj dopoldne smo zvedeli, da je cesta čez Vršič neprevozna. Na staro podlago je v sredo zapadlo okrog 15 centimetrov novega snega. Čim prej ga bodo skušali splužiti. Če ne bo novih snežnih padavin, bo vršiška cesta spet prevozna. V sredo se je pokazal sneg tudi na mejnem prehodu Jezersko in na Korenskem sed lu. Vendar so ceste tako na naši kot na avstrijski strani prevozne. Sneg se ne bo dolgo zadržal, saj je bilo včeraj na omenjenih prehodih sončno. Zaradi sneženja prometnih zastojev ni bilo. Na ljubeljskem prehodu je promet normalen. -jk Postopna priprava nekaterih naših osnovnih šol na celodnevno osnovno šolo — Učenec naj bi se v njej predvsem prijetno počutil — V osnovni šoli Kranjska gora izdelali program potreb in zahtev za ustrezno organizirano celodnevno osnovno šolo Urnik, ki ukinja šolski zvonec Ves svet si prizadeva in išče nove oblike izobraževanja. Tudi pri nas si prizadevamo, da bi končana osnovna šola pomenila in resnično postala vzgojno-izo-braževalni minimum, ki pa se lahko uresniči le v tem primeru, če vsem učencem, ne glede na socialno strukturo, zagotovimo enake možnosti izobraževanja. Drugje po svetu so našli take možnosti v celodnevnih šolah in ker je to pač najboljši način za čimbolj-še in uspešnejše izobraževanje mladega človeka, ki v današnjem času že tako preobremenjenih staršev ne more in ne sme obremenjevati še z inštrukcijami, smo tudi pri nas že začeli z uvajanjem takega sistema. Osnovne šole v Beogradu šo na celodnevno šolo prešle že pred štirimi leti, pri nas pa se taka prizadevanja kažejo šele v zadnjem času v resnih in konkretnih programih. Zavod za šolstvo SRS je imenoval stalno delovno skupino pedagoških svetovalcev in drugih strokovnih delavcev, ki ima za svojo stalno nalogo uvedbo novega sistema v nekaterih šolah — v 15 šolskih okoliših. Na Gorenjskem imajo največ možnosti osnovna šola v Bohinjski Bistrici, v Žirovnici, v Predosljah, osnovna šola v Krizah, Posebna osnovna šola Kranj in osnovna šola Kranjska gora. Te osnovne šole so nove, z zadostnimi prostorskimi zmogljivostmi in so, kar je prvi pogoj, že prešle na enoizmenski pouk. CELODNEVNA ŠOLA NI PODALJŠANO BIVANJE Kaj sploh je celodnevna osnovna šola? Celodnevna osnovna šola je šola s petdnevnim delovnim tednom. Učenec in učitelj preživita skupaj poprečno osem ur na dan. Učenci puščajo svoje torbice in šolske potrebščine v šoli, v posebnih svojih omaricah in jih s seboj domov vzamejo le v petek, ob zaključku tedna. Celodnevna osnovna šola ni pouk s podaljšanim bivanjem, to je celovitost dela, obsega* pouk, dopolnilni pouk, počitek, rekreacijo, obenem pa zagotavlja boljši učni uspeh, uspešneje izkoriščeni otrokov prosti čas, razbremenitev staršev. Za učitelje ne pomeni večje obremenitve, čeprav mora biti učitelj na primer tudi psiholog in tovariš v igri, temveč pomeni drugačno razporeditev. Celodnevna osnovna šola od staršev ne zahteva nobenih dodatnih stroškov razen prispevka za hrano, ki je v skladu z njihovimi premoženjskimi možnostmi. Vendar pa prav tu seveda nastaja vprašanje — tako kot pri učbenikih — saj načelno velja, da, kar je obvezno, je tudi brezplačno. ŠOLA MORA UČITI IN NAUČITI! Vse to pa seveda narekuje korenite spremembe, korenito vsebinsko preobrazbo, ki zahteva znatna materialna sredstva. Tako morajo nujno nastati spremembe v vsebini šolskega dela, v interni šolski organizaciji, v učni opremi in opremi prostorov, v samih šolskih poslopjih. Predvsem velja, da bo šola v taki obliki učenca učila in naučila le v tem primeru, če se bo v njej dobro počutil, če ne bo imel občutka, da je nenehno nadzorovan, če bo vesel in sproščen v prostem času, ki mu bo na voljo. V taki šoli se pouk in počitek prepletata, odpade šolska ura 45 minut in šolski zvonec postane nepotreben. Razen tega pa ima učitelj svoj delovni čas razporejen tako, da lahko opravlja svoje redno delo kot je ocenjevanje in pregledovanje nalog itd. Letos avgusta so na Zavodu za šolstvo, organizacijska enota Kranj, sprejeli prvi osnutek gradiva za organizacijo celodnevne osnovne šole. Med šolami, ki bi najprej stopile na to novo pot, je tudi osnovna šola v Kranjski gori, ki ima, glede na druge šole »visok standard«, zasnova njenega dela pa je vendarle stara, klasična in zato je tudi pričakovati kup težav, ko šele načrtujejo, da bi prekinili stoletno tradicijo. DODATNIH STO MILIJONOV Kolektiv osnovne šole v Kranjski gori je o celodnevni šoli že večkrat razpravljal na sestankih. Prav gotovo se kot prvo postavlja vprašanje kadrov, učiteljev, saj bi ob sedanjem pomanjkanju učiteljev le težko zaposlili dodatnih pet, razen tega pa še težje zanje poiskali ustrezna stanovanja. Še posebno v Kranjski gori bi zelo težko zaposlili nekaj novih delavk v kuhinji, saj jim turizem v hotelih ponuja skoraj polovico večji zaslužek. Če pri tem niti ne upoštevamo, kako bi s tem obremenili učiteljico — mater in ženo, ki bi morala zanemariti gospodinjsko delo doma. Glede na sedanji standard šole ima osnovna šola v Kranjski gori velike materialne stroške, po tem novem projektu celodnevne osnovne šole pa bi brez začetnih investicij porabili dodatnih 100 milijonov letno. Ob tem pa je treba pomisliti, da načrtujejo na Jesenicah gradnjo prepotrebne nove osnovne šole. Za to prehodno obdobje, ko bi sredstva zbrali za osnovno šolo v Kranjski gori, bodo v Kranjski gori poskusili z enim dnem v tednu, ko bodo vsi ostali v šoli. Glede na sedanje stanje in zmogljivosti šole bi po normativih za normalno delovanje celodnevne šole v Kranjski gori potrebovali še dve dodatni učiteljici, štiri prostore za dopolnilni pouk, razširitev kuhinje, pisarno za socialnega delavca, razen tega pa zelo veliko dodatne opreme od krožnikov do igrač in rekvizitov, ki bi jih nujno morali imeti v okolici šole. Čeprav nastajajo številni problemi, predvsem materialni, bo do celodnevne šole moralo priti. Kljub morebitnim odporom staršev ali celo učiteljev bo treba v korak s časom tudi na tem področju, kajti celodnevno bivanje je po vseh neštetih prednostih imperativ jutrišnjega dne. In -zavzeti se je treba zdaj. Če bi čakali na idealne pogoje, lahko čakamo še dvajset let. Celodnevni šoli je treba dati vso podporo, saj si konec koncev vsi prizadevamo za boljše učne uspehe, za napredovanje brez ponavljanja, za navajanje naših otrok na kolektivno delo, na samoupravne odnose v učno-vzgojnem delu. Vse to pa omogoča ali bo omogočila ustrezno organizirana celodnevna osnovna šola. Darinka Sede j PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora jeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES tvornica električnih stro- -O Zvezdniki, punce in blato »Fuj, Tof! Punce, dajte ga na čevelj!« so vpile razgrete priče nogometnega superspek-takla na škofjeloškem igrišču, ki se je minulo nedeljo popoldan spremenil v pravcati mini Waldstadion. »Kopačke« sta namreč prekrižala ženska reprezentanca Slovenije in izbrano moštvo naših popevkarsko-novinarskih zvezd, katerih sijaj je v blatu puštalskega telovadišča čisto ugasnil. No, vseeno so k robu zelene arene privabili prek 3500 gledalcev; poznavalci razmer in predstavniki gostitelja, NK LTH, pravijo, da po zadnji vojni tolikšnega obiska še ni bilo in da ga je mogoče primerjati edinole s slavnimi sokolskimi zleti pred štiridesetimi in več leti. A saj so ljudje tudi imeli kaj videti! Recimo Braca Korena, ki rije z nosom po travi, ter Ota Pestnerja, s katerim je žoga počenjala, kar je hotela. Pa seveda jedkega Evgena Juriča, urnega kot bivši kamniški vlak, in Bineta Roglja, podobnega svojim najbolj posrečenim karikaturam. Tone Fornezzi je za reklamo kazal krohotajoči publiki jezik in zaman skušal posnemati odličnega Janeza Bončino-Benča, čigar športne kvalitete so manj vprašljive kakor njegovi popevkarsko-glasbeni poskusi. Skratka, prisostvovali smo vrhunski nogometni predstavi in uživali ob driblingih dolgokrakih deklet, v tehniki in taktiki znatno boljših kot slavni nasprotniki. Leti so demonstrirali tipično jugoslovansko žogobrcniško šolo, polno prepovedanih startov, spotikanj, suvanj, napadov na sodnika, lažnih poškodb, kletvic in zmerjanja. Odločni arbiter, reaktivirani domačin Slavo, je med drugim energično izključil nekava-lirsko razpoloženega Aleksandra Lucuja-Luca. Slednjega so tehnični vodje umirili šele s kozarčkom pijače neugotovljivega porekla. Po eni uri regularnega čofotanja gor in dol je bil rezultat neodločen, 4:4. Tudi streljanje enajstmetrovk ni prineslo zmagovalca in v splošno zadovoljstvo občinstva so morale poročevalske agencije poslati v svet novico, da je končni izid tekme stoletja 5:5. Živela emancipacija! I. Guzelj Stari in mladi športniki in nešportniki so si v nedeljo prišli ogledat tekmo stoletja. Očitno je Loka željna smeha. Takole razvrščene slovenske nogometašice sicer niso videti bojevite, toda videz vara Harmonika naj bi »zvezdam« dvignila moralo in jim pomagala zmagati. Pa so iztržili le remi. r 3* ***** PRODAJA ZA MMM; DOBAVA \A Sejemska hala Savski log Kranj v času VII. mednarodnega sejma obrti in opreme od 11. do 20. oktobra 1974 J Pred vami je nov dokaz, da se z (blatnimi) ženskami ni pametno šaliti. Slab blefer, tale Tof! Strogi sodnik mu sploh ni nasedel. Vratar Miha Dovžan v akciji. Levo zadaj košček Evgena Juriča, desno Janez Bončina — Benč. — Foto: F. Perdan 1 2 3 4 5 6 7 8 ? 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ■ L 20 1 1 22 ■ 23 24 ■ 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 *■ 35 36 37 • ■38 39 40 Ti 1 ■ 1 44 45 46 ■ r 48 ■ 49 ■ 52 53 ■ 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. elan, vnema, 6. pas, napustek, zidec, 10. država na Bližnjem vzhodu z glavnim mestom Bagdad, 14. polepšana podoba zadovoljnega življenja, mirno sožitje, 15. majhna republika blizu mesta Rimini pod zaščito Italije, 17. sestanek odbora, 18. zobna gniloba, 19. slovenski zgodovinar, Josip, 20. avtomobilska oznaka za Mostar, 21. makedonski prosvetitelj, učenec Cirila in Metoda, ob Ohridskem jezeru sezidal samostan, 23. osnova stenografije, 25. Drago Ivane, 26. osebni zaimek, 28. agregatno stanje snovi, 30. luknja nad pečjo, 32. bojevnik, 35. visoko koničasto pokrivalo, papeževa krona, 36. slovenska pevka zabavne glasbe, Jožica, 38. preročišče, prerokovanje, 40. krogelni odsek, 42. vrinek, 43. umetnost v latinščini, 46. Roman Lovrač, 47. drugo ime za reko Pangani na vzhodu južnoafriške države Tanganjike, 49. silovita jeza, krčevit jok, 51. pijača starih Slovanov, 52. del obleke, zlasti pri hlačah ali suknjiču, 54. pristaniško mesto ob Jadranskem morju v srednji Italiji, 56. manjša polopica z lisičjo glavo, posebno z Madagaskarja, 58. nesmrtnost v religiji, 60. element hoje, 61. jezero v Etiopiji, katerega odtok je Modri Nil, 62. rumeno-rjava barva, okra, 63. domača molzna žival. Navpično: 1. pismeno sporočilo v odprti ali zaprti ovojnici, 2. koncertna ali plesna dvorana, 3. lijak, 4. tovarna športne opreme v Begunjah, 5. kazalni zaimek, 6. izolant, 7. dvojica, 8. latinski izraz za janež, 9. drobci nesnage, 10. znak za kemično prvino iridij, 11. glavno mesto sosednje države, 12. reka v severovzhodni Sibiriji, ki se izliva v Beringovo morje, 13. močne, krčem podobne bolečine v drobju, zvijanje v trebuhu, 16. pomočnik, kdor asistira npr. zdravniku, 18. nosač, težak na Kitajskem in v Indiji, 22. postopek za požlahtnjenje tkanine, 24. slogovna posebnost v oblikovanju ali izražanju misli, 27. