IZDELOVANJE ORODJA, STROJEV IN OROŽJA, OROŽARNE IN SKLADIŠČA SMODNIKA V LJUBLJANI IVAN SLOKAR Že v prazgodovinskem času, v paleolitikii, v bronasti in v začetku železne dobe vzbu- jajo pri izkopaninah posebno pozornost raz- iskovalcev razna prvotno zelo primitivna orodja iz kamna, roževine in lesa, katerim so sledila popolnejša bronasta in železna. Sporedno z izpopolnitvijo orodja je napre- dovalo glede snovi in vedno boljše izdelave tudi blago, za katerega proizvodnjo je bilo potrebno zadevno orodje. Kakovost orodja je bila merilo za življenjsko raven in kul- turni napredek. Ročn-emu orodju so sledili stroji, ki so jih poganjale človeške mišice ali domača živina, pozneje tudi taki z \ipo- rabo vode ali zraka kot pogonsko silo. Skoraj do konca XVIII. stoletja energetika ni po- znala drugih virov pogonske sile. I. ORODJE Odkar so se uporabljale kovine za izde- lovanje orodja, so se s tem ukvarjali roko- delci kovinskih strok, v prvi vrsti kovači. V Ljubljani je bila kovaška obrt že zgodaj zastopana, saj so bila kovačem, podkovačem in nožarjem potrjena cehovska pravila že leta 1431, in prvi ključavničar se pojavi leta 1544. Zebljarjev v Ljubljani ni bilo. Magistrat je naročal žeblje v Tržiču in pozneje v Kropi, kjer je bilo žebljarstvo zelo razvito. Velike žeblje za mostove in podobne konstrukcije , so izdelovali ljubljanski kovači in podkovači, j ki so dobavljali tudi razne druge železne j predmete. Neki podkovač je dobavil magi-j stratu leta 1611 12 železnih žebljev, izdelali železno os k brusilnemu kamnu v orožarni, i napravil železno verigo, sveder za vrtanje i takratnih lesenih vodovodnih cevi. spajalo j za te cevi, veliko železno kladivo in obroče ' za vedro pri kopališču.^ Leta 1646 je kovač i Šark dobavil mestu 3 lopate in 2 motiki za mestne opekarne.- Med posameznimi sorodnimi rokodelskimi \ panogami ni bilo jasne razmejitve. Leta 1677 i se je pritožil ceh ključavničarjev zoper ko-; vače, češ da posegajo v njihovo področje.'' | Izdelovanje navadnega orodja v Ljubljani i ni bilo razvito, ker se je prodajalo na letnih ' sejmih orodje, izdelano v specialnih delav- j nicah na Gorenjskem. Kose, srpe, lopate, nio- tike, sekire, žage in pile so dobavljali iz Tržiča in iz okolice Kamnika.* V XIX. sto- - letju je izdeloval zvonar Samassa v Ljub-1 Ijani tudi kovinske svečnike, likalnike, mož-'; narje, črpalke za vodnjake in zaklopnice; (ventile).'' i Za nabavo bolj kompliciranih imprav je bil magistrat prvotno odvisen od dobavite- i Ijev izven kranjske dežele. Leta 1638 je kupil \ gasilsko brizgalno v Solnogradn in leta 1643 ] brzotehtnico v Beljaku.^ j Gasilske brizgalne je popravljal leta 1676 ; neki podkovač.' Istega leta je prevzel to delo ; 174 f;ASOP[S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika zvonar^ in so od tedaj edino zvonarji poprav- , Ijali in pozneje tudi dobavljali brizgalne. Kot; prvi je dobavil brizgalno zvonar Gašper, Francki leta 1717. Edino izjemo srečamo letaj 1737, ko je dobavil mestu bakreno brizgalno j kotlar Matija Todter." ■ Za shrambo gasilskih brizgaln je postavil magistrat v letih 1725 do 1726 v »Forstatu« j nov gasilski dom, ki ga je imenoval »shramba [ gasilskega orodja« (Feuerzeughaiis) ali »lopa j za brizgalne« (Spritzliiitte).'" \ ^ teku časa so se ljubljanski rokodelci iz- i popolnjevali in specializirali. Leta 1743 je, dobavil puškar Sigi magistratu novo brzo-J tehtnico in popravil staro. Leta 1771 se jej imenoval Franc Kren »meščanski puškar inj izdelovalec tehtnic«.'' Šele proti koncu XVIL stoletja se pojavi v Ljubljani prvi pilar. Ko je leta 1837 umrl edini pilar, je neki prosilec, za to obrt navedel, da morajo ljubljanski: ključavničarji pošiljati svoje obrabljene pile ; na brušenje v Kranj, kar so ključavničarji | sami potrdili.'- i V XVIIL stoletju se je v Ljubljani čutila potreba po mehanikih, ki bi znali izdelovati in popravljati navadne stroje. Leta 1771 je \ interveniral Gabriel Gruber pri magistratu, da bi dobil Josip Lip meščanstvo in obrtno pravico ključavničarja, češ da se je v njegovi I mehanski šoli dobro izkazal, in ker ni v: Ljubljani nobenega ključavničarja, ki bi znal; izdelovati večje stroje, kot n. pr. stiskalnice in primože.'-^ Kljub Gruberjevi mehanski (1769—1784) ■ in obrtno-industrijski šoli (1815—1850) so bili ^ redki rokodelci, ki so se vzdignili nad po- vprečje. Leta 1837 je imel en ljubljanski ključavničar v svoji delavnici razne rezalne in vrtalne stroje in stroj za rezanje navojev.'* i Tesarski mojster Jurij Pajk je dobil leta 1847 [ patent za novo vrsto črpalke, ki so jo na- ] ročili celo za neko dunajsko vojašnico." : II. STROJI I Tehniška revolucija, povzročena po pro- \ diranju parnega stroja in mehaničnih tek- i stilnih strojev, je zahtevala tudi delavnice za ; popravilo in izdelovanje takih strojev. Prvi parni stroj na slovenskem ozemlju si- cer izven meja današnje LRS se je pojavil! v Trstu, kjer je bil leta 1819 postavljen parni i mlin.'* Na ozemlju LRS je postavila prvi i parni stroj rafinerija sladkorja na Poljanah ' v Ljubljani leta 1836." Sledila sta leta 1^38 \ bombažna predilnica v Ljubljani in leta 1858 \ ustanovljeni parni mlin v Ljubljani.'* Izven i Ljubljane je bil že prej postavljen mlin na^ parni pogon leta 1845 v Kočevju in leta 1846 v Žužemberku. Bombažna predilnica v i Ajdovščini je imela v prvi polovici XIX. i stoletja razen parnega stroja tudi vodno tur- I bino." I Nove tehnične naprave je zahtevala plin- j ska razsvetljava. Na slovenskem ozemlju iz-) ven meja današnje LRS je zagorela prvič \ plinska razsvetljava v Trstu. Intendant arti- lerije Domek je vpeljal plinsko razsvetljavo 5 v razna stanovanja in spomladi 1818 tudi na < svetilniku Salvore.^" Zelo pomembna je po-j stala uporaba svetilnega plina za ulično raz- i svetijavo, ki so jo vpeljali v Londonu letaj 1814, v Parizu leta 1815 in na Dunaju 1. 1833. j Plinska razsvetljava je bila učinkovitejša j in bolj ekonomična kot prejšnja oljnata. Za- '■ radi tega so prednjačili pri njeni vpeljavi' kapitalistični industrijski obrati. Še preden : je dobil Dunaj plinsko javno razsvetljavo, jo j je že leta 1827 vpeljala kot prva tovarna v j A-Vstriji suknarna Gebrüder Schoeller v Brnu j v svojih obratih.^' Tudi v Ljubljani je bilo I industrijsko podjetje (bombažna predilnica) j prvo, ki je vpeljalo leta 1847 plinsko raz-; svetljavo tovarne.