v gotovini Irtoim itev.ZZZ U LliiMloM, u JoBfto Z8. septembra 19Z9. Izhaja veak daD popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din;2:56~, veBji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru. In vratni davek poeebej. >Sovenski Narod- velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. _ Nase telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126. ovira sporazum z Bolgarsko? (tlakedcnstvujušči kot eksponenti izvenbalkanskih zaplotnikov - Po mnenju diplomatskih krosov utrjujejo atentati bolgarskih kcmitov zahteve Jugoslavije Beograd, 28. septembra. Znano je, da jc do sedanjih pogajanj med za* siopniki naše države in Bolgarske v Piroiu prišlo na pobudo predstavnikov nekaterih velesil na zadnjem zaseda: nju Društva narodov v Ženevi z željo, da bi končno vendarle došlo do popolnega pemirjenja na Balkanu. Moralno prisiljena jc bolgarrka vlada pristala na ponovna pogajanja za ureditev vseh Spornih vprašanj* zlasti pa obmejnega prometa. Jasno je. da bi morala bolgarska vlas da, kakor hitro bi prišlo do popolnega pomirjenja na Balkanu. Moralno pri* si!jena je bolgarska vlada pristala na ponovna pogajanj a ' za ureditev vseh spornih vprašanj, zlasti pa obmejnega prometa. Jasno jc, da bi morala bolgarska vlada, kakor hitro bi prišlo do popolnega sporazuma v vseh vprašanjih, tu: di poskrbeti, da bi več ne došlo do obmejnih incidentov, izzvanih od bolgar: ske strani, zaradi česar bi morala kon-čno zavzeti odločilno stališče proti makedonski revolucijonarni crganiza= ciji ter preprečiti vpade njenih članov na naše ozemlje. Kakor hitro bi bolgarska vlada storila v tem oziru svojo dolžnost, bi seveda makedonska revo-lucijonarna organizacija izgubila svoj raison d* etre. Tega so se makedonstvujušči zbali in ž njimi vred tudi tisti bolgarski kros gi, ki ne želef da bi prišlo do znosljU vih odnošajev med Bolgarsko in naso državo, in ki bi radi še nadalje ribarili v kalnem. Glavni njihovi podporniki sa v prvi vrsti tisti izvenbalkanski za* plotniki, ki imajo interes na tem, da bi na Balkanu ne prišlo do mirnega so-žit j a njegovih držav in ki jim je v mu ru razvijajoča se Jugoslavija najbolj neljuba. Zato tudi pošiljajo preko Ah bani je orožje makedonskim revolucU jonarjem ter jih podpirajo z denarjem. Zaradi omenjenih razlogov je se* veda interes makedonstvujuščih in nju hovih prekomorskih zaplotnikov. da bi onemogočili uspeh pogajanj v Pivotu. Prav zato se je tudi pripetilo, da je bil poizkušen atentat na našo železniško progo v Štipu in predvčerajšnjim po= novno na železnico v bližini postaje Smokvice, in sicer v času, ko se vrše I pogajanja v Pirotu. Dokazano je, da so te atentate pripravili tnakedonstvu; jušči. Prav ta dva poiztiušena atenta* ta pa dokazujeta, kako opravičena za* hteva je bila naše vlad*, naj se osnu* je ob jugoslovensko - bolgarski meji obmejni pas, iz katerega naj bi se od* stranile vse sumljive osebe, da se prepreči njihovo vpadanje na tuje ozemlje. Podjetja makedonstvujuščih samo potrjujejo jugoslovensko zahtevo, ki se zaradi poslednjih poizkušenih aten* tatov tudi v tujih diplomatskih krogih priznava kot popolnoma upravičen na. Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, je sedaj dolžnost bolgarske vlade jasno pokazati na pogajanjih v Pirotu ali hoče res ustvariti dobre od-noša je z Jugoslavijo, za kar bi bilo seveda predvsem potrebno, da odločno nastopi doma proti onim elementom, ki nastopajo v popolnoma drugi smeri, kakor pa jo sama oficijelno manU jestiva. To ne zahteva samo mir na Balkanu, ampak tudi ugled Bolgarske same. Srogt ukrepi za ohranitev miru na Dunaju Za današnja in jutrišnja zborovanja »Schutzbunda« in Heim-vr-ahra so bili odrejeni obsežni varnostni ukrepi. — Republikanske organizacije v strogi pripravljenosti Dunaj. Žo, septembra. Dunajska policija je odredila obsežne;varnostne ukrepe, da prepreči nerede in spopade na -hodih, ki jih priredita republikanski sSchutzbundc in fašistična »Heiimvehiv. Prvi bodo pregledali svoje čete in svojor moč danes, »Hcini-tvehr* pa jutri. Eni in drugi se bodo zbrali v ogromnih množicah v Modlingu in Sto-ckerau-u. Dunajska policija je poslala v oba kraja svoje oddelke, da prevzamejo od tamošnjih lokalnih oblasti vso fkrb za red in mir. Republikanski >Schutzbund< bo po končanem shodu odšel v sklenjeni formaciji do meje dunajskega meMa. kjer se bo mirno razšel. ^Schutzbund« noče prestopiti meje dunajskega mesta, ker je svoječasno dunajski župan dr. Seitz irdal prepoved oboroženih obhodov po Dunaju. »Heimwehr< bo prispel t naređena kraja jutri dopoldne deloma z vlaki deloma z avtobusi. Policija je odredila, da se naj strogo preiščejo udeleženci zaradi orožja. Prepovedano je nositi vsakršno orožje in so zaabranjene čelade ter ostala vojaška oprom*. Socijalni demokrati so sklicali ga jutri 7OO shodov. Na svoje pristaše so izdali poziv, naj se no udeležitj?io zborov ^Heimehra«, da se preprečijo nepotrebni spopadi, pač pa jo ponvah v?e organizacije republikanskega iSSrhutzbunda«, naj bodo v pripravlje- nosti. Uspešen potek pogajanj med Anglijo in Rusijo Macdcnaldova vlada popušča proti Rusiji iz strankarskih ozirov? London, 25. septembra. Angleška vlada je izdala službeno objavo v kas teri ugotavlja, da so sedanja pogaja* nja med Hendersonom in sovjetskim poslanikom Dovgalevskim napredova* la in da je bil dosežen v mnogih vpra* šanjih sporazum. »Manchcster Guardian« piše, da jc treba pripisati popuščanje zunanjega ministra Hendersona okolnosti, ker je moral računati z alternativo da popu* sri v pogajanjih s sovjetsko Rusijo ali pa doživi delavska stranka na svojem prihodnjem letnem zboru notranji raz* Kol. Zato so bile sovjetski Rusiji kon* cesije dane iz strankarskih ozirov in v škodo pravih angleških interesov Tudi iz vrst konzervativnih krogov prihaja* jo ostri komentarji in cbsodbe Hen* dersonove politike proti sovjetski. Ru= sin. London, 28. septembra. Bivši ministrski predsednik in vodja konservativne stranke Baldwin je včeraj v daljši izjavi točno označil stališče konservativcev do delavske vlade Macdonalda. Ostro ie kritiziral politiko delavske stranke, zlasti Da obsojal Macdonaldovo politiko glede na vprašanje odstranitve brezposelnosti, uvedbe 7-urne-ga delavnika in politiko' sedanie vlade v Iraku, kakor tudi politiko Anglije napram sovjetski Rusiji. O ugodni rešitvi problema brezposelnosti se komai more govoriti, ker je število brezposelnih celo poskočilo. V premogovni industriji se je bati velike in težke krize, če bo uveden 7-urni dalav-nik. V vprašanju obnovitve ansleškoruskih stikov bi bilo bolje, če bi Henderson ohranil krepkejše stal!?£e proti sovjetski Rusiji. Macdonald na poti v Ameriko Poslanica Macdonalda delavski stranki pred odhodom v Nevv York. — London, 2\ septembra. Reuter Javlja: Macdonald je snoči odpotoval v Sourhanrpion, da se vkrca za potovanje v Newyork. — London, 28. septembra. Predsednik angleške vlade Macdonald je poslal pred svojim od'hodom v Zediniene države delavski stranki naslednji pozdrav: Odšel sem na raziskovanje. Največja zasluga sedanjega pokolenja za svetovno zgodovino je v tem, da skuša vzpostaviti mir med narodi in j:h pr-dobiti za to, da bi s pomočjo političnih pogodb o mednarodnem razsodišču I ustvarile vsestransko varnost. Ker imajo Zediniene države in Anglija isti cilj^ored očmi. nastopata z združenimi močmi. Dobri in prisrčni odnoša-ii med tema dvema državama lahko samo cia-čajo mirovne upe in vlijejo svetu novo vero v boljšo bodočnost. Najstarejša evropska ženska umrla So!un. ?X septembra. Tu je preminuTa ga. Anastaziju v 125. letu življenja. Pokojnica je bila najstarejša žena v Evropi. - V Romuniji trgovina z valutami svobodna Bukarešta, 28. septembra. Rumunski minister financ je podpisal sklen, s katerim se v Rurnumji vzpostavlja^;-/obodna trgo-vina z valutami. Na poJU^r tega sklepa je dovoljen izvoz poljubnih količin tuji-n valut iz Rumunije. Narodna banka nima prostih služb Beograd, 28. septembra. Narodna banka sporoča, da je v zadnjem času prejela veliko število prošenj za službe v Narodni banki in pri javni tovarni za novčanice. Narodna banka izjavlja, da so vsa mesta zasedena in da se zato take prošnje ne bodo več reševale. Pobijanje žitne špekulacije Beograd. 