sv. 13 j mm počni urnu um tiran m a mi
^ . sraao lunua 1924.
Posamezna Stevflka 20 cent«
Letnik XLIX
Iztrafa. iz vir m Si pondeJjCk, v
Astftkcga It 20, L nadatropje pUma m ne »prejemajo, Anton G«rb-ec. — iFiii za m«sec L 7.—, 8 Za inozemstvo mesečno i ilr več. — le
T
-
dan s jutra). Uređniltvoi ulic* sv. Ctfka J a^v**4*1!0	> . '	4 v,
ŠSte*. ajatelj
L I; E7 4i L ^
' ^ dniltva ta u^av« St 1147 -/-

Mevitke v Trata tn okoiid po 20 cent — Oglasi se računajo V ktrokostl cm kokne (72 mas.) — Oglasi trgov««* la obrtnikov mm po 40 ceot osmrtnic«, zalivala, poslanica Is vabila po L L—, oglasi denarnih aavodov mm pa L S. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmaoj pa L 3. - Ogtat naročnina in reklamacije aa poSiljajo Izključno oprav* Edinosti, v Trstu, ulica n. ftančlSka Asiik^a *aw. 10» L nadstropje. — Tdefoa aredniitva ta uprava 11-51,
Mssarjfk
Velika, neizmerna sreča češkega naroda
je bila, da je imel dva moiia, ki sta v velikih, zgodovinskousodnih trenotkih ~znala z obsežnim znanjem, dalek ogle dn ost jo, jekleno voljo, neomajno vztrajnostjo in ne'jstrasenostjo pripravljati svojemu narodu narodno svobodo in državno neodvisnost: predsednika čehoslovaške republike profesorja Masaryka in ministra za - nanje stvari dr.a Beneša, Ta dva moža sta idejno tako tesno spojena, da tvorita ceioto kakor zlilo iz enega kosa. Modrosti ^as:irykovi se ima zahvaliti češki narod, J., se njegova država v notranjem tako l -ra razvija, c!a se more reči, da je najbolj i jm-o H dirana med vsemi državamfi. \na-s o.jiicami pokojne Avstrije. Dr. Benešj
btJo med njima nobenega nesporazumi jenja. Skupno delovanje je bilo uzorno. «Malo nas je bilo, ali tudi apostolov ni bila cela legija.* — pripominja Masaryk. «Bistra glava, poznavanje stvari, nič. strahu pred smrtjo — to je neizmerna tvoril na sila*.
« Kmalu so se zbrali okoli naju drugi vdani sotrudniki. Stvar nas je spajala medsebojno. Tudi doma je bilo nekaj dobrih in jakih ljudi, s katerimi smo bili v zvezi Tako je nastala doma maffia — tajna zveza —, ki so jo v začetku vodili dr. Beneš, dr. Šamal in dr. Rašin, potem pa, po odhodu Beneša v inozemstvo, dr. Rašin in dr. Samal. Povsod, v vseh čeških deželah, je bilo dobrih in neustrašenih mož, kakor smo videli to tudi na našem
se je prepričal, da je praks« nemške socijalne demokracije, ko gre za narodna vprašanja* nedemokratična in sovražna narodnostim.
V	članku pod naslovom «Vojna in kultura* (1915. v «Lumxru») pravi, «da so vojna, nasilje, revolucija opravičene in pravične, da oek> dolžnost vsakogar, čim je ogrožena ilirihmia in materijalna 'kultura lastnega naroda*. V istem članku se Izreka Beneš aa arfalo enakovrednosti in enakopravnosti vseh narodnih kultur, toliko manje razvitih, kotikor starejših, in proti kulturnem precenjevanju posameznih narodovi
V	letu 1916., ko je bil žfe v inozemstvu, je dr. Beneš ▼ svojem spisu «Naprajn bv-dočemu miru* v francoski publikaciji «La nation Tch6qne» napisal sledeče znamenite besede: »Kultura nI nič i nternac i jo-nalnega, ampak je nekaj čisto in izključno
vojaštvu*.
Tako opisuje predsednik Masaryk svo-
pa je s svojo smotreno, računajoče vnanjo! je in Beneševo delovanje med vojno — politiko, trezno, preračunjeno za velike • doma in v inozemstvu. Združevala sta ju narodnega, osebnega, narodno-individua 1-cilje, pridobil čehoslovaški državi časteni idejna skladnost in skrb za bodočo usodo nega. Mednarodnost je teej ▼ pripozna-položaj med evropskimi državami, sebi!češkega naroda,	vanju enakovrednosti vseh teh narodnih
pa aeopoiečno avtoriteto prvovrstnega! Se nekoliko značilnih potez o Benešu; kultur. Vse kulture so enakovredne, če-
državnika Evrope.	I kot nacijonalistu in socijalistu. Masaryk
Dne 28. m. m. je čehoslovaški narod pripoveduje, da je bil Beneš v začetkih z globoko hvaležnostjo slavil 40-'etnico rojstva dr.a Beneša. Poklonil pa se mu je tudi ves ostali svet z izkazi odkritega priznavanja. Posebno pa se mora ob tej priliki jugoslovenski svet hvaležno poklo-
svojega političnega uveljavljanja tudi pod
•	r i>t	C«ft<	Kil	rtrHl/ i
cijalnopolitičnim stališčem je razvijal Beneš tudi svoj narcdno-poUtičai programi
niti temu izrednemu možu. Saj je ravno In to iz temeljnega načela demokracije!
tuda so vse fcvIHetfmo različne. Mednarodnost je tadi v stremljenja po razvoju lastne narodne kulture. Ta je vshižbi čio-
vplivom marksizma. Saj je bil sotrudnik; veštva, če temeni ▼ prepričanja, da so socijalističnih glasil. Toda z njegovim so- enakovredne ves drage kaltarel*
lavje bi oilo,
Narodna ideja mora biti ideja demokracije — borba naroda je in mora biti specifično borba za demokracijo. Zato se je še v letu 1909 — v publikaciji «Ot&zka narodni* — nadejal, da more nemško-av-strijski socijalizem dovesti do rešitve na-
rodnih sporov. V letu I9ll pa piše, kako I podlagi pravicel
Veliko poglavje bi bilo, če bi hoteli nadalje citirati iz globokih misli, ki jih ja Beneš položM ▼ razne svoje spise in knjige. Pa za to malo, kar smo navedli, nam podaja verno začrtano sliko tega državnika, politika, misleca in človeka, čutečega plemenito nacijonalno in obenem globoko socijalno^ Je to borec proti krivici in propovednik miru med narodi na
Mcasien pogreb trboveljskih žite
dr. Beneš zasnoval in umno razvijal tisto velikopotezno in dalekogledno meddržavno politiko, ki je tudi jugoslovenstvu pripomogla do sedanje veljave v evropskem koncertu.
Dr. Beneš je slavil te dni 40-letnico svo-ega rojstva, Je torej še" mlad mož v cvetoči moški dobi. Ravno dejstvo, da se je &e tako mlad povzpel do take višine — taj bo n. pr. predsedoval sedanjemu zasedanju velike mednarodne tvorbe * Društva narodov* —' govori najzgovornejše o umstvenih in , državniških vrlinah jubi-larja. Idejno skladnost med predsednikom čehoslovaške republike in nje ministrom za vnanje stvari pa nam pojasnjuje dejstvo, da je bil dr. Beneš najbolj vnet in poslušen učenec profesorja Masaryka. Nauki Masarykovi so bili Benešu vsekdar in povsod zvezda vodnica na njegovi poznejši častni poti.