^- Več let pozneje je sle-! dila plinska razsvetljava ljubljanskih ulic.; Kljub zamisli, ki jo je sprožil župan Janez Hradecky leta 1845, da bi se vpeljala v Ljub- ljani plinska razsvetljava, se zadeva ni tako kmalu premaknila do izvedbe. V juliju 1851 ' je poročal župan Mihael Ambrož o pripra- > vah za napeljavo plinske razsvetljave po i mestu, toda brez uspeha. Ljubljanska zbor- nica za trgovino in industrijo je priporočila ; leta 1856 magistratu izdajo novega dovolila i za kleparsko obrt Josipu Juriju Freibergerju,' češ da bi izučenost prosilca v poslih insta- ] lacije naprav za plinsko razsvetljavo mogla i postati tudi v Ljubljani koristna. In res je | ta kleparski mojster prižgal pred svojo de- i lavnico na Šempetrski (današnji Trubarjevi) J cesti št. 12 maja 1856 za poskušnjo plin- sko luč. Konec leta 1857 je bilo na magistratu po-' svetovanje o javni plinski razsvetljavi, h ka- teremu je bil pritegnjen tudi Freiberger. I Leta 1858 se je obravnaval načrt pogodbe s J tržaško plinsko družbo, jjo kateri bi dobilo | mesto 250 plinskih svetilk. Toda do podpisa j pogodbe ni prišlo, ker je tržaška družba I medtem propadla. Tedaj se je pojavil Ludvik : Avgust Riedinger iz Augsburga, s katerim je j sklenila mestna občina 31. marca I860 po- j godbo o postavitvi plinarne. Riedingerjeva ■ plinarna je začela obratovati 18. novembra i 1861, ko je zagorela na ljubljanskih ulicah' prvič plinska luč. i Kmalu nato je bila osnovana na Riedin- j gerjevo pobudo »Delniška dražba za plinsko ; 175 kronika časopis ZA slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO razsvetljavo«, ki je prevzela plinarno. Pro- tokolirana je bila 24. aprila 1863. V mestno last je prišla šele leta 1917. Plinska razsvet- ljava je bila prvotno vpeljana le v mestu sa- mem, v predmestjih so nadomestili leta 1864 oljnato svečavo s petrolejsko. Ljubljana je bila od vseh mest današnje Jugoslavije prva, ki je imela javno plinsko razsvetljavo. To je vzbudilo tako zanimanje, da so se mesta Gorica, Split in Zagreb obr- nila leta 1861 na ljubljanski magistrat in pro- sila za informacije.^' Ko so bili v Ljubljani postavljeni prvi parni stroji, ni bilo v mestu nobenega pod- jetja, ki bi bilo urejeno za izdelavo in popra- vilo takih strojev. Na slovenskem ozemlju je bilo prvo podjetje te vrste železarna kneza Auersperga v Dvoru na Dolenjskem. Usta- novljena leta 1795 je izdelovala v tridesetih letih XIX. stoletja najrazličnejše strojne dele iz litega železa, kotle in peči za sladkorne rafinerije, cevi za vodovode, plinovode in parovode in vse dele za parne stroje.-* Od leta 1826 je imelo to podjetje stalno zalogo svojih izdelkov v Ljnbljani.^^ Ko so se pri parnem mlinu v Kočevju pokazale leta 1846 pomanjkljivosti, so parni stroj demon- tirali in poslali v to železarno, da ga je po- pravila in preuredila.^' Razumljivo, da se je v tem času tudi v Ljubljani čutila potreba po podjetjih za iz- delovanje ali pa vsaj za popravilo strojev. Saj sta obstajala v mestu 2 pomembna in- dustrijska obrata in sicer rafinerija slad- korja na Poljanah in bombažna predilnica v Blatni vasi. Leta 1846 je zaprosil Viljem Albers, bivši cizeler in predstojnik apreturnega oddelka železarne v Dvoru, za "dovoljenje, da bi po- stavil v Ljubljani železolivarno, livarno bro- na in tovarno strojev. Svojo prošnjo je ute- meljeval z naraščajočo potrebo po takih izdelkih v zvezi z napredujočo industriali- zacijo. Magistrat mu je podelil zadevno do- voljenje dne 10. februarja 1846. Albers je začel obratovati v Pagliaruzzijevem poslopju aa Glincah pri Viču, ker ni mogel dobiti primernega lokala v mestu. Podoba je, da Albers ni razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi, ker je zaprosila začetek leta 1847 Serafina baronica Zois za prevzem tega obrata. S svojo prošnjo je uspela. Že sep- tembra 1847 se je pojavil v Laibacher Zei- tung njen oglas, da sprejme dva dobro izuče- na livarja. Leta 1848 je omenjena v uradni publikaciji edino ta Zoisova strojna livarna.-' Morda je bila v zvezi s tem podeljena de- cembra 1847 Serafini Zois, lastnici železaren in fužin v Bohinjski Bistrici, deželna tvor- niška koncesija.^ Poznejših vesti o tej livar- ni na Glincah ni. Nekaj let pozneje in sicer leta 1852 je dobil Josip Hamperl, strojnik pri rafineriji slad- korja v Ljubljani, dovoljenje za obrtno izde- lovanje strojev vseh vrst in njihovih delov. Izdelal je in dobavil razne stroje za bombaž- no predilnico v Ljubljani. Pozneje to pod- jetje ni nikjer več omenjeno.^^ Prvo pravo strojno tovarno v Ljubljani je postavilo podjetje Tönnies, ki je bilo vpi- sano v trgovinski register leta 1867.^» III. OROŽJE Od orožja so se izdelovali v Ljubljani naj- prej topovi in sicer že v XVI. stoletju. Leta 1545 je ulil ljubljanski zvonar Linhart za mestno orožarno iz razbitih topov 4 nove po 6 centov, 4 po 4 cente in 2 po 3 cente. Po- zneje ni bilo več let v Ljubljani nobenega livarja topov. Magistrat se je posluževal leta 1632 nekega livarja topov v Celovcu, leta 1646 je pa kupil topove v Solnogradn. Šele leta 1668 se pojavi v Ljubljani kot livar to- pov zvonar Jurij Klanar, leta 1703 zvonar Gašper Francki in leta 1728 zvonar Henrik Rausch. Da so se ukvarjali zvonarji tudi z idivanjem topov, je razumljivo, ker so se takrat ulivali topovi enako kot zvonovi iz brona. Kot topovsko municijo so uporabljali prvotno svinčene krogle. Leta 1584 je po- magal Jakob Kolar z dvema delavcema upravniku mestne orožarne ulivati krogle za topove. Leta 1644 je napravil kotlar 4 ba- krene krogle za velike topove, leta 1664 je kupil magistrat 550 funtov železnih krogel za topove, leta 1717 je kupil magistrat'30 centov starega železa, ki se iiporablja brž- kone za topovske krogle. Magistrat je kupoval pri domačih ali tujih livarjih le topovske cevi, drugo opremo so iz- delovali ljubljanski rokodelci. Leta 1647 je okoval kovač 3 tope, leta 1700 je opravil isto delo pri 2 novih topih podkovač. Leta 1720 je plačal magistrat nekemu kolarju 26 gol- dinarjev za izdelane lafete, leta 1761 kolar- skemu mojstru 31 goldinarjev za lafete in kolesa za topove, leta 1760 kovaču 14 goldi- narjev za delo pri topovih. Ščetke za čišče- nje topovskih cevi so dobavljali ljubljanski ščetarji.