2* septembra. AA. Glavni savez srbskih zemljoradničkih zadrug bo Odslej dajal preko beograjskega radja vsak dan poročila o žitnih cenah na domačih in inozemskih borzah. Ta ukrep se spravlja v zvezo z akcijo Glavnega saveza, da bi preprečil škodljivo špekulacijo z. žitnimi cenami. Vzogja kriminalistov Beograd, 2 \ septembra, p. Ministrstvo notranjih del bo v kratkem postalo večje število uradnikov notranjega resora iz raznih krajev države v inozemstvo, da -se bodo izpopolnili v Franciji. Nemčiji in Avstriji .v moderni kriminalistiki. . . Sprejemi v ministrstvu pravde Beograd, S; septembra. A A- Minister pravde dr. Milan Srskić je izdal naredbo,, s katero ureja sprejemne ure v . ministrstvu pravde. Občinstvo bodo sprejemali le načelniki odsekov, šef kabineta, šefi odsekov in njihovi namestniki vsak delavnik od H. do 12,- ure. šef arhiva bo sprejemal občinstvo od 10.30 do 12. Ostalo uradništvo pa bo dajalo občinstvu informacije le na poziv uradnikov, ki so določeni za sprejemanje občinstva . Zakon o živinoreji Beograd. -2V .septembra, č. Načrt zakona o živinoreji je v glavnem že gotov ter bo. uzakonjen v najkrajšem času Posebna pozornost se posveča v njem zboljšanju in oddajanju ciste plemenske živine v posameznih krajih države, ki so primerni za pospeševanje in razvoj živinoreje vseh vrst. Vojvodinske občine za dobrovoljce Beograd. 2" septembra. AA. Razne občine v BaČki so sklenile, da odstopijo od svojih občinskih zemljišč primerne parcele onim dobrovoljcem, ki jim država še ni utegnila odmeriti zadostna zemljišča. Zvišanje obrestne mere v Avstriji , Dunaj, 2S. septembra. Avstrijska narodna banka je povišala diskontno mero od 7 in pol na S in pol odste+ka. Obsojena urednika francoskega komunističnega lista Parij. 2". septembra. Pred 13. kazenskim sediščem sta bila včeraj zopet dva urednika ^Htimanitec obsojena na 3 leta ječe in 2000 frankov denarne kazni, ker sta pozivala vojake k nepokorščini. Fašistična zarota v Litvi V Kovnu so odkrili zaroto proti novi litovski vladi v korist Vol- demarasa. Kovno, 28. septembra. Tu so odkrili široko zasnovano fašistično zaroto, ki je hotela strmoglaviti pravkar imenovano novo litovsko vlado ter ponovno spraviti bivšega diktatorja Voldemarasa do moči in vodstva v Litvi. V zaroto so zapleteni mnogi visoki oficirji. Policija je tekom včerajšnjega dne prijela skoro vse glavne zarotnike, nekaj pa jih je pobegnilo preko meje. Italijani o izpremembi v Avstriji Italija pričakuje od nove avstrijske vlade izpremembo zunanje politike, zlasti glede na južno Tirolsko. Rim, 2S. septembra. Oticiiozna »Tribuna« pi še o rešitvi vladne krize v Avstriji in je mnenja, da se bo dr. Schobru posrečilo razpustiti parlament ter ustvariti za novo vlado pretežno parlamentarno večino. Nova ustava bo Schobrovi vladi dajala popolno svobodo akcije, kar bo prišlo posebno v zunanji politiki najboljše do izraza. V zvezi s tem govori list o zunanje-političnem vplivu, ki so ga imele razne stranke v Avstriji bodisi socijalisti, bodisi Velenemci ali Jcrščansko-socijalci. Možje, ki so doslej zavzemali mesto avstrijskega kancelari a, so morali računati s temi struiami prav v zunanji politiki. List upa, da bo dr Scb -ber vsem tem neodgovornim krogom od* vzel vpliv na zunanjo politiko. Po telite m porazu socijalnih demdokratov pri re&itvl krize je potrebno, da tudi Vcleiiemc pte-nehajo s svojim vplivanjem na zn&aaio p>» litiko. To je posebno potrebno zan*J 1 -strijske politike proti Italiji, ker bo le tal > prene.ial brezplodni boj za Južni Til IsVo, Italija bo to izpremembo razpoloženja - 1 pravici upoštevala. Ruski kmetje za p olitično svobodo Ruski kmetje zahtevajo svobodne volitve, svobodo združeva nja in besede. Moskva, 28. septembra. iMoskovski listi poročajo, da razširjajo po vaseh neznani agitatorji proglas nedavno ustanovljenega odbora kmečkih zvez. Ta odbor je pred kratkim sklical svoj nezakonit kongres, ki ser mu prisostvovali tudj odposlanci delavstva* in sovjetske vojske. Na kongresu so bili sklenjeni razni ukrepi in zahteve, ki jih sedaj neznani agitatorji razširjajo z letaki med kmečkim prebivalstvom. Odbor kmečkih zvez zahteva med drugim svobodne volitve, volitev predsednika sovjetske republike, svobodo dela, svobodno trgovino, neodvisna sodišča, svobodo stanovskih organizacij ter svobodo tiska in vere. 16 letni morilec obsojen na smrt Gojenec katoliškega zavoda, ki je umoril svojo dobroMco -Prizadel ji je z nožem 65 ran Pariz, 28. septembra. Sodišče v Arrasu je obsodilo na smrt 16letnega morilca Jeana Fourrierja. To je v zadnjem času že drugi primer, da so morala tukajšnja sodišča obsoditi šoloobveznega dečka na smrt in ga izročiti giljotini. 16-letni Fourrier je bil obtožen, da je ubil svojo 65-letno dobrotnico in jo nato izropal Morilec je zadal starki 65 sunkov z nožem. Pred sodniki je izpovedal, da je hotel z denarjem oropane starke igrati v kavarnah odraslega mladeniča. Morilec je bil vzgojen v katoliškem zavodu. Zato ga je predsednik sodnega dvora tudi vprašal: »Kako si tolmačiš nasprotje med resnicami, ki so jih pro-povedovali duhovniki v vzgoje vali šču, in tvojim odvratnim činom?«___ Tudi nadaljno zasliševanje se je vršilo kakor po katekizmu. Predsednik sodnega dvora in državni tožitelj sta postavljala vprašanja, mladi zločinec pa je neprestano odgovarjal: »Da, gospod predsednik!«, in neprenehoma ihtel. Zagovornik je v svoji obrambi prosil samo za usmiljenje, češ da se ne more govoriti o pravi razsodnosti mladoletnega obtoženca. Sodišče je obsodilo mladega zločinca na smrt z giljotino soglasno. Razprava Pockaj - državni erar Danes dopoldne se je vršila pri sodišču zanimiva razprava, o katere predzgodovini smo že včeraj obširno poročali. Bivši trgovec z znamkami g. Franjo Počkaj je tožil dTžavni zaklad za plačilo ljubljanski poštni direkciji L 1919 dobavljenih avstrijskih poštnih znamk v znesku 14,171.75 Din. Razprava je bila danes zaključena, sodba pa bo izrečena pismeno. Sodi] je sodnik g. Debeljak. Vrnitev zaplenjenih nemških posestev v Kanadi Orava (Kanada), 2 . septembra. Kanadska vlada je sklenila, da vrne nemška posestva, ki so bila zap'enjena med svetovno vojno in predstavljajo vrednost 13 milijonov dolarjev. V!ada je odposlala Sodnika Mulveva v Berlin, da se dogovori z nemško vlado zaradi predaje teh posestev, Bojkot židovske industrije Bajrut, 2*. septembra. Zaradi nacionalnih bojev v Palestini je v Siriji nastalo boj-koino gibanje proti palestinskim proizvodom židovske industrije v Palestini. Knak rokret «e je pojavil tud' v Iriku Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.805, Berlin 13.54. Bruselj 7.9041. Budimpešta 9.9167. Curih 1095.9. Dunaj 7.9945. London 275.73, Newyork 56.70, Pariz 222.6, Praga 168.44, Trst 297.47. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, London 25.1675, Newyork 513.525. Pariz 20.325. Milan 27.14, Madrid 76.80. Berlin 123.675. Dunaj 73, Praga 15.3675, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.525, Sofija »J575, Naš meteorološki zavod Kako zve zunanji svet za vremensko stanje Ljubljane. — Medsebojno sporazumevanje meteoroloških postaj« LJubljana. 27. septembra. Naši Časopisi objavljalo dnevno vremensko poročilo, ki ga izdala Zavod za meteorologijo in geodinamiko na ljubljanski univerzi. Zavod pa ne informira samo naše javnosti o vremenskem stanju temveč ves svet preko radia v Beogradu. Zavod opazuje svoje aparate in vremensko stanje trikrat dnevno in sicer ob 8., 14. in 19. uri. Telefonično pošlje rezultate v Beograd in tudi v Petrovaradin. Iz Beograda jih pošljejo po radio po vsem svetu. Vsaka država ima namreč določen čas dnevno za oddajanje radiobrzojavk o vremenskem stanju dotične države. Tako poroča po radiu o vremenu ob 8.35 Danska, ob 9. Anglija, ob 9.20 Avstrija, ob 9.40 Nemčija, ob 10.50 Rusija itd. Jugoslavija oddaia radio-brzojavke o vremenu trikrat dnevno, zjutraj na pr. ob 8.10 uri. Šef ljubljanskega zavoda za meteorologijo in geodinamiko, g. dr. Reya, je dal našemu uredniku sledeča zanimiva pojasnila o načinu medsebojnega obveščanja vseh sličnih zavodov in postaj na svetu. Vremenske brzojavke Zanimivo je, kakšne so vremenske brzojavke, iz katerih strokovnjak takoj natančno lahko ugotovi, kakšno je bilo vreme v kraju, od koder so bile poslane, čeprav brzojavka vsebuje samo nekaj številk. Za tolmačenje vremenski.! brzojavk služi namreč mednarodni meteorološki ključ. Včeraj zjutraj je na pr. naš meteorološki zavod telefoniral v Beograd ob 8. uri rezultate prvega dnevnega opazovanja takole • 7 3200, 00 2305, 00 428, 48489. 