Zato je v veliki meri zanimivo, kako karakterizira učitelj politično in umstveno osebnost svojega učenca. In sicer v odlomku svojih «Spominov», ki ga je priobčila revija «I a revoluce»,
£Masaryk pravi, da se na Benešu vidi -	. ...	, „ , - —— ---T_ , . — -------
\rpHv njegovega — Masarykovega — rea-
vilne drage organizacije in narodno zen-1 ključku se je ministrski svet bavil tudi s in mark- stvo- fred sto	40 vencev; tudi položajem na Francoskem in v Romuniji.
LJUBLJANA, 3. Danes ob 18. uri se je vršil izpred Narodnega doma pogreb trboveljskih žrtev. Takega pogreba Ljubljana ne pomni od 1. 1908, ko so bile položene v hladen grob Žrtve izgredov. Ves dan je
gim proglasom, ki jih je izdala ostata opozicija. Na današnji seji je opozicija sklenila, da odpošlje kralju brzojavko z zahtevo, da se skliče izredna seja skupščine radi položaja v Albaniji in radi dogodkov
vladala pred Narodnim domom, kamor so: v Trbovljah.
bile položene žrtve, silna gneča; vsak ro-j Ministrski svet je	danes razpravljal o
doljub se je hotel posloviti od tovarišev, podaju v Albaniji.	Zunanji minister dr.
ki so dali svoje življenje za narodno idejo. Nu^u; je zagotovil,	da ni pričakovati s
rw"L' - Uii strani Italije kake	intervencije, " Li
Dotok naroda z dežele je bil izredno
velik.
Pogreba so se udeležili sokoli v kroju in svojimi prapori, vojaštvo in častniki, njim na čelu general Živkovič, akademske
ki bi
mogla skaliti dobre odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Nadalje }e razpravljala vlada na seji tudi o krvavih dogodkih v Trbovljah. Odposlana je bila posebna ko-
organizacije, razna pevska društva, nešte- misija, da preišče vso zadevo. Ob za-
Sprevod mimo ene točke je trajal eno celo uro. Ob odprtem grobu so se od narodnih žrtev poslovili razni govorniki.
Ljubljana ie še vedno zavita v globoko žalovanje. Med pogrebom so bile zaprte vse trgovine.
MARIBOR, 3. (Izv.). V času, ko se je vršil v Ljubljani pogreb trboveljskih žrtev, so bile tu vse trgovine zaprte; v mestu so razobešene zastave.
Opozicija zahteva sklicanje skupščine
BEOGRAD, 3. (Izv.). Demokratski klub objavi jutri svoj proglas, ki je sličen dru-
Ezma, francoskega pozitivizma .......... .	,	. „	_
si zrna. Ben-Š je bi! svoječasno sotrudnik i vozovi so bili vsi pokriti z venci. Impo-realističnega «Časa» in socijalističnih gla- j ^"ten je bil sprevod organiziranih orju-sil. Na sestankih z Benešem spričo sve-1 5ašev. kl korakali s praporom na čelu. tovne vojne se je Masaryk uveril o mnenju Benesevem. da Čehi ne smejo ostati pasivni, marveč da morajo kaj storiti. Ko rta nekega dne šla iz stanovanja Masary-kovega v uredništvo «Časa», sta se med-potoma ustavila. Masaryk se je naslonil na leseno ograjo in se je — ob pogledu na Prago — zagtobil v misli na bodočnost češkega naroda in na prerokbo Libuše. Toda začetek politične akcije — naglasa Masaryk — je bil denar. Dr. Beneš ie na mestu preštel svoje imetje in je takoj obljubil nekaj tisoč kron. Toliko je imel, da je mogel na svoje stroške začeti z delom v inozemstvu. To se je zgodilo in Beneš je živel zunaj na lastne stroške. Prijatelji v Ameriki pa so pošiljali Masa-ryku zadostno prispevkov zanj in njegovo družino. On in Beneš sta bila tako brez skrbi za svotje lastne potrebe.
Razpravljala sta o položaju v domovini, v Avstriji, Nemčiji, pri zaveznikih, z eno besedo: o vsem, na kar se je moralo misliti tedaj. Dogovorila sta se o vsem postopanju in tudi glede sotrudnikov doma in v inozemstvu. Dr. Beneš naj ostane doma, dokler bo možno. Zveza med njima pa naj se organizira po uzoru ruskega podzemskega delovanja, Masarykovo poznavanje stvari je prihajalo precej v prilog. Drugo sta zamislila. In sicer uspešno, kakor se je Masaryk prepričal kmalu po svojem odhodu v inozemstvo.
Sodelovanje z Benešem je bilo lahko in ićink'Gfvito. Ni bilo treba mnogo besed. 3eneš je bil politično in zgodovinsko tako naobražen, da je zadostovala ena beseda. Načrte v podrobnosti je zamislil on in jih tudi izvajal. Kmalu je mogel postopati na j svojo roko in dobro. Medtem ko se je Ma-saryk mudil na zapadu, sta se večkrat sestajala z Benešem in sta premislila vse
Al&ansKl revoleellonarcl na poti proti Tinin!
BEOGRAD, 3. (AJ Zadnje veati, ki ao prišle z albanska meje. pravijo, da so vstaši, katerim poveljuje Redjal Kali, zlomili odpor vladnih čet. VstaŠem se je pridružila nova četa, med katero ae nahaja tudi zaani Bairam Cur.
Vlada v Hrani ae je bila že 31. maja rekonstruirala. Na čelu vlade je Eliaa Zbrioni; razen Aid ur Ahmani Dihra, pristala bega Ah-meda, ki je postal pravosodni minister, so ostali na svojih mestih vsi prejšnji ministri.
V Tirana vlada atrašna panika; vataši že korakajo proti meatu.
Herrlotov program
Za odpravo francoskega poslaništva pri sv. stolici — Skrajšanje vojaške službene — Zunanja politika ostane
dobe
menjena
PARIZ, 3. Herriot je poslal poslancu Blumu, načelniku socijaiistov, pismo, Iger mu sporoča akcijski program, ki bo predložen v odobritev izvršilnemu odboru radikal no-socijalisti čne stranke. Herriot misli, da se morejo takoj odpraviti odloki-zakoni, kakor je po njegovem mnenju tudi mogoča takojšnja vzpostavitev monopola užigalic. V svojem pismu se izreka za splošno amnestijo, izvzemši nepokorne že in izdajalce, ter za zoipetni sprejem odpuščenih železničarjev v službo. Nato razlaga Herriot še druge točke strankinega programa: odpravo poslaništva pri Vatikanu, izvršitev zakona o kongregacijah (verskih udruženjih), skrajšanje vojaške službene dobe.