^"^ Od leta 1723 do leta 1773 je čuvaj na vi- soki bastiji streljal s topovi in možnarji ob bližajoči se nevihti proti streli in toči. V ta namen je imel magistrat letno 15 do 20 gol- dinarjev izdatkov poleg plačil za smodnik.^« To streljanje zoper nevihto je bilo prepove- dano z dvornim dekretom z dne 25. julija 176 f: A s o p I s 1. A SLOVENSKO KRAJEVNO L G O I) O V 1 X O kronika 177334 Poleg tega je nosil magistrat stroške, ki jih je imel upravnik orožarne za streljanje ob slavnostnih priložnostih. Za ilustracijo na- vajam nekaj primerov: Leta 1723 se je stre- ljalo ob izvolitvi in ponovno ob instalaciji novega deželnega glavarja, pozneje ob proce- sijah na Telovo, ob priložnosti kake zahvalne službe božje (te denm laudamus), 1.1756 ob rojstvu enega nadvojvode, 1759 ob prazno- vanju zmage nad Prusi, leta 1761 pri posve- titvi cerkve v Trnovem.^^ Od druge polovice XVIII. stoletja dalje ni bilo v Ljubljani nobenega livarja topov več. Na Kranjskem izven Ljubljane je bila po- zneje edino železarna v Dvoru sposobna za izdelovanje topov. Ko so Srbi pod vodstvom Karadjordja leta 1804 vstali, da bi se osvo- bodili izpod turškega jarma, so naročili za- četek leta 1806 pri tej železarni 60 topov in možnarjev. Toda dvorna komora ji je pre- povedala proizvodnjo topov in odredila, da dobava orožja Srbom iz političnih razlogov nikakor ni priporočljiva."" Decembra 1813 je pozval dvorni vojni svet isto železarno, naj se izjavi, če bo mogla dobaviti topovsko municijo. Podjetje je odgovorilo pritrdilno, vendar do naročila ni prišlo, ker je bil Na- poleon medtem premagan.^^ Puške se v Ljubljani spričo premočne kon- kurence puškarjev v Borovljah niso izdelo- vale. Že v začetku XVI. stoletja so prišle pu- ške na Kranjskem tako v navado, da so jih nosili ljudje po mestih in na deželi, če so šli v gozd, na polje, v cerkev ali drugam. Ker so izvirali iz tega pogosti uboji in je obsta- jala nevarnost za deželni mir, so jih jjrepo- vedali leta 1536 razen za pokrajine ob meji in tam, kjer je stalno grozila nevarnost tur- ških napadov.38 V Ljubljani je obstajalo že v prvi polovici XVI. stoletja strelsko dru- štvo, ki je dobivalo od magistrata kot pod- poro letni deputat v znesku 25 ali 26 goldi- narjev. Zadnjič je bila ta podpora izplačana leta 1919 v znesku 52 kron.«" V Ljubljani je bil v XVI. in XVII. stoletju le en puškar, prvi je omenjen leta 1548, prvi izdelovalec puškinih kopit pa leta 1648. V začetku XVIII. in v prvi polovici XIX. stoletja je znašalo število puškarjev 2 do 4. Ukvarjali so se pa večinoma le s prodajo in s popra- vili. Tako je leta 1659 puškar očistil za mest- no orožarno cevi 530 mušketam za 26 gol- dinarjev in 6 krajcarjev, leta 1644 je očistil 380 mušket, napravil nove nabijače, nove celine in jermene za 30 goldinarjev, leta 1658 je izdelovalec puškinih kopit izdelal kopita za 15 mušket, leta 1659 je plačal magistrat izdelovalcu puškinih kopit 33 goldinarjev in 20 krajcarjev, leta 1673 iz- delovalcu puškinih kopit za čiščenje 7 mu- šket in za nova kopita 8 goldinarjev in leta 1675 za čiščenje in popravilo mušket 64 goldinarjev. Enake izdatke je imel ma- gistrat tudi v letih 1695, 1702, 1705, 1717, 1767, 1768, 1770 do 1772 in 1774/75. Tor- be za patrone so izdelovali rokavičarji.*" Ljubljanski magistrat je kupoval puške v Borovljah. Leta 1711 jih je kupil od Janeza Kulnika, puškarja v Borovljah, leta 1767/68 istotam od fabrikanta pušk Pobeheima.*' Ko je dubrovniška republika kupovala okoli leta 1744 orožje v Ljubljani, se je brez dvoma posluževala ljubljanskih trgovcev, ki so ji dobavljali boroveljske puške.*^ Leta 1795 je nameraval ljubljanski meščan- ski trgovec Josip Alborghetti postaviti to- varno pušk na Fužinah pri Ljiibljani in to iz čisto špekulacijskih nagibov. Bilo je to v času koalicijske vojne. Svojo zadevno proš- njo na dvor z dne 4. februarja 1795 je ute- meljeval z navedbo, da dobivajo tržaški trgovci naročila za španske, napolitanske in sardinske zaveznike. Izrazil je pa željo, da bi v prvih letih dobavljal puške le zavezni- kom in bil oproščen dobav za avstrijsko voj- sko. Tega bržkone ni mogel doseči, ker je svojo prošnjo 27. junija 1795 umaknil.*' Niti hladno orožje se ni izdelovalo v Ljub- ljani, kjer je bil v XVI. in XVII. stoletju le 1 sabljar; ta se je bržkone ukvarjal le s popra- vili. Leta 1615 je nožar očistil in popravil 12 mečev, za kar mu je magistrat plačal 28 goldinarjev in 22 krajcarjev. Leta 1645 je nožar očistil za orožarno 19 mečev in napra- vil nove nožnice. Leta 1646 je kupil magi- strat helebarde v Tržiču. Edinemu sabljarju je plačal magistrat leta 1663 za snaženje 39 sabelj 16 goldinarjev in 20 krajcarjev.** iv. orožarne Za shrambo orožja so obstajale v Ljubljani tri orožarne in sicer cesarska, stanovska in mestna. Cesarska je bila do leta 1525 pri Nemških vratih in je bila tega leta prene- sena na ljubljanski grad. Imenovala se je »cesarski stolp za smodnik« (kaiserlicher Pulverturm).*^ Stanovski stolp za smodnik in orožarna (Pulverturm und Rüstkammer), ki sta bila tudi na gradu, sta bila postavljena leta 1599.*« Mestna orožarna je obstajala že leta 1545, ker je tega leta ulil zvonar in livar topov Linhart 10 topov za to orožarno. Imela je brez dvoma že v začetku svojega upravnika (Zeugwart), ki ga v ohranjenih arhivalijah srečamo šele leta 1584.*' 177 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino üiieiitacija po ohraiijeiioin arhivskem gra- divu o tem, kje je stala mestna orožarna, je zelo otežena, ker so imenovali orožarno Zeughaus«, prav tako kakor vsako drugo mestno skladišče ali shrambo. Leta 1590 je omenjen »gornji Zeughaus«, leta 1593 »gor- nja Zeughütte« pri mlinu, leta 1601 »splošni mestni Zeughaus pri mlinu Koleziji«, kjer je bila tudi žaga, in leta 1603 Zetighaus na Novem trgu.** Leta 1628 je omenjen Zeughaus ua Bregu.*' Nobeno od teh skladišč ni bilo orožarna. Od leta 1581 do leta 1661 so bili v teh skladiščih stalno zaposleni mestni te- sarji z rezanjem lesa v deske in letve in z izdelovanjem miz in drugih potrebščin za mestne opekarne in za tržne stojnice. Od leta 1662 dalje tesarji niso več delali v »Zeng- hausu«, ampak v »Holzhausu« (shrambi lesa), od leta 1682 naprej »in der Kammer« ali pri vodi (beim Wasser) ali »in deren Hüt- ten«, od leta 1711 naprej »beim Wasser und in der Holzkammer«."" »Zeughaus« na No- vem trgu je bil bržkone skladišče železa. Leta 1603 je peljal voznik v to skladišče že- lezne ostanke opuščenega in podrtega mest- nega mlina pri Šenklavžu.