ma. itd. itd. Ce kdo omeni grozno vročino, je takoj slišati stereotipno »šior koga« (kuharja); »Bre more — sve to je ništa — mi smo lane u Japanu bifteke na polubi pekli«. V takšnem razpoloženju se bližamo ekvatorskemu obroču. Vendar zbijamo kljub neznosni vročini šale na račun ze- lencev. To so oni, ki gredo prvič čez rav- nik. Nekateri imajo o njem zelo čudne pojme. Naš sobar n. pr. me je čisto resno prosil naj ga takoj obvestim, ko ee bo ekvator — videl. »Malega od kuhinje« sem pa poučil, da je ob ekvatorju napeta čez morje ogrom- na veriga. To pa zato, da pridejo »zelenci« na krst. To pot jih je imelo ta zakrament sprejeti kar sedem, tako da smo imeli obi- lo dela dokler smo vse »žrtve« potegnili iz raznih skrivališč in jih polovili po pa- lubi — zvezali ob jarbol ter jih polili s par škafi morske vode. Sedaj je pa tudi ta »dogodek-* za nami. Pred nami pa je še 15 enoličnih dni debe- lo-morske vožnje. Buenos Aires Konec januarja 1934 Južno-ameriški Babilon je še spal (če se more reči, da sploh kedaj spi), ko je s ko- nice našega broda zdrčalo sidro v blatno pristaniško dno Boke. Boka! V španščini pomeni to usta. In res so to usta. Usta, skozi katera sprejema milijonski Buenos Aires vaee vse kar služi njegovi vitalno- sti. Usta, ki so požrla in požirajo tisoče in tisoče človeških življenj. Revolucije, stavke, vročina, lakota, spolne bolezni in razna mamila — to so vsakdanji pojavi u Boki. Evo slike iz filma, ki ga v Boki vrti — življenje. Dnevi velike »volge« (stavke). Pristaniška sirena tuli 6. uro zjutraj, čas, ob katerem se v normalnih dnevih začenja- jo v Boko valiti množice zagorelih luških delavcev. Danes pa stoji ob dohodih v lu- ko stavkaška straža, da bi preprečila delo morebitnim stavkokazom. V pristanišču pa patraljira policija — in razpolaga celo z oklopnimi avtomobili — dočim imajo stav- kaši »samo« strojnice. Delo počiva in ogromna luka izgleda kakor zapuščeno mravljišče. Vendar prispe prot.i večeru na kamionih skupina Poljakov, ščiti jih cela armada policistov. — Stavkokazi začno iz- krcavati velik angleški brod. Angleški fun- ti so zmagali nad strahom in solidarnost- jo s »tavkujočimi tovariši. Ponoči so ti de- lavci ostali v luki. saj so vedeli kaj jih ča- ka tam. kjer gospodarijo stotine izdanih tovarišev. In vendar je jutranja zarja našla v mla- kah krvi na tleh zabodenih 9 trupel — ne- kaj pa jih je drugi dan tudi morje vrglo na površje. Kaj je prav za prav Boka? Mesto, ozi- roma predmestje. Ogromen pristaniški kompleke, kjer iz evropskih potniških bro- dov prvič stopijo na ameriška tla ljudje, ki so prišli sem iskat sreče; mesto, kjer mešanica 200.000 Italijanov, Germanov in Slovanov živi, dela, se zabava in umira od lakote. Večinoma so to pristaniški delavci, ki podnevi delajo na ladjah, ponoči pa so sti lni gostje nočnih lokalov. Par jutranjih ur prespe v travi v Porto Movo, pod most- nimi loki ali v 6kladiščih Puerta de Ba- racas. Noči tu prav za prav ni. Saj jo izpreime- ne v dan svetlobne reklame varietejev, kabaretov, danzingov in sličnih zabavišč, kjer v oblakih dima ob zvokih tanga, ob mizah politih z vsemi mogočimi pijačami, sedijo mornarji vsega sveta. Med njimi so stari družinski očetje, utrjeni v borbah z valovi vseh Oceanov in mladi — mnogi pr- vič v tej moderni Sodomi, ki niti ne slu- tijo da se tu nahajajo sredi nevarnosti večje od vseh viharjev, nevarnosti, ki za- hteva letno več žrtev kakor vseh sedem svetovnih morij. Med mizami pa tavajo one — >-escIavas blancas« — in ponujajo svojo ljubezen v vseh jezikih Večina jih je že na