000 30. S temi številkami je bilo natančno označeno vremensko stanje v Ljubljani včeraj ob 8. zjutraj. Iz Beograda pošiljajo po radiu rezultate vseh glavnih meteoroloških postaj Jugoslavije v svet. Tako zagrebške, sarajevske, petrovaradinske itd. postaje, katerih vsaka ima svojo številko. Vsi svetovne meteorološke postaje na ta način zvedo v najkrajšem času po opazovanju vremensko stanje vseh postaj. Mednarodni meteorološki ključ Za dešifriranje vremenskih brzojavk se postaje torej poslužujejo meteorološkega ključa, ki je bil določen na posebnem kongresu vseh svetovnih meteorologov in ima mednarodno veljavo. Po tem kliuču je vsaka brzojavka o vremenu razdeljena v 6 skupin. Vsaka skupina zase pojasnjuje vremensko stanje na pr. 4. skupina daje točne podatke o oblakiii, kakšno obliko imajo, kako visoko stoje, s kakšno hitrostjo plovejo itd. Skupina o stanju barometra in smeri vetrov Prva supina po mednarodnem meteorološkem ključu ima obliko BBBDD in določa stanje barometra in smer vetrov. Stanje barometra poročajo postaje vedno reducirano na temperaturo 0 in na morsko višino. Če kaže barometer na pr. 765.8 postaja nevede v svoji vremenski brzojavki samo zadnje tri številke 6, 5 in 8, ker je prva sedmica itak nespremenjena. Prve tri črke v tej skupini BBB pomenilo torej stanje barometra. Ostali dve črki DD pa pomenita smer vetrov. Za določanje smeri vetrov imajo meteorologi vetrnico razdeljeno v 32 delov, tako da ima sever številko 32, vzhod 8, jug 16 in zahod 24. Vmesne smeri imajo pripadajoče Številke. Ce je na pr. DD = 20 pomeni torej, da }e smer vetra jugozapadna. Tako je z dvomestno številko natančno določena smer vetra. Opazovalec ugotovi barometrovno stanje na barometru ali barografu ter smer vetra z veternico, ki jo ima naš zavod na strehi univerze. Včerajšnja vremenska brzojavka ima prvo skupino določeno s številkami 73200, kar pomeni 732 = DDD = barometrovo stanje 772 mm in se 00 = DD = smer vetrov SJ. Skupina o jakosti vetra, vremenu in temperaturi zraka Druga skupina meteorološkega ključa ima obliko FwwTT. F pomeni iakost vetra, ki jo meteorologi izražajo po takozvani Beaufortovi skali s številkami od 0 do 12. Ničla pomeni popolno tišino, brez vetra, 12 pa orkan, ki že podira hiše in ruje drevesa. Med 0 in 12 so pa medstop- nje jakosti vetra. V Ljubljani na pr. jakost vetra merjena nad mestnimi hišami nikoli ne presega številke 6, ki pomeni že močan veter. Ce se Jakost vetra pomnoži z izkustveno določenim stalnim faktorjem 2 dobimo brzino vetra, izraženo v metrih v sekundi. Kakor smer določi zavod tudi jakost vetra z veternico na strehi univerze. ww v tej skupini pomeni vreme za časa opazovanja. Izraža se s številkami od 00 do 99. Dve ničli pomenita, da jo vreme za časa opazovanja popolnoma jasno, 99 pa, da je neurje in velika neviata. Vmes so pa stopnje, ki določajo ali je jasno, poloblačno. popolnoma oblačno, megleno, deževno, sneg, toča itd. 25 na pr. pomeni, da je megla, ki Pa zgineva; v zenitu je oblačno. TT te skupine končno Domeni temperaturo zraak ob času opazovanja. Navaja se vedno zaokroženo na cele stopinje. 05 pomeni temperaturo 5 stopinj C, 26 temperaturo 26 stopinj C itd. če ie temperatura pod ničlo ji prištejemo petdeset 53 torej izraža —3 stopinje C. Skupina o stanju barometra in vremena Tretja skupina ima obliko cb\WH. C izraža značilnosti baromatra 3 ure pred opazovanjem s številkami od 0 do 9. 0—4 pove pozitivne spremembe zračnega tlaka. 5—9 pa negativne spremembe. Cita se na barografu. 3 pomeni na pr., da je barometer najprvo padel in se potem dvignil; 8 Da, da se barometer sprva ni bistveno spremenil, potem ie pa padel itd Z b ie izražen padec barometra v zadnjih treh urah v polmilimetrih. b =* 5 pomeni torej padec barometra za 2,5 mm. W pomeni potek vremena od zadnjega opazovanja Izraža se zopet s številkami od 0—9. Od 0—4 pomenijo številke vreme brez dežja od 5—9 pa z dežjem. 2 pomeni na pr., da ie bilo vreme v času od zadnjega opazovanja ves čas oblačno, toda brez dežja 7 je sneg itd. Kako daleč se vidi od postaie opazovanja po horicontu pove Črka V. kar je v vremenskih brzojavkah zopet izraženo s številkami od 0 do 9 0 pomeni, da se ne vidi dalje od 50 m. 9 pa, da se ne vidi dalje od 50 km Za te razdalje služijo našemu zavodu vidni vrhovi gor v okolici, kakor Kamniški.! planin. Krima. Triglava itd., katerih oddaljenost je znana. Končno pove črka H relativno vlago v procentih, to je. ali zrak ne vsebuje vodenih Par ali je z njimi nasičen, kakor recimo, če je megleno. Vlaga se označi s številkami od 0 do 9 0 pomeni n"Mio nasičenost; 5 pomeni 50 do 59% v » +d. Skupina o oblakih Četrta skupina ključa pove natančno kakšni oblaki so bili za časa opazovanja nad postajo. Ima obliko AL a Nh. Vremenoslovci razlikujejo 6 vrst nizkih oblakov in 5 vrst visokih oblakov. Nizke označuje Črka A, visoke pa a. Določeni so s številkami. Tako pomeni 0 slojevite oblake imenovane »stratus«; 9 so Cumulo Nim-bus, oblaki, kakršni se narede v popoldnevih poleti pred nevihto; 8 so Cumulus, oblaki v kupih ob lepih poletnih popoldnevih; 7 so Nimbus, oblaki, ki se narede pred dežjem itd. Ostale številke pomenijo prehode oblakov iz ene vrste v drugo. L je količina oblačnosti, ki se meri z očesom po desetinah neba, ki je pokrito z nizkimi oblaki, N je pa celotna oblačnost, ki se ravno tako meri glede na nizke in visoke oblake. 0 pomeni, da je nebo popolnoma jasno ali pa popolnoma oblačno, 5, da je na pol oblačno; h pomeni višino nizkih oblakov. Skupina o padavinah in min. ter max. temperature Predzadnja skupina je RRmmr, pri čemer pomeni RR količino padavine, ki se meri s številkami od 00 do 99. 01 pomeni, da je padlo 9 mm dežja itd. 97 pomeni, da je padlo samo nekaj kapljic dežja, 98 pa, da je padlo več kakor 90 mm dežja; koliko ga je padlo se zapiše na koncu brzojavke. 99 pomeni, da se padavine ni merilo, mm pomeni končno maksimum oziroma minimum temperature, to je ob 7. zvečer, r pa čas začetka padavin, ki se naznači s številkami od 0 do 9. 5 n. pr. pomeni, da je dež začel padati pred 5 urami. Skupina o smeri in brzini vetra Zadnja skupina, ki jo pa naš zavod ne označuje v svojih vremenskih brzojavkah, je skupinna o oblakih kakor četrta skupina. Označuje vrsto oblakov, ter smer in brzino in ima obliko Addft A pomeni vrsto oblakov, dd smer plovenja oblakov, ff pa brzino, s katero plavajo, ki se določi s tako zvanimi grabljami. Delovanje zavoda Ljubljanski zavod za meteorologijo in geodinamiko pa razen dnevnih vremenskih poročil sestavlja tudi obširne statistike v vremenskem stanju Slovenije, takozvani meteorološki zemljevid, ki je neprecenljive važnosti za naše poljedelce, iitženjerje, geografe itd. Zavod izdaja letne preglede dnevnih meteoroloških opazovanj v Ljubljani in v Mariboru. V zvezi je z večino sličnih zavodov po vsem svetu, s katerimi tudi dopisuje oziroma izmenjuje publikacije. Iz Jugoslavije dobiva zavod dnevno vremenske brzojavke iz Maribora, Zagre- ba, Skoplja. Splita. Sarajeva in Beograda ter na podlagi teb sestavlja vremenska poročila za nase Časopise, žal ovira delovanje zavoda pomanjkanje sredstev za nakup še nekaterih aparatov kakor heliografa, ki registrira solnčni čas, onemografa. ki registrira smer in jakost vetrov itd. Mestno kopališče v Mednem Kopališče se ni obneslo, ker ne ustreza željam kopalcev. — Tudi s preureditvijo glavni nedostatki ne bodo odstranjeni Letos spomladi se je bilo mestni občini ljubljanski odločiti o predlogu za napravo kopališča na primernem kraju ob Savi, ki naj bi ustrezal željam ali potrebam ljubljanskih savskih kopalcev. Po dališem ugibanju, kje naj se postavi kopališče, je bila končna odločitev ta, da bodi kopališče v Mednem. Sklep je bil hitro izvršen in me-densko kopališče je bilo koncem meseca ju» nija izročeno javni porabi. Toda že kratek čas po otvoritvi je sledilo ne malo razočaranje. Izkazalo se je, da si kopalci s tem kopališčem niso pridobili prav ničesar, mesto Ijubljana pa vse prej kot lavorike. Predno so se pričeli graditi medensko kopališče, so fantasti vzdihovali: »O, kako bc tam krasno lm Ce bi jih bil vprašal, kako si to predstavljajo, bi pa najbrž bili v zadregi z odgovorom. Toda samo kabine jih niso mogle navduševati za to kopališče, ker medenske lepote ne bo nihče iskal v kabi-nsh, temveč samo izven njui. Voditi so jih torej morale druge misli, ko so si želeli kopališče v Mednem, Nemara so mislili, da se bodo dali savski kopalci v množicah dirigirati v medensko kopališče, kjer naj bi se v velikem obsegu razvilo kopalsko življenje in vrvenje, kakršno vidimo po drugih večjih kopališčih. Toda v tem pogledu ie bila zmota dvojna. Prvič niso pomislili, da so ljubljanski savski kopalci svojevrstni ljudje in da si vsak po svoje slika prijetnosti, k! naj jih ima ob kopanju v Savi. Nekateri hočejo imeti predvsem mir, drugI primerno vodo, tretji udoben prostor za solnčenle. So zopet družbe, ki hočejo biti ločene od drugih družb enakih želja, Zen-stvo hoče biti samo zase. mladina sama zase itd. Vsakdo si torej poišče svoj pose. ben prostorček in ugaja t.u izbran kraj bolj nego vsak drugi. Ce bi se hotelo ustreči vsem tem subjektivnim željam, bi bilo me. densko kopališče veliko premajhno in ljub* Ijanska mestna občina bi bila morala pravzaprav zgraditi tako kopališče, kf bi segalo od Mednega do Laz. Tako bi prišli do kopališča vsi savski kopalci, katerih je na tisoče, ne pa samo oni, ki se jim je Medno prikupilo, ko so opazili njegovo lepoto šele na Cirmanovem vrtu, a je prej najbrž sploh piSo poznali. Pri tej stvarnosti ni torej videti resnične potrebe za kako koDališče ob Savi, ne v Mednem, ne drugod. Potreba je bila tu samo dozdevna in je izšla iz krogov samih idealistov, ne pa poznavalcev razmer. Drugič se ni pomislilo, da ie bilo za medensko kopalce poiskati takega prostora, da bi kopališče ustrezalo če ne vsem, pa vsai naj primitivnej šim zahtevam kopališča. Kopališče se postavi vendar zato, da ustreže zahtevam po