Z ozirom na poslaništvo pri Vatikanu se Herriot izraža tako-le: «Znano je, da vsebuje naš program tudi odpravo francoskega poslaništva pri Vatikanu v smislu zakona o kongregacijah. Ni treba, da bi tukaj razlagal, da ne ogrožajo ti ukrepi, ki stremijo za točno izvršitvijo zakona o ločitvi, svobode veroizpovedanja, niti svobodnega izvrševanja verskih obredov.
Tu omenja Herriot finančni položaj ter izjavlja, da se bo vprašanje dohodninskega davka rešilo v smislu demokratskih načel. Dostavlja, da bo z novo uredbo direktnih davkov skušal olajšati breme, ki ga je ustvaril užitninski davek. «Naša stranka — nadaljuje Herriot — smatra preuredbo šolstva za nujno potrebno. Zagotovili bomo točno izvršitev zakona za osemumi delavnik in zakona o sindikalnih pravicah. Šli bodemo naprej po poti socijalnih zavarovanj, sodelovali bodemo lojalno z ^delavskimi organizacijami, priznali bomo uradnikom sindikalno pravico. Upravna reforma se nam ne zdi potrebna.
«Kar se tiče zunanje politike, smo trdno odločeni stremeti po miru na podlagi sporazuma med narodi. Mir bo donašal srvcfje dobre sadove le tedaj, ko bo Francija u* trdila ter razširila delokrog Društva narodov, mednarodnega razsodišča v Haagu in mednarodnega delovnega urada. Hočemo vzpostaviti normalne odnosa je z Ru-
sijo ter sprejemamo načrt izvedencev brez p
Nemčije ter v očigled potrebi zaščite proti
>ridržkov
.reje
ozirom na sedanje stanje
Rozprana o Kronskem govoru
On. Mancfni proti fašistovskemu režimu
RIM, 3. Predsednik on. Alfredo Rocco je otvoril sejo zbornice ob 15. uri. Kljub svoječasnemu protestu opozicije, je tudi danes nekaj fašistovskih poslancev zasedlo prostore na skrajni levici. Predsed-
odstopiti kot prefekt eno leta pred volitvami. Predsednik volil, odbora Casertano je opozoril predgovornika, da je stopil novi volilni rakon v veljavo 18. dec. 1923., med tem ko je Plseaii podal ostavko že 3. dec. 1923. Predlog poslanca Chiesa je bil nato zavrnjen, obenem so bili verificirani vsi predlagani mandati.
Zbornica ja nato prešla k raspravi o
nik ,e to opazil m tako, po otvontvi pc* kronskem govoru. V imenu kmetske stran-zval fašistovske poslance, na, zapustijo . ke ■ ^ ^ Insabato. V glavnem se mesta, ki so po običaju odka^ana po-;. pridružil gospodarski in narodni poli-slancem levice Fašist Maggi je izjavil, da,tiki fašizma> fa nfim je povzel besedo pose poslanci odzovejo predsednikovemu ;gWc Mancini, ki je izjavil, da kronski vabilu; sicer pa da niso uneh namena g(>vor Qe o^varja pravemu položaju izzivati opozicijo s tem, da so zasedli. dežele ki jo tlači strankarska nasilna prostre na levici.	_! vlada. Mtr se ni vrnil v deielo; pač pa je
Nadalje ,e bil izvoljen odbor za pro- dežela ^deljena ^ dv« veliki Weicriji učitev proračuna ter petici,ski odbor. Po državljanov m sicer v gospodorvalce in izv^totvi teh odborov je predsednik spo-; viadanc< Nadalje je poudarjal Mancini, da ročil, da ,e ministrski predsednik^ on. Mus- je režim ^ ^^ v
solmi izročil predsedstvu poročilo o rabi J ^ v Evropi. Najbolj je tlačen delavski pooblastU ki so bila podel,ena Mussoimi-1 stajl «Toda doifo časa ni mogoče sedeti jevi vladi z zakonom od 3. dec. 1922 v: na bajometihU, je vzkliknil Maicim. . . svrho reform davčnega sistema in držav-, Med goororan poslanca Mancinija so Njuno pismeno in brzo-, ne uprave. Ker ,e poročilo zelo dolgo m!fa§isti nCprestano ropotali in vzklikali; javno občevanje ,e bilo živahno. Pozneje, bo njega natisk zahteval veliko časa, ,e včasih je nastal tak ropot, da ni bilo pa -— iz Rusije, Japonske m Amerike — predlagal posl. Fulci, naj se zaenkrat na- - -	-
tisne samo glavni del poročila in takoj izroči poslancem. Zbornica je predlog sprejela.
Nato je poslanec Tumini stavil predloga naj zbornica izrazi svoje obžalovanje nad' atentatom na avstrijskega kancelarja Sei-pela. Predlogu se je pridružil ministrski predsednik Mussolini, ki je dostavil, da pozna Seipela osebno in da je Seipel ena
d' podrobnosti. Njuno pismeno in brzo-1 ne uprave. Ker je to občevanje je bilo živahno. Pozneje — iz Rusije. Japonske in Amerike — ni mogel Masaryk mnogo pisati ali brzoja-viti: mislila in delovala pa sta sporedno.
Z razvojem dogodkov je rastel tudi dr. Beneš. Čeprav je bil vezan na dogovorjeni program, je vendar pri izvajanju glavnih nalog postopal samostojno. Njegova inicijativa je bila velika, njrgova delavnost neumorna. Prihajalo pa jima je v prilog, da sta imela oba grenko življen-,. sko izkustvo. Masaryk in Beneš sta se izmed najuglednejših osebnosti sedanjega
prebila iz siromašnih razmer, a to pomeni, da sta imela praktičen zmisel, energijo in
pogum.
asaryk je bil dvakrat toliko star in bolj izkušen nego Beneš. Naravno je bilo torej, da je imel vodstvo Masaryk. Toda to je slonelo na sili skupne ideje in na ra-lurnevanju. Oba sta se kmalu prepričala,
političnega sveta. Predlog poslanca Tupi-nija je zbornica sprejela. Zbornica je sprejela tudi predlog posL Oranija, da se poslanci poklonijo spominu pokojne Eleo-nore Duše.
Nato je predsednik javil, da predlaga volilni odbor več mandatov v verifikacijo, med njimi tudi mandat posl. Pisentija.
da jima je Masarvkovo poznavanje ljudi Posl. Chiesa je nastopil proti verifikaciji dober voditelj doma in zunaj. V vsem ča- j Pisentijevega mandata, češ da bi bil *u Masarykovega bivanja v inozemstvu ni moral PUenti v smislu volilnega
sploh slišati govornika.
Za Mancinijem so govorili še poslanci Cantalupo (o zunanji politiki), Gasparoito (splošno), socijalist Casalini (proti sedanjemu režimu, v zbornici silen šum in ropot) ter fašist Farinacci (poeebno proti popolarom).
Seja je bila zaključena ob 19. uri; jutri ob 15. uri se bo nadaljevala razprava o kronskem govoru.
Atentator as Hirdna nlinlas aa 6 let. _ BERLIN, 3. Včeraj se je akl juCftia razprava proti biviemv poročniku Aneermannu, glavnemu sokrivce aa atentatu proti Maksu Har-denu. Obtoženec, ki ie bil večkrat v zaporu radi sleparij, je bil ooeojen na 6 let prisilne delavnice.