^' Šele od konca XVII. stoletja dalje se je imenovala »Zeughaus« le orožarna. Izjemo predstavlja le v letih 1725 in 1726 postav- ljeni gasilski dom, ki so ga imenovali »Feuer- zeughaus«, t. j. shramba požarnega orodja. Kje je bila mestna orožarna? Vrhovec'^ omenja, da so stali mestni topovi še v za- četkti XVIII. stoletja pri samostanskih vra- lih na obzidju, ki je bilo postavljeno leta 1533. Tam je bila brez dvoma že od začetka i udi mestna orožarna in sicer v stolpu pri samostanskih vratih in- na prostoru med ob- zidjem in v začetku XVIII. stoletja postav- ljenim semeniščem. Frančiškanski (kloštrski) stolp je bil postavljen leta 1519. Ker je bila mestna blagajna izčrpana, so priskočili na pomoč za njegovo dograditev rokodelski cehi. Smodnik, ki ga je kupoval magistrat, so pe- ljali v kloštrski stolp,'' imenovan stolp za smodnik (Pulverturm).'* Mestna orožarna je pa bila tako vlažna, da so se krivili in lomili leseni držaji helebard.^' Iz tega razloga so v letih 1635 in 1638 obno- vili njeno streho.'" Leta 1644 je podzidal zi- dar zidovje pri vodi s kamnitimi kvadri in tesar je napravil kole za temelje. Vse to se je izvršilo »pri sedanji orožarni pri sta- rem mestnem mlinu«. Ta stari, t. j. bivši niestni mlin je stal ob Ljubljanici pri Šen- klavžu in je bil leta 1601 opuščen in demo- liran." Dne 28. februarja 1581 je kupil magistrat za mestne potrebe 121 parov železnih stekle- nic smodnika in so nadaljnji nakupi sledili 12. marca in 30. maja istega leta.'^ Leta 1643 je kupil magistrat za svojo oro- žarno 3 muškete in 9 vojaških oklepov, med njimi 3 varne proti strelu, leta 1644 še 8 oklepov (4 varne proti strelu), 17 mušket in 1 helebardo.s« Za shrambo smodnika je postavil magistrat v letih 1687 do 1695 nov »Pulverturm« na grajskem griču. Kamnosek je dobavil izkle- sane in pobrane kamne, kipar Jurij Maintic je pa izklesal v te kamne črke. Kovač je dobavil železna vrata. Ta objekt so začeli zidati novembra 1687. Stavba je bila dozi- dana leta 1695, ko so tesarji postavili streho."* Ta Pulverturm je postavilo mesto brškone za cesarski erar kot nadomestilo za cesarskega, ki se je razletel leta 1680,"' ker se mestno skladišče smodnika nikoli več ne omenja. Od začetka XVIII. stoletja dalje se je ime- novala bivša orožarna pri kloštrskih vratih »stara orožarna«, torej bivša orožarna.*^ Klo- štrski stolp je služil takrat kot mestni zapor. Leta 1711 je sklenil magistrat, da bo v pri- meru ponovne renitence kaznoval predstoj- nike cehov kositrarjev z zaporom v franči- škanskem stolpu.'' Dne 11. avgusta 1729 je prodal magistrat te objekte za alumnatom škofiji in se je obvezal, da jih bo do konca februarja 1730 popolnoma izpraznil."* Kot shramba za mestne topove je služil dotlej prostor med dvojnim obzidjem (Zwin- ger) med kloštrskimi vrati in Ljubljanico, nato so bili preneseni na grad. Dva mestna topa sta bila še leta 1761 v šempetrski vojaš- nici." Leta 1711 je bil v Zwingerju hlev za mestne konje."" Mesto je imelo slejkoprej svojega uprav- nika orožarne (Zeugwarta). Leta 1716 je pla- čal magistrat upravniku orožarne 16 goldi- narjev, ker je opravil mojstrski izpit za pu- škarja. V letih 1730 do 1736 je bil upravnik orožarne puškarski mojster, v letih 1766 do 1775 je opravljal to funkcijo meščanski klju- čavničarski mojster Rupert za letno plačo 21 goldinarjev in 15 krajcarjev."' Leta 1785 je razpolagalo mesto z 10 kovin- skimi in 2 železnima topovoma, 2 majhnima kovinskima topovoma za signaliziranje in 12 možnarji iz litega železa. V smislu odredbe gubernija, da se morajo mestni topovi pro- dati na javni dražbi, je bilo 25. oktobra 1786 prodanih 12 možnarjev in 2 velika že- lezna topa. Druge neprodane kose je kupil zvonar Jakob Samassa za cenilno vrednost."^ S tem je prenehala obstajati mestna oro- žarna, ki se nikjer več ne omenja. Leta 1789 so po naročilu cesarske vlade podrli kloštr.ska vrata, med dvojnim obzid- 178 c a s opis z a s l o vensko k r a j k v n o z (. o i) o v i \ o kronik a jem raztezajoči se Zwinger in stolp pri vodi, v katerem je do konca XVII. stoletja bilo mestno skladišče smodnika." Še v drugi polovici XIX. stoletja je imela mestna občina na gradu 4 tope iz litega že- leza, ki jili je prodala leta 1870.'" Še pozneje so bili na gradu 3 mestni fr incoski topi, s katerimi so se naznanjali požari. Vojno mi- nistrstvo je izrazilo leta 1909 željo, da bi mu mestna občina odstopila te tope za neko raz- stavo. Občinski svet je na to pristal pod pogojem, da postavijo na grad tri druge tope in da se francoski topovi na zahtevo občino vrnejo, ker so umetniška rariteta in se bodo zato odstopili mestnemu muzeju, ko se ta ustanovi." Danes so ti topovi v leta 1933 ustanovljenem Mestnem muzeju. V cesarski orožarni na gradu so bili to- povi in zaloge smodnika in municije. Uprav- nik cesarske orožarne (kaiserlicher Zeugwart) je izročal smodnik na ukaz deželnega gla- varja.'ä Poleg njega se omenja v XVII. sto- letju še carski puškar (kaiserlicher Büch- senmeister), ki je bil bržkone identičen z upravnikom.'' Kranjski deželni stanovi so se posluževali v XVI. stoletju za nakup orožja posredo- valca v Gradcu. Bil je to Henrik Weiss, me- ščan in izdelovalec oklepov, ki je dobival od kranjskih stanovalcev provizijo, o kateri so stanovi sklepali leta 1572. Ni izključeno, da so imeli stanovi prvotno svoje orožje in smodnik v cesarski orožarni, toda ločeno od državne zaloge, ker je bil 1. maja 1587 postavljen deželni upravnik orožja (Zeug- wart), ki naj bi skrbel za vzdrževanje de- želne zaloge pušk, smodnika, solitra in okle- pov. Za upravnika je bil imenovan meščan- ski ključavničar Jurij Šilton.'