koncu svoje življenjske poti: Beg od doma Mars-seille ali Alžir — Buenos Aires — meseci — mogoče leta — največ- jega razočaranja in najhujšega ponižanja — in potem — propad v eni ali drugi ob- liki. Sedaj pa še kaj veselega! N. pr.: Bue- nos Aires ob karnevalu. Pričakoval sem, da v tako velikem me- stu karnevalskega razpoloženja sploh opa- ziti ne bo. Nu, sedaj pa lahko rečem, da se Niča lahko skrije pred to »fie^to da Carnaval«. Med tem, ko sem v Niči dobil vtis, da ves karneval obstoji v veliki po- vorki na pustni torek — ki je prav za prav kakor neka privilegirana zadeva gornrh de«ettisočev — ki jim rabi, da po- kažejo svoje bogastvo — pomeni v Areen- tini fiesta da Carnaval pravi liudski praz- nik. Vsaj za 4 dni od sobote do pustnetra torka so izbrisane vse družabne razlike, -.•a cesti ee obiemata (oba trezna!) eospod generalni direktor Soda Mitrate Ltd in delavec, ki za 2 pesete na dan ve« teden pod zemljo koplie rove za novo podzemno železnico, zamorka Nava, uhoea pomivalka posode pa vsa razigrana meče koriandol° iz avtomobila, v katerem se razen druži- ne gospoda tovarnarja vozi tudi njegova služinčad. Tako da je res saj te štiri dni to edin! košček sveta, kjer vlada popolna demokracija. Te dneve imajo sicer norci vsega sveta pravico do svojih norčij — nu, tu imajo pa še prav posebne, ki sem jih jaz na svo- ji koži oziroma obleki in obrazu občutil. £el sem n. pr. po precej zapuščeni ulic! v novi beli obleki. Nič hudega sluteč, de- lam program za večer: z Anito pojdeva na ples ah in ona me najrajši vidi v beli ob- leki in — pljusk! kakor da sem stopil pod slap Peričnika — se cedi z mene voda in veselo odteka po razgratem asfaltu. Z vi- šine pa slišim prijeten žen6ka glas: »Naj- lepša hvala gospod za veselje, ki ste mi ga priredili. 2e celo uro čakam na primer- no žrtev. Že sem hotel stvar stražniku povedati — ali ko sem videl, da se mi že od daleč smeje, sem stisnil zobe in gledal priti čim- prej na solnee. Kmalu eem se znašel v vr- tincu pustnega norenja. Mimo mene švig- ne velik tovorni avto— na njem pa okoli velikega soda vode, gruča deklet v kopal- nih oblekah s škafi v rokah — in kakor bi trenil, som bil drugič krščen. Tolažil sem se ob spominu na Pavliha, ki je bil šestkrat krščen. Sedaj vidim, da je to pač narodni običaj in tudi razumem zakaj je toliko ljudi v pvžamah in kopalnih oble- kah. Na vodo sem se sedaj že navadil — ampak lassa! Prepuetim se valovom človeškega morja na Avenida <1i Mayo, kjer mešanica ljud- skih glasov, šum avtomobilov in trušč godb sliči rjovenju Oceana pred tornadom. Naenkrat imam občutek kot, da bi se mi okoli vratu ovila kača Spretno vržen Ias- so z velikega tovornega avtomobila in že sem na njem! Okoli mene pa skupina 12 »porotnikov« — norcev, ki me začnejo so- diti. sQne nazionalidad es Vd?« »Jugosla- vo« » Polacco?« — »No — Jueoslavo!« Ne morem jim dokazati, da Poljak in .Tueoslo- ven ni eno in isto. Poljaki eo pa tu malo priljubljeni in tako me doleti najhujša ka- zen Po par minutah se znajdem zopet na tleh v beli mokri obleki no licu namazan s črn;mi "jami — na račun Poljakov in — Carnavala. Minilo ie 14 dni. Naša skladišča so praz- na in ladja je pripravljena za odhod. Do- mov? Ne! bolj daleč v tujino proti ne- znanim krajem na iuen. ob Oenjeni zemlji skozi npvarno Matrhaelh^etovo ož'no na obalo Tihega Oceana v čile Pomorščak ne sme poznati poč'tVa in miru! Sergej Eppich V lb®ioein)@ v Božič! Sveti večer! Vsak, kdor je še ohra- nil smisel za čisto in nesebično veselje, se Ca veseli. Tako se človek pomlaja in krepi v miru