udobnostin. ki jih potrebuje kopalec, če pa takim zahtevam ne ustreza, so vse naprave odveč in odveč tudi stroški zanje. Pri medenskem kopališču se je izkazalo, da je bil prostor napačno izbran in da zato ne more ustrezati kopal- cem. Pravo kopanje je tam izključeno, ker voda ni primerna, teren pa neugoden, ker ie preveč ostrega kamenja, po kaierem je težko hoditi brez čevljev. Kdor hoče imeti dobro vodo za kopanje, si jo mora poiskati par sto metrov nad kopališčem, a do tie mora hoditi po tujem svetu. Kopališče tudi nima skoro nobene sence, ki je kopalcem ob žgočem sclncu ravno tako potrebna kakor voda. Neobhodno potrebna ie onim, ki jim ni toliko do vode, kolikor do zračnih kopeli in do drugih užitkov v prosti naravi. Misel, da bodo obiskovalci kopališča hodili na ctok, na katerega je napravljena posebna brv, se je pa izkazala za prazno, ker je otok puščava, poln debelega kamenja in poraščen samo z vrbovjem, ki ne da prave sence. Utegnil bo kdo kopališče zagovarjat! navzlic vsem tem pomanjkljivostim. Češ, saj je vendarle koristilo kopalcem s kabinami, v kateriit so se komodneje slačili in oblačili. Vprašanje je pa, koliko ie bilo takih kopalcev. V »Slovenskem Narodu« dne 24. t m. objavljena statistika ie pokazala, da jih je bilo bore malo in da so bile kabine po večini prazne. Naravno, ker za kabine je bilo treba plačati določeno takso, kdor pa kabine ni vzel — in takih kopalcev ie bilo največ — ni plači nič. ker za vstop v kopališče ni bilo vstopnine. To ie bilo končno tudi prav. ker bi bilo kopališče drugače sploh prazno. Kaj pa buffet, ki ie bil prirejen v kopališču? Njegov najemnik po-streže prav rad vsakomur z odgovorom, da se zahvali za tako kupčijo. To je letošnja bilanca kopališča v Mednem, Čeravno je bila kopalna sezona radi trajno lepega vremena nad vse pričakovanje ugodna in so k večjemu obisku kopa* lišča mnogo pripomogle ugodne avtobusne zveze. Ce je imel mestni avtobus pri tem izgubo, gre to na drug račun. Izpopolnitev kopališča na ta način, da bi se napravila ograja, navozila mivka, priredila lesena 'ežišča in zgradil pred kopa* liščem majhen jez, kopališča ne more rešiti, ker bi se ne odpravila glavna nedostatka, t. j. debelo in ostro kamenje v vodi ter pomanjkanje sence. Jez bi tudi prva večja voda odnesla ali sedanjo savsko strugo predrugačila. Ograja pa bi zaprla lep pogled na savsko obrežje. Uspeti mora ob Savi samo »weekend«. ki ga je prav nazorno opisal in priporočal nekdo v »Slovenskem Narodu« v štev. 2SO 7. decembra 1928, to pa ne v Mednem, am* pak samo na prostoru, ki bi bil dovoli obsežen in bi imel poleg primerne vode tudi lepo senco ter vse druge pogoje. Taka naprava bi bila nekaj novega za Llubljano in bi ji zelo koristila v zdravstvenem pogledu ter služila v tujsko-prometne svrhe. Za »weekend« žal letos še ni bilo pravega razumevanja Morda mu bo pomagala slaba izkušnja z medenskim kopališčem! Ostanki stare Ljubljane v v Vegovi ulici V četrtek so začeli mestni delavci v Vegovi ulici kopati jame, kjer bodo zasadili kanadske topole. Od nekdanie Kušarjeve hiše do Gregorčičeve ulice zasade pet topolov, od Gregorčičeve ulice odnosno od gostilne pri »Panju« do Verovškove ulice, ki je bila nekdaj last bogate ljubljanske patricijske rodbine Recherjeve. bo pa zasajenih 10 kanadskih topolov. Prve jame so delavci izkopali z lahkoto, ker ie bila tam sama prst toda iame od vogala gostilne pri »Panju« dalje so kopali z veliko težavo, ker so naleteli na samo temelino zidov-je in razno kamenje. Zlasti tri iame so bile zanimive, ker so tam delavci naleteli na temeljni zid nekdanje gostilne ori »šikcu«. Vegova ulica še pred dO leti ni bila tako Široka, kakor je sedaj. Prvič ie bila regulirana šele po 1. 1903. Prvotno je bila ozka, kakor vse ulice v stari Ljubljani, široka je bila približno tako kot sedanja VVolfova ulica. Ravno pri kopanju jam za topole se vidi, kako široka ie bila ta ulica med gostilno pri »Panju« in nekdanjo gostilno pri »Sikcu«. Bila je tako široka, da je pijanec, če ga je »Šikec« vrgel skozi vrata na ulico, lahko priletel k »Panju«. Gostilna pri »šikcu« je bila starodavna, sloveča gostilna. Hiša je bila enonadstropna. Imela je veliko dvorišče, kjer so se kaj radi ustavljali z vozovi kmetje iz okolice, osobito z Vrhnike. Dobrove in Polhovega gradca. Ob selmskih in tržnih dnevih ie tam vladalo prav živahno barantanje in vrvenje kot sedaj pri »ftgovcu« ali na Dolenjski cesti pri Cešnovarju. Na pročelju oroti Vegovi ulici je gostilna imela veliko podobo matere božje. Ves prostor do zidu Knežjega dvorca z gostilno vred je 1. 1903 kupila mestna občina od zadnjega lastnika Janeza Grajžarja. Kupnina je znašala 26.000 K. Nato so gostilno podrli ter ulico na tem kraju Izravnali in razširili. Na Valvazorjevem trgu je slovela Še druga gostilna. Bila je to Matevžetova gostilna pri »Numero ajns<. kakor so jo Ljubljančani nazivali. Stala ie na kraju, kjer so sedaj zgradili v podaljšku zid cerkve nemškega vitežkega reda imitacijo rimskega zidu, to ie v tfikotu. ki je ob Emonski cesti ograjen z Železno ograjo. Pročelje gostilne je bilo obrnjeno na Val-vazorjev trg. Ob Emonski cesti ie bil velik hlev, kamor so kmetje spravliali živino. Ob cesti sami je bilo vedno vse polno to-vornin voz. Od hleva naprti ie bila ko- vačnica. Potres 1. 18&5 je poslopje eno- nadstropne gostilne močno razdejal. Kmalu po potresu so vsa poslopja podrli in prostor ogradili. Zadnji gostilničar je bil pred leti umrli Peter Križ, ki ie pozneje dolgo let vodil gostilno pri Frlincu na Krekovem trgu, katero ima sedaj g. P. Košak. Gostilna pri »Numero ajns« ie bila med starimi ljubljančani zelo priljubljena. Tja so ob četrtkih zahajali na brežanko sami odlični ljubljanski meščani. Med drugimi je bil tam stalni gost nekdanji ljubljanski župan dr. Etbin Costa. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota 28. septembra: Velika abeceda. Izv. Nedelja 29. septembra: Faust. Izven. Ponedeljek 30. septembra: Strahovi. Red A. Torek 1. oktobra: Zaprto. Sreda 2. oktobra: Nevesta s krono, premijera. Izven. Četrtek ». oktobra: Faust. Red D. Petek 4. oktobra: Zaprto. Sobota 5. oktobra: Naš gospod župnik. Premijera. Izven- Pagnol: Abeceda dobrega uspeha Tetvtreka efektna komedija. Satira n* korupcijo v sols-irvu, novinarstvu in samoin>ra cuSmo. Ve: :\aa*ko ^nanjo in notranjo rzpremem-bo pO 3. d<-j. pi r.z; b poi*k'Js:l prrpra. :i. Vrhu tega se mi 2^ .-u.. Shodno, da j« vsaj na lepaka označeno, di ■, medtem preteklo več mesecev. Ga. NasUcka ima *o;x: u-ogo, kj jt zaAJO kakor iu*za- + t<:0 :er razvija \ a.: ves SVOJ :gx*hka is o*ei>ai farm. V ekfaiK. 1«-kihie veselo rxeC:zr.;l: m:«;..*• . < nr -va. Vsa njono prodno, meJjko kretanje na scen:, vsa njeci i*Ta. naravna, nepr^»ah * vselej ceia umetaka. Ampak rajii b: jo samo gleoa! in ne posiuSal. Zakaj ojeua sovor;ca p. (zamera gori zamera dci.) že nc^nvisna. To w v«aS jo\'ore>n.'« rwgo več >: : ' »je, hrokjeoi-e. V »Faustu* m »Ahccer\-rti rt vstopov na na§em odru so .": lom d p ■•r • '<■ ne-r 2z acr.Hivo rasvadk pčitaK rtept a Z£rda; za!, da postaja ta njena razvada ra4aa tiu#i m neprijetnejla. Povedati jo nv>ram vinS no tiuoi jaz, da se ne bo rorsJoJo, da sem tekom iet o-opert m o«*uš>l. Iskreno žeh-m, da se :ake govorice h«ro popoln-..ma ooVadi. Enako napako am g. Lipah. ki pa ne kriCi, n*go z vedno enako kademeo oddrdra\ a a*aft sravk« tako, da pobija beseda bete* -Mož je med našimi najtoo'ij in.t-eiigentTr.m: igralci, a je meoda brez iv»kr:t.ke. kad UM ■ 1 v MMtalMtg in govorca. Tesale k.^ ob.jnske-ga svetnika in parasita predsruvli pran dobro, ampak eovoej ga kaico-r pre'več nasrttejen šolar. Tudi ne razumem, zakaj nosa v ijrr. ves ca« — toliko mesecev — na nosu neikj hej ob-*s. Ali pa ifiM skrajno nerodno nare-jec jniewn nc-s. G- u:«2c::n j« vedno v&stcin, mar>.\, soliden igralec. Aii nj-ezsov raivnaitcJi j« 1« preveč karikiran, njegova govorica neprijetno za-diTčna in knčava. roirsirajuj« glasek postane poetosa/icu muka. To pa ni cilj predstave. G. K r a 1! kot udir«*! }e v maski k» I&i kakor tudi v igri prav dober. nov. prav zado*-«-iytv. Tudi gdč. Vida Juvanova kot uekfelfcca poipo'jnoma usireza, dasi avoj« uboge ne izčrpava. Za komiko Ji Se nedvstaje močj. Gdč. Ga-brijelčičeva podaja pr«Lrxno kokemo sttenoti-pisiko, zadovoljivo, sigurno, a brea po-crefcnega Sarma. Manje obličEa na; si kontrolira pred zrcalom. Ga- Medvedova je bita ssce-r zrtinang* elegantna, make pa tuda fi!«s*rska baronica. k> svojo apizodo pocotooroa mveJJa/vUa, a govori zope« staceato. Vrag vedi, odkod naenkrat i« napaka pri umetnici, ki ima tokko okusa. Morda iz šolanja — drugih? Zdi se mi, da je treea govorico ve&n« naših dramskih čJanov energJčoo nadzira:!. Priporočam režiserjem, naj bodo brezobzirnd v tom oziru. In pa tekst naj se govoH točno! Slovtsič-Ohh napak 6mern neprestano, ki j.