Stavka t Pomrjo IcosOm
BERLIN, X Z malimi isjemami se je davi začelo zo|>ei delati v porurakih premogokopah.
novim napadom pangermanistov in tiaci-jonalistov ne moremo izprazniti Porurja, dokler ne bodo od izvedencev predvideni zalogi izročeni mednarodnim ustanovam, ki so določene za nph upravljanje. Treba bo zagotoviti kontrolo nad Nemčijo predvsem potom Društva narodov ter rešiti vprašanja zaščite potom dogovorov, za katerih izvršitev naj skrbi to društvo.
Socijalisti bodo le podpirali novo vlado
PARIZ, 3. Na včerajšnjih sejah kongresa socijalistične stranke se je na dolgo razpravljalo o vprašanju sodelovanja socijaiistov v novi vladi. Načelnik stranke Blum je imel zjutraj dolg pogovor s Her-riotom m ko je prišel popoldne na zborovanje, so ga sprejeli nasprotniki sodelovanja zelo hladno. Poslanci, ki se borijo za ministrske portfelje, so otvorili živahno ofenzivo ter skušali privleči nase zboro-valce. Blum, ki je proti sodelovanju, je tedaj predlagal, da bi zaenkrat socijalisti čna stranka odklonila vstop v novo vlado, dokler vladajo sedanje razmere. Imenovana je bila komisija, ki ima najti pot za spravo med obema strujama v stranki.
Po štiriurni razpravi se je kongres soglasno izrekel proti vstopu socijaiistov v novo vlado, ker da je v danih razmerah vsako sodelovanje v vladi nemogoče.
Po taki rešitvi vprašanja z ozirom na sodelovanje, katera je rešila stranko pred cepitvifo, je ostalo še odprto vprašanje podpiranja nove vlade. Na podlagi pisma, ki ga je poslal Herriot Blumu in kjer mu je razložil program nove vlade, je kongres sprejel predlog za podpiranje nove vlade. Besedilo spomenice nalaga socijalistični parlamentarni skupini skupen nastop vseh njenih članov ter ijih oprosča dolžbostfli da bi sistematično oddajali svoje glasove proti proračunu. S tem se je kongres socijalistične stranke zaključil.
Prizadevanje nsmfKlh nacljonalcev
za vstop v novo vlado
BERLIN, 3. Včerajšnja pogajanja za rešitev vladne krize niso dovedla do nika-kih uspehov. Poizkus kancelarja Marxa za zopetno sestavo stare vlade je zadel na odjpor nemških nacijonalcev, ki so skušali začeti nove pregovore za vstop v novo vlado.
Nemški nacijonalci so se namreč pred-poldne dvakrat zglasili pri kancelarju Marxu in pri vodstvu stranke narodnih socijaiistov, kjer so izjavili, da kljub sklepu stranke od minolega petka ne smatrajo pogajanja za razbita. Nemški nacijonalci ne vztrajajo na tem, da je treba spremeniti smernice nemške zunanje politike, ter smatrajo sklenitev sporazuma s strankami centra za mogoč pod pogojem, dal ne pride zunanji minister Stresemann v novo vlada
Na popoldanskih pogovorih s Marxom sta zastopnika nacijonalcev Hergt in Westarp zahtevala tudi razrušitev velike pruske koalicije, t. f. izgon socijaiistov U
pruske vlade, in to tudi v slučaju, ako bt se moral vsled tega razpustiti pruski dzw žavni zbor.
Sinoči so načelniki srednjih strank raz* pravliali o novem položaju. Demokrati so izjaviti, da se ne bodo zanimali za nadalj* nji potek pogajanj, in to stališče so zavzeli tudi narodni socijalisti in katoliški center. Vendar so pa vse stranke sporazumno sestavile program za zunanjo politiko, katerega bodo morali nemški nacijonalci sprejeti kot conditio sine qua non za so« delovanje na vladi s strankami sredine. Ta spomenica ima značaj ultimatuma, na katerega se zahteva od nacijonalistov odgovor najkasneje do danes ob 11. uri.
Državni zbor je razpravljal danes o spomenicah, predloženih od skrajne levice in od skrajne desnice za osvoboditev komunistov in narodnih socijaiistov, ki so zaprti radi političnih zločinov in ki so bili na zadnjih volitvah izvoljeni za poslance. Vse te spomenice so bile sprejete, državni zbor se je izrekel le proti izpustitvi poročnika Kriebela, ki je bil pred kratkim obsojen radi svojega sodelovanja pri bavarskem puču.
* Buski tisk & sfetsnfSvl
rusko-kitajskega dogovora
MOSKVA, 2. Vest o sklenitvi rusko^kl^ tajskega dogovora je bila tu sprejeta z velikim zadoščenjem. V «Pravdix zatrjuje Čičerin. da so se pogajanja zavlekla na pritisk gotovih velevlasti, ter priznava vzpostavitvi rednih odnošajev s Kiiajsko zgodovinski pomen, ki da dokazuje postopno napredovanje vzhodnih narodov, ki stremijo po ustalitvi prijateljskih odno-šajev z Zvezo sovjetskih republik.
Odnošaji s Kitajsko — dostavlja Čičerin —, katere prebivalstvo vidi v Zvezi sovjetskih republik nesebično prijateljico, ne morejo biti drugačni kaker prijateljski, «Izvestja» smatrajo, da bo sklenjeni dogovor s Kitajsko ojačil mednarodni položaj Kitajske in da bo pospešil njeno notranja obnovitev. Gospodarsko sodelovanje s Kitajsko odpira široke izvide. Trgovska komisija se mora ustanoviti v Pekingu in sofvjetska plovba se mora razširiti na Tihem oceanu. Preko oceana bomo stopili v tesnejše stike z Mehiko in z Argenti-nijo.	_
izpraševanje JamKa
DUNAJ, 3. Na preiskavi proti atentatorju na Seipela, Jaworeku, je ta-le izjavil, da je večkrat slišal reči, da je Seipel kriv bednega stanja delavskih slojev. Radi tega se je že delj časa bavil z mislijo, da bi ga umoril. 31. maja je prejel bolniško podporo za svojo ženo in je ves denar zapravil; nato je sestavil načrt za samomor. Ker pa je hotel prej še umoriti Seipela, o katerem je vedel, da se bo vračal z večernim vlakom iz dunajskega Novega mesta na Dunaj, je vstopil v isti vlak ter izvršil svoj načrt. Jaworek je izjavil, da pripada k socijalistični stranki, dostavil pa je, da se Že dolgo ne soudeležuje več strankinega delovanja.
Seipelovo zdravstveno stanje
DUNAJ, 3. Davi je bilo izdano o zdrav^ stvenem stanju kancelarja Seipla sledeče poročilo: Temperatura 37, utrip žile 100, dihanje 28. Bolnik ne zgublja krvi Noč je prespal mirno in se počuti razmeroma precej dobro. _
Polet na seoernl tefoj odvoden
Pogoji Roalda Admunsena italijanskim letalcem
MARINA Dl PISA, 3. Svoječasno so listi poročali, da bodo dne 4. t. m. tri letala poletela na severni tečaj, toda v zadnjem hipu se je m«ral odhod odgoditi. Znani norveški raziskovalec polarnih krajev Roald Admunsen, ki je poveljnik te ekspedicije, je stavil italijanski vladi zelo težke pogoje. Predvsem je zahteval, da mera biti na letalih, ki se udeleže poleta, naslikana namesto italijanske norveška zastava. Dalje je izjavil, da si pridrži pravico razpolagati popolnoma po svoji volji z letali in moštvom. Tretji pogoj je, da italijanski letalci ne smejo pošiljati slik in dopisov časopisom, sploh da ne smejo tekom treh let dati nikakih poročil in po-* datkov o ekspediciji.