svetega večera za trde boje in na- pore življenja. To je doba, ko se misli za- pirajo vase,' doba, polna premišljevanja o času in življenju, postanku in minljivosti, spoznanju in usodi. Narava leži pod mrtva- škim prtom, pod njim spavajo kali za bo- dočo rast. Nad širnim tihim mrtvaškim pr- tom blestijo zvezde božjega pričakovanja. V teh svetih urah ugasne vsaka strast kakor šum listja v gozdu, četudi razpaljata ves svet prepir in sovraštvo. Globok in svet nur objema upaoolno srce. Že stari Slovani v predkrščanski dobi so praznovali o božiču zimski veliki narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko zače- nja dan rasli. Pozneje, v dobi krščanstva, pa je postal ta zimski praznik vir in temelj cerkvenih svečanosti. V dobi krščanstva je še vedno vplival poganski kult. seveda v spremenjeni obliki. Nekatere božične nava- de in vraže nas spominjajo na nekdanje po- ganske običaje, ki so se ohranili do najno- vejšega časa. Krščanska cerkev je sicer za- li rala stare poganske malike. vendar pa je morala pod vplivom tradicije in svobode v marsičem popuščati glede starih narodnih običajev. Papež Gregor Veliki je odredil, da naj se krščanski prazniki prilagodijo po- ganskim in jih, kolikor mogoče posnemajo. Tako je bil stari zimski sončni kres spre menjen v krščanski narodni božič. Mnogo narodnih šeg, navad in vraž je nastalo v poznejši krščanski dobi. Prehajale so iz ro- da v rod, v bistvu so pa prastare, njihove posebnosti so se ohranile prav do današnjih dni. >Božič< je zmanjševalna beseda od »bog« in pomeni »mali« ali jmladk bog. Uvod v božične praznike je sveti večer, ki mu v Beli Krajini pravijo badnik« ali »badnji ve- čer« (od »bdeti*). Poprtnjak ali božičnik V Beli Krajini spečejo za božič štiri hle- be: prvega iz pšenice, ostale mešane z ržjo; prvi je tudi lepo okrašen z oblikami ptičev, cvetic itd. Imenuje se »božičnik« in ima obliko sita, kamor ga vtaknejo, preden ga denejo v peč. Na Sveti večer prinese go- spodinja. ko je že vse odšlo spat, hlebe na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti Čez noč Narod smatra hlebe s tem posvečene. Beli hleb pomeni božje dete, trije črni pa svete tri kralje. Na Sveti dan zjutraj nesejo lilebe nerazrezane v kamro ali v klet. Ta običaj se ponavlja na Štefanovo in Novo le- to. Na novoletni dan hlebe razrežejo: en del dobi domača družina, drugi del živina, tretji del pa znanci, prijatelji in sosedi. Božični kruh je narodu simbol miru. — O poprt- niku ali poprtnjaku piše tudi Val- vasor v svojem znamenitem delu »Die Ehre d e s Herzogthum? C r a i n«. Obenem nam tudi navaja boga Boxitiusa, ki so ga častili stari Slovani; odtod naj bi bil naš »božič«. Tudi so že takrat praznovali »terie bositsehie«. tri svete večere: pred svetim dnevom, pred Novim letom in pred Tremi kralji Že tedaj so delali potice. Po- prtnik so polagali vsak sveti večer na mizo Marsikje ga je prihajal duhovnik blagoslo- vit ali pa so ga ljudje sami pokropili z bla- goslovljeno vodo Nato je družina sedla k mizi in jedla poprtnik Še piše naš stari do- mači zgodovinar o tem. da so hodili naši davni predniki na sveti večer med polnoč nico za oltar poljubljat pateno. ki so jo na živali »boshia miseza« Če je bil Sveti dan « petek, so po polnočnici vsi hitro tekli do mov. iedli meso in nato vlekli otroke za ušppa. da hi si zapomnili kdaj so smeli v petek jesti meso — Ponekod je dala gospo- dinja najprej dve slamici navzkriž, name- tala slame na mizo, pod njo in okoli nje Nato je pogrnila mizo s prtom, »stolnjakonu ter postavila na ogal mize poprtnik