* Nekaj let pozneje, leta 1599. so dobili deželni stanovi svojo orožarno s skladiščem smodnika in si- cer na grajskem griču.'" Leta 1737 so posta- vili stanovi posebnega topovskega stotnika (Stückhauptmann) kot vrhovnega nadzor- nika municije in smodnika.'" Takrat so bili na grajskem griču pod obokanim hodnikom naslednji stanovski topovi: 1 dvojni dolgo- cevni top (doppelte Feldschlange) z letnico 1521, 1 dolgocevni top (Feldschlange) z let- nico 1533, 2 velika topa (Feldstücke), ulita leta 1716; 4 topovi, uliti leta 1717, in 4 pol- kovni topovi (Regimeiitstücke)." Ko se je leta 1782 pretresalo vprašanje, kam naj bi se preneslo na gradu nameščeno skladišče smodnika (Pulverturm), je bilo predlagano, naj bi se na gradu shranjeni pa popolnoma nerabni stanovski topovi prodali. Stanovi so pa odvrnili, da imajo le 12 topov, od katerih ni nobeden neraben.'" \ času Napoleonovih vojn so Irancozi od- nesli 7 stanovskih topov v Italijo. Kot nado- mestilo so dobili stanovi s cesarskim odlokom z dne 21. februarja 1839 (dekret dvorne pisarne z dne 25. februarja 1840) 4 trifuutne in 3 štirifuntne topove. Ti topovi so se upo- rabljali za saliitne salve pri svečanih pri- likah in pozneje tudi za signaliziranje po- žarov.'" Leta 1841 so zaprosili stanovi za dovolje- nje, da bi smeli postaviti na gradu posebno shrambo za svojih 5 topov."" Druga 2 topova sta stala do konca leta 1846 kot »dekoracija« pred glavno vojaško stražo v mestu, nato pa sta bila tudi prenesena v topovsko shrambo na grad."' Za signaliziranje požarov so stali pod urnim stolpom na gradu 4 topovi, ki so bili vedno nabiti. Požare so naznanjali s to- povskimi streli in sicer s 4 streli požar -v cesarskem gradiču (Turu) v Tivoliju, s 3 streli požar a mestu, z 2 streloma požar v predmestju in z 1 strelom požar izven mest- nega pomerja."- Leta 1868 je zahteval deželni odbor, da bi mestna občina s posebnim reverzom priznala neomejeno lastninsko pravico deželnih sta- nov do teh 4 topov, ki so se občini prepustili do preklica. Ko je deželni odbor pristal n< polletni odpovedni rok, je sklenil mestni svet prodati svoje 4 litoželezne topove."' Stroške za slavnostne topovske salve je nosila mestna občina."" S strelom na gradu se je naznanjal tudi opoldanski čas, kar je bilo opuščeno šele s sklepom občinskega sveta z dne 17. decembra 1901 ."5 Signaliziranje požarov s topovskimi streli je bilo opuščeno bržkone ob izbruhu prve svetovne vojne. Na seji občinskega sveta z dne 11. aprila 1919 je bilo v smislu predloga gasilnega in reševalnega društva sklenjeno, naj se zopet uvede. Mestnemu magistratu je bilo naročeno, naj dobi od vojne uprave 2 ali 3 topove v last ali vsaj v najem."« v. SKLADIŠČA SMODNIKA I\ MUNICIJE Konec XVII. stoletja so bili na grajskem griču 3 stolpi za smodnik in sicer 2 cesarska in 1 stanovski. Eden od cesarskih je stal nad Florijansko cerkvijo. V tega, v katerem je bilo shranjenih nad 500 centov smodnika, je treščilo 28. aprila 1680 in je eksplozija na- pravila v mestu ogromno razdejanje. K sreči požar ni zajel drugih dveh skladišč, posebno ne stanovskega, ki je bilo le za en lučaj od- daljeno. Kot nadomestilo za cesarski stolp za smodnik, ki se je razletel leta 1680, je po- stavila mestna občina ljubljanska v letih 179 KRONIKA C A S o t' i S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G O d O V i N O 1687 do 1695 na grajskem griču n,ovega, ki je bil tudi cesarski.'* Dne 1. julija 1737 je strela udarila v cesar- ski stolp za smodnik, ki je stal pri cerkvi Sv. Rozalije na gradu. Nato je odredila cesarska resolucija z dne 24. julija 1737, naj bi se postavilo skupno (univerzalno) skladišče za smodnik. To vpra- šanje naj bi obravnavali deželni stanovi z državnimi, vojaškimi in mestnimi organi. Magistrat je predlagal, naj bi se ta objekt postavil v okolišu Sv. Krištofa, kar so pa drugi odklonili zaradi očitne nevarnosti za mesto in predmestje. Nato se je predlagala postavitev tega skladišča na Prulah. Stroški naj bi se proporcionalno razdelili med drža- vo, deželo in mestom. Dežela bi potrebovala osminko, magistrat pa šestnajstinko vsega prostora."" Do končnih sklepov pa ni pri- šlo. Niti veliki požar v Trnovem leta 1774, ko je pihal veter v smeri proti grajskemu griču in so ljudje bežali iz hiš iz strahu, da bi se vnel smodnik, ni spravil problema z mrtve točke. Dne 26. junija 1779 je eksplodiralo veliko skladišče smodnika v Nussdorfu pri Dunaju in povzročilo ogromno škodo. Pod vtisom te katastrofe so nastopili ljubljanski meščani dne 24. oktobra 1779 z energično prošnjo na deželno glavarstvo. Predlagali so, naj se skla- dišče pri Sv. Rozaliji, v katerem ni bilo več smodnika, podre, obe skladišči na grajskem griču naj se opustita, postavi pa naj se novo skladišče za grajskim gričem, češ da bi eks- plozija pri tej lokaciji ne pomenila nevar- nosti za mesto. Ob tej priložnosti so se pri- tožili tudi nad ravnanjem solitrskega inšpek- torja Antona Kapusa, češ da prevaža smod- nik skozi mesto in ga tudi v mestu naklada in razklada, kar pomeni veliko nevarnost za meščane. To naj bi se mu prepovedalo. Ce deželno glavarstvo ne bi moglo ugoditi tej prošnji, naj jo predloži najvišjemu mestu.'' Glede skladišča za smodnik ni zalegla niti ta prošnja. Še leta 1782 se je pretresalo vpra- šanje o prenosu skladišč z grajskega griča na drugo mesto proti Prulam.'^ Le glede pre- voza smodnika skozi mesto se je zadeva to- liko viredila, da se je napravila leta 1794 posebna cesta od cesarskega skladišča na gradu do hišice nasproti strelišču, v kateri je bil vskladiščen smodnik, namenjen pro- daji.'ä Še leta 1799 je bilo cesarsko (kaineralno) skladišče za smodnik na grajskem griču po- leg gradu skoraj v njegovem obzidju, med- tem ko je bil materialni depo v bližini od- stranjene cerkve Sv. Rozalije.** V svojem do- pisu magistratu z dne 12. junija 1799 izvaja kresi ja, da je skladišče smodnika na polo- žaju, ki bi lahko postal nevaren mestu in predmestjem. Zaradi tega bi bili hišni last- niki in njihove stranke brez dvoma priprav- ljeni do žrtev, da bi se ta nevarnost odvr- nila in to v obliki prostovoljnili prispevkov za postavitev novega skladišča za smodnik in čuvanje lope na prostem polju v primerni oddaljenosti od mesta. Na zadevni poziv so obljubili prispevati grof Auersperg 5 goldinarjev, križevniški red 50, deželni stanovi 200, baron Zois 150 goldinarjev in razni drugi manjše zneske. Do leta 1802 so nabrali takih izjav za 1256 goldinarjev in 41 krajcarjev, plačan pa je bil znesek 1052 goldinarjev in 31 krajcarjev.