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 29. živec, 31. kraj na zahodu otoka Borneo v Indoneziji, 33. žlebič v deski, utor, 34. carinik, 36. skržak, 37. pojedina ob slovesu, odhodnica, 39. kihanja, 41. naznanilo, obvestilo, 44. Rokavski preliv, 45. podoba, fotografija, 48. del strategije, 50. rimski bog ljubezni, 53. starogrški bog pastirjev, čred, polj in gozdov, 55. Ivan Jakob Edling, 57. pisana tropska papiga, 59. znak za kemično prvino natrij, 60. Kajetan Kovic. Rešitev pošljite do torka, 22. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke 1. platina, 8. bonton, 14. Radovan, 15. odgovor, 17. Igo, 18. avtogram, 20. VO, 21. Dora, 23. eis, 24. AM, 25.'vik, 26. samostan, 29. Ilica, 31. Celje, 32. AN, 34. udav, 35. Olib, 37. EZ, 38. rampe. 40. vojak, 42. abortiva, 45. iva, 46. LK, 48. oča, 49. Naga, 51. RI, 52. paraliza, 55. NRT, 56. antipod, 58. levnjak, 60. alpaka, 61. anatema izžrebani reševalci Prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Vida Jereb, 64000 Kranj, Koroška cesta 12/1; 2. nagrado (40 din) Ignacij Cuderman, 64205 Preddvor, Tupaliče 27; 3. nagrado (30 din) Tilka Magdič, 64000 Kranj, Šorlijeva 3/II. Nagrade bomo poslali po pošti. Organizacija poslovnega združenja Modna hiša Ljubljana TOZD blagovne hiše Ljubljana — Maribor — Osijek — Smederevo hiša modna Za zimsko sezono je pripravila Modna hiša bogat asortiment aktualne konfekcije, pletenin, modnega metrskega in dekorativnega blaga ter modnih galanterijskih artiklov. Visoka kvaliteta materialov, modni kroji ter dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Modna hiša vas pričakuje. Alkoholizem in invalidnost Danes se alkoholizem v vedno večjem obsegu pojavlja tudi pri mladih ljudeh in zmanjšuje njihovo sposobnost za delo, preden so se sploh njihove delovne navade in sposobnost za delo do. konca oblikovale. Po podatkih Inštituta za proučevanje in preprečevanje alkoholizma v Zagrebu alkoholik izostane z dela na leto dva do tri mesece; v svojem delovnem obdobju nanese to skupaj skoraj 10 delovnih let. No, večina ljudi meni, da je problem rešen že s tem, da alkoholik preneha piti in so s tem odpravljene tudi že vse posledice kvarnega vpliva alkohola na organizem. Na žalost to ni res. Okvare, ki jih alkohol pušča v telesu zdravljenega alkoholika, so v večini primerov trajne in nepopravljive. Zato zdravljeni alkoholiki tudi ne smejo več piti niti najmanjših količin alkohola, saj tako ponovno pitje še pospeši propadanje organizma. Logična posledica je, da alkoholik po vsem tem ni več sposoben opravljati svojih delovnih nalog. Lahko že govorimo o invalidnosti, ki je glede na naravo dvojne oblike. Neposredna invalidnost je posledica škodljivega delovanja alkohola na organizem tako, da bolezni, ki so pri tem sprožene oziroma oškodova-nost organizma onemogoča alkoholikovo polno delazmož-nost. Najpogosteje pri tem naletimo na težje bolezni srca, jeter, želodca. Vendar pa alkoholik s svojim pitjem ne povzroča invalidnosti samo pri sebi, ampak tudi pri soljudeh, ki sicer niso odvisni od alkohola. Vzemimo na primer samo pijanega voznika za volanom, ki zaradi zmanjšanih sposobnosti reagiranja, opazovanja, sklepanja itd. povzroči prometno nesrečo, ki pri drugih nealkoholizi-ranih soudeležencih pusti bolj ali manj trajne posledice invalidnosti. V tem primeru govorimo o posredni invalidnosti nedolžnega človeka, ki pa jo je zakrivil alkoholiziran voznik. Danes ocenjujejo, da je odstotek bolnih za alkoholizmom in ki jih pregleda prvostopenjska zdravniška invalidska komisija, dokaj velik in se suče okoli številke 23. Vendar vsi, ki so bolni za to boleznijo, ne dobijo te diagnoze. Komisija namreč s tem vsaj delno zavaruje bolnika pred posmehom in nevšečnostmi v družbi. Vendar pri tem poskrbijo, če je le možno, da takega bolnika takoj napotijo na zdravljenje. Janez Rojšek, dipl. psiholog Hladno vreme v teh dneh je sicer skoraj bolj primerno za plašče, upajmo pa, da bomo lahko oblekli še tudi kostime. Poznojesenski kostim je na sliki. Krilo je daljše in zvončasto, jopica rahlo stiska pas, velik ovratnik pa je iz naravne lisice. družinski pomenki Olga — Prosim, svetujte mi, kakšen naj bo komplet hlač in daljšega brezrokavnika. Kupila sem že temno rjavo blago za hlače in dobila tudi volno za brezrokavnik v istem tonu rjave barve. Stara sem 17 let, visoka 169 cm, tehtam pa 60 kg. izbrali smo Če dostikrat doma pripravljate slaščice, si prav gotovo želite lep komplet jedilnega pribora. V Murkinem ELGU v Lescah imajo italijanske; v ličnem etuiu bi bil prav lepo darilo. Cena: 389,55 din i Za vašega malčka pa tudi šolarje dobite lepe hlače iz kompaktnega jerseva v ALMIRINI trgovini v Radovljici. Vprašajte za model »P0NY«. Sive, modre, rdeče in rjave hlače se dobe v velikostih od 2 do 14 let. Cena: od 56 do 146,30 din Če hočete k hlačam se lep usnjen jopič, ga boste dobile v kamn iškem UTORU, Iz svinjskega velurja je in poln šivov in zadrg, ki jih imajo otroci tako zelo radi. V velikostih od 4 do 14 let se dobe in so vseh barv. Cena: od 250 do 380 din JALTA M v zagrebški konfekciji »Kvalitet« dali ime temu volnenemu moškemu jopiču z domiselno našitimi žepi. V velikostih od 44 do 52 in v rjavi, zeleni in modri barvi se dobe na Kokrinem moškem oddelku v GLOBUSU. Cena: »»o din za vas Marta — Hlače so rahlo oprijete in brez žepov. Hlačnice se širijo že rahlo nad koleni in so spodaj zaključene brez zavihka. Brezrokavnik je daljši. Dokupite ali poiščite nekaj ostankov volne v drap in bež barvi in z njo kombinirajte rokavno in ovratno obrobo, kot je to prikazano na skici. Vsaj enkrat na teden V prejšnjih dveh sestavkih smo spoznali drobna opravila nege, ki jih moramo opraviti vsak dan, če naj stopimo na cesto na videz negovani. Kaj pa nohti, dlačice, lasje? Določite si dan v tednu, ko imate največ časa in se takrat posvetite negi teh delov telesa. 2e zdavnaj so minili časi, ko so lase umivali lahko le enkrat na mesec. Zdaj pa imamo takšno prehrano, zrak okoli nas je tako onesnažen, da lasje sploh ne ostanejo čisti več kot en teden. Će ste le malo vešči, si lahko frizuro vsak teden napravite sami. Za to potrebujete navijalce, utrjevalec za lase in sušilec las, če pa nosite gladke lase, paN poleg sušilca potrebujete le krtačo. Z njo razčesujete med sušenjem lase v zaželeno smer. Po pranju las je koristno lase malo zdrgniti z limoninim sokom, da se bodo lepše svetili. Za preveč suhe lase to ni priporočljivo. Pokaži obraz, tam kjer ga imaš, je nekoč rekla neka ženska, ki ni slovela po lepoti, a je imela čudovite roke: zato ni nikoli nosila rokavic. Za rfegovan videz so urejeni nohti in negovana koža na rokah nujni. Saj je prav, da vsi vedo, da doma včasih tudi težko delate in poprimete tudi za umazana dela, vendar ni to treba povedati ravno z rokami razjedeniini od umazanije, polne trde kože in s polomljenimi nohti, za katerimi so črni robovi. Ob umazanih delih roke zelo dobro zaščitijo rokavice, če pa opravljate težko delo, seveda daljši nohti odpadejo. Roka pa je lepa tudi s kratkimi nohti, če so seveda negovani. Pri umivalniku naj bo vedno tudi krema za roke ali kaka druga krema, da lahko roke po umivanju takoj namažemo. Zelo zanemarjene roke osvežimo enkrat na teden tudi takole: po kopanju v topli milnici in drgnjenju s krtačko roke osušimo in navlažimo z limoninim sokom; dobro ga V tremo v kožo in ko se posuši, roke namažemo še z mastno kremo bolj na debelo. To opravimo pred spanjem. Da ne namastimo posteljnine, navlecimo na roke stare bombažne rokavice. Zjutraj bodo roke bele in mehke. Za lepe nohte na rokah, enako velja tudi za noge, je treba enkrat na teden žrtvovati kake pol urice. Ce nohte lakiramo, je treba razpokani lak odstraniti in nanesti plast novega. Lak bo bolje držal, če prej namažemo noht s prozornim lakom] barvastega pa nanesemo v dveh aH treh plasteh, seveda ko se prej posamezna plast posuši. Ce se nohti radi lomijo, jih okopljite večkrat v votli, v kateri se je kuhalo hrastovo lubje. Od časa do časa je dobro manikirni pribor oprati v alkoholu, če pa s škarjami odstranjujete kožico okoli nohtov, pa seveda razkužite škarjice vsakokrat. Vnetja okoli nohtov so namreč kaj neprijetna zadeva. Sicer pa je zelo dobra navada, če si DO umivanju z brisačo potisnemo kožico okoli nohtov nazaj, pa ne bo več rasla. AGATHA CHRISTIE KARIBSKA SKRIVNOST Črtomir Zoreč: 30 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Nisem mislila ravno tega,« je rekla Jane Marplo- va. Po njeni glavi so rojile čudne misli. Ali res ve — se je vprašala — če sta kanonik Prescott in gospodična Prescottova v resnici kanonik Prescott in gospodična Prescottova? Rekla sta, da sta. In nobenega doka/a ni imela, da bi jima lahko ugovarjala. Pa vendar,, ali ne bi bilo enostavno, če bi si nekdo nadel trdi duhovniški ovratnik, si oblekel primerna oblačila ter si izbral primerno snov za pogovor... Če bi imel s tem kakšen namen ... Jane Marplova je precej dobro poznala duhovščino •n njene navade v svojem delu sveta, tekla Prescottova sta bila s severa. Iz Durhama, kajne? Sicer ni niti najmanj dvomila, da sta ta dva človeka v resnici brat in sestra Prescott, a kljub temu je bilo res, kar je rekla poprej — človek ve le to, kar mu povedo drugi. Mogoče bi morali ljudje bolje paziti na to nevarnost.Mogoče .. . Zamišljeno je odkimala. 19. Cemu se lahko uporablja Čevelj Kanonik Prescott se je malce zadihan vrnil od vode. (Igranje z otroki je vedno naporna zadeva.) Skupaj s sestro se je takoj odpravil nazaj v hotel, češ da mu je na plaži vse prevroče. »Ampak kako naj bo na plaži vroče,« je zaničljivo vzkliknila senora de Caspearo, medtem ko sta odhajala. »Neumnost! In poglejte, kako je oblečena — roke in vrat ima docela pokrite. Mogoče pa je tako tudi najbolje. Njena koža je gotovo grda kot pri opuljeni kokoši!« Jane Marplova je globoko zajela sapo. Zdaj ali pa nikoli se mora pogovoriti s senoro de Caspearo. Na nesrečo pa ni vedela, kako naj začne. Onidve nista imeli ničesar skupnega, o čemer bi se lahko pogovorili. »Imate kaj otrok, senora?