-h v prevodih prav gotovo ni. Komedija stori nedvomno s>vojo do-hžnost in privaibi vedno dovold občinstiva. ki se fteJd dva uri prisrčno nasmejati. Fr. G. * V nedeljo aveeer se ponovi izven abonmaja Goethejeva tragedija >Faust< 1 gospo Nablocko, Levarjem in SkrbinSkom v glavnih vlogah. Cene bo topot običajne dram-«kp. Poleg veega dramskega ansambla sodeluje pri Fauaru orkester in peveki zbor (okolo 60 oseb). Celokupno režijo vodi prof. O. Sest. Komedija >Velika abeceda«, ki je bila s tolikim uepehom vprizorjena v ljubljanski drami ob začetku letošnje sezone, ae ponovi nocoj v soboto dne 28. septembra zvečer ob osmih kot izven predstava pri običajnih cenah. Režija prof. Seat. Glavne vloge v rokah: goepe Nablocke, gg. Ceearja in Lipaha. »Faustc ni zaman največje delo, kar jih je vprizorila tekom zadnjih let nafia drama. Zato je zanimanje velikansko in so listki na razpolago občinstvu pri dnevni blagajni, da se izogne navalu ob večeru. Za nedeljsko predstavo so cene delno znižane. Naročila vstopnic potom telef. štev. 2231. >9trahoTir, v ponedeljek 30. t. m. ponove v naši drami Ibsnove >Strahovec. Dmsi-ravno trdijo, da je Ibsen zastarel. Je sledilo mnogoštevilno občinstvo premijeri z velikim zanimanjem ter je na koncu aktov burno pozdravljalo igralce. Režija je v lokah gospe Marije Vere, ki je študirala Ibsna ae kot Članica Reinhardtovega gledaliftča. Gospa Marija Vera igra vlogo nesrečne matere Alvingove. Ostale vloge igrajo gg. Levar, Debevec, Kralj in gospa Mira Danilova. V torek ostane gledališče zaprto ter ee vrši generalna skužnja za Strindbergovo »Nevesto s kronoc. Drama pripravlja Vanteloro veseloigro »Na« gospod iupnik< z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Ta veseloigra je dosegla z našim znancem Vojto v Pragi največji uspeh in so jo ponavljali do zdaj lSokrat. Premijera bo v soboto 5. oktobra. KOLEDAR. Danes: Sobota, 28. septembra 1929, ka-toličani: Večeslav, pravoslavni: 15. septembra. Nikita. Jutri: Nedelja, 29. septembra 1929, toličani: Mihael, pravoslavni: 16. septembra. Evfimija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Velika Abeceda. Kino Matica: Zbogom Mascotte (Lilian Harvev). Kino Ideal: Plesalka bogov (Ana Mav Wong). Predavanje o Lužiških Srbih ob 20. v sokolski telovadnici v šiški ob pol 20. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Faust. Kino Matica: Zbogom Mascotte (Lilian Harvev). Kino Ideal: Plesalka bogov (Ana May Wong). Film ZKD: ob 11. v Matici: Ghang. Sport: Plavalne tekme v kooaliSču Ui-rie. Pričetek ob 10.30 in 14.30. Prvenstvene tekme Iliria-Svoboda ob 16. na igrišču Ilirije in Primorie-Jadran ob 16. na igrišču Primorja. DE2URNE LEKARNE. Danes In Jutri: Kuralt, Gosposvetska cesta, Sušnik, Marijin trg. etnici Ilirije oživljene ljiljana je kot glavno mesto Ilirije naglo napredovala, tako da so jo primerjali z Dunajem Napoleonu so bile ilirske dežele potrebne, ker je hotel združiti orijent z zapadom Ljubljana, 28. septembra. Ljubljana je videla irancosko armado prvič v svojem obzidju 1. 1797. Francoski revo.ucijski armadi se ie takrat, slabo godilo. Po dolgih vojnah je bila oslabljena in izstradana. Še najpotrebnejšega ni imela, niti obleke niti obuval. Tedaj so takratni voditelji francoske republike postavili mladega generala Napoleona Bonapar-to na čelo revolucijski armadi v Italiji in Napoleon je to armado vodil od zmage do zmage. Avstrija je bila v toliki stiski, da je poklicala nadvojvodo Karla, ki je dotlej poveljeval armadi na Nemškem, zoper Napoleona na pomoč in ga poslala v Italijo. Napoleon v Ljubljani Nadvojvoda Kari pa ni imel sreče. Francoska armada je v več smereh zmagovito prodirala proti Dunaju. Skozi naše kraje je prodirala armada maršala Bernadotta. Ko je prišel Bernadotte v Ljubljano, je takoj izdal pomirjevalni oklic v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Nastanil se je v škofiji, kjer se je nastanil po sklenjenem miru z Avstrijo za pičel čas tudi vrhovni komandant francoskih čet general Napoleon Bonaparte. Med generali, ki so bili v njegovem spremstvu, sta bila poleg ie omenjenega Bernadotta, poznejšega švedskega in norveškega kralja, maršal M a s s e n a, poznejši vojvoda rivolski in knez esslingski in Mura t. poznejši kralj neapolski. Vladar nad vladarji Dne 18. maja 1. 1604. se je bil Napoleon proglasil za francoskega cesarja. Njegova dejanska moč je bila ogromna, a zdaj je dobila poleg notranje utrditve še zunanji sijaj, tako da je Napoleon nadkriljeval vse takratne vladarje- sveta. Nikjer niso tega tako občutili kakor na Dunaju. Avstrijski cesar je imel sicer naslov nemškega cesarja, a ta naslov ni imel ne pomena ne ugleda več. Nemčija je bila raztepena, deloma nemške države sploh niso hotele več priznavati nemškega, cesarja, deloma so. bile v najožji zvezi s Francijo. Nemški cesar, nekdaj prvi vladar Evrope, je bi} cesar Ie še na papirju. Tega avstrijski vladar ni hotel prenašati, zlasti sedaj, ko mu je poleg cesaria Napoleona bila kot nemškemu cesarju sojena prav dvomljiva vloga. Zato se je cesar Franc dne 11. avgusta 1. 1S04. proglasil za avstrijskega cesarja. Toda kaj so naslovi in dostojanstva, če ni z njimi združena realna moč. Avstrijski cesar je to kaj hitro izkusil. Rastoča moč Francije je hudo težila vse države, posebno pa Avstrijo. Francija je proti Avstriji postopala skoro tako kakor pred svetovno vojno Avstrija proti Srbiji. To so bile neznosne razmere in zato se je Avstrija začela pripravljati na vojno. L. 1805. je Avstrija sklenila zoper Napoleona zvezo z Angleško, Rusijo in Švedsko. Napravila ie več obupnih poskusov, da bi si priborila svoj nekdanji ugled, a so se ji vsi ponesrečili. Kapitulacija ljubljanskega Gradu 1. 1809. Avstrija se je I. 1808. vnovič jela pripravljati na 'boj z Napoleonom. Tudi v Ljubljani so pod nadzorstvom majorja Jakardorfskega utrjevali Rožnikov greben, Golovec in posebno Grad. Še niso bila vsa dela dovršenna, ko se ie spomladi 1. 1S09. začela vojna. Sprva je nadvojvoda Ivan uspešno prodira] po Gorenji Italiji; a ko je koncem aprila Napoleon priboril več zmag na Bavarskem, se je nadvojvoda Ivan umikal v Avstrijo, da pripelje vojake še o pravem Času pred Dur.2j, zakaj tukaj ie moralo priti do odločilne bitke. Obrambo Kranjske je prevzem hrvaški ban G i u 1 a y z 9. annadnim korom. Na ljubljanskem Gradu je pustil malo posadko, največ domačih "v ojakov in hrvatskih graničariev. vsega skupaj komaj 1200 mož. Poveljnik jim je bil SOrletni fedmarŠal-lajtnant M o i t e 11 e, ki se je bil 1. 1793. v boju proti Francozom odlikoval, a sedaj ni bil več sposoben za odločilno akcijo; einn alter, abgelebter Mann- ga imenuje nadvojvoda Iv3n v svojih ^Spominih na 1. 1809«. Na Kranjsko je prodiral maršal Macdonald,- ki je imel 12.000 pešcev in 1100 konjenikov. Po dveh cestah so prihajali Francozi; en oddelek preko Cola nad Vipavo in Hrusice, drugi mimo Razdrtega in Postojne. Prvi so i. asi i malo odpora", drugim pa so se Avstrijci junaško upirali pri Razdrtem dokler se niso udali premoči; 2000 kranjskih in tržaških brambovcev je kapituliralo; odvedli so jih kot jetnike. Pri Logatcu se združta obe cesti; odtod so korakali Francozi na Vrhniko in pred Ljubljano. Po!ož3j Ljubljane je bil zelo nevaren. Vsa Notranjska je bila v francoskih rokah, Giuiay pa ni niti poizkusil boja pri Ljubljani, ampak je zapustil 18. maja mesto in se umaknil preko dinarja v Novo mesto, dalje je nameraval iti na Hrvatsko, da tu pomnoži svojo vojsko s tkz. hrvaško in-surekcijo. In toliko denarja so bili zazidali v ljubljanske utrdbe! Od Moitelleja ni bilo dosti pričakovati. 19. maja zvečer med 7. in 8. uro so prišli Francozi pred Ljubljano; bilo jih je 40C0. 