*' Medtem se je novo skladišče že postav- ljalo in sicer na Ljubljanskem polju desno od Dunajske (današnje Titove) ceste v Stoži- cah.'" Aprila 1802 so bili pozvani deželni stanovi, naj omogočijo dovršitev s preduj- mom v znesku 2612 goldinarjev." Ker ta znesek ni zadostoval, se je prediijem povečal na 4390 goldinarjev. Sicer je bilo po najviš- jem naročilu z dne 27. februarja 1802 dolo- čeno, da se stroški, ki presegajo prostovoljne prispevke, vrnejo z reparticijo na hiše.'* S postavitv'ijo tega skladišča smodnika na Ljubljanskem polju še vedno ni bila odvr- njena nevarnost za mesto. Že januarja 1816 je dovolila glavna artilerijska orožarna adap- tacijo treh dvoran v samem gradu za depo solitra." Podoba je pa, da se to ni izvršilo, ker je c. kr. inšpekcija smodnika in solitra prenesla leta 1818 precejšnjo svojo zalogo solitra v stanovsko igrišče (Ballhaus), ki je stalo na mestu današnjega dramskega gle- dališča. Še leta 1837 je tam bilo erarično skladišče solitra in žvepla. Avgusta tega leta je sporočil dvorni vojni svet, da bo inšpek- cija smodnika in solitra kmalu izpraznila igrišče, ker je zgradba novega skladišča tako napredovala, da bo kmalu dograjena. Novo skladišče je postavilo mesto Ljubljana v Sto- žicah v bližini že od leta 1802 obstoječega Pulverturma. To novo skladišče solitra (Sal- litermagazin) je bilo dograjeno leta 1841 in nato izročeno vojaški oblasti.i"" Kljub temu, da je imelo vojaštvo v Sto- žicah dve skladišči za razstrelivo, je postavil vojni erar leta 1856 na grajskem hribu mir- nodobno skladišče za smodnik. Na prošnjo magistrata iz leta 1857, naj bi se ta zaloga odstranila, je odvrnila vojaška oblast, da bi se moralo predhodno postaviti na stroške občine drugo mirnodobno skla- dišče za smodnik v bližini Ljubljane.'"! Medtem se je izvedelo za katastrofo, ki jo je povzročila eksplozija skladišča smodnika 180 časopis za slovensko k r a j k v n o zgodovino kronika v Maiiizu. Mestni svet je razpravljal na svoji seji z dne 27. novembra 1857 o nevarnosti za mesto, ker so na gradu velike množine smodnika in topovske municije. Sklenil je obrniti se na namestništvo, da bi se za to zadevo pozanimalo.'"^ Intervencija je uspela. Julija 1858 je bil magistrat obveščen, da bo vojaštvo preneslo zalogo smodnika iz mirno- dobnega skladišča na grajskem griču v pro- dajno skladišče smodnika,'"' ki je bilo brž- kone v »Waghausu« v Stožicah (glej op. 96). S tem pa niso še prenehale ponavljajoče se skrbi. Vojaška gradbena direkcija v Ljub- ljani je povabila 29. aprila 1871 mestni ma- gistrat, naj pošlje svojega zastopnika h ko- misijski razpravi, ki bo 2. maja 1871 v za- devi določitve gradbišča za postavitev mir- nodobnega skladišča smodnika za artilerijski polk v Ljubljani.'"" O izidu tega posvetova- nja ni nobenih vesti. Leta 1872 je začelo vojaštvo na grajskem griču polniti patrone. Občinski svet je na svoji seji z dne 4. junija 1872 protestiral proti tej »tovarni nabojev«, ki predstavlja nevar- nost za mesto, kljub izjavi župana, da je izvedel od vojaških oblasti, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje.'"' Vedno so se pojavljale težave, dokler je gospodarilo na gradu vojaštvo. To je dalo priložnost, da je deželni zbor sklenil na svoji seji z dne 11. februarja 1896 obrniti se na deželno vlado s prošnjo, naj se prepusti grad s pripadajočim zemljiščem občini. Deželna vlada je 25. junija istega leta vprašala ma- gistrat, ali je občina pripravljena prevzeti grad in pod kakšnimi pogoji. Občinski svet je sklenil 1. avgusta 1896, da je občina sicer pripravljena prevzeti grad, toda brezplačno, ker ne donaša nič in povzroča mnogo stro- škom- za vzdrževanje. Finančno ministrstvo je to odklonilo, nato je mestna občina ponu- dila kupnino v znesku 5000 goldinarjev. Fi- nančno ministrstvo na to ponudbo ni pri- stalo, izrazilo je pa pripravljenost, da da grad mestu v najem, kar je pa občina odklo- - nila.'"" Do sporazuma ni prišlo, dokler ni 9 let pozneje leta 1905 finančno ministrstvo izjavilo, da prepusti grajsko posestjo mestni občini pod pogojem, da sezida namesto smod- nišnice na gradu primerno municijsko skla- dišče za domobranstvo in plača kupnino v znesku 60.000 kron v letnih obrokih po 10.000 kron. Mestna občina je na to pristala in je bila zadevna pogodba podpisana 15. maja 1905. Mestna občina se je obvezala namesto starega k prodanemu posestvu spadajočega skladišča za smodnik sezidati novo municij- sko skladišče, ki bo ustrezalo zahtevam c. kr. ministrstva za deželno brambo po njegovih navodilih in sicer takoj na došli poziv na svoje lastne stroške, do naprave novega de- poja pa pustiti domobransko upravo v brez- plačni posesti dosedanjega objekta in med tem časom a'zdrzevati obstoječe skladišče za smodnik v dobrem in rabnem stanju na svoje stroške.'"' V enem od objektov na Ljubljanskem polju je bilo tranzitno skladišče smodnišnice v Kamniku. Dne 27. julija 1906 se je ta odtehtovalnica smodnika razletela, ker je vanjo treščilo. Zupan Hribar je storil korake, da se preteča katastrofa za mesto zaradi takih municij- skih skladišč ne bi ponovila in je začel akcijo, da bi se ta skladišča odpravila z Ljub- ljanskega polja in prenesla na varnejši pro- stor. Občinski svet je zahteval, da se že v teku prihodnjega leta odpravijo vsi na Ljub- ljanskem polju stoječi objekti in odobril ko- rake za odpravo municijskega skladišča z ljubljanskega gradu.'"" Tudi te resolucije so ostale brez uspeha. Na intervencijo magi- strata je odvrnila komanda vojnega korpusa v Gradcu 1. januarja 1907, da ustreza polo- žaj skladišč vsem zadevnim predpisom. Ce mesto želi spremembo lokacije, bi moralo samo postaviti novo skladišče na še ugod- nejšem mestu. Obenem je vojaška uprava zagrozila, da bo vzpostaAdla do konca marca 1907 status quo, če mesto ne prevzame vseh stroškov za novo skladišče. Občinski svet je na seji z dne 6. februarja 1907 to odklonil in ponovil zahtevo, da se skladišča odstranijo.'"" Nato je vojaštvo obnovilo skladišče, ki se je bilo razletelo leta 1906. Nič ni pomagalo in je ostalo brez vsakega učinka, da je občinski svet.na seji z dne 20. julija 1909 ogorčeno protestiral proti te- mu, da vojna uprava 'ni odpravila smodniš- nic in shramb razstreliva iz bližine mesta Ljubljane."" Vse je naletelo na gluha ušesa. Posledica tega se je pokazala med prvo sve- tovno vojno, ko je municijsko skladišče v Stožicah dne 11. maja 1917"' zopet eksplo- diralo, kar je povzročilo v vsej okolici mnogo škode in velik preplah. Poldrugo leto pozneje je Avstrija razpadla. Avstrijskemu je sledil militarizem kralje- vine Jugoslavije. Za ljubljansko občino je ostala premestitev municijskih skladišč slej ko prej trd oreh. Na seji občinskega sveta z dne 9. maja 1922 je interpeliral občinski svetovalec Ivan Fre- lili, kot sledi: »Na Ljubljanskem polju se še vedno nahajajo municijska skladišča, polna streliva, zaradi česar obstaja nevarnost, da bi v primeru eksplozije mesto trpelo občut- no škodo. Ljubljanski župan se naproša, da 181! kronik A Č A S O l> [ S 7, A S I. O VENSKO k I! \ J K V N O 1. C; O I) O V I N O se uradno obrne na komando Dravske divi- zijske oblasti zaradi premestitve teh skla- dišč iz bližine mesta.