Omenjeni pogoji so za italijansko vlado nesprejemljivi. ioda ker Affcnunsen vztraja pri svojih zahtevah, si italijanska vlada prizadeva, da bi.na kak način rešila kočljivo vprašanje. Vsi letalci, ki .se udeleže poleta, so že pripravljeni na odhod v Marina di Pisa, .Admunsen pa se nahaja že na otokih Spitzbergen, kjer nadzoruje graditev oporišča za polet. Sinoči je on. LocatelK, poveljnik italijanskih letalcev, odpotoval v Rim, kjer se bo posvetoval z generalnim komisarjem za zrakoplovstvo in najbrž tudi z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Na tem posvetovanju se bo odločilo, ali se bodo italijanski letalci sploh udeležili ekspedicije.
Razpustitev trge uh zbornic. V izvršitev kr. odloka od 8. m , 1924. št. 750 o preured-bi trgovinskih in sortnih zbornic je ministrstvo za narodno gospodarstvo dne 30. maja t. L razpustilo odbore raznih trgovinskih in obrtnih zbornic, med katerimi tudi tržaško^ Za vladnega komisarja te poslednje je bil imenovan njen dosedanji predsednik dr. Vittorto Tedeschi.
DNEVNE VESTI
Izbruhi — nekulture!
Došel nam je izrezek iz nekega časopisa v fctarih pokrajinah Italije z dopisom iz Trsta. Imena lista ne vemo, ker ni označeno na izrezku. Dopisnik se raduje »plemenite akcije* ▼ naši pokrajini za imenovanje ministrskega predsednika za častnega občana. Na to se ne oziramo, ker je to stvar nazora. Nočemo kaliti dotpisniku tega veselja. Tudi na tem ne bi •e iapodtikaii, da se huduje na dra. Wilfana jradi njegovega znanega protesta v brzojavki Mussolmiju prot: rečeni akciji. Če bi bil to dopisnik povedal »tvarno in na dostojen način. Np moremo pa mclčati k temu, da skuša na
Sizkoten način žaliti in grditi dra. Wil(ana. (a vse zadnje ne bi se zmenili niti za to, da dopisnik govori o pretvezni moralni pljuski, ki da so jo daii dru. Wilfanu isti slovanski vo-lilcž s preferenčnimi glasovi. Dru. Wilfanu zadostuje, da je bil izvoljen kljub vsej nezaslišani gonji — ki po svoji grdobi nima zlepa vrstnice v zgodovini volilnih borb — in ki so jo uprizorili njegovi sovražniki. Da so mogli slovanski volilci v Julijski Krajini svobodno in neovirano izraziti svojo voljo, bi bili dobili najizdatnejšo moralno pljusko ravno tisti, ki so meso od mesa in kri od krvi dopisnika«
Pribiti pa moramo nizkotni način, kakor žali dopisnik ne le dra. Wilfana, marveč tudi naše ljudstvo. Piše namreč:
*Po tej moralni pljuski, ki mu jo je dala ista njegova, «familija», je postal «plavolasi» Wil-fan molčeč in tih. Sedaj pa se oglašajo zopet njegova stara rovarska razpoloženja. Objavil je v «Edinosti» besedilo brzojavke njegovi ekscelcnci Mussoliniju, s katero protestira proti imenovanju tega voditelja za častnega občana od strani slovanskih občin. Dra. Vilfana smatrajo za navihanca — vsaj med njimi, ki so mu bratje po jeziku in .... kulturil Nam pa se zdi ta navihanost istega surovega mrd-fjivega, značaja gorjanovf Mislimo, da gre tu bolj za surovost, nego za kaj drugega, ki ji je, kakor vsekdar, usojeno, da se ubija sama v sebi!»
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli kulturo dra Wilfana braniti pred takimi izbruhi ogabnega neotesanca, ki mu je povsem tuje ravilo, veljavno povsod med civiliziranimi udmi, da bodi človek dostojen tudi napram političnemu nasprotniku — napram po edini osebi, kolikor napram nasprotni stranki ali
narodni skupnosti! Tu surovi pritepenec od.....
Bog ve od Kodi naj le povpraša tudi pri sta-rih tuskajšnjih naših narodnih nasprotnikih, in če hoče, tudi v krogih, ki so tu predstavniki italijanske države, pa bo čul o kulturi dra Wilfana sodbo, ki mora nizkotnemu zasramo-valcu pognati rdečico sramu v obraz, če je sploh Se možno tako čustvo pri njem. Videl bo še le, kako kulturno inierijoren je on sam spričo kulture dra Wiliana. Kar pa se tiče kulture našega ljudstva, moremo s prezirom gledati na zasramovalca v zavesti, da je med tem ljudstvom anaHabetstvo le ie redka redka izjema. Pa ludi, v pogledu kulture srca, je naše pošteno, zavedno in napredno ljudstvo visoko vzvišeno nad surovostjo dopisnika onega italijanskega lista. Blato, ki ga je hotel metati na dra Wiliana in naše ljudstvo, pada prav vse nazaj na njega samega in ga pokriva s sramoto.
N« radi njega, ker mu nočemo fcncazovatt te časti, ampak radi pofcene italijanske javnosti Hgotovljamo še enkrat, da dr. Wilfan ni protestiral proti imenovanju ministrskega predsednika za častnega občana, v kolikor je to izraz svobodne in spontane voli«, marveč le proti izsiljevanju od strani ljudi, ki bi tudi ob tej Žerjavici hoteli greti lonček — svoje osebne koristi ali ambicije! Sodeč z vidika tega dejstva je dr. Wilfan boljši — ker iskrenejll in poštenefši — sodnik o osebi njegove eksce-lenott.	_
H
i^ajo vse sorodnike, znance, prijatelje in teljice: Savli Fran (Vrsno), šor H Mihael (Ilovica), Marka Ivan (Log pod Mangartom), Cen-čič Leonard fcRovišče).
— Mnogo pozdravov pošiljajo iz Bologne v domovino vojaki: Mozetič Albert, Marc Ignacij, Kokorovec Marij, Kralj Edvard, Stok in Petelin.
Tele/onake pristojbine. Dodatna pristojbina, ki se plačuje na pristojbino za mednarodne telefonske pogovore in na tranzitno pristojbino, ki se plačuje jugoslovenski poštni upravi za pogovore z Zadrom, je znižana od 1. junija od 360« na 356%. _
Druitvone vesti
Nocoj odborova seja GL M. točno ob 19.30.
S. D. A. Nogometna skupina. Danes zvečer ob 18. uri redna vaja na igraliŠču.
Hazen — odsek. Jutri ob 6. uri redna vaja na igrališču.