« je vprašala. »Troje angelčkov,« je odgovorila senora de Caspearo in si poljubila konice prstov. Jane Marplova ni vedela prav dobro, če to pomeni, da so potomci senore de Caspearo v nebesih, ali pa če se njen odgovor nanaša na njihov značaj. Eden izmed njenih spremljevalcev je nekaj pripomnil v španskem jeziku in senora de Caspearo je odobravajoče vrgla glavo vznak ter se glasno in melodiozno zasmejala. »Ste razumeli, kaj je rekel?« je vprašala Jano Marplovo. »Bojim se, da ne,« se je opravičila le-ta. »Tako je tudi najbolje. Zloben človek je to.« Temu je sledila hitra in živahna izmenjava šaljivih besed v španskem jeziku. »Nesramno,« je senora de Caspearo nenavadno resno spet presedlala na angleški jezik. »Prav nesramno je, da nam policija ne dovoli oditi z otoka. Viharim, kričim, topotam z nogami, oni pa pravijo: Ne. Saj veste kako se bo končalo — vse nas bodo pomorili.« Njena telesna straža jo je skušala pomiriti. »Pač — povem vam, da je ta otok nesrečen kraj. Takoj sem to vedela — tisti stari, grdi major, ki je imel zlobno oko, uročen pogled, se spominjate? Škilil je. To vedno prinaša nesrečo. Kadarkoli je pogledal major v mojo smer, sem prekrižala .prste.« Pokazala je je, kako. »Čeprav seveda nisem /.atrdno vedela, kdaj je gledal v mojo smer, koje pa škilil .. .« »Stekleno oko je imel,« je pojasnila Jane Marplova. »Ko je bil še čisto mlad, je po nesreči izgubil oko. Ni bil sam kriv.« »Pa vendar vam povem, da je prinesel nesrečo in da je imel zlobno uročne oko.« Spet je iztegnila roko in napravila znano romansko kretnjo zoper uroke — zravnala je kazalec in mezinec, obenem pa skrčila oba srednja prsta. »Sicer pa,« je veselo dodala, »sicer je pa zdaj mrtev, nič več mi ga ni treba gledati. Nočem-gledati grdih stvari.« Jani Marplovi se je zdelo, da so to precej krute besede na nagrobni kamen majorju Palgravu. Dalje spodaj na obali je prišel iz vode Gregorv' Dyson. Lucky se je medtem obrnila na hrbet. Evelvn Hillingdonbva je strmela v Lucky in izraz na njenem obrazu je povzročil, da je Jane Marplova vzdrgetala, ne da bi sama vedela, zakaj. »Menda me ne zebe — na tem vročem soncu,« si je dejala. Domislila se je starega rekla: Senca je šla prek mojega groba. Vstala je in se počasi odpravila proti svojemu bungalovu. Na poti je srečala Rafiela in Esthero VValtersovo, ki sta šla na obalo. Rafiel ji je pomežiknil. Jane Marplova pa mu ni pomežiknila nazaj. Zdelo seje, da ji njegova kretnja nič kaj ne ugaja. Stopila je v svoj bungalov in legla na posteljo. Počutila se je staro, trudno in zaskrbljeno. Povsem je bila prepričana, da ne sme izgubljati časa — ne sme — izgubljati — časa .. . Pozno je bilo ... Sonce bo kmalu zašlo — sonce — v sonce moraš vedno gledati le skozi temno steklo — kje je bil košček temnega stekla, ki ji ga je bil nekdo podariL... Ne, sicer pa ga ne bo potrebovala. Prek sonca se je potegnila senca in ga povsem zakrila. Senca. Senca Evelyne Hillingdonove — ne, ne Evelyne Hillingdo-nove — senca (kako se je reklo temu) — Senca doline Smrti. Da, to je bilo. Mora — kaj? Prekrižati prste — in s tem odvrniti uroke — zlobno oko majorja Pal-grava. Veke so se ji nenadoma odprle — prebudila se je iz dremeža. Toda.senca je bila res tukaj — nekdo je kukal skozi okno. Senca se je umaknila in Jane Marplova je videla, kdo je bil — Jackson. ,Nesramnost, da ti takole škili v sobo,' je pomislila ter v oklepaju dodala: ,Prav tako kot Jonas Parry.' Primerjava ni delala Jacksonu nobene časti. Nato pa se je začela spraševati, zakaj je Jackson gledal v njeno sobo. Da bi videl, če je notri? Ali pa da bi se prepričal, da je v sobi in da spi? Vstala je, odšla v kopalnico in previdno pokukala skozi okno. Arthur Jackson je stal pri vratih sosednjega bungalova, Rafielovega. Videla je, da"se je ozrl okoli sebe, nato pa je hitro smuknil noter. Zanimivo, je pomislila Jane Marplova. Zakaj pa naj bi tako pritajeno gledal okoli sebe? Nič ne bi bilo bolj naravnega na svetu kot to, da vstopi v Rafielov bungalov, ker je imel sam sobo v njem. Saj je tudi kar naprej hodil ven in noter po opravkih. Zakaj torej tisti hitri, krivi pogled? ,En sam vzrok ima za to,' je odgovorila Jane Marplova na lastno vprašanje. .Prepričati se je hotel, da ga ne bo nihče videl vstopiti ob tem določenem času, ker ima v bungalovu nek poseben opravek ...' Vsi ljudje so bili ob tem času na plaži razen tistih, ki so se bili odpravili na izlete. Cez kakšnih dvajset minut bo tudi Jackson sam odšel na obalo, da bo pomagal Rafielu pri njegovem kopanju. Ce je hotel neopazovano kaj opraviti v bungalovu, je bil zdaj čas za to. Prepričal se je, da Jane Marplova spi v svojem bungalovu, in o tem, da ni v neposredni bližini nikogar, ki bi opazoval njegovo početje. No, ona se bo kar najbolj potrudila, da bo storila prav to. Sedla je na posteljo, si sezula čedne sandale in jih nadomestila s parom platnenih čevljev z gumijastimi podplati. Nato pa je zmajala z glavo, si sezula le-te, nato pa pobrskala po kovčku in vzela ven par čevljev; pri enem od njih se ji je bila pred nedavnim zataknila peta ob kavelj pri vratih in čevelj je bil zdaj v precej dvomljivem stanju. Jane Marplova ga je s pilo za nohte še bolj pokvarila. Nato pa se je z vso potrebno previdnostjo pojavila v samih nogavicah. S previdnostjo lovca na divje zveri, ki se približuje čredi antilop, pri čemer piha veter proti le-tej, je Jane Marplova počasi obšla Rafielov bungalov. Previdno je zavila okrog vogala. Obula si je enega od čevljev, ki jih je držala v rokah, še bolj zvila peto drugega, se zlagoma spustila na kolena ter obležala z obrazom na zemlji pod oknom Rafielovega bungalova. Ce je Jackson kaj slišal in če bo prišel k oknu in pogledal ven, bo našel staro gospo, ki je padla na tla, ker se ji je utrgala peta pri čevlju. Toda po vsem videzu ni Jackson slišal ničesar. Prav počasi je Jane Marplova dvignila glavo. Okna bungalova so bila nizko vgrajena. Skrivajoč se za listjem plezalke, ki je rasla pred oknom, je pokukala v notranjščino hungalova . . . Jackson je klečal pred kovčkom. Pokrov je bil odprt in Jane Marplova je videla, da je notranjščina kovčka opremljena s posebnimi predali, ki so bili polni raznih listin. Jackson je brskal med papirji in kdaj pa kdaj izvlekel kakšen dokument iz ovojnice. Jane Marplova se ni dolgo mudila na svoji opazovalni postojanki. Hotela je le vedeti, kaj počne Jackson. In zdaj je vedela. Jackson je vohunil. Seveda ni mogla vedeti, če je iskal kaj določenega ali pa če se je samo predajal svojim naravnim potrebam. Utrdilo pa jo je v njenem prepričanju, da sta si Arthur Jackson in Jonas Parrv podobna še v marsičem drugem, ne samo po videzu. Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Čl ani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. Likovna razstava v podjetju LIP V jesenskem obdobju sta kulturna ^Kupnost Radovljica in občinski sindikalni svet razširila program kulturne akcije tudi z likovnimi razstavami v delovnih kolektivih. Uvodna prireditev je bila v petek, 11. okto-bra, v podjetju LIP Bled - TOZD ^esna predelava Rečica. Delavcem tega podjetja se je predstavilo 15 likovnih amaterjev — članov likovne skupine LIKOR pri ZKPO Radovljica z več kot 40 slika-^n. Svoja dela je predstavilo kar šest KVtorjev iz podjetja LIP. Razen lm>dst avnikov delovnega kolektiva, ^'d katerimi so bili .navzoči tudi vsi Jpdilni delavci in direktor inž. Jurij Hočevar, so se vabilu odzvali tudi ■tevilni gostje iz drugih kolektivov, *u'turnih ustanov, družbenopolitičen organizacij in predsednik občin-sk*' skupščine inž. Polde Pernuš. (> pomenu kulturne akcije je govoril predsednik občinskega sindi-finega sveta Marjan Vrabec, o raz- stavljavcih in njihovih delih ^ pa dr. Cene Avguštin. Ob tej priliki je ZKPO pripravila tudi kulturni program, v katerem je razen pevskega zbora KUD Zasip in recitatork iz dramske skupine Almira Radovljica nastopila z recitiranjem lastnih pesmi tudi članica delovnega kolektiva LIP Jana Beravs-Dežmanova. Razstava bo po 14 dneh prenesena v obrat LIP TOZD Tomaž.Godec v Bohinjsko Bistrico, nato pa še v najmanj pet drugih delovnih organizacij. JR Skupina poetica v Gorjah Skupina igralcev Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Anica K u mer, Miro Podjed in Bogomir Varaš; ki si je nadela ime Grupa poetica in z velikim uspehom nastopa več kot tri leta širom po Slove-ni|i, bo v nedeljo (20. oktobra) ob 15.30 gostovala v dvorani TVD Partizan v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Prireditev /. naslovom Igramo, po-jemo in govorimo slovenske balade in pesmi sodi v okvir kulturne akcije. Razen za člane delovnih kolektivov z blejsko-gorjanskega območja je prireditev namenjena tudi vsem drugim občanom, prijateljem dramske in literarne umetnosti. Organizatorji kulturna skupnost, ZKPO in sindikati še posebej vabijo mlajši' obiskovalce. V skupini celjskih umetnikov je tudi blejski rojak Miro Podjed. JR N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (41. zapis) Prek Kočuhe (Gotschuchen), kjer je pravzaprav stekla zibelka boro-veljski železarski industriji, bomo kmalu v Šmarjeti (St. • Margare-then). To je večji kraj, kjer si podajata roki Rož in Podjuna, sosedni ravnini. STARA JUENNA Rimsko mestece Juenna, ki je po izkopaninah sodeč ležalo nekaj kilometrov zahodno od Globasnice, je dalo vsej ravnini ime — Podjuna. Nemci ji pravijo prav tako: Jauntal. Danes stoji na mestu nekdanje Juenne skromna vasica Podjuna (Jaunstein). Sredi Globasnice, na trgu pred cerkvijo pa je razpostavljenih več starorimskih nagrobnikov, soh in fragmentov davne arhitekture. Viden, odprt lapidarij pove več, kot zaprte in zaprašene zgodovinske knjige. — Dostikrat me bode misel, zakaj pri nas tako radi vsako zgodovinsko vrednoto skrijemo v muzeje, namesto da bi jo postavili na javen trg — seveda primerno zavarovano. Tako pa gledamo skoro na vseh vaških ali mestnih trgih le razstave avtomobilske pločevine — razen v kulturnem Dubrovniku in morda še kje. ZLOČIN NA ROBEŽU Kar hitro mine pot od Šmarjete mimo Spodnje in Zgornje vesce do Apač. Tu pa obsta-nemo: do Robeža, kraja trpkega spomina, je le nekaj streljajev ne posebno dobre ceste. A prav bo, da le stopimo do tja, kjer so se Ko je partizanski spomenik na Ro-bežu pri Apačah še stal... lansko jesen nemški šovinisti tako junaško izkazali: minirali so spomenik, postavljen le nekaj tednov prej. v počastitev prve bitke slovenskih partizanov na Koroškem. Kmalu po razstrelitvi sem bil na Robežu — le podstavek je še stal na mestu, vse drugo — razbito seveda — je bilo spravljeno v bližnji šupi. Tako je ukazala žandarmerija kmetu v soseščini. Pogovarjal sem se z njim le stežka — saj je mož vidno opešal, tudi oglušel je na pol, žena mi je povedala, da so mu živci popustili zaradi hude eksplozije v neposredni bližini