v re- šeto, pod njega pa ovsa ali kakega drugega žita, brus, ključ in krušnih drobtin, kar naj bi odganjalo razne bolezni in nezgode. — V kočevski okolici so dajali na sv. večer k božičniku na mizo vsakovrstnega žita, raz- ne predmete in tudi jarem, da bi se voli bolj redili; nož pa zato, da bi se tistemu, ki bi ga imel s seboj, ne bilo treba bati ča- rovnic. — Štajerski Slovenci sicer niso poznali po- prtnjak, ko pa so prihajali od »polnočke« domov, so zbudili vso živino, tudi kokoši in svinje. Potem so dali konjem in govedu jesti. Pred kravjim hlevom pa so ustrelili z blagoslovljenim smodnikom, da ne bi imele Čarovnice moči do krav. Tudi Kranj- ci, zlasti v ribniški dolini, so dajali živini opolnoči detelje, a brez streljanja, to pa zato, da ne bi živina, ki se je vso noč pogo- varjala, tožila, da strada. Nekateri, ki so se vrniii iz cerkve, so pokladaii živini in govo- rili: »Naj ima tudi živina del sv. maše!« —- Po mnogih krajih, tudi na Koroškem in Goriškem, so dajali živini o božičnih praz- nikih belega božičnega kruha. Ponekod so pekli za živino poseben hlebec. V Semiču so dajali živini božičnega kruha po trikrat: na božič, Novo leto in sv. tri kralje. Ko- roški Slovenci so dajali živini poleg belega kruha tudi posvečene soli. Ta navada, da so krmili živino z božičnikoin, je bila zato, da bi se živina potem bolj redila. — V Beli Krajini so dajali na sv. večer poleg božič- nika na mizo tudi obleko in otrobov. Otro- be so nato shranili, in kadar je zbolela svi- nja, so primešali otrobe hrani ali pa so jih dali povžiti nekoliko domaČi svinji, kadar je imela mlade, da ne bi škodilo mleku. — V Prekmurju sicer nimajo božičnika, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali v kaki drugi posodi vsakovrstnega semena. Od tega dajo opoldne kokošim jesti. Pod mizo dajo tudi tikev (bučo), da bi svinje rajši jedle, potem plužno železo in črtalo, da bi bila zemlja rodovitnejša. pa še koso, bič itd. Na mizo dajo dve stolici; prvo pri- trdijo z žeblji, spodaj natrosijo sena, v se no pa denar, ki ga dajo po Treh kraljih si- romaku. Po obedu zagrnejo zgornji prt, in v tisto stran bodo hodile vse leto kure. Na- slednji dan znosijo vse z mize, pod mizo pa vse ostane, vera, da bo v novem letu boljši j pridelek. Na sv. večer je tamkaj posebna jed repnjača: na testo se posipa repa, nato jo potresejo z makom in dobro poli- jejo z medom, a brez masti, tako se ponav- lja v več plasteh, da narase gibanica celo do devet gub! Koleda Ime izhaja iz latinske besede «calendae« in grške »kalandai«. Odtod tudi »koledar«. Poljaki pravijo: kolenda, Srbi in Hrvati: kdleda, Bolgari: kolad in Rusi: koljada. Ko- leda je bil star poganski in tudi slovanski običaj, ki je trajal po navadi od božiča do sv. treh kraljev. Cerkveni zbor leta 691. je kristjanom prepovedal koledo, češ da so se ob takih primerih godile nepristojnosti; ženske so plesale očitno in pohujšljivo. mo- ški so se oblačili v žensko, ženska pa v mo- ško obleko, z našemljenimi obrazi; točili so vino, na ves glas se grohotali in klicali po- ganskega boga Bakha. Po cerkvenem vpli- vu se je poganska koleda prelevila, pokri- stjanila in pocerkvenila. O koledi piše že Valvaror, in sicer, da so hodili od Miklavža do Svečnice okrog fantje in možie v skupinah po šest, sedem, pa celo po petnajst, ki so peli po hišah in pobirali darove Nabrani denar so shranili do Svečnice. takrat pa ao si kupili voska in naredili mnogo tankih svečic. Po tri so spletli in navezali take kite na vrh visoke- ga kola, da so visele navzdol, kar je bilo 0GD W@i%