Izlet Šentjakobske -Čitalnice*. V nedeljo, dne 15. t. m., priredi «šentjakobska Čitalnica* svoj drugi pomladanski izlet v Št. Vid pri Vipavi katerega se lahko udeležijo vsi prijatelji društva. Izletniki bodo potovali v udobnih ko-rijerah, ki bodo najete izključno v to svrho. Vožnja tja in nazaj stane 23 Hr na osebo in ,sicer brez koaOa, in ne kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno.
Tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se čimprej e javijo v gostilni DKD. pri Sv. Jakobu vaak dan od 2—20, v nedeljo in ponde-ljek pa od 10—13.
Vpisovanje se zaključi nepreklicno v pon-deljek, dne 9. t. m.
Iz tržaškega iivljenia
Nesrečen kolesar. Včeraj opoldne je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v messtno bolnišnico 20-ietni mesar Jernej Luxa, stanujoč na Prošeku št 175. Kakor smo poročala v včerajšnji številki, se je mladenič ponesrečil pri neki kolesarski tekmi na Krasu. Pri Selu je padel tako nesrečno s kolesa, da se je izelo nevarno pobil po glavi. Sprva so ga ^prepeljali v goriško bolnišnico, potem na dom in ker se je njegovo stanje v zadnjih dneh zelo poslabšalo, je bil končno prepeljan v tukajšnjo mestno bolnišnico. Zdravniki so dognali, da ima mladenič prebito črepinjo; poleg tega je tudi izgubil eno oko.
Njegovo stanje je selo nevarno.
Nesreča pri delo. Težak Josip Skrmjar, star 38 let, stajrujoč v Škorklji — Sv. Peter 223, je bil včeraj popoldne zaposlen pri razkladanja nekega parnika, zasidranega pred hangarjem št. 3 v prosti loki V. £. III. Nenadoma se fe pri žrjavu utrgala vrv, s katro je bilo zvezanih kakih 10 zabojev blaga, Id so jih dvignili iz parnikovega skladišča; en zaboj je padel Skrinj a rj u na glavo. Ubogi moi se ie zgrudil nezavesten na Ha. Na lice mesta poklicani edravnik rešilne postaje je dognal, da ima mot poleg precej velike rane nad desnim očesom tudi pretresene možgane. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico.
Nepokoren oseL Včeraj predpoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico kmet Gregor Pavletti, star 32 let, doma iz Vižinjana v IstrL Moi je imel široko rano na bradi in zlomljeno čeljust. Nek sorodnik, ki je spremljal Pavlet-tija, je povedal da ie slednjega predvčrejšnjim popoldne brcnil osel. — Pavletti se bo moral zdraviti 2 meseca.
žrtev nerodnega kolesarja. Včeraj predpoldne ie nek kolesar, ki je vozil z veliko brzino o unci S. Pellico, podrl na vogalu trga Gol-oai na tla 51-letno sasebnico Ano riHpich, stanujočo v ulici G. Vasari Št: 1., Uboga ženska je obležala težko poškodovana, nerodni kolesar pa se je urno pobral, zasedel kolo ter zbežal. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga nav-zočni poklicali na lice mesta j« podal FHipi-cfievi, ki je imela desno nogo zlomljeno, prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
2epna tatvin«. Predvčerajšnjim opoldne ie uradnik Josip Serva, »tanujoč v ulici C. Ritt-meyer It 10, občudoval neko izložbo na o-brežju Tre novembre. Ko se ie vedramil iz svoje zamaknjenosti, je z velikim presenečenjem zapazil, da je a telovni&kovetfa žepa izginila srebrna ura z verižico, oboje vredno kakih 200 lir. Ko je bilo iasno, da je U -čudež» napravil kak spreten zKkovec, je Serva^J&vil
Pozor pred sleparji pri plačevanju daoKoo I
Tukajšnje županstvo javlja*. 2ttpanstvo je že ponovno opozorilo meščane, da se občinski davki plačujejo izključno pri občinskem iztirjevalcu (ul. S. Lazzaro št. 4), in sicer redno na poziv k plačilu a strani iztirjevalca in davkoplačevalci so bili po-svarjeni 2e dvakrat v tem mesecu, naj se
varujejo ljudi ki izbijajo njiho^ne^	Smoči okoli 22. ure ,e
^	dobro vcro ter ,m na pr£elVm?s*no Ecmi Švico 46-letni kura£ ItI-<
lo Del Ssnno. r tanujoč v ulici Concordia št. 5 ' Mož je bil hudo opečet po levi roki. Povedal je, da se je na ta ».'čin poškodoval na par-nfltu «Trieste», kjer je ukrcan; tekom vol-nie med Trstom in Grćdežem, ko je nakladal
■ . .I	__K!__1!L . I.mi
Bovec, Obrtno-nadaljevalna kola v Bovcu zaključi svoje šolsko leto 1923-24. dne 8. junija t. 1. z razstavo vseh Šolskih izdelkov, loje: obrtnega risanja, računstva, spiaja in knjigovodstva. Istočasno se razstavijo tudi obrtni izdelki posameznik vajencev. Razstava bo občinstvu na ogled 8. in 9. junija t. 1. od 11. do 6. ure zvečer. Vsi razstavljeni obrtni izdelki vajencev se bođo o priliki razstave tudi prodajali — Vodstvo.
SLU2KINJO -sprejme takoj ubožnica Gentll-omo, via Cologna Scoglietto 2.	703
Iz tržaSke pokrajine
Binkostna veselica v postojnski jami se bo
vršila v nedeljo, 8. junija z vsem sijajem. — Izven običajnega sporeda {razne godbe, podzemeljska restavracija, poita itd.) bo proizvajal motki zbor v novi koncertni dvorani razne pevske točke. — Bajne krasote postojnske jame bo razsvetljevalo nad pol milijona sveč. —
Ker je vozna cena znižana za 40% za vse posebne in redne vlake, porabimo to ugodno priliko in pohitimo vsi v svetovnoznano postojnsko jamo. —
Veselica se bo vriila pri vsakem vremenu. — Posebna vlaka odhajata iz Trsta ob 7.40 zjutraj in ob eni pop., z Opčin ob 8*55, ozir. 2.10, iz Sežane ob 9.10 ozir. 2.25, is Divače ob 9.35 ozir. 2.45 popol. iz Nabrežine ob 8.35 ozir. 1.40.
Iz Kašelj: Bralno^pevako društvo »Dneva Žar» v Kasljah, je priredilo svojo navadno prvo spomladansko veselico, s veseloigro ^Zupanova Mlcfka», srečolovom in prosto zabavo. Pri tej priliki se toplo zahvaljujemo vsem tistim, ki so se udeležili omenjene prireditve in tako pripomogli k lepem« uspehu. Bil je lep spomladanski dan in ljudstvo se je živahno zabavalo. Hvala lepi i vsem tistim, ki so pre— plčali vstopnino. Društvo se zahvaljuje tudi svojemu stalnemu dobrotniku g. vele trgovcu Gre gorivu Zidar v Trst« za poslani dar L 50. Enako tudi g. B. A. za darovanih L 20. Se enkrat srčna hvala vsem. — Odbor.