hiše. Cez kak mesec sem zvedel že za njegovo smrt... — Sicer pa o kratkem življenju partizanskega spomenika govore prikazane tri ilustracije. NAŠ PRIJATELJ Nenavadno: Nemec, naš prija-,telj. A je vendarle res, če vzamemo v misel slovitega slikarja in grafika dr. Wernerja Berga, 70-letnega nemškega umetnika, ki si je pred 40 leti izbral Koroško za svojo drugo domovino, čeprav je mož po rodu iz daljnega Porenja. Ni mi znano, kaj je privedlo tega resnega umetnika prav v naše Mo-hliče (Mochling), v trdno slovensko vasico v Podjuni. Toda to vem, da se je filozofsko razmišljajoči slikar kar zlil z Rutarjevo kmetijo, kjer si je uredil atelje, in zaživel s sosedi kmeti, drvarji, vozniki — tako kažejo njegove podobe, resne in trde grafike. Zgarani obrazi, črne rute, sence bajt, ozki kolovozi — veselja nobenega . . . Vse pa vrezano v trd hrušov les — sami žlahtni lesorezi. In še to: tudi med neavstrijskimi Nemci visoko cenjeni in spoštovani umetnik ni okleval v simpatijah do zatiranih koroških Slovencev. Po--gumno je korakal lansko jesen po celovških ulicah, družno s Slovenci, ki so demonstrirali proti zatiralcem slovenstva na Koroškem. — Res, naš prijatelj, dr. VVerner Berg! ZMAGE IN PORAZI Seveda bom kdaj še našel priložnost — takrat, ko bom s svojimi zapisi priromal do Pli-berka, kjer je pravkar odprta velika, življenjska razstava Bergovih del — spregovoriti o neki tihi, a čisti lepoti grafik tega, nam tako naklonjenega Nemca. Njegove grafike niso le slike, so skoro bolj obtožbe, kako trdo in skromno mora živeti slovenski kmet pod Obirjem in v Podjuni. Občutek imam, da je Werner Berg upodobil v svojih grafikah tudi žilavi odpor našega koroškega kmeta proti raznarodovanju — z resnobo, trdoto potez, z bridko izraznostjo v polslepih, utrujenih očeh ... Tako pa je danes! Od partizanskega spomenika iz lepega belega marmorja je ostal le podstavek in raztreseni drobci kamenja . . . JHk » Star sem bil kakih sedem let, ko je mamica kupila medvedka — hranilnik: sivega zame, rdečega za mojo sestrico. Skozi odprtino na vrhu sem v hranilnik metal kovance: prijetno je žvenketalo in tudi mene je obhajal občutek, da sem bogat. Vsakokrat, koje prišel k nam kak sorodnik ali znanec, sem vzel s police »medvedka« in začel žvenketati. Vsak mi je podaril nekaj drobiža, ki je seveda romal skozi odprtinico na vrhu in pristal na dnu hranilnika kot kamen v tolmunu. Kdor varčuje — si srečo kuje Pred trgovino sem večkrat videl otroke, ki so zapravljali denar za žvečilne gumije in ostale sladkarije. Tudi mene je mikalo, da bi poskusil kaj takega. Zdelo se mi je, da me hranilnik naravnost izziva: »Pojdi, kaj še čakaš!« Tako sem nekoč, ko sem bil doma, vzel nož in prerezal »medvedka« na spodnji strani, tako da sem iz njega lahko zbežal nekaj denarja. Zapravljal sem ga po trgovinah, »medvedek« pa je bil vsak dan lažji. Za to početje ni nihče vedel. Mamica mi je nekega dne nič hudega sluteč dejala: »Zdaj si že veliko navar-čeval, kupi si žogo!« Potehtala je hranilnik in obnemela: »Zoran ...!« Nadaljevala ni, saj ji je beseda od presenečenja zastala v grlu. Planil sem v jok, mamica pa je premagala jezo in me tolažila: »Saj še ni nič izgubljenega. Začni varčevati znova!« Moj »medvedek« danes ni več hranilnik, ampak mi dela družbo na nočni omarici. Ko sem začel hoditi v prvi razred, sem namreč dobil čisto pravi hranilnik, takega iz železa in seveda še hranilno knjižico. Dobra dejanja vedno najdejo posnemalca. Tako se mi je pri varčevanju pridružila tudi sestrica Alenka s svojo »skrinjico«. Ta je poslikana s panjskimi končnicami. Pred kratkim mi je ta navihanka dejala: »Zoran, vzemiva iz hranilnika nekaj denarja in kupiva žvečilne gumije. Tisti dinarji se še poznali ne bodo, mamica še vedela ne bo za to!« »Ne,Alenka, res ti je hudo, ko vidiš druge otroke, ki zapravljajo denar, toda, ko si boš iz navarčevanega denarja kupila kaj lepega, bo marsikomu žal, zakaj je zapravljal,« sem ji pojasnjeval. Spominjam se, ko ji je teta iz Beograda dala rdeč bankovec za deset tisočakov. Sestrica je dejala, da ima »ta dolg'ga, ta rdeč'ga« in se je hotela z njim igrati. Ko ga ji je očka odnesel v banko, da bi dobil zanjo hranilnik, mi je dejala: »Veš, očka je odnesel moj denar tistim ,stricem' v banko, oni pa so mu dali to skrinjico in ta čudni rdeči zvezek« — s tem je mislila na hranilno knjižico. Ko so zadnjič praznili bančniki v šoli hranilnike, mi je uradnik dejal: »Kaj bo? Avto, kolo?« Res, v petih letih sem si privarčeval kar čedno vsoto. Ne vem, kaj si bom kupil za ta denar. Morda avto? Ali pa kolo? Ne vem, res ne vem, ta odločitev bo težka. Prepričal sem se, da ni iz trte izvit pregovor: »Kdor varčuje, si srečo kuje.« Sestrici Alenki pa bodo ta spoznanja prinesla leta. Zoran JelovČan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas VI. srečanje pionirjev dopisnikov Letos mineva 30 let, odkar je bilo v Beli krajini ustanovljeno časnikarsko društvo, današnje društvo novinarjev. Zato je bilo letos srečanje pionirjev dopisnikov v tej zibelki partizanstva, točneje v Vinici. Srečanje, tokrat že šesto po vrsti, je bilo 11. in 12. oktobra. Cilj prvega dne našega »popotovanja« je bil Črnomelj. Vozili smo se z avtobusi. Naš šofer se je imenoval Pavle. Da se ne bi med vožnjo dolgočasili, so nam razdelili posebno številko Pionirja. No, četudi nam je ne bi dali, nam ne bi bilo dolgčas, kajti zabaval nas je tovariš Ajdič. Vožnja je bila prijetna in minila je hitro. V Črnomlju smo spoznali svoje gostitelje. Mene je sprejel deček Igor, ki obiskuje 7. razred. Odpeljal me je na svoj dom. Kmalu sva se spet vrnila na dogovorjeno mesto, kajti še isti dan smo si ogledali Črnomelj in njegove znamenitosti ter posebnosti. Naslednji dan smo se odpeljali v Vinico, rojstni kraj Otona Zupančiča. Tu smo si v osnovni šoli ogledali razstavo pionirskih glasil. Dobrodošlico sta nam izrekla predstavnika društva novinarjev in revije Kurir-ček, ki je bila letos pokrovitelj srečanja. Nato so učenci viniške šole nastopili s kulturnim programom. Plesali so belokranjske narodne plese. Zaigrali in zapeli so tudi Župančičeve pesmi. Zdelo se mi je, da objokujejo to borno belokranjsko zemljo, ki ne more preživljati vseh svojih sinov in zato odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom. Izjema je bila le pesmica Ciciban in čebelica, ki sta jo zelo prisrčno povedala dva prvošolčka. Podelili so tudi nagrade za najboljša pionirska glasila, ki izhajajo na osnovnih šolah. Po programu smo se zbrali v učilnicah, kjer smo se pogovarjali z uredniki nekaterih časopisov in revij. V naši učilnici so bili tovariši: Longvka, Snoj ali stric Pipa, Milovanovič ter tovarišici Tar-man in Bizovičar. Zastavljali smo jim različna vprašanja. Zvedeli smo veliko novega. Zanimalo nas je, kdaj so začeli pisati, kje so objavljali svoje prispevke, kakšno je delo novinarjev in urednikov in še marsikaj drugega. Po končanem pogovoru so nam podelili diplome in knjige. Med počitnicami na Triglav Bila je še trda tema, ko me je mati prebudila. Začudeno sem pogledala na uro. Bilo je šele pol dveh ponoči. Že sem hotela protestirati, ko sem se spomnila, da bomo s sosedovimi šli na Triglav. Zvečer od razburjenosti dolgo nisem mogla zaspati. Hitro sem se oblekla. Toda, joj! Bila sem še vsa zaspana, zato sem hlače oblekla narobe, povrhu pa še pulover. Ko sem bila nazadnje le oblečena, sva z mamo odšli k sosedu. Odpeljali smo se in se ustavili v Vratih. Naše razgibavanje se je pričelo s hojo. Prišli smo do klinastega spomenika, ki sem ga že velikokrat videla na razglednicah. Pot je postajala vedno bolj strma. Hiteli smo, a grušč nas je neprestano vznemirjal. Korak naprej, pol pa nazaj. Sosed Franci je kar kmalu videl gamsa, jaz pa nič. Napenjala sem oči, pa še vedno nič. Danilo se je zelo počasi. Kmalu smo prišli do Bambergovih plamenic. Odločili smo se, da gremo kar čeznje. Začelo se je naporno plezanje ob žici in po klinih. Kolena so se mi tresla, spreletaval me je mraz. Samo spodrsljaj in ni te več. Strah me je bilo — a vedno manj. Naleteli smo na čredo gamsov. Te lepe živali so se mirno pasle, čeprav so čutile navzočnost človeka. Nas pa vodi pot naprej. Nazadnje smo le prišli na Triglav. Ko smo se vračali po drugi strani, smo videli tudi spominske plošče ljudem, ki jih je pobila ognjena kača. Srečali smo turista, ki je na rami tovoril kolo. Nihče pa nam v dolini ni verjel, da smo prišli čez Na morju Najlepše mi je bilo, ko smo šli na morje. Tega dne sem se zelo veselila. Sredi julija smo odšli v Strunjan. Videla sem veliko solin. Na morju sem spoznala nove prijateljice. Z njimi sem plavala, iskala ježke in nabirala školjke. Naučila sem se plavati pod vodo in hrbtno. Tega sem bila zelo vesela, ker sem prej plavala samo žabico. Včasih pa je na morju tudi deževalo. Takrat smo šli v Portorož ali Piran. V Piranu smo si ogledali akvarij. V njem je bilo veliko rib in celo morskega psa imajo. Dnevi na morju so hitro minili in morali smo domov. Počitnic na morju se rada spominjam. Branka Zalar, 3. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Bambergove plamenice. Ustavili smo se spotoma na Kredarici. Tam smo si odpočili, nato pa »hajd« v dolino. Vozili smo se po grušču, da je bilo veselje, še bolje pa je šlo po snegu. Turisti, ki so še hodili na Triglav, so vriskali in prepevali. Mami pa je z roko zamahnila in pristavila: »Ja, zdaj pa vpijejo, prej ko smo pa mi bili na poti na Triglav, so pa še o klobasah sanjali!« Zasmejala sem se, čeprav mi je hlačnica kavbojk od začetka do konca počila. Ob takih domislicah smo spet zagledali klinasti spomenik. Tam me je nek »suhec« podražil: »Pazi, da ti ne bo hlačnica počila!« Odpočili smo se v dolini, potem pa jo odkurili domov. Ostali so mi lepi spomini na kraljestvo gora in njih prebivalce. Poleg tega pa še žigi na roki in rahlo boleče noge. Marija Krsnik, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Partizanski miting v Dobrni Sredi julija je oče dobil vabilo za praznovanje 30. obletnice 5. prekomorske brigade in vzel me je s seboj. V soboto zjutraj sva se z avtom odpeljala proti Dobrni, kjer naj bi bilo slavje. Vseskozi naju je priganjal čas, a kljub obvozu pri Celju sva prispela v Dobrno pravočasno. Pred tamkajšnjo osnovno šolo je bilo zbirališče borcev 5. prekomorske brigade. Oče je kmalu poiskal svoje soborce in se jim pridružil. Takoj zatem smo odšli v park, kjer je bila proslava s kulturnim sporedom. Praznovanje je bilo združeno z občinskim praznikom občine Celje. Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Celje. Za njim so se zvrstili še ostali govorniki. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Dobrne. Po končanem kulturnem sporedu so borce pogostili z okusnim partizanskim golažem. Kmalu se je med borci začel prijeten pogovor. Ob dobri kapljici so obujali spomine na davne dni in jih primerjali z današnjimi. Zatem smo si ogledali še zdravilišče v Dobrni. Zvečer pa sva se z očetom utrujena odpeljala domov. Marjeta Valjavec, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Zapustili smo šolo in si ogledali še obrat tovarne Novoteks v Vinici. Tam izdelujejo moške hlače in ženska krila. Delo je modernizirano. Vsak delavec opravlja le delo ene vrste: nanj je pripravljen in storilnost je večja. V obratu so zaposlene skoraj same ženske, izjema so likalci hlač, vzdrževalci strojev, skladiščnik in še nekaj drugih delavcev. V delavski restavraciji smo pospravili okusno kosilo. Cas je hitro mineval in kmalu smo z avtobusi potovali proti Ljubljani. Videli smo tudi hudo prometno nesrečo, katere posledice so bile tragične: en mrtev in trije ranjeni ljudje . Vsi smo si zaželeli, da bi se čez leto dni spet srečali. Do takrat pa bo treba še naprej marljivo pošiljati spise. Velikokrat bomo grizli pero, ko ne bomo vedeli, kako naj oblikujemo misli, da bodo čimbolj zanimive, kot ga grizem danes jaz, ko ne vem, kaj vse vam naj zaupam, kajti doživel sem toliko lepega. Zoran Jelovčan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas s šolskih klopi Dogodek Tudi letos sem del počitnic preživela v Poreču s staro mamo in starim očetom. Prva dva dni je bilo vreme bolj slabo. Kasneje se je zelo ogrelo in postalo je kar neznosno vroče. Vročina nas je večkrat prisilila v senco pod košate borovce. Tako sva nekega takega dne sedela s starim očetom na klopci pod borovcem. Nedaleč stran sta sedela dva zakonca in se očitno v neki zadevi nista strinjala. Prisluhnila sem. Ni bila naša govorica. Opozorila sem na to očeta. Takoj sva ugotovila, da govorita angleško. Oče dobro govori angleško in je takoj ugotovil, da ugibata, koliko more biti ura. Povedal jima je točen čas. Vljudno sta se zahvalila. S tem pa se je pogovor šele pričel. Marsikaj ju je zanimalo: o Poreču, o Jugoslaviji, o cenah in podobno. Pogovor je nanesel tudi name. Stari oče me je predstavil, češ, ta naj pa sama kaj pove, saj se že drugo leto uči angleščine. Sprva je bilo težko, kasneje pa je kar šlo. Prijazna tujca sta se še posebno trudila, da sta govorila z menoj kar se da pravilno in počasi. To me je razveselilo in kar lažje so mi šle besede z jezika. Za prihodnje leto sta me celo povabila v Bristol, kjer živita. Bila sta izredno prijazna in smo se še večkrat srečavali na plaži ter kramljali. Ugotovila sem, da mi je to srečanje zelo koristilo, saj sem se kar nekaj naučila, hkrati pa tudi ugotovila, kako se človek lahko sporazumeva in zbližuje z neznanimi ljudmi — pogoj pa je seveda znanje jezika. Pomislila sem, kako čudno bi bilo, če niti besedice ne bi razumela ali ne bi znala povedati tistega, o čemer sta me spi ase vala nova znanca — prijazna Angleža. Alenka Kuhar, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kranjska podružnica Ljubljanske banke je pred dvema letoma začela na Gorenjskem ustanavljati šolske hranilnice. Vodijo jih posebni odbori varčevalcev, v katerih so učenci in mentor. Učenci v šolskih hranilnicah varčujejo za šolske potrebščine, izlete in podobno. Med prvimi je bila ustanovlejna šolska hranilnica v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Učenci so tu prihranili že blizu 20.000 novih dinarjev. Sicer pa je na Gorenjskem že 15 šolskih hranilnic, v katerih so učenci prihranili prek 250.000 novih dinarjev. Na sliki: takole vsak petek od 12.30 naprej posluje šolska hranilnica v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah (A. Ž.) — Foto: F. Perdan Dopisna delavska univerza v Ljubljani vpisuje v dopisne šole — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (dveletno) — ekonomsko šolo — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno kovinarsko šolo Vpisuje tudi v dopisne tečaje — nemškega in italijanskega jezika — esperantskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na IBM strojih ali za fonodak-tilografe) — tečaj poslovne korespondence (za delovne organizacije po modernem programu) — tečaj za družbeno izobraževanje Vpisujemo vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih do 18. ure (od 1. septembra tudi drugo soboto v mesecu) Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1974/75, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5 din na naslov: Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. 2. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil osebni avto škoda 1000 MB letnik 1967, s 67.000 pevoženimi kilometri. Začetna cena 4000 din. osebni avto ford eskort de liixe letnik 1969, z 68.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 9500 din. Ogled vozila možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 23. oktobra 1974 do 12. ure z K) % pologom od začetne cene. Zavarovalnica Sava, Poslovna enota Kranj Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO. KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure. NA BLEDU Predprodaja vstopnic v poslovalnicah Murke, supermarket Union Jesenice, tekstil Bled, blagovnica Radovljica ob avtobusni postaji, manufaktura Lesce. '»ročila poslušajte na PRVEM PROGRAMU vsak dan ob 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, {•/5, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, V»-00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00, ob nedeljah P« ob 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, *A00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00; na DRU-J*«M PROGRAMU ob delavnikih vsako Uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, 9.30, 10.30, 11.30, 13.15, 15.30, 16.30, '7-30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50 SOBOTA, 19. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš plesni orkester ima oesedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ub bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 1410 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi lz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 9.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19-50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, '1-00 Za'prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23 05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 900 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 jSvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14-35 3000 sekund Radia Študent, 15.40 Portret orkestra: The Kennv Clarke-Francvs Bolahd °>g Band, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet J^elodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S popev-Kami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 H^set minut z ansamblom Slavka Znidaršiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. Programu Tretji program ^•05 Znanost in družba, 19.20 Richard J*agner: Tannhauser — opera v treh dejanjih, ''■45 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske Poezije NEDELJA, 20. OKTOBRA Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: F.epelka, 8.50 Skladbe za mladino. 9.05 Še pom-Pjte, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vrneš ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra - F. Marceau: V ^ast si štejem, 19.40 Minute z ansamblom Jožefa Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedelj,, zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8-l0 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Pet pedi, 105 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melo-d'J, 11.35 Melodije po pošti. 13.20 Film — opereta — musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 iz naših in tujih koncertnih dvoran, 15.00 Nedelja na valu 202 lretji program |9.06 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 gramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Večer komorne glasbe Uskih avtorjev, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 21. OKTOBRA SjpO Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja,' 9.05 •san svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Jrkestii in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar 2?**j> 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na kontnem odru, L3.30 Priporočajo vam, 14.10 iiiaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci če-tuajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni inter-5?***o, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Interna 469, 17.20 JVoricert p«, željah poslušalcev, 18.05 Naš gost. ,8-20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z noč, ju- ansainbloni Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko •'ti,,,., 20.00 Ti in opera, 22.20 Popevke iz „_ »Slovanskih studiov, 23.05 Literarni nokturno, 1;» Za ljubitelje jazza "•""Ki program ^° Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in 01' iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi (,'ls;'inl,ii. 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 "»dala v ritmu, 14.3") Pop integral, I5i40 Obisk ,'? orltestru Glenn Miller, 16.00 S knjižne poli-16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 glasbeni stereo studio: Ti in jaz in glasba, 17.40 esedc in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumen-!°v> 18.00 Glasbeni cocktail. 18.40 Zabavni zvo-kl Ba vse petji program 19.05 Klasična in romantična zborovska glasba. Piariist Glenn G.ould igra Mozarta, 19.50 p'š eksperimentalni studio, 20.35 Fran/. Schu-Jjtt: Simfonija št. 3 v D-duru, 2l.oo Kkonom-, "Politika, 21.20 Veren pri slovenskih skladanjih: Ivo Petrić, 23.00 Sezimo v našo diskoteki 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 22. OKTOBRA jj^.pobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.06 ok*i 's^a *°'a za srednjo stopnjo, 9.30 Pojeta le ' biaiov Pirnat in kvartet iz Murske Sobo-* '0.15 Promenado! koncert, 11.15 Z nami do- Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose 1'ijadeja i. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje '•judska pravica, Ljubljuna, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja !• — Tekoči račun pri SDK v Kranj" številka 51500-601-12591 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°Klasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Pota sodobne medicine, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom VVeekend, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(M) Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — N. V. Gogolj: Mrtve duše, 21.35 Zvočne kaskade, 22.20 Koncertant-na glasba za saksofon, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.(X) Torek na valu 202, 13.