PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
BREST
Prednost ima kmetijstvo
Če že kje budno spremljajo vračanje po vojni zaple-njene zemlje. polem so lo kmetje v Brestu. Na območ-ju le vasi je kar 380 hektarov obdelovalne zemlje, ki je zdaj v družbeni lasti (največ v rokah Ljubljanskih mlekam), zalo bo delitev le pogače še loliko bolj vznemirijiva. Precejšen del tega zemljišča. še zlasti barjanskega. pa je še sploh neobdelan (na barjanskem delu najbolje uspeva koruza, polja pa koristijo bolj za zitarice).
Toda čeprav izrazilo kmetijsko področje. Bresi (s 60 hišami) premore le vscga šliri zaščitenc kmctije: vsi ostali so polkmetjc. pa četudi je v nekaterih hlevih tudi po tridescl glav živine. Tak (pol)kmel pa scveda rabi več zcmlje.
Brest: kmetijstvo ima še vedno prednost
Poslednji kilometer makadama
Ko so asfaltirali cesto od Matene do Bresta. tudi tu ni šlo povsem brez težav: zmanjkalo je denarja za »zaključek« - kakih 80 metrov asfalta od križišča v Brestu proli Tomišlju. Ta cesla je občinska. V planu je. da bi uredili tudi ta kos cestišča. a ni od kje vzeti sredstva. Drugi. daljši del ceste. ki že dolgo čaka na asfalt, pa poteka po kmetijskem področju. od križišča v Brcstu proti Barju.
»Ta cesta je še posebej slabo vzdrževana. in v sušnih obdobjih nam ne manjka prahu. v deževnih pa blata.« opozarja na problem vsestranski krajevni delavec Sta-ne Prek.
Kdo bo plačal kanalizacijo?
Še več preglavic imajo v Breslu. kot kaže. s kanaliza-cijo. Pravijo. da so v neenakopravnem položaju s so-sednjim lgom in Stajami. kjer da so se gospodinjstva priklapljala brez prispevka, oni pa naj bi plačali. »Tu je kar nekaj gospodinjstcv, ki bi se rada priključila na kanalizacijsko omrežje. a to zdaj žal ni mogoče. nihčc pa tudi ne ve. kdaj se bomo priklopili. kdo bo plačal in koliko. Žalostno, če pomislimo. da smo v prvi zoni varstvencga pasu. Tu ima zdaj vse v rokah komunala in sanitarna inSpekcija. Nckaj časa je zc vse tiho. Vse sc suče okrog denarja. Prav zato morajo zdaj nekateri graditi greznice. doklcr ne bo jasno. kdaj se bodo priklopili na omrežje. Spe! drugim pa je čisto vsceno, ali kanalizacija je ali pa je ni.« pravi Stane Prek.
Novi gasilski dom. Gasilstvo ima > Brestu ze dolgoletno tradicijo.
Dovolj vode
Toda če že imajo Breščani težave z odtokom vode. pa so zadovoljni z dotokom. Pravijo. da je zdaj vode več kot dovolj. Preskrba z vodo (ta se napaja v črpališ-ču Brest) je že nekaj časa v rokah mestnega vodovoda, medtem ko je poprej bedela nad njo KS Tomišelj. Stane Prek pravi o tem: »Cena vode je zdaj natanko takšna kol v mestu, zato nas ne boli več glava okrog tega. Nikakršnih pritožb tudi ni. da bi bilo vode prema-lo. Skratka. preskrba z vodo je v celoti zadovoljiva«
V vasi imajo urejen ludi telefon in preskrbo z osnov-nimi potrebščinami; le da bi Breščani radi videli. da bi bila njihova stara vaška trgovina odprta tudi popoldne. tako da jim ne bi bilo treba vsega nositi iz Ljubljane (kjer je večina zaposlena). V Brestu se lahko pohvalijo tudi z novim gasilskim domom (iz 1982 leta) in močni-mi gasilskimi tekmovalnimi destinami. medtem ko za druge družabne aktivisti očitno ni posluha; v kraju in ne kulturc in ne športa. in mladi se v dolgih zimskih večerih praktično nimajo kam dati. Dobro pa jc po-skrbljeno za prcvoz otrok v šolo: otroci do 4. razreda hodijo v štirirazrednico v Tomišclj. otroci višjih razrc-dov pa se vozijo na Ig.
BRANKO VRHOVEC