20. maja so streljali okrog Viča, dasi ni bilo Avstrijca bizu, 21. maja — na binkoštno nedeljo — zjutraj med 4. in 5. uro se je prikradla v Ljubljano francoska patrulja 18 mož. Avstrijci na Gradu so jo j opaziii in trikrat ustrelili. Streli so se po- j navijali, ko se je bližala francoska kava- I lerija od Vrhnike sem, medtem ko so fran- coski pešci ob&H šišenski hrib. A Že ob 7. zjutraj se ie začel Moitelle pogajati radi izročitve Gradu. Pogajanja so trajala do večera, potem se je nadaljevalo streljanje. V Ljubljani je bila zmeda velika. Najvišji dostojanstvenik v deželi, guverner grof B r a n d i s, je bil z vsemi svojimi uradniki pobegnil iz Ljubljane. Meščanstvo si pa ni znalo pomagati; v onih časih absolutizma in birokratične premoči niso imela mesta avtonomije in kdor ni bil uradnik, navadno ni imej vpogleda v upravne posle; vsi so stali pod državnim jerobstvom. Edini mož, ki je mogel tedaj v Ljubljani svetovati, je bil Vodnikov prijatelj baron Z i g a Zois, pospeševatelj umetnosti, odličen prirodoslovec, podjeten tovarnar in duhovit družabnik. Bil je daleč znan, tudi izven Kranjske. Imel je gradič »Rosen-buch« pod Rožnikom in v bližini tovarno za lončevino. Njega so vprašali mestni očetje v onih burnih časih dostikrat za svet. Napoleon Bonaparte Vedno več Francozov je prihajalo 22. maja v Ljubljano; kar po ulicah so se utaborili in kuhali. Opoldne se je zglasi] pri Zoisu francoski častnik in napovedal za drugi dan prihod Macdonalda s spremstvom. A kako se ie prestrašil Zois, ko je že ob l L zvečer dospel Macdonald z vsem generalnim štabom in s služabniki. Bilo je 150 lačnih vojakov, katerim je moral pripraviti pojedino. Kmalu je prišel z Grada stotnik M o r a k in naznanil Macdonaldu, da se je posadka predala. To se je zgodilo na večer tistega dne, ko je bil pri Aspernu prvič premagan doslej neužugani Napoleon! Drugega dne, 23. maja, je izročila posadka 65 topov, 4 zastave in 8000 pušk. Uj>tih je bilo 22 častnikov in 1167 mož. Javno mnenje v Ljubljani je obsojalo Moitelleja, ker ni branil trdnjave do zadnjega. Jakardorfski je bil proti kapitulaciji, a-major Le teb vre, rojen Francoz, je svetoval poveljniku, naj se preda. Zato so imeli Lefebvra na sumu kot izdajalca. Najbrž se je Moitelle radi tega hitro predal, da ne bi mesto pri naskoku tovarišev preveč trpelo. Proklamacija Ilirije Dne 14. oktobra'Je bila Avstrija prisiljena, da je podpisala schonbrunski mir. S tem mirom je izgubila 225.000 km* zemlje in 8 in pol milijona prebivalcev. Cesar Franc I. ra je mora] dati Napoleonu celo svojo hčer Marijo Lujizo za ženo. Se istega dne, ko je bil podpisan schonbrunski mir. je izdal Napoleon ukaz, s katerim je da! svojim novim provincam v Avstriji ime »Ilirske provincije«. Zadevni italijansko nemški tiskani ukaz, shranjen v arhivu ljubljanske mestne občine, se glasi v slovenščini: Napoleon, cesar francoski, kralj italijanski, zaščitnik porenske zveze. Ukazali smo in ukazujemo: BeHaški okrog, dežela Kranjska, bivša avstrijska Istra, pokrajini Reka in Trst. dežele Primorske, del Hrvaške in sploh vse dežele, ki so nam pripadle na desnem pobrežju Save, Dalmacije in njeni ocoki — naj se imenujejo: Ittrske provincije. V našem cesarskem taboru v Schon-brunnu, dne 14. oktobra 1809. Podpisal: Napoleon. Zgradba kontinentalnega sistema Kakšne namene je imel Napoleon, da je odtrgal Avstriji baš omenjene dežele in jih združil v Ilirijo, katere glavno mesto je postala naša Ljubljana? Izza 1. 1S06. je bila vodilna ideja Napoleonove gospodarske politike tkz. kontinentalni sistem, t. j. bojkot angleškega blaga s tem. da se mu zapre dovoz po vsej Evropi Na ta način Je hotel Napoleon gospodarsko uničiti neupogljivo Anglijo. Z veliko vztrajnostjo in strogostjo je zasledoval Napoleon ta zanj usodni gospodarski načrt, s pogodbami in vojnami je prisilil zapored evropske države, da so se pridružile temu sistemu, tako severonem-ška hanzeatska mesta, Španska, Danska, Rusija, in kjer je zadel na odpor, je krat-komalo deželo osvojil ali pa dinastijo od- stavil. Z ilirskimi deželami pa je dobil Napoleon gospodstvo na obalah Adrije, je Avstrijo, ki se mu je najkrepkeje ustavljala, popolnoma odrezal od morja, jo gospodarsko oslabil in hkrati mogel tudi Jadransko obal zapreti angleškemu blagu. Lega ob Jadranskem morju \ie bila pa Ie eden izmed mnogih momentov, ki so bili za Napoleona odločilni pri ustanovitvi Ilirije. Genialni vojskovodja in državnik je tudi hitro spoznal, da so naše dežele vrata za dohod na Balkan, vez, ki druži vzhod z zapadom. Potreboval je stike z Balkanom in Azijo, ker so mu angleške ladje na morju zapirale dovoz kolonijalnega blaga in s tem povzročale hudo škodo francoski industriji, ne glede na to, da je orijent itak že izza. časa egiptske ekspedicije za Napoleona imel veliko privlačno silo. 2e po tilsitskem miru 1. 1807. se je pričel baviti z okupacijo Turške, mimo tega pa mu je bil pohod Aleksandra Velikega v Indijo pred očmi, da bi zaprl vir angleške moči in angleškega bogastva. Ob takih dalekosežnih načrtih za orijent so bile ilirske dežele Napoleonu važna opora. V Ljubljano mora priti vsak Ilirec Za generalnega guvernerja Ilirije je bil imenovan maršal M a r m o n t, vojvoda du-brovniški. Prva njegova skrb je bila, da uredi ugodne prometne zveze na eni strani z Italijo, na drugi preko Dolenjske, Metlike, Karlovca, Kostajnice s Turčijo. Nič se ni našim županom bolj zabičevalo kakor skrbeti za udobnost in varnost cest. Poseben dekret Napoleonov je odredil, da ima dovoz kolonijalnega blaga, namenjenega za Francijo, iti le skozi Ilirijo. Posledica tega je bila, da se je pokazal zlasti v Ljubljani velik napredek. Francoski uradni list nam podaja o tem naslednjo sliko: »Kdor je videl to mesto pred dvema letoma, ga bo težko zopet spoznal. Ko vidi človek toliko od vseh strani v mesto pri-tiskajočega ljudstva, toliko ekvipaž, toliko zvenečega denarja, misli skoraj, da je v Milanu ali na Dunaju. To je pa tudi popolnoma naravno, saj se nahaja tu dvor maršalov, in razen glavnega cestninskega urada vsi višji uradi ilirski. V mestu in v okolici je nad 400 novih uradnikov, vojakov pa nad 4000. V Ljubljano mora priti vsak Ilirec, ki ima kakršenkoli opravek pri vladi. Tu je videti Arbanasa, Korošca od tirolskih mej, Goričana in Turkom sosednega Hrvata. Tu se srečujejo in spoznavajo najrazličnejši ljudje, tu se sklepajo vsakovrstne pogodbe. Tu je središče ilirskih dežel* Doslej se v Ljubijo ni ni shajale še nikoli toliko ljudi in od tako različnih krajev sveta. Meščani si ne žele nikakor nazaj drugih časov. Njih stanovanja in hiše so poskočile za dvakratno ceno. Ljubljano je treba pogledati posebno ob nedeljah. Parade vojakov, ki prihajajo iz vojašnic zgodaj zjutraj z janičarsko godbo petih polkov, javno sprehajališče v baron Zoisovem vrtu, množica ljudi, ki se jež in peš in v vozeh gnete proti »Napoleonovemu vrtu* in »Pariškemu dvoru« v bližnji Gornji Šiški, z ljudmi natlačene kavarne, kazina za gospodo, bali v prekrasnem strelišču, vse to so stvari, ki zaslužijo, da se zmeni zanje vsak prijatelj lepote in prijetnosti.« Napoleon reče: Ilirija vstan! Francoska vlada je proglasila svobodo obrti, pospešila s tem konkurenčnost in dosegla tako najnižje cene. Draginja je bila z uvozom ogrske klavne živine in z importom žita popolnoma onemogočena. Da se prepreči lahkomiselnost imovitejših slojev, so bile razpuščene vse igralne banke v Ljubljani, Gorici in Reki in dopuščene le loterije. Za pogozdovanje, _za varstvo lova in ribištva so bili ustanovljeni posebni uradi. Pospeševalo se je kmetijstvo, največja skrb pa je bila posvečena šolstvu. Sole so bile razdeljene v centralke, gimnazije in liceje. Vsaka občina naj bi imela deško ljudsko Šolo in v vsakem okrajnem giavem kraju dekliško šolo. V Zadru in v Ljubljanit naj bi se odprli šoli za umetnost in obrt. Gimnazij naj bi bilo 25. Kot posebnost omenjamo, da so Francozi ustanovili v Ljubljani tudi prostozidarsko ložo. Oficijelno njeno znamenje je bilo »La R.« Zanimivo Je. da smo Slovenci pod francosko vlado dobili s centralko v Ljubljani — univerzo. Francozi so cenili tudi umetnost in zabavo. Na njihovo vzpodbudo je bilo ustanovljeno kazinsko društvo, zato pa je moralo ustaviti svoje delovanje nemško filharmonično društvo. Tudi nemško gledališče je moralo izginiti iz Ljubljane. Namesto nemških predstav smo dobili slovenske. Ni čuda, da je spričo vsega tega napredka Valentin Vodnik navdušen pel: »Napoleon reče: Ilirija vstan'!« Zadnji dve »rožni devici« Zanimivo je, da so bili ustanovili Francozi, da bi se prikupili Ljubljančanom, neko ustanovo za doto dvema najpridneiši-ma dekletoma v ljubljanski občini. Dota, ki je znašala po 200 do 300 frankov za vsako, se je slovesno podeljevala za Napoleonov rojstni da, t j. 15. avgusta na magistratu. Župan je imel nagovor v navzočnosti francoskih dostojanstvenikov in potem je izročil doto dekletoma, ki sta se imenovali »rožni devici« — les Rosieres. Tudi Napoleonov rojstni dan sam se je radi tega imenoval rožni praznik. Bila je ta dan velika ljudska veselica z različnimi zabavami, igrami in petjem. To so bili francoski »circenses«... L. 1813. sta bili »rožni devici« Ana Cerovšek in Roža A z o 1 i n. Ano Cerovškovo je bil predlagaj šentpetrski župnik Ahačič, Rozo Azo-linovo pa šentjakobski župnik Pohlin. Vidni sledovi francoske vlade Izza časa 4-letne francoske dobe v Ljubljani so se nam ohranili naslednji vidni sledovi francoske vlade: arhivski akti v ljubljanskem mestnem arhivu, vsebujoči 28 fasciklov, zbornik francoskih zakonov, obsegajoč 42 knjig. Code Napoleon, pečatnik ljubljanskega županstva iz francoske dobe. par lesoreznih slik na magistratu, francoski okopi za šišenskim vrhom, Latterma-nov drevored, katerega načrt je istotako shranjen v mestnem arhivu in botanični vrt med Dolenjsko in Ižansko cesto ob Ljubljana. 