(X) S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Kampiča, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Glasbeni stereo studio: Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Catom Stevensom, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Dunajski slavnostni tedni 1974 (stereo), 22.25 Ludvvig van Beethoven: 33 sprememb na valček Antonia Diabellija za klavir, op. 120, 23.10 Nočne ubranosti (stereo), 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 23. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Norveškega radia, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.30 Zabavni zvoki, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu beata, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Tri uverture, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski zborovski skladatelji, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 24. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih Sol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje mešani zbor Slavček iz Trbovelj, 14.40 Med šolo, družfno in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Komorna glasba slovenskih avtorjev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Don Ellis, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Glasbeni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Parada orkestrov, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni eoneertino (stereo), 19.50 Sodobni literarni portret: K. Ionesco, 20.10 I/, tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Z Dunajskih slavnostnih tednov 1974, 21.45 Tri vokalnoinstrumeiitalne simfonije, 23.10 Tri sonate Clauda Debussvja, 23.55 Iz slovenska poezije PETEK, 25. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Narodne pesmi narodov Jugoslavije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na noti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega" časa, 18.15 Signali, 19.40 Minute Z ansamblom Fantje treh dolin, 19.50 Lahko noč, otroci, 2().(X) Top pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 1 .''.35 I/, filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14,36 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.in 20. uri 19. oktobra amer..barv. biogr. VELIKI VALČEK oh 15.30, 17.45 in 20. uri, premiera danskega barv. erot. ZOBAR V POSTELJI ob 22.15 20. oktobra KONCERT IZ NASlH KRAJEV ob 10. uri, amer. barv. biogr. VELIKI VALČEK ob 14.30, 17.45 in 19. uri, premiera nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA oh 21.15 21. oktobra nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 18. oktobra amer. barv. akcij. DIAMANTI ZA SVOBODO ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. vvestern ŠTIRJE V BURJI ob 10. uri, franc. barv. krim. OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 16. uri, amer. barv. akcij. DIAMANTI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. risani film TRNULJČICA ob 10. uri, franc.-špan. barv. CS pust. GUSARSKA LJUBEZEN ob 14. uri, franc. barv. krim. OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 16. uri, premiera barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 20. uri 21. oktobra barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 16. in 18. uri, amer. barv. biogr. VELIKI VALČEK ob 20. uri Tržič 18. oktobra amer. barv. akcij. SLAUGHTER-JEVA VELIKA BITKA ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. vvestern ŠTIRJE V BURJI ob 16. uri, amer. barv. akcij. SLAUGH-TERJEVA VELIKA BITKA ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. vvestern MLADI MAŠČEVALEC ob 15., 17. in 19. uri 21. oktobra amer. barv. vvestern MLADI MAŠČEVALEC "ob 18. uri Kamnik DOM 19. oktobra amer. barv. krim. PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 16. uri, amer. barv. glasb. KABARET ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. vvestern ŠTIRJE V BURJI ob 15. uri, amer. barv. krim. PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 17. in 19. uri 21. oktobra franc.-špan. barv. CS pust. GUSARSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 18. oktobra amer. barv. drama PASJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. vvestern VSE MESTO JE KRIVO ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. vvestern VSE MESTO JE KRIVO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 18. oktobra amer. barv. vvestern VSE MESTO JE KRIVO ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. drama PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. komedija AMKRI-KANEC V EVROPI ob 18. in 20. uri Radovljica 18. oktobra amer. barv. zabavni PIŽAMA ZA DVA ob 20. uri 19. oktobra ital. barv. pust. KRVAVI OPIJ ob 18. uri, amer. barv. PIRATI JUŽNEGA MORJA ob 20. uri 20. oktobra franc. barv. krim. SIN ob 16. uri, amer. barv. PIRATI JUŽNEGA MORJA ob 18. uri, ital. barv. pust. KRVAVI OPIJ ob 20. uri 21. oktobra špan. barv. vvestern ZAKAJ UBIJAŠ. FA NT? oh 20. uri Jesenice RADIO 18. oktobra amer. barv. METULJI SO SVOBODNI 19. oktobra amer. barv. KO UMIRAJO LEGENDE 20. oktobra amer. barv. KO UMIRAJO LEGENDE 21. oktobra franc. barv. VESELI REKRUTI Jesenice PLAVŽ 18. oktobra ital. barv. CIAKMULL MAŠČEVALEC 19. oktobra franc. barv. VESELI REKRUTI 20. oktobra franc. barv. VESELI REKRUTI 21. oktobra amer. barv. KO UMIRAJO LEGENDE Kranjska gora 19. oktobra amer. barv. 24 UR LE MANSA 20. oktobra amer. barv. METULJI SO SVOBODNI presernovo gledališče PETEK, 18. oktobra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK - I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI; SOBOTA. 19. oktobra, ob 17. in 20. uri — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje v Zagorju ob Savi; NEDELJA. 20. oktobra, ob 19.30 - Bora Stankovič: NEČISTA KRI; gostuje Narodno pozorište iz Leskovca; predstava bo za JLA in IZVEN v okviru »Jugoslovanske otvorene scene«. tržni pregled 20 JESENICE Solata H din, špinača 10 din, korenček , din. jabolka 2,70 din do 4 din, limone 13,80 din česen 24 din, čebula 3 din, fižol 14,50 do 17 din pesa 2,50 din, paradižnik 8,40 din. ajdova moka 16,8/ din. koruzna moka 3,95 din, laička 1.20 do 1.30 din. surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din. orehi 60,60 din. klobase 43 din, skuta 1270 din, sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 5,50 din, evetača 10 din, paprika 5,80 din. krompir 1 60 do 1.70 din KRANJ Solata 7 din, špinača 18 din, korenček 5 din, slive 18 din. jabolka 3 do 4 din, limone 13 din, česen 22 din. čebula 5 do (i dih, fižol 12 din, pesa 1 din, kaša 12 din, paradižnik 5 din, kostanj 7 do 8 din, med 35 din, hruške 7 din, grozdje 10 din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 do 20 din, orehi 50 din, klobase 18 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 5 do 6 din, evetača 15 din, paprika 4 do 5 din, krompir 1,50 do 2 din TRŽIČ Solata 5 din. špinača fi din. korenček 6 din, slive 6 din, jabolka 5 do 7 din, limone 10 do 14 din, česen 20 do 25 din, čebula 4 din, fižol 10 din, pesa 5 din, kaša 12 do 13 din, paradižnik (i din, sir 14 din, banane 8 din, grozdje 10 din, hruške 9 din, kostanj 5 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, klobase 20 din, skuta 12 din. sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, paprika 6 din, krompir 1,60 do 2 din umrli so V KRANJU Rebolj Marija, roj. 1907, Žan Frančiška, roj. 1906, Janževec Ivana, roj. 1895, Dodev Božo, roj. 1927, Borišek Martin, roj. 1886, Vrtačnik Marija, roj. 1893, Porenta Helena, roj. 19(Xi, Dejak Stane. roj. 1911. PrvinSek Franc, roj. 1911 VSKOFJILOKI televizija SOBOTA, 19. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 14.25 Nogomet Radnički (Niš) : Crvena zvezda — prenos (Bg), 17.45 Fantje treh dolin, 18.15 Obzornik, 18.30 Disnevev svet — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Človek, ne jezi se (Zg), 20.30 Moda za vas, 20.40 Barbra Streisand in glasbeni instrumenti — barvna oddaja, 21.35 Gigot — ameriški barvni film, 23.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.15 Rokomet (ženske) Beograd : Voždovac (Bg), 17.15 Glasbena oddaja, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Otroški spored ob dnevu osvoboditve Beograda (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Odhod Damjana Radovanoviča — TV drama, 21.05 Zadnja bitka za svobodo, 21.35 Feljton (Bg II) NEDELJA, 20. OKTOBRA 9.05 Svet v vojni — serijski dok. film, 9.55 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju — barvna filma, 10.50 Poročila (Lj), 10.55 Proslava ob 30-letnici osvoboditve Beograda — prenos (Bg), 12.15 Ljudje in zemlja, 14.30 Igre brez meja — barvna oddaja, 15.50 Ptujski festival — 2. del, 16.20 Za konec tedna, 16.35 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Jugo-plastika : Crvena zvezda — prenos (Zg), 18.20 Vidocq — serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božič: Človek in pol — TV nadaljevanka (Zg), 21.05 Zadnja bitka za svobodo — dok. oddaja (Lj), 21.50 Športni pregled (Zg), 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Sa), 20.00 Risani filmi, 20.20 S kamero po svetu, 21.00 Nesmrtna mladost — celovečerni film (Bg II) PONEDELJEK, 21. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, 11.00 Velika šolska ura — prenos iz Kra-gujevca, ponovitev ob 17.00, 15.40 Madžarski TVD (Bg). 18.00 Obzornik, 18.15 Od zore do mraka, 18.45 Narodi in pisava — I. del, 19.05 Odločamo, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 E. Koš: Nesreča — drama TV Beograd, 21.05 Sodobna . oprema — barvna oddaja, 21.15 Kulturne diagonale, 21.45 Mozaik kratkega filma: Zakaj tečete, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Bg). 18.45 Knjige in misli (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 F. Schubert: Nedokončana, 21.05 Sierra Nevada — celovečerni film, 22.35 24 ur (Bg II) TOREK, 22. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v Soli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05. 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 M. Golar: Okrogle o Veržencih — 3. oddaja, 17.55 Barvna risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Življenje v gibanju — barvni film, 18.50 Ne prezrite: Arheološka razstava v arkadah, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Mi med seboj: Naša interesna skupnost (V Kliničnem centru), 21.05 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — konec TV nadaljevanke, 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Divja Avstralija (Bg), .18.00 Kronika (Zg). 18.15 Glasbena oddaja (Sa), 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik, loterija * 5 u o X U 60 50 130 35420 71760 61 ' 521 9511 40071 2 96162 50542 86152 578722 225622 13 063 17783 50713 39633 550373 197983 397023 4 34664 14954 63954 40724 00874 28014 479914 "s j< -O 4) a s N £ s .s T. "O 40 50 60 8(X) l.(XX) 20 100 2(X) 1.000 10 8(X) 800 800 5.(XX) 5.(XX) 30 80 600 6(X) 6(X) 5.(XX) 10.(XX) 10,(XM) 10 600 600 6(X) 6(X) 8(X) 1.000 5.