«''^ Toda vojni upravi se ni mudilo. Šele 5. januarja 1926 je bil skle- njen zadevni dogovor med nuvstno občino in vojno upravo in so se določili pogoji za pre- mestitev municijskih skladišč z Ljubljan- skega polja in za zgradbo novih severno od Soteškega hriba v okolišu krajev Nadgorica in Dragoinelj, vzhodno od Črnuč. Mestna ob- čina bi morala postaviti tam 5 skladišč na lastne stroške. Občinski svet je šele poldrugo leto pozneje na seji z dne 5. junija 1928 raz- pravljal o nakupu parcel, potrebnih za zgra- ditev teh objektov.''' Iz neznanih razlogov se pa tudi ti objekti niso postavili in se je končna rešitev zopet zavlekla. Šele na pod- lagi naredbe ministrstva vojske od 18. julija 1934 je bil sklenjen nov dogovor glede pre- mestitve municijskih skladišč, ki naj bi se postavila v gozdu med Šentvidom nad Ljub- ljano in Dobrovo. V zameno bi prejela ob- čina vse tedanje objekte na Ljubljanskem polju z zemljiščem v znesku 2.500.000 dinar- jev."* Tudi ta načrt se ni uresničil. Šele leta 1938 je mestna občina ljubljanska postavila nova municijska skladišča 70 km daleč od Ljubljane na Gorici pri Storah na Štajerskem, za kar je izdala 1,500.000 dinar- jev. V zameno je pridobila veliko najbolj- šega zemljišča za razširjenje mesta, ki se je s tem znebilo večne nevarnosti in se je mogk) nemoteno razvijati v tej smeri.'" Od eksplozije v letu 1906 je poteklo torej 32 let, da se je ta kočljiva zadeva po toliko zapletljajih končno uredila. O tem, kdaj se je odstranilo municijsko skladišče, ki je bilo leta 1905 na gradu, ni- sem našel ne v lituraturi ne v arhivih no- benih podatkov. Ol'üMBE 1. Mestni arhiv, Kujiga izdatko\ zu I. 1611. — 2. Mestni u., Knjiga izdatkov za 1. 1646 fol 51. — 5. Mestni a., S. P. 1677 fol 82. — 4. KragI, Zgodovina Tržiča, str. 292, 293; MUllner, Gescluchte des Imsens, str. 488, 498, Illyrisclies Blatt 1819, Str. 15. — 5. Bericiit Uber sämtliclie Erzeug- nisse . . . Ausstellnug Klagenfurt, str. 161; Statistično poro- čilo ljubljanske zbornice za trgovino in obrt za leto 1870 str. 280. — 6. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1638 fol 38 in 1643 fol 36. .". Mestni a.. Knjiga izdatkov 1676 fol 65 pri- loga 100. 8. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1676 fol 59. — 9. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1737 fol 83. — 10. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1725 fol 69—73, 1726 fol 52, 38, 62. — il. Mestni a.. Knjiga izdatkov. — 12. Mestni a., Rcg I fasc 293. — n. Drž. a. LRS, Ključavničarski ceh, zvezek 112. ~ H. Mestni a.. Reg I fasc 393, 524, 533, 554, 565. — /5. Illy- rischcs Blatt 1847 N» 72, Novice 1854 N« 32, Laibacher Zeitung od 21. III. 1851. — i«. Venceslav Plitek, I Napoleonidi a Tri- este v Archeografo Triestino Vol. XIII 1926, str. 267. — 17. Drž. a. LRS, Cub. a. fasc 27 1835/36 N" 118; V Valenčič, Sladkorna industrija v L ubljani. — IS. V. Valenčič, Slad- korna industrija v Ljubi ani str. 51 si.; Mestni a.. Reg I fuse 745 in XV/2; Andrejka, Ljubljanski parni mlin v Kro- nika slov. mest VI str. 91; Bericht der Handels- u. Gewer- bekammer Laibach für 1857—1860 str. 75 in 138. — 1<>. Drž. a. LRS, fasc 11 1843/45 N« ITO in 1847/48 N« 62: Slokar, Ge- schichte der östcrr. Industrie str. 315. — 20. Plitek v Ar- cUeogrulo Triestino 1926 str. 269. — 21. Slokar. Geschichte der österr. Industrie str. 334. — 22. Drž. a. LRS, Gub. a. fasc 11 1847/48 N" 70. — 27. Andrejka, Razvoj ljubljanskih industrij med 1859 in 1869 v Kroniki slov. mest VI; Alojzij Potočnik, Javna razsvetljava v stari Ljubljani, Kronika Il/i (1934), ki vsebujeta razne netočnosti; Mestni a., Rcg I fasc 420, 563 in 661; God III/U, Cod III/12 fol 103; Zemljiška knjiga okr. sodišča v Ljubljani imenuje župnije Scntpeter; trgovinski register. — 24. A. MUllner, Geschichte des Eisens in Krain str. 549—561, Bericht über die Ausstellung Klageu- furt St. 65; Bericht über die Ausstellung. Graz str. 30—40; Bericht der Handels-Gewerbekammer Laibaeh fUr 1854—1856 sir. 24. — 25. Mestni a., fasc 20 1827. — 26. Drž. a. LRS, Gub. a. fasc 11 1845/46, lN» 170 in 1847/48 N« 62. — 2.'. Mest- ni a. fasc 20 1845-46 in 1847, Reg I 554, Anhang zur Lai- bacher Zeitung od 14. IX. 1847; Provinzialhandbuch des Lai- bacher Gouvernements im Königsreiehc Illyrien 1847 in 1848. — 28. Laibacher Zeitung od 1. I. 1848. — 29. Mestni a. fasc 20 1852-52 _20_ in _20_ — 30. Mestni a. I 1741, Trgovinski 1872 2901 register v Ljubljani. — 3/. Mestni a.. Knjige izdatkov 1584 fol 87, 1644 fol 2?, 1646 fol 27 priloga 52, 1664 fol 42, 1700 fol 27 in 1717; Sodni protokoli cod 1/3 1545 fol 131. — 32. Mestni a. Knjige izdatkov 1647 fol 68. 1700 fol 27. 