27. septembra Dasi je že jesen in se polagoma bliža mo zimi. se vendar spričo lepih dni še precej zida. V Livarski ulici., ki ie na lev strani Dinajske ceste onkrai železniškega prelaza, raste iz tal pet metrov visok betonski remelj za visokopritlično. enonad-stropno hišo dr. Ženka. Z delom so pričel: v avgustu in do 15 oktobra mora biti po pogodbi v grobem sezidana in pokrita. Zidanje z zidno opeko pa pojde hitro izpod rok. Zidarska dela bo izvršil stavbni podjetnik J Slavec iz Kranja. — V Ulici na Kodeljevo ie napravljen v gramoznih tleh betonski temelj za visokopritlično hišo dr. Koširja. V niši bo tudi kletno in podstrešno stanovanje. Poslopje bo to iesen večidel zgrajeno in pokrito spomladi pa pride na vrsto še eno in drugo delo. Zidanje ima v rokah koncesionirani mestni stavbnik Emil Tomažič. — V isti ulici ie v delu betonska ograja okoli nove visokopritlične. enonadstropne vile dr. Valentina Kušarja V notranjih prostorih so pa zanoslenj sobm slikarji. — Tik vojaškega oskrbovališča stavi tesarski mojster Franc Ravnikar 56 metrov dolgo, čez 10 metrov široko leseno poslopje, ki ga bo imela vojaška uprava za shrambo sena. — V Mestni gramozni jami je v delu nadaljnjih pet barak. Nji.i število bo kmalu naraslo na dvajset. — Na Galievici rase hitro iz- tal lesena vas Trenutno je napravljenih Šest približno do 20 cm visokih betonskih temeljev, na katere postavijo tesarji leseno ogrodje za stene ter strešie. Vas se veča od tedna do tedna. Jasno je, da bo štela na stotine prebivalcev, katerim bo s špecerijsko trgovino, ki se tamkaj v kratkem otvori, zelo ustreženo. Pozimi se napelje vodovod po vasi in kdor bo note!, tudi v hišo. — V Verstovškovi ulici je napravljen opaž za betonski do malega pet metrov visok temelj enonadstrepni hiš1, profesorice Fride Kleč. Stavbisče leži globoko v jami, svet okoli hiše se bo končno zasul in izravnal v skladu z ulico. Zidarska dela bosta izvršila zidarski mojster Matko Curk in stavbnik Josip Misson. Hiša bo porabna prihodnje poletje. — V isti ulici je v delu lična betonska ograja pred eno-nadstropno vilo Franceta Grabieca. Tako se tudi ta nova ulica zadnja leta zazidava in olepšava. — V Langusovi ulici se gradi pritličen prizidek k vili -Čebelici*, ki je last višjega sadjarskega nadzornika v pok. Martina Humka. Zapadno od kopališča v Koleziji in južno od Langusove ulice bo imel svoj dom potnik Pavel Češnik. Zdaj se gradi betonski temelj. Hiša bo imela kletne prostore, stanovanje v visokem pritličju in v prvem nadstropju. Poslopje bo letos v grobem sezidano in spravljeno ped streho. Zidarska in druga dela se bodo dokončala prihodnjo pomlad Zidanje je prevzel zidarski mojster Ivan Slokan. — Pri Komanovi enonadstropni niši (štev. 6) na Mirju je po-večem napravljen prizidek in izvršena hišna adaptacija Zidarska dela izvršuje Rudolf Saksida. — Na Sv. Petra nasipu s,-preureja pritlično stanovanje enonadstropne hiše (štev. 15) Andreja Čekade v trgovinski lokal Zunaj je ta hiša že obnovljena in okusno pobeljena. — V Komen-skega ulici se modernizira enonadstroona hiša (št. 6). ki je last Franceta in Josipa Vesela Okna so se znatno povečala. Ko bo zidovje |e prebeljeno, bo veliko pridobila na svoji zunanjosti. — Na oglu Ašker-čeve in Gorupove ulice je hiša mestnega inž. Ferda Klopčarja gotova. Zdai je v delu ob obeh ulicah lična betonska ograja. — Enonadstropna Remžgarjeva hiša (štev. 30) na Zaloški cesti se ometava. na kar se bo še pobelila. — Na Selu je v grobem sezidana visokopritlično Oražmova hiša. Danes ie v tej Koroščevi ulici na vznodni strani že enajst, na Z3padni pa pet takih hiš. Krojaški mojster Štibilj dela ob ulici lično ograjo Končno dobe tako ograjo vse or.dotne hiše. Na snočni seji je magistrarni gremij razpravljal na podlagi poročila gradbenega urada o 32 stavbnih dovoljenjih za gradnjo novih hiš ali preureditev starih hiš Gradilo se bo 13 novih hiš. Gremij je odklonil prošnjo Ignaca Šramla za stavbno dovoljenje glede gradnje pritlične hiš*» ob Podmilšča-kovi cesti. Stavbno dovoljenje je bilo od-kJonjeno, ker leži Šramlova parcela na kraju, ki prihaja v poštev pri Plečnikovem regularnem načrtu severnega dela mesta. — Mestna občina je pripravljena odkupiti Šramk/vo parcelo. Šramlu bo izdano stavbno dovoljenje, če bo po odkupu te parcele zgradil hišo na drugem stavbišču. Izdana so bila naslednja stavbna dovoljenja za gradnjo novih hiš: Josipu Cičku za enonadstropno hišo ob Kette-Murnovi cesti, Tereziji Klemen 2a pritlično hišo ob Poti na Rakovo Jelšo, Josipu Bajdetu za leseno hišico ob Vodovodni resti, Apoloni-ji Selan za pritlično hišico ob Koseškega klici, Josipu Tratniku in Frideriku Serbecu Grubarjevem kanalu. Noben drug vidni sled in ostanek iz ffltntu*ke dobe ne govori tako glasno o velikih naćfttt francoske vlade kakor botanični v rt I ltaruri vrtovi so se namreč ustanavljali v.uro po večjih odličnejših, največkrat vaeočiHftkill meMih, kaiti taki vrtovi ka MM *£■ dragi. In če so Francozi skleni'i Eftsaditi tudi v L'ubljani botanični vrt. so štorih »o radi tega. ker e bia Ljublian-. glavno me^to ilirskega kraljestva in sedež BftfceTfC ter je imelo kot tako povzdigniti S'o venec na najvišjo stopni-> človeške kulturc. — zd enonadstropno hišo ob Prapiotnikovi ulici, Pavlu Cesn.ku za enonadstropno hišo cb Marmontovi ulici. Karlu Hamu ra pritlično hišico na dvorišču v Jelov«ko\ i ulici. Franu Šalcharju za enonadstropno hi-;"o oh Podmilščakovi ulici. Lovru Dem>arit» za dvonadstropno hišo ob Obrežni ste?'!, inž. Franu Miklavcu za stanovanjsko h><> v PIef eršnikov) utici in Franu Česnu /1 enonadstropno hišo ob Kobaridski cesti Športnemu društvu »Iliriji« se je dovolila gradnja zimskega kopališča. Za razne adaptacije, kanalizacije in druga stavbna dela so bila izdana naslednja dovoljenja: Idi Horak za trgovski lokal v Florijan-ski ulici, zavarovalni družbi »Croatia« za preureditev kanala v Šelenburgovi ulici, in-ženjerju Franju Tavčarju za gradnjo dveh lop ob Dolenjski cesti, Josipu L'rbančiču za gradnjo ostrešja na Miklošičevi cesti S. Martinu Humek za gradnjo prizidka v Laniju50\ 1 ulici 21, Anglo-jugoslovenski petrolejski družbi za skladišče ob Kette-Murnovi cesti. Novi Jugometihji za prizidek m preureditev lokalov v Aškerčevi ulici, Franju Novaku za preureditev izložb na Kongresnem trgu. Franju Saksidi za gospodarsko poslopje v Mali Čolnarski ulici, Ani Nežič za ograjo ob Polakovi ulici, Leitgeb Miroslavi za preureditev trgovskih lokalov na Jurčičevem trgu. Stavbni družbi za lope ob Kette-Murnovi cesti, Ludviku Poljancu za odprte lope ob Lepi poti, Alojziju Vodniku za preureditev 2 stanovanj na dvorišču Kolodvorske ulice, J. Zidarjevim dedičem za pisarniške prostore ob Blehveisovi cesti, Franu Zorcu za kanalizacijo v Gerbičevi ulici. Naknadno je bilo izdano stavbno dovoljenje Mariji Sarec za zgradbo stanovanjske hiše v Rutarjevi ulici. Gremij je odklonil ponudbe Repica, Gostiča in tovarišev za nakup mestne parcele ob mestni pristavi na Kodeljevem. Vdovi vojnega invalida Katarini Zlatic se dovoli postavitev paviljona za prodajo sadja ob Dovozni cesti. Končno je bilo odobrenih 13 vporabnih dovoljenj zgrajenih hiš: Alojziju Šubertu v Stranski ulici, Avgustu Jenku za lokal na Miklošičevi cesti, 2ane Miklavcu za hišo cb Murnikovi ulici, Ivanu Pavčniku /a hišo ob Vodovodni cesti, Ferdu Gaspariju za hišo cb Livarski ulici, Andreju Beliču v Podlimbarskega ulici. Franu Medlu isto-tam, Ivanu Mavcu in Alojziju Cirmanu na Dunajski cesti, Frideriku Martinčiču na Mirju, Jeli Stemberger Za Bežigradom .n Josipu Schleimerju v Groharjevi ulici. Tragična smrt podporočnika Vasiljka Marica Žrtev prometne nesreče je postal v Četrtek zvečer v Zagrebu konjeniški podporočnik Vasiljko Maric, znan tudi Ljubljančanom kot eden najboljših jahačev v naši državi. Letos v maju se je udeležil skakalne tekme v Ljubljani in s svojim konjem »Zmaj od Bosne« je odnese! prvo nagrado. Skočil je 1.60 m visoko. Podporočnik Maric in njegov konj sta bila sploh atrakcija skakalne tekme v Ljubljani. Maric je namreč odnesel vse tri prve nagrade v znesku 2500 Din. Udeležil se je tudi lanske priredtve ljubljanskega Kola jahačev ter se plasiral kot izboren jahač v skakalni tekmi na prvem mestu. Zadnje čase je pridno treniral, hoteč se udeležiti mednarodnih skakalnih tekem in vse je kazalo, da bi bi dostojno reprezentiral naš konjski sport pred zunanjim svetom. Zal je moral prerano v grob in naš konjski sport je izgubil z njim enega najodličnej-ših predstavnikov. Ljubljančani, ki so prisostvovali lani in letos prireditvam Kola jahačev, so podporočnika Marica dobro poznali. Posebno dobro je bil znan v športnih krogih, saj je spadal med najboljše jahače v državi. V četrtek zvečer se je peljal Maric z motornim kolesom in na križišču Gajeve ulice in ulice Kraljice Marije se je pripetila usodna nesreča. Maric se je zaletel z motornim kolesom v avtomobil, v katerem se ie vozil sin nekega zagrebškega vele-trgovca. Nesrečnež je odletei s tako silo v blatnik avtomobila, da si je prebil lobanjo in obležaj nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa včeraj zjutraj težkim poškodbam p'-d'egel. Koga zadene krivda na nesreči, še ni znano. Tragedija podporočnika Marica je hud udarec ne samo za njegove stanovske tovariše, med katerimi je bi] zelo priljubljen, temveč še bolj za konjski sport v našj državi, ki se zad::u leta tako lepo razvija. {■■■^■■■■■■■avavHn Kupujte šolske knjige v Tiskovni zabrusi! Živahna gradbena delavnost v Ljubljani Nove hiše rasio kakor gobe po dežju. — Kaj se že in kaj se še namerava zidati. Dnevne vesti. — Kongres slovenskih tilologov v Pragi. Poročali smo že, da se bo vršil od 6. do 13. oktobra pod pokroviteljstvom preziden-ta Maearvka v Pragi prvi kongres slovanskih filologov v spomin na stoletnico smrti patrijarha elavietike Josipa Dobrovskega. Prijavilo se je že 800 udeležencev iz 20 držav. Delo kongresa bo razdeljeno na tri sekcije, Uterarno-bistoricrio, lingvistično ta pe-dagoško-diktatično. V zvezi e kongresom izidejo tri publikacije in eicer >Josip Do-brovsky«, >Lev Nikolajevih Tolstoj« in »Jan Kolar«, razprave o slovanski vzajemnosti, slovanska filologija na Karlovi univerzi v letih 1918 do 1929.