(KM) 33 75 405 7665 79785 48595 72095 86 966 364»i 95246 086196 017696 045776 07 55367 18977 285617 165117 28 58 09528 15798 96538 79238 471198 068988 39 19 73759 61719 38569 137259 o* ^ N Ji o o 20 80 500 6(X) 600 1.000 20 60 3(X) 6(X) 10:000 10.000 150.000 20 800 1.000 5.000 mdi8rali več prijateljskih trening tekem s />m H Mladost (Zagreb) bodo pokazali, da 12dr\evne priprave V CSSR in trimesečni trening niso bile zaman, saj se bodo poleg ljubljanskega Tivolija ter Celja potegovali za y uvrstitev od 7. do 10. mesta. Poleg njih pa na ^/Kbivani so bili v sredini septembra 12 dni na treningu ljubljanskem ledu trenirajo tudi mladimi, ki pa zaradi h.! n'/'iču v ČSSR, kjer so bili gostje domače profesional- tega. ker pred, halo Tivoli še. ni nared led. še niso začeli tekmovati. V nedeljo ob 17.W se bodo hokejisti Triglava v novi prvenstveni sezoni V hali Tivoli prvič predstavili ljubiteljem slovenskega in kranjskega hokeja. V tekmi Triglav : Mladost (Zagreb) bodo pokazali, da 12 dnevne priprave v CSSR in trimesečni trening niso bile zaman, saj se bodo poleg ljubljanskega Tivolija ter Celja potegovali za uvrstitev od 7. do 10. mesta. Poleg njih pa na ljubljanskem ledu trenirajo tudi mladimi, ki pa zaradi tega. ker pred halo Tivoli še ni nared led, še niso začeli tekmovati. — I) Humer m mo- h(l"" "' mladinei. Pri tem so navezali dobre stike, saj ff*'a V prihodnji sezoni elana Triglava Sajovic in Kovin i/' "o trenersko specializacijo prav v Trebič. '/''//" ob 17 M) se bodo hokejisti Triglava r nor li,,'"sfl'('"1 sezoni v hali Tivoli prvič predstavili i/ubite "' slovenskega in kranjskega hokeja. V tekmi Triglav Jeseniški hokejisti pripravljeni V soboto zvečer bodo jeseniški hokejisti startali v letošnjem državnem prvenstvu, v katerem bodo skušali vrniti naslov državnega prvaka pod Mežakljo. V prvem kolu se bodo ob 18.30 pomerili v dvorani pod Mežakljo z moštvom Slavije iz Vevč. Čeprav so bile poletne priprave večkratnih državnih prvakov zelo slabe in lahko rečemo precej neresne, so Jeseničani skušali s treningi na ledu nadomestiti zamujeno. Kljub temu da so še precej od zadovoljive forme, pa smo v njihovi igri zasledili v zadnjem času precej boljšo uigranost kot na začetku sezone. To je tudi razumljivo, saj je za uigravanje potrebno precej časa ter tekem. Časa so' imeli sicer zelo malo, toda prijateljskih tekem je bilo precej, tako da strokovnjaki na Jesenicah menijo, da so njihovi igralci preboleli glavno krizo. Zlasti je popustila napetost v vrstah jeseniških hokejistov, ko so na Jesenicah premagali v okviru tekmovanja za Pokal Karavank ljubljansko Olim-pijo z rezultatom 7:6, na tem srečanju pa so celo vodili s 6:2. Res je, da je Olimpija takrat nastopila brez Miroslava Gojanoviča, ki je te dni podpisal pogodbo z ljubljanskim ligašem, toda srečanje je pokazalo, da so Ljubljančani precej ranljivi, čeprav so imeli boljše priprave kot hokejisti Jesenic. Jeseniški hokejisti so precej dobro igrali tudi proti švicarskemu prvoligašu Lugano, ki so ga pred kratkim premagali pod Mežakljo z visokim rezultatom 7:2. Čeprav je očitno, da se forma večkratnih prvakov popravlja, pa ne moremo mimo dejstva, da so stare hibe izpred preteklih let še vedno zelo vidne. Gre namreč za neučinkovitost jeseniškega napada, ki potrebuje precejšnje število ugodnih priložnosti,. da bi dosegel gol. Na drugi strani pa so igralci Jesenic precej nepazljivi v obrambi in zelo hitro prejmejo zadetek. To sta poleg slabe telesne pripravljenosti dve najosnovnejši napaki in sta se ponavljali skoraj na vseh pripravljalnih tekmah jeseniškega moštva pred začetkom letošnjega državnega prvenstva. V letošnji sezoni bo moštvo Jesenic v glavnem sestavljeno iz igralcev, ki so nastopali v prejšnji sezoni. Letos ne bodo igrali Franc Smolej in Ravnik, ki sta prenehala z aktivnim igranjem, ter Albin Felc, ki se pripravlja na pot v Švico, kjer bo nadaljeval svojo kariero. Zato so se pri vodstvu moštva odločili za pomladitev. Tako so v ekipo uvrstili dva bivša igralca Kranjske gore branilca Iva Ščapa ter napadalca Romana Pristova, ki sta že pokazala, da sta zelo perspektivna. Ob tem naj dodamo, da je v letošnji sezoni veliko več pričakovati tudi od dveh mladih igralcev Hafnerja in Franca Zbontarja, ki sta lansko leto zelo malo igrala zaradi poškodb. Moštvo večkratnih prvakov bosta v letošnji sezoni vodila in trenirala Jože Trebušak ter sovjetski strokovnjak Boris Afanasijev. D. Dragojevič Hokej na ledu Remi in poraz Jugoslovanska hokejska reprezentanca je te dni gostovala v Romuniji, kjer se je v prijateljskem mednarodnem srečanju dvakrat pomerila z Romuni. Naš nasprotnik je enkrat zmagal, enkrat pa sta se reprezentanci razšli z remijem. Romunija : Jugoslavija 3:3 (1:1, 2:1, 0:1), strelci za Jugoslavijo: Petač, Poljan-šek, Gojanovič; Romunija : Jugoslavija 6:2 (1:1, 2:0, 3:1), strelca: Poljanšek in Škrjanc. -dh Trboje v vodstvu V 7. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so pri članih v I. razredu nastale spremembe. Vodeči Filmarji so bili v Skofji Loki poraženi, Trboje so na domačem igrišču beležile visoko zmago, Podbrezje pa je na domačem igrišču zabeležilo drugo zmago. Rezultati: Reteče : Filmarji 4:1, Trboje : Kokrica 9:1, Podbrezje : Grintovec 4:2, Lesce B : Zbilje 2:3, Plamen : Alpina 3:3, Kondor : Sava B 1:3. V vodstvu so Trboje z 10 točkami pred Alpino in Filmarji z 8 točkami itd. Pri mladincih v A skupini so se tekme končale z naslednjimi rezultati: Tržič : Lesce 2:1, Bled : Bohinj 1:2, Jesenice : Naklo 6:2, Alples : Triglav 1:1. Vodijo Jesenice pred Tržičem z 10 in Naklom z 8 točkami. Rezultati B skupine: Medvode : Prirnskovo 2:2, Šenčur : Britof 2:3, Korotan : Sava 0:3, Preddvor : LTH 2:6. Vodi LTH z 9 pred Savo 8, Medvodami 7 točk itd. Pri pionirjih pa so se tekme končale takole: A skupina: Alples : Bled 5:1, Jesenice : Lesce 3:2, Britof : LTH 2:3, Šenčur : Medvode A 5:2, Medvode A : Britof 0:8. Vodi Alples zli, Jesenice in Bled pa sta za njim z 8 točkami. B skupina: Podbrezje : Triglav 2:2, Naklo : Prirnskovo 1:2, Sava : Medvode B 7:2, Korotan : Tržič 1:5, Medvode B : Naklo 0:3. Tudi v B skupini pri pionirjih je polovica tekem jesenskega dela odigrana, trenutno pa je lestvica naslednja: Prirnskovo Tržič Sava Naklo Triglav Podbrezje Preddvor Korotan 66 0 0 38: 3 6 5 0 1 18: 5 63 1 2 15: 5 62 2 2 13:11 5 2 1 2 13: 8 5 02 3 5:15 5 1 04 7:23 5 00 5 3:42 12 10 7 6 5 2 1 0 Kroj in Kladivar v finalu V nedeljo je bil v Škofji Loki pol-finalni košarkarski turnir za prvenstvo Slovenije za mladinke, na katerem so sodelovale ekipe Kroja (Šk. Loka), Kladivarja (Žiri) in Triglava (Kranj). V finalni del tekmovanja sta se uvrstili ekipi Kroja in Kladivarja, ki sta prikazali dokaj lepo in kvalitetno košarko. Izidi: Triglav : Kroj 27:58 (17:28), Kroj : Kladivar 61:60 (27:40), Triglav : Kladivar 32:81 (11:37). _lb Beksel osvojil naslov gorenjskega prvaka Pretekli petek se je končalo tekmovanje košarkarjev v GKL. Naslov prvaka je letos že drugič zapored osvojil kranjski Beksel. Prvenstvo lahko ocenimo kot dokaj kvalitetno, saj so sodelujoče ekipe prikazale borbeno pa tudi dokaj lepo in kvalitetno košarko. Posebej velja omeniti napredek Šenčurja, Krvavca, Tržiča in ne nazadnje tudi Naklega. Za slednje tri lahko z gotovostjo trdimo, da bodo v prihodnjem prvenstvu zaigrali še bolje in dosegli še vidnejše uspehe. Nikakor pa nas ne more zadovoljiti ekipa Radovljice, ki je v prvenstvu pokazala najmanj, toda upamo lahko, da se bo tudi v Radovljici obrnilo na bolje. Ekipe Beksel, Gotik, Triglav — IBI, Gorenja vas B in Kladivar B so nastopale izven konkurence, saj imajo zadnje tri omenjene ekipe že svoja moštva v višjih ligah, ekipi Beksel in Gotik pa nimata možnosti za tekmovanje v višji ligi. Tako je v konkurenci prvo mesto zasedla ekipa Šenčurja in si s tem priborila pravico sodelovanja v II. SKL. In še dva podatka: najboljši strelec GKL je Perko (Krvavec) s 322 doseženimi koši, proste mete pa je najbolje izvajala ekipa G. vasi B, in sicer 226:105 ali v odstotkih 47 %. Rezultati predzadnjega kola: G. vas B : Beksel 58:54 (29:24), Naklo : Kladivar B 68:63, Krvavec : Radovljica 82:67 (38:29), Šenčur : Triglav IBI 41:64 (28:23), Tržič : Gotik 70:69 (44:33). Rezultati zadnjega kola: Beksel : Tržič 54:41 (36:17), Gotik : Šenčur 62:64 (33:41), Triglav IBI : Krvavec 46:41 (27:15), Radovljica : Naklo 50:78 (22:40), Kladivar B : G. vas B 62:44 (34:22). Lestvica Beksel Šenčur Gotik Kladivar B Tržič G. vas B (-1) Krvavec Triglav IBI Naklo Radovlj. (-1) 18 14 18 13 18 12 18 9 18 9 18 9 18 873 28 998 26 izven konkurence Medvode B 7 0 1 4 5:29 1 Zbilje 60 1 5 3:20 1 P. Novak 4 1029 5 1168 6 1089:1052 24 9 1188:1141 18 9 9 1067:1035 18 9 9 926: 944 17 8 10 1042:1078 16 8 10 913: 949 16 980:1088 10 937:1230 5 B. Bogataj 15 Petek, 18. oktobra 1974 18 18 18 5 13 3 15 V Kranju' bodo v nedeljo zaprli sedmi mednarodni sejem obrti in opreme. Ob otvoritvi so nekateri menili, da je letošnji sejem boljši in uspešnejši od dosedanjih tovrstnih sejmov v Kranju. Nedvomno je res, da je jesenski sejem obrti in opreme doslej napravil korak naprej. Letos prvič sodelujejo poklicne šole z razstavo del učencev. Veliko večje je letos na sejmu tudi zastopstvo družbene obrti. Vseeno pa je še vedno slišati mnenja, da ta sejem še vedno ni takšen kot naj bi bil; odsev obrti in obrtništva nasploh pri nas. Skratka, mnenja o letošnjem sejmu so različna. In kaj menijo razstavljavci? Med obiskom smo se pogovarjali tudi z njimi. Božo Bašelj, učitelj praktičnega pouka v Šolskem centru Iskra Kranj: »Mislim, da letošnji sejem ni nič posebnega in še zdaleč ne ustreza imenu, ki ga ima. Po moje bi moralo biti -tu zastopane več storitveno obrtne dejavnosti, tako pa je zdaj predstavljena bolj industrijska obrt. Uspeh pa je, da na sejmu letos prvič sodelujejo tudi poklicne šole. Mi po eni strani prikazujemo dejavnost, po drugi pa skušamo pomagati mladim, da se bodo laže odločali za poklic. Prav zaradi poudarka na poklicno usmerjenost pa se mi zdi, da jesenski čas za ta sejem ni najboljši. Bolje bi bilo, če bi bil spomladi, aprila ali maja, ko se mladi odločajo za poklic. Po moje prestavitev sejma na spomladanski čas ne bi bila takšna ovira. Skoraj prepričan pa sem, da bi bilo za spomladanski sejem večje zanimanje tudi med drugimi razstavljavci.« Albin Kogoj, Modno klo-bučarstvo Pajk iz Ljubljane: »Lahko rečem, da sedanji jesenski obrtniški sejem v Kranju po trgovski plati (za razstavljavce) ni rentabilen. Zato prenekateri obrtniki tudi niso tako zainteresirani zanj. Sicer pa menim, da ta sejem ima obrtniški značaj. Še vedno pa je premalo poudarka sto-"ritveni obrti. Po drugi strani pa me letos presenečajo razstavljavci, ki razstavljajo stroje za obrt. Letošnji sejem je torej vsekakor boljši od dosedanjih, še vedno pa je nekaj polovičnega med obrtjo in trgovino. Morda bi bolj prišla do izraza obrtna dejavnost, če bi bil sejem spomladi.