HIŠNA« vešča tudi kuhanja, se sprejme. Via Guido Zanetti 8/1, desno.	706
DEKLA, močna, veiča vseh hišnih del in pranja, tudi priletna, se sprejme na deželi. Naslov pri upravni štvu.	703
ŽENSKO KOLO, v dobrem stanju, kupim. Naslov pri upravnifctvu.	704
PSIČKE, volčje pasme in konjsko vprego proda Kerda — Volčjadraga.
7005
SODA, meblirana za eno osebo se odda v ulici Piccardi it. 14/1 vrata 6.	710
POROČNO SOBO in kuhUnjo, vse novo, prodam za L 1200. — Via Scalinata 10. 701
Knjlievnost In umetnost
«Novi rod*. Izšla je 9. številka tega lepega mladinskega lista s sledečo vsebino: vera Al-breehtova: J ur ček in strašilo na polju, Tone Seliskar: Naše kokoši, Josip Ribičič: Zavrat-ne polasti: 9. Treska si skuje srečo, (z lesorezom B. Jak ca), Fr. Mftčinski: Igrica o veseli nalogi (Konec), Rsžna polja na japonskem (Po A. M. Karlimi) s slikami, Ivan Albreht: Kako je bilo nekdaj in čakaj ni danes več taka Zrnca, Kotiček malih. Na 3. strani platnic: M. Ma-leš: Janez Bleivreis (Lesorez). Naslovno stran narisal Ivan Krogi* učenec II. raz. mešč. šole v Postojni
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29.	542
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah. Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26
Parcele na Bledu
na prodal
075
na najlepšem kraju in ob sami obali jezera, z izrednim pogledom v neposredno sosedstvo kraljeve vile. Parcele so pod jelovim In borovim gozdom, pripravne za gradnjo vil, a vsled velekega obiska gostov in ugodnega podnebja, za hotele an zdravilišča. — Cena od 20 do 70 dinarjev za 1 m*. Pojasnila daje Aloma Cona-pany, Beograd, Kolarčeva 7 (Jugoslavija)
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist zn bolezni v ostro in na zobeh
meječa za na nbozitravRiilu ta zoMnifta spravila
v Gorici na Travniku ZO (Piazza itella flttorla 21)
od 9-12 In od S-5.
(71
VABILO
k
Centralne posojilnice o Gorki
reg. zadr. z omejeno zavezo
ki se bo vršil
v četrtek, dne 26. Junija 1924, ob 10. url dopoldne v uradnih prostorih, Corso Verdi št. 32 1. nadstr.
s sledečim dnevnim redom;
1.	Poročilo načelništva.
2.	Porc^Čilo nadzorniŠtva.
3.	a) Odobritev računskega sklepa zg upravno leto 1923.
b)	določba o uporabi dobička.
c)	določba višine obresti deležem.
4.	Slučajnosti.
znižana vozna cena za vse viake
Bonna poročila.
, . . . . 00250 0t>3 . . . .(L08I750 G.0S2750
.....67.25
.....87.80 28.10
.....IO— 10.50
ogrsM krone . . . • ■ avstrijske krona . • češkoslovaške krone .
dinarji ......
l^ji
dolarji .............»2 85 23.10
francoski franki..........117.50 11*.—
Švicarski franki..........404 — 4fr7,—
»ngie&i fanti papirnati......99.25 99.50
Mali oglasi
DOJILJA, zdrava, sa novoroje&čJta, se išče. Ustmene ali pismene ponudbe nasloviti na MihelUa. Trst, Via B. Celimi 1/IV.	707
a ljudska veselim ¥ JAMI
". junija
Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.40-13.00, Nabrežine 8.35-13.40, Prošeka &50, Gorice 7.50, Opčine 9.05 -14.10, Sežane 9.20-14.25, Divače 9.40-14.45, Št. Petra
10.20-15.20, Bistrice 10.10.	394
zniiana vstopnina
TRGOVSKI pomočnik, irrežban v delikatesni stroki, veftč italijanščine in nemščine, se tako}. Naslov pel apravništvu.
709
sprejme
ANINO ali glasovir v vsakem slanju, kupi uglaSevalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. %Mrejema vaa popravila in u^itkvtnjc po zmernih cenah.	6
fe-
učenost in njihovo dobro vero ter jnn ta način izmamlfajo denar, češ da prihajajo po davke. Tudi te dm se je podala neka oseba, ki še ni znana, katere opis pa že ima kr, kvestura, k nekaterim dru^ žinam, kjer se je izdajala za občinskega pooblaščenca, ki je prišel tirjat občinske davke na glasovirje, ter na ta način opeharila dotične družine za precejšnje svote.
Županstvo ponavlja — in sicer sedaj že v četrtič aH vpetič — da je pooblaščena samo občinska irtirjevahiica (ul. S. Lazzaro št. 4) sprejemati občinske davke. Kdor plača drugim nepooblaščenim osebam, bo pač moral plačati de enkrat iztir-jevalcu.	________
Koncert pevskega ztoro Zveze
Opozarjamo ponovno vse pevce in ;vke Zvezkiega zbora, da se gotovo ude-eže pevskih vaj v soboto zvečer in nedeljo zjutraj {7. in 8. t. m.) v običajnem prostoru. Zbor bo nastopil z dobrim uspehom le, če bo poJnoštevilen in vestno pripravljen. Naj se vsakdo zaveda, da je usoda zbora odvisna od njegovih uspehov, ti pa od trdne discipliniranosti članov. Stori slednji svojo dolžnost!
Srednješolci prlvatlstl
ki mislijo polagati koncem tek. šol. leta kakšne izpite, se opozarjajo, da morajo biti prej vpisani pri «Ente Nazionale per l'Educazione Fisica* — Foro Bonaparte 20 A — Milano» — in se nato prijavijo delegatu za telovadbo na srednji šoli, kjer mislijo polagati izpite, ali delegatu najbližnje srednje šole; sporočiti morajo običajne podatke o svoji osebi (priimek in ime, očetovstvo, rojstvo itd.) ter kakšne izpite mislijo polagati, in priložiti odrezek poštne nakaznice kot potrdilo o plačani pristojbini. Ti vpisi se zaključijo dne 10. junija 1924.
Novo uradno ime Rovinja, Z ministrskim odlokom od 15. aprila t, 1. je bilo ugojeno prošnji rovinjske občine, da se dosedanje ime Rovinj (Rovigno) spremeni v Rovinj v Istri — Rovigno d'Istria.
Pozdravi vo^akev. Slovenski fantje vojaki 1. polka gorskega topništva iz Fossane pozdrav-
premog v peč je Švignil iz peči velik plamen ter ga oplazi: po reki. — Ponesrečenec je dobil potrebno romoČ, i-ato je bil prepuičett d>-
__potrebno j-.omoĆ,
ćaći oskrbi. Zdraviti s« bo
oral 3 teine.