< Udeleženci kongresa odpotujejo 11. oktobra v Brno na grob Josipa Dobr takega, v soboto pa v Bnriatavo, Kot delegat jugoslovensko akademije znanosti in umetnosti se udeleži kongresa vse-včiliški profesor dr. Stjepan Ivšič, ki bo predaval v <.gTističm sekciji o homonimiji v lingvistični geografiji srbohr-Jiskeg8 jezika — Kongres narodnega delavstva v Kranju. V nedeljo 6. oktobra se bodo zbrali narodno zavedni delavci in delavke v lepi presto/lici Gorenjske, da manifestirajo za svoje pravice. Ta dan priredi Narodno strokovna zveza kongres narodnega delavstva v dvorani Narodnega doma v Kranju. Za kongres je predviden naslednji spored: v soboto 5. oktobra popoldne ob 5. uri v Narodnem domu delegatsko zborovanje, katerega se udeležijo delegati vseh podružnic NSZ. Po zborovanfu istotam skupna večerja in pozdravni večer. V nedeljo zjutraj sprejem gostov na kolodvoru. Od 8. do 9 ure svira priznana železničar-ska godba »Sloge« iz Ljubljane pred kolodvorom. Ob 9. uri po prihodu vseh vlakov se formira povorka z kolesarji, godbo in prapori na čelu in gre po mestu do mestne hiše, kjer bodo pozdravi došlin gostov. Po pozdravih gre povorka do Narodnega doma, kjer se vrši ob 10. uri kongres narodnega delavstva. Po kongresu skupni obedi v Narodnem domu in delavski kuhinji na Podrtini. Po obedu ogledovanje starodavnega mesta. Ob 3. uri popoldne liudska veselica v Narodnem domu. Za kongres se vršijo velike predpriprave in se je nadejati, da se zbere na kongresu veliko število narodno zavednega delavstva. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Sloveniio so bili vpisani sekundarji za duševne bolezni na Studencu dr. Oton Bajec, zobozdravnik v Ljubljani dr. Rado Sfiligoj in sekundarni zdravnik v Celju dr. Davorin Kolšek. — Ii državne službe je odpuščena brez pravice do odpravnine laborantka higijen-skega zavoda na Cetinju Danica Dolina r — Zakon o konvenciji o opiju. V »Službenih Novinah* št 225 z dne 26. t. m. je objavljen zakon o konvenciji o opiju, podpisani pod okriljem Društva narodov v Ženevi 19. februarja 1925. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 8. do 14. t. m. je bilo v mariborski oblasti 21 slučajev tifusnih bolezni, 4 griže, 65 škrlatinke, 24 davice. 3 ošpic, 7 iena, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. — Kmetijska razstava za novomeški okraj se vrši dne 12., 13. in 14. oktobra na kmetijski šoli na Grmu. Kmetovalci ;z novomeškega okraja se pozivajo, da v kolikor mogoče velikem številu razstavijo svoje poljske, vinogradniške, sadjarske in vrtne pridelke. Natančne informacije se dobe pri vseh županstvih. — Gostilničarja nadaljevalna šola v Celju ima vpisovanje v sredo 2. oktobra od 14. do 15. ure v ravnateljevi pisarni deške meščanske šole. Šolo so dolžni obiskovati vsi vajenci gostilničarske, hotelirske ;n kavarniške stroke, ki bivajo do 3 km >zven Celja. S seboj naj prinesejo šolsko izpričevalo. Pri vpisovanju je plačati 50 Din za šolske potrebščine. V petek 4. oktobra se pa prične ob 14. uri redni pouk. — Živalske kužne bolezni v ijubljiuski in mariborski oblasti. Od 16. do 22. t. m je bilo v ljubljanski oblasti 8 slučajev mehur-častega izpuščaja goved. 2 šuštavca, 17 svinjske kuge, 29 svinjske rdečice in 8 perutninske kolere. V Mariborski oblasti je bilo 23. t. m. 62 slučajev svinjske kuge, 20 svinjske rdečice, 3 vranifnega prisada, 3 cebelne gnilobe in šuŠtevca. — Podružnica Narodno strokovne zveze v Litiji opozarja svoje članstvo na kongres, ki se bo vršil 6. oktobra v Kranlu. Doslej se je prijavilo že prav veliko število udeležencev, vendar pričakuje odbor, da se bo tega velikega kongresa, ki se vrši samo enkrat letno, udeležilo kar največje število članov. Vabila in izkaznice za polovično vožnjo pri tov. Luki Bizjaku in Jerneju Kaplji. Prijavite se takoj. Rok za prijave poteka. — Odbor. — Marenberg. Za načelnika okraj, cestnega odbora Marenberg je bil izvoljen g, Josip Langeršek, posestnik in trgovec v Marenbergu, za njegovega namestnika pa g. Luka D r ž e c n i k, župan iz Janževskega vrha. — Mineralni vrelci pri Sisku. Znani ve-leindustrijalee Teslić v Sisku je pri iekanju nafte v okolici Siska naletel na vrelec mineralne vode. Iz 200 metrov globokega vodnjaka vre mineralna voda in sicer več sto hektolitrov na uro. Vodo so v svrho analize poslali v Zagreb, kjer so ugotovili, da vsebuje mnogo joda in da je boljša od lipiških vrelcev. Baje namerava Teslić* vrelec izkoriščati Strokovnjaki so mnenja, da so v blizini najbrž tudi ležišča nafte. _ Popravek. Z ozirom na članek: »Kaj je Marija Pomagaj povedala za ameriške Slov?nce-, priobčen v vašem listu št. ISO, v katerem rlankar javno obdolžuje spodaj podpisanega, da je z žulji brez^ans!«; i »o-marjev, odnosno na račun ce:<.nih določb priobčili sledeči popravek: Ni ree, da sem jaz z žulji brezjan-fikih romarjev, odnosno na stroške cerkve Marije Pomagaj na Brezjah potoval na vse- slovenski katoliški shod v Ameriko. Ree pa je, da sem potoval izključno na stroške svojih ameriških prijateljev in znancev. Ti so me povabili na shod, ti so zbrali in mi poslali potrebni denar v znesku 210 dolarjev, kar je več kot zadostovalo. Dokaz temu jo natančni izkaz zbirke, rezitna knjiga izstavljenega čeka, kakor tudi bančna registracija istega, odnosno takozvani >aifidavit<, od javnega notarja izstavljen zaprisežen dokument, za katerega verodostojnost jamči tozadevna ameriška državna oblast in ki «e nahaja v rokah podpisanega v svrho even-utelnega nadaljnega postopanja. Z odličnim spoštovanjem Dr. P. Hugo Bren, O. F. M. — Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani prosi svoje podružnice, da čimpreje pobero članarino za to leto. nadalje razpe* čavajo narodni kolek, računske listke in razglednice. Umestne bi bile tudi kake zbirke, kegljanje na dobitke in druge prireditve v korist naše Šolske družbe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nekoliko topleje. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23, v Zagrebu 19. v Beogradu 18, v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu 17, v Skopi ju 15 stopinj Davi je kazal barometer v Ljubljani 772 mm, temperatura je znašala 5 6 stopinj. P r a k t i k a n t a za pisarno, veščega strojeplu in z le p i m r o k o p I so m eventnelno z z n a n j e m srbohrvaškega Jezika s p r e J m e Manufaktura leprezcnunt Josip Piaokar, Ljubljana Se>fB»argof« «1. 4 — Prijet defravdant V Vršcu je policija prijela trgovca z žitom Alfreda Kleioa, ki je poneveril večje zneske. Pri zaslišanju je mož poneverbe priznal, izgovarjal se je pa, da se je zašpekuliral. Izročili so ga državnemu pravdništvu v Beli cerkvi Najbolj je oškodovan trgovec z žitom Bernhard Klein v Vršcu, ki trpi 157.000 Din škode. Vsega je Alfred Klein poneveril 200.000 Din. _ Dr. Kulčar izročen sodišču Politični odsek zagrebške policije je končal preiskavo proti dr. Kulčarju, ki je mnoge po krivem osumil komunistične propagande. Zbrani materijal proti odvetniku je bil izročen sodišču, v 6odne zapore pa je mora) e svojim pisarjem Jurčecem tudi dr. Kul-5ar. Zagovarjal ga bo dr. Pavlović. — Samomor pod vlakom. Med postajama Darda in Osijekom je včeraj skočil pod viak neznan moški Vlak mu je odtrgal glavo Komisija je ugotovila, da je samomorilec identičen s 44Ietnim kovačem Ivanom Horvatom iz Belega Manastirja — Dva dneva primorske kulturo. Priprave za primorske dneve 6o bile že popolnoma končane. Žalibog smo pa bili iz znanih razlogov prisiljeni prireditev preložiti. O tem obvešča odbor »Organizacije jugoslovanskih emigrantov Ljubljana« vse sodelujoče in javnost OR-J-EM — Novosti za iesen In zimo priporoča v današnjem inseratnem delu lista ugledna manufakturna tvrdka P Novak. Kongresni trg 15. na kar opozarjamo čitatelie 529/n Naznanilo! V nekaterih ljubljanskih časopisih so biti ozlasi n v teh se je tvrdka Ra&berger predstavila kot zastopnik Cohimbia predmetov. V pravilno objasniitev vijudno naznanja c. občinstvu spodaj podpisana tvrdika. da je ona edini zastopnik Coliiimbia Gratphophon-e Co. Ltd.. London in do