« Franc Jecelj, direktor Poslovnega združenja obrti, komunalne in male industrije v Ljubljani: »Mislim, da še veliko manjka, da bi bil ta sejem prikaz napredka in zmogljivosti na področju obrti. Letos se sicer kaže korak naprej, saj sodeluje nekaj več organizacij s področja obrti kot prejšnja leta. Vendar bi moral biti ta sejem prikaz dosežkov na področju proizvodne dejavnosti. Mi smo na sejmu tokrat razstavili nekaj opreme in jo tudi takoj prodali. Menim pa, da bi se morale obrtne organizacije bolj vključevati v te prireditve« ne glede na trenutno zasedenost zmogljivosti oziroma na obilico dela, ki ga imajo sedaj. Bazen tega bi bilo bolje, če bi bil ta sejem spomladi, saj je znano, da prav na področju obrti danes manjka učencev. Pogrešam pa na sejmu tudi večje sodelovanje s sosednjimi državami.« A. Zalar Svetina in Plemelj razstavljata v Žireh V počastitev tridesete obletnice ustanovitve jurišnega bataljona bodo v Žireh, ki prihodnji teden slavijo krajevni praznik, jutri, v soboto, 19. oktobra, ob 18. uri svečano odprli razstavo del kiparja in književnika Toneta Svetine ter slikarja-samorastnika Antona Plem-lja. Pripravilo jo je delavsko prosvetno društvo Svoboda Žiri, in sicer v mali dvorani v zadružnem domu. Odprta bo vsak dan med 9. in 12. ter med 14. in 18. uro, do vključno 27. oktobra. Obiskovalcem so na voljo tudi lični katalogi. Uredil jih je Jože Peternelj, predgovor, posvečen avtorjema razstave, pa sta prispevala Zoran Kržišnik in Miliea Maširevič. (-ig) Tudi trgovina je odsev razvojnih mejnikov (In seveda tudi odsev želja in potreb kupcev — pravi Miloš Šter, direktor trgovskega podjetja Murka Lesce, ki te dni praznuje 20-letnico) Trgovsko podjetje na veliko in malo Murka Lesce s štirimi prodajnimi področji (tekstil, pohištvo, tehnično blago in špecerija) in s sedežem v Lescah v teh dneh praznuje 20-letnico obstoja. Jutri popoldne bodo v festivalni dvorani na Bledu s svečano sejo delavskega sveta in proslavo obeležili ta jubilej. Začetek in razvojni mejnik danes širom po Gorenjski in zunaj nje znanega podjetja je bil 1. julij 1954. Špecerijska trgovina in trgovina z mešanim blagom sta merili 70 kvadratnih metrov. Šest zaposlenih je bilo takrat. Vrednost osnovriih sredstev od takratnih dveh starih milijonov dinarjev se je do danes povečala na 15 milijonov novih dinarjev. Prodajne površine so se povečale na prek 5000 kvadratnih metrov, število zaposlenih pa na 220 in 74 učencev. Podjetje ima danes trinajst prodajaln od tega tri oziroma štiri blagovnice. Lani so ustvarili 137 milijonov novih dinarjev prometa, letos pa ga predvidevajo 190 milijonov dinarjev. Za uspehe, ki jih je v teh 20 letih doseglo in za napore, ki jih je vlagalo v razvoj, je podjetje ob letošnjem prazniku občine Radovljica dobilo občinsko priznanje. »Lahko bi rekli, da je Murka Lesce eno izmed tistih trgovskih podjetij, ki je bilo v zadnjih dvajsetih letih podobno kot druge panoge gospodarskega in družbenega razvoja priča nekaterim pomembnim mejnikom. Spomnimo se nekaterih.« »Tako kot marsikdo na začetku našega samoupravnega socialističnega razvoja smo bili tudi mi majhni,« pravi direktor Miloš Šter. »Nekako hkrati z ustanovitvijo našega podjetja se je začela tudi današnja radovljiška občina turistično razvijati. Naša naloga je bila, da smo prisluhnili kupcu in temu razvoju. Bili pa smo, podobno kot druga maloprodajna trgovina, nekako razpeti med grosisti in kupci. Počasi in vztrajno ter včasih tudi boleče je bilo treba lomiti takšno mentaliteto takratnega razvoja. Uspelo nam je prebiti se v proizvodnjo, kjer je bila izbira blaga večja in cenejša. Mislim, da je bil to pomemben mejnik v razvoju trgovine nasploh. Dal ji je nekakšen polet in kasneje tudi družbeno priznanje. Prav na tej podlagi smo se začeli razširjati. Priključila sta se nam Manufaktura Radovljica in Tekstil Bled. Potem smo povečali skladišča in začeli prodajati pohištvo. Pojavili smo se na sejmu v Kranju in razširili naše ime po Gorenjski. Ko smo osvojili prodajo gradbenega materiala in pohištva, smo, v želji da zadovoljimo kupce, v kombinacijo morali vključiti tudi tehnično blago. Tako sta zrasli blagovnica Union na Jesenicah in prodajalna Elgo v Lescah. Sicer pa je za dobršen del tega obdobja značilno nekakšno poslovanje po občutku, če tako rečem. Pred dvema letoma pa smo se prvič lotili strokovne obdelave. Sprejeli smo srednjeročni razvojni program, ki je bil odsev dolgoletnih izkušenj. Velikokrat slišimo, da pogum odloča o uspešnem razvoju. Mi smo se tega načela držali, hkrati pa tudi pravila: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Skratka, bilo je tudi nekaj tveganj. Toda res je, da nas zaradi investicij, ki smo se jih lotevali takrat, ko smo bili sposobni zanje, nikdar ni bolela glava. Sicer pa podobna naši, je bila praksa tudi v marsikaterem drugem podjetju. To pa zato, ker je trdno gospodarstvo povezano tudi z dobro kupno močjo potrošnika.« »Več mejnikov je bilo torej v Murki, podobno kot v drugih podjetjih. Kaj pa jutri?« »1972. leta, kot sem že omenil, smo naredili študijo o nadaljnjem razvoju. Pri tem smo izhajali iz načela: kdor ne napreduje, nazaduje. Lotili smo se tehnološke, kadrovske in organizacijske obdelave. Vedeli smo, da osebna zavzetost in predanost posameznika podjetju (čemur smo bili v preteklosti velikokrat priča v našem podjetju) ne moreta več odločilno vplivati na nadaljnji razvoj. Potrebni so novi prijemi, s katerimi naj bi se trgovina še bolj pribli- žala potrošniku in si ustvarila zaupanje. Naši načrti so, da zgradimo blagovnico v Radovljici, šoping center v Lescah, da zgradimo centralna skladišča in da se vključimo v gorenjski prodajni prostor. Pri slednjem pa ne mislimo na konkurenco, marveč na boljše in celovitejše pokrivanje tega prostora, ki je ponekod še zelo odmaknjen od vsakdanjih dosežkov na področju proizvodnje m prodaje.« »V naši trgovini nasploh smo bili večkrat priča različnim gledanjem na njeno vlogo. Kaj je bila pravzaprav trgovina včeraj in kaj je danes?« »Dileme, če tako rečem, o položaju naše trgovine nasploh so bile razčiščene okreg 1965. in 1966. leta. Takrat je bila trgovini zaupana naloga nosilke prometnega procesa m hitrejšega razvoja proizvodnje. Postala je nekakšen usmerjevalec proizvodnje hkrati pa posrednik za zmanjšanje zalog. Skratka, trgovini so se odprla vrata v proizvodnjo. Postala je interesni partner proizvajalcev in začelo se je poslovno tehnično sodelovanje. Trgovina na začetku seveda m bila kos tej nalogi. Vendar je hitro ugotovila, da le z večjimi vlaganji v osnovna sredstva, z razširjanjem prodajne mreže, lahko uresniči ta načrt. Toda kmalu so začeli prihajati očitki, češ da trgovina povečuje dohodke na račun proizvodnje. Nedvomno je bilo nekaj res v teh ugotovitvah, vendar pa je treba pri-znati, da so se tudi stroški večali. Ne bi upal priznati, da je bila celotna trgovina in le trgovina tista, ki je dvigovala inflacijo in nestabilnost. Toda ko smo bili v naši družbeni praksi pred sprejetjem stabilizacijskega programa, so takšna mnenja v mnogočem prevladala. Bili so sprejeti ukrepi, ki so začeli nekako podcenjevati trgovino in ki je predvsem niso skušali ovrednotiti po branžah-Tako je z znanim odlokom o zamrznitvi marž (kmalu bo tri leta,.ko je bil sprejet in še vedno velja) začela prenekatera branža trgovine nazadovati. Tako smo danes priča, da se nekatera trgovska podjetja srečujejo z velikimi težavami (na primer prehrambena in še nekatere).« »Če prav razumem, hočete reči, da smo z nekaterimi stabilizacijskimi ukrepi pred leti zmetali celotno trgovino v eno koš. In kaj predlagate kot rešitev?« »Menim, da tako ne more več na' prej. Čimprej bo treba uveljaviti družbeni dogovor o oblikovanju cen v trgovini in pripraviti samoupravne sporazume o gornji višini marž in ra-batov. Zaloge v trgovini bi moraj1 pokriti z dolgoročnimi viri obratnih sredstev. Razen tega pa bi morah vendarle že prenesti pravico za obh" kovanje cen za osnovne prehrambe-ne proizvode iz zveze v občino oziroma v naši republiki to urediti | ustreznim republiškim zakonom. " drugimi besedami pa to pomeni, da bomo morali na trgovino vendarle gledati drugače kot trenutno gledamo in sicer kot posrednika ter usmerjevalca od proizvodnje do potrošnje.« A. Zalar Sezona gripe je pred vrati Če se morda kdo v teh hladnih in vlažnih dneh zaradi prehlada slabo počuti, še ne pomeni, da ima gripo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju so v sredo povedali, da v letošnji sezoni prehladov in obolenj za zdaj gripe še ni. Ni pa seveda izključeno, da to nadležno obolenje, ki se zna razširiti v pravo epidemijo in je zaradi tega tako nevarno in povzroča toliko škode, ne bo v naslednjih mesecih prišlo tudi do nas. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč že sporočila, da se je letošnji gripozni val razširil po deželah Azije, Avstralije in Nove Zelandije. Ker pa je moderna doba tudi doba zelo velike mobilnosti ljudi, ni rečeno, da ne bi mogla gripa že z naslednjim letalskim potnikom pripotovati tudi v Evropa in v druge dežele po svetu. Določen je že tudi virus letošnje gripe. Imenovali so ga Až-Port Chalmers in je v bistvu nova inačica angleške gripe, ki smo jo lani spoznali tudi pri nas. Gripo namreč širita dva virusa, in sicer A in B, vsak od njiju pa ima razne skupine. Gripa ni obolenje zadnjih desetih let, saj so njen virus-prvič izolirali že leta 1933. Res pa je, da se zadnja leta obolenje pojavlja zelo pogosto, celo vsako leto, vendar pa epidemije gripe zaradi razmeroma dobro pre-cepljenega prebivalstva niso več tako obsežne kot so bile nekoč. Seveda gre pri tem za preventivno cepljenje, saj učinkovitega zdravila, potem ko smo že oboleli, še ne pozna- mo. Potek obolenja in pa obolelost sama pa sta seveda odvisni tako kot skoraj pri vseh drugih obolenjih od odpornosti in utrjenosti organizma. Tako kot po drugih regijah se tudi v gorenjski regiji prav sedaj pripravljajo na preventivno cepljenje prebivalstva proti gripi. Trenutno zbirajo prijave po šolah in po delovnih organizacijah, verjetno pa bo večina cepljenja opravljena že oktobra in novembra. Cepljenje je priporočljivo, ni pa obvezno. Skorajda obvezno pa je le za določene kategorije prebivalstva, na primer starejše kronične bolnike, ki bi jih morebitno obolenje za gripo lahko stalo celo življenje. Za kronične bolnike je pri- merno cepivo z mrtvo vakcino, cepi' jo pa se dvakrat v presledku enega meseca. Otroci in mladina bodo cepljeni s posebej zanje prirejeno vakcino, in sicer dvakrat v presledku H dni. Odrasli zdravi pa b