Vastl z Coriikcga
Strašno neurje
V noči med pondsljkom m torkom so se pričeli shirati nad Goriško temnosivi oblaki; sledilo je silno bliskanje in grmenje okoli 2. vri p opolnoči Okoli 3. ure zjutraj se je vsula popolnoma suha toda, ki je sekala mladi grozdni zarod po vsej Vipavski dolini, skoro od Ajdov-ftčine do Fnrlanije. Posebno prizadeti so bili kraji Doraberg tn Rihemberk na Vipavskem ter v Brdih Števerjan, Cerovo in Vtpolže,
Ko *o prihajali zjutraj v Gorico kmetje s črešnjami na trg in pripovedovali o tej strain« nesreči, so jim lile solze iz oči. le dolgo let ne pomnijo nevihte, ki bi tako poškodovala poljske pridelke že v pomladanskem Času tn ki bi ob istem ča/t uničila pridelek cele pokrajine. Poleg vinskega pridelka in pridelka na polju so silno prizadete tudi črešnje.
Tihotapec sairtnoranten. 38-letni Ivan Baloh iz Podbrda je bil brezposeln že dolgo časa in si je skušal prislužiti vsakdanji kruh s tiho-tapenjem tobaka. Ko je v bližini Idrije hotel prenesti čez mejo nekaj tobaka, ga je opazila finančna straža ter' izstrelila nanj več strelov, ki so Baloha smrtno zadeli. Baloh je bil prepeljan v goriško bolnico. V sebi ima 3 krogle.
Usodepolen izlet. V nedeljo popoldne se ]e podal inž. Henrik Prinzig, Gorica proti Koprivi na kratek izlet z motornim kolesom. V bližini Koprive mu je privozil na nekem ovinku avtomobil nasproti. Prinzig se je kotel umakniti, a bilo je prepozno. Z motornim kolesom je treščil v avtomobil in ai pri tem zlomil nogo.
Poslednji padec. 33-letni Fran Jakin je blizu Kojskega razkladal seno z voza na senik. Med delom se mu je dedca na seniku udrla in padel je v hlev. Pri padcu si je zlomil hrbtenico: naslednietfa dne ie umrl.
J
□ D □□□□□□□□□□□□□□ D □□□P P D D D ODD DDD_DPa □	a a a	° °
P P P P O P P
a
□
p p p
a
□
□ □ □ □
D
D □
P
a
a □
BAN
Kfca i Trsi, Vta
Ustanovljena leta 1905.
____ LH, 15.000.000-- popolnoma vplačana.
S. Nlcol6 9 (Lastna palača). PodlridLfiicI: ABBAZ1A, IfiRA.
Olajšuje vsako trgovsko ©pt^rse 150 i Jugoslavijo In s vzhodnimi deiaiami
Dale subvencllo na blago, efekta vrednosti
L4VJ.I
vloge v Dinarjih ter |ili toriuje nakazila v UraH I
Informacij«- — Kapu je In prodal« po Mjegednejilh pefleJM. pm 4Mflo Mtlo, a vlogo mm tokovi rs!«« M|boU« po dogovoru.
najbolja po dogovoru.
»rJNi sa Jugoslavijo
"E~d~d pdppp,ppdppppppooopp°°dod p p d p p gppppppg □ □
i o I
tO
lD
1°
! D D
I D
jo
j C
J D D
i D □
'□I -
'n
i CI
I C □
PODLI aTEK
W. Coffina:
IMENA
(iS)
Roman.
Medtem je ^oepod Peodril prišel do vrat hwe žalosti, kjer fa je sprejel sluga, ki )e nanj
čakal.
•Pogovoriti se moram * *o»padičao Garth; ali me pričakuje?»
«Da, gospod.»
«Ali je sama?«
»Da, gospod.*	. __
«V nekdanji deUvnici foepoda Vanatoneja-.
«Pray v isti soba, gospod*.
Sloga je odprl duri in goepod Pendnl je vstopil.	M.	r
Vsgojftolpca j« atala ima p»4 dara. Jutro »e bilo zelo vroče, in potegnila je appdnjo lipo gori, da bi pritlo kaj zraku ▼ ®obof ko je vato-pil odvetnik.
Oba sta se priklonila drugem« e hladno vljudnostjo, Id je pričala o obojestranski neza-upnost*.
In tako ata si atala aaepsoti v tišini poletnega jutra, oba v črnem, »a oai strana trde, od žalosti spačene poteze obraza gospodične Garth, ki brezizrazno, hladno ter brezbarvno
odvotnikovo obličje na drugi — kot dva človeka, ki imata med seboj rešiti neprijetno zadevo. Težko bi našel kakšen drug par ljudi, ki bi bil manj prikladen za vzbujanje simpatij kakor ta dva, ki sta se sestala z namenom, da bo eden odkril tajnosti groba, in jih bo druga poslušala.
«Želo mi je žal, gospodična Garth, da vas moram nadlegovati ob tem času. Toda posebne okolnosti, o katerih sem vam že namignil, mi niso dale drugega izhoda».
•Izvolite sesti, gospod Pendril. Ce se ne motim, ste želeli govoriti z menoj v tej sobi?»
»Samo v tej sobi, ker se tu nahajajo papirji gospoda Vanstoneja, in bom jaz bržkone eno ali drugo potreboval.*
Po tem predpisanem izmenjavanju vprašanj in odgovorov sla se vsedla k mizi, ki je stala tik ob oknu. Nastopil je odmor. Gospod Pendril je pretrgal mont z običajnimi vprašanji in z običajnimi izrazi, pomilovanja do deklet. Gospodična Garth mu je odgovarjala ravne tako svečanostno in z enakimi konvencional-nimi izrazi. Nastal je zopet odmor, slišati je bilo šumenje muhe v grmovju pod oknom in težko kopitno udarjanje upreženega konja na deželni cesti se je razlegalo tako jasno, kakor bi bila noč.
Odvetnik se je končno odločil in pričel govoriti o zadevi ki ga le sem privedla
-Imate razlog, da ne morete biti popoini n.a zadovoljni z mojim obnašanjem, gospodi«. Garth, posebno v eni točki. Tekom usodne bolezni gospe Vanstone ste mi v pismu sla\ nekaj vprašanj, na katere nisem smel odgoi riti, dokler je bila še živa. Njena smrl tnt jt odrešila obveznosti molčanja, ki sem si jo s-naložil, in mi dopušča, oziroma me sil; v riti. Zvedeli boste iz kakšnih važnih ra^Jo^i v sem čakal noč in dan n« možnosl popovo;<i. do katerega pa na nesrečo ni prišlo. In v tk ber spomin gospoda Vanstoneja se boste prepričali, da je v resnici napravil oporoko.
Vstal je, odprl majhr> železno skrinjo v kotu sobe hi se vrnil k ni/i 5 šopom zganjen h listov, ki jih je razprostrl pred oč; i gospodične Garth. Ko je prebral prve besede: «V im*-nu božjem, &menf» je obrnil list in pokazal na konec naslednje strani, kjer je stal znani ij podpis: »Andrej Vanstone.» Videla je tudi podpise dveh prič, kakor se pri oDorokah zahteva, in datum petih let nazaj. Nato ^e odvetnik nadaljeval: «Imam svoje posebne razloge, da sem vam pokazal to listino. «Kakšne razloge, gospod?« «Takoj jih boste dišali. Ko bosrte zvedeli resnico, bodo ti listi ohranili v vašem spominu spoštovanje do gospoda Vanstoneja —*
«Kaj hočete s tem reči?» je vprašala začudeno.