1720, 1760 fol 153 in 134, 1761 fol 129 in 154. — 33. Mestni a.. Knjige izdatkov 1723, 1724, 1727, 1731, 1732, 1734, 1735, 1740, 1748, 1750, 1755, 1759, 1760 fol 132, 1762, 1767/68, 1768/69. — ->4. Mestni a. Reg I fasc 12. — 35. Mestni a. Knjige izdat- kov 1723, 1742, 1756, 1757, 1759, 1761. — 36. MUllner, Ge- schichte des Eisens str. 549-561. ~- 3,'. Drž. a. LRS Gub. a. 1814 N« 368. — 3S. Josip Žontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih redov prve polovice XVI. stoletja (Zgodovinski časopis lelnik X-XI str. 64). — 39. Drž. a. LRS, konvolut N« 589, Drž. a. LRS arhiv strel- skega društva, Geschichte der Rohrschützengesellschaft. Festschrift, bearbeitet vom P. v. Radios, Laibach 1883, Ra- dios, Geschichte der Laibacher Schützengesellschaft in Blätter aus Krain 1862 in 1863. A. Dimitz, Urkundliches zur Geschichte der SchUtzenvercins in Kruii in Mitteillungen des histor. Ve.eine3 für Krain 1863, Anton Jellouscheg in Mitt. des hist. Vereines für Krain 1830, Julius Wallner in Mitteilungen des hist. Vereines fUr Krain 1893, Harambaša (Podkrajšek) 350. letnica strelišča v Slovanu 1913. — 40. Mestni a., Knjige izdatkov 1639 fol 26, 1644 fol 27, 1658 fol 18, 1659 fol 27, 1673 fol 39, 1673 fol 27, 1695 fol 26, 1702 fol 27, 1705 fol 28, 1717 fol 69, 1741 fol 83, 1742 fol 69, 1744 fol 94, 1757 fol 129 in 134, 1765 fol 130, 1767/68 fol 177, 1769/70 fol 157, 1770/71 fol 158, 1771/72 fol 158, 1774/75 fol 171. -41. Drž. a. LRS, Stan. a. fasc 556, Mestni a.. Knjige izdatkov 1767/68 fol 172. — 42. Zgodovinski časopis letnik X-XI str. 408. — 4~>. Mestni a. Reg I fasc 148. — 44. Mestni a. Knjige izdatkov 1615 fol 45, 1621 fol 67 in 119, 1645 fol 27, 1646 fol 27, 1651 fol 27, 1663. — 45. \'rhovec. Die hoch- löbliche Hauptstadt Laibach str. 18; Drž. a. LRS, Carl Sev- fridt von Peritzhoff, Repertori sive melius Informationes II. Str. 96, ki omenja resolucijo stanov iz leta 1515 glede po- stavitve cesarske orožarne v Ljubljani; Drž. a. LRS, Stan. a. fasc 522. — 46. Drž. a. LRS, Peritzhoff n. o. m. str. 386. -- 47. Mestni a., Knjiga izdatkov 1584 fol 87 (prejšnje knjige izdatkov niso ohranjene). — 48. Mestni a.. Knjige izdatkov 1590 fol 73, 75 in 81, 1793 fol 69, 1601 fol 76, 1603 fol 55. — • 49. Mestni a.. Knjiga izdatkov 1628 fol 59. — 50. Mestni a., Knjige izdatkov. — 51. Mestni a.. Knjige izdatkov 1603 str. 55. — 52. Vrhovec n. o. m., str. 121. — 53. Mestni a.. Knji- ge izdatkov 1616, priloga; Sodni protokoli 1519; Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana str. 36. — 54. Mestni a.. Knjige iz- datkov 1633 tol 56. — 55. Mestni a.. Knjige izdatkov 1621 fol 57. — 56. Mestni a.. Knjige izdatkov 1633 fol 55 in 1638 tol 39. — 57. Mestni a.. Knjige izdatkov 1644 fol 54, 58, 95 , 96, 98; Lokacija tega mlina je razvidna iz v Drž. a. LRS (Vicedomski a. fasc 105 Lit L X» VII) ohranjene risbe iz leta 1593 z označbo »molinov. Majhno reprodukcijo te risbe prinaša Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana (zadnja slika). — 5S. Mestni a., Knjige izdatkov 1581 fol 33, 57, 59 in 89. Za prejšnjo dobo niso ohranjene knjige izdatkov. — 59. Mestni a.. Knjige izdatkov 1643 fol 26, 1544 fol 27. — 60. Mestni a., Knjige izdatkov 1587 fol 43, 96, 98, 99, IDO. 103; 1593 fol 63. — 61. Prim, spodaj poglavje sSkladišča smodnika in municije«. - 62. Mestni a.. Knjige izdatkov 1712 fol 66, 1715 fol 57. - 63. Slokar, Rokodelstvo in indu- strija v Ljubljani od konca srednjega \eka do leta 1732 str. 34 (rokopis v Mestnem arhivu). — 64. Škofijski a. fasc 31 mapa 1/2 in 1/4; Anton Jelovsclick, Historische Miszellen \ Mitteilungen des histor. Vereins für Krain 1854 str. 32. -- 65. Mestni a., Knjige izdatkov ,761 fol 127. — 66. Mestni a.. Keg I fasc 20. — 67. Mestni a., Knjige izdatkov. r«. Mestni a.. Reg I fasc 20. — 69. Mestni a.. Reg 1 lase L'o. 70. Mestni a., cod 111/20 in 111/21. -- 71. Mestni a., eod III/67 fol 23. - 72. Drž. a. LRS, Stanovski a. fasc 522. - ?5. Mestni a.. Knjige izdatkov 1672 fol 40 in 1674 fol 40. — 74. Drž. a. LRS, Stan. a. fasc 318 a: Landtagsprotokollc 1 fol 449 (30. I. 1572). — 75. Drž. a. LRS, Repertori sive me- lius Informationes Carl Seyfridt von Peritzhoff I str. 386 (Deren von Lavbaeh einer löblichen Landschaft concedierte 1 berlassung ihrer Pulverturmes und Rüstkammer, cirk sub 20. avgust 1599); Valvasor. Ehre XI, 672. — 76. Drž. a. LRS, Stan. a. fasc 318 a. — 77. Drž. a. LRS, Stan. a. fasc 522. - ?8. Drž. a. LRS, Kamera in reprezentanca, publico 182 (T: A s o !■ 1 s ZA S I, O \ E N S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lioUlicu 1> 10. -- ?9. Di-ž. u. LllS, (Jiil). a. fasc 14—34 (1843) ■ ima deždiia vlada fasc 13—7 ((85'j). — 80. Drž. a. LRS, i Gub. a. 1841 fasc 14—29. — SI. Drž. a. LRS, Gub. a. 1847 ^ 14—52. — 82. Mestni a.. Cod III/14 fol 111 (1863). — S3, i Mestni a., Cod III/20 1869 fol 224, cod III/21 1870 str. r> i — S4. Mestni a., Cod III/30 1879 fol 27. — 85. Mestni a., I Cod III/58 fol 239. — 86. Mestni a., Cod III/77. — 87. Vrlio- i vec n. o. m., str. 48. — 88. Glej zgoraj pri mestni orožarni, i ^ 89. Drž. a. LRS, Stan. a. fasc. 556; Mestni a. Reg I i fasc F 2. — 90. Mestni a.. Reg I fasc 2. — 91. Mestni a., : Magistratica acta, varia raag. fasc 13. — 92. Dr/, a. LRS, ■ Kamera in reprezentanca, Puhlico-politica P 10. — 95. Drž. i a. LRS, Gub. a. fase 66 (1794). — 94. Mestni a.. Reg I I fasc 152 (376). — 95. Mestni a.. Reg I fasc 152 (376). — 9r,. ; Drž. a. LRS, Kataster občine Stožice, Protokoli der Bau- i parzellcu der Gemeinde Stožice vom 20. III. 1827, lastnik i k. k. Kameralfond, Gerätehaus 69 kvadratnih sežnjev. Wag- . haus 18 kvadratnih sežnjev, Pulverturm 49 kvadratnih sež- ' ujev. — 9F. Drž. a. LRS, Novejši stan. a. fasc. 69. — 98. Drž. a. LRS, Nov. stan. a. fasc 69 (1802 in 1807). — 99. Drž. a. LRS, Gub. a. 1816 N» 381. — 100. Drž. a. LRS, Giib. u. 1825/26 fasc 21—6, 1857' fasc 23—10, 1841 fasc 21—3. Kata- ster občine Stožice, Einschaltungsbogen vom 11. Miirz 1841, številka 91 a in 91 b v mapi, Sallitermagaziii 66 kvadratnih sežnjev, Wirtschaftsgebäude 12 kvadratnih sežnjev. — 101. Drž. a. LRS, Präs 1858 N" 470 in 976. — 102. Mestni a., Cod III/8 fol 66. — 103. Drž. a. LRS, Präs 1857 N» 4405, 1858 N» 2356, Mestni a. Cod III/9 (1858) in Reg I fasc 701 VII/26. — 104. Mestni n., Reg I fasc 854 VII/26. — 105. Mestni a.. Cod III/23 fol 42/43. — 106. Mestni a.. Cod 111/47 (18%) in za- pisniki sej obč. sveta za leto 1897. — 107. Mestni a.. Cod III/63 fol 17—23 in 225 sq., Deželna deska vložek štev. 25 : kat. obč. Ljubljana, Zemljiška knjiga, vložek 154 kat. obč. Poljansko predmestje Ljubljana. — 108. Mestni a.. Cod III/64 fol 210 in 211. — 109. Mestni a.. Cod III/65. — 110. Mestni a.. Cod III/67. — 111. Za ta podatek sem hvaležen Ivanki Dovč, Stožice 43. Datum je zanesljiv, ker so tega dne praznovali na njenem domu pomemben družinski do- godek. Časopisi zaradi vojnega stanja niso smeli o tem po- I ročati. Niti v arhivih ni nobenih vesti. — 112. Mestni a., j Cod III/79. - 113. Mestni a., Cod III/83, str. 375. - 114. ' Mestni a., Cod III/91, str. 707 in 772. — 115. Mestni a.. Cod 111/95, str. 188 in 307; Pet let dela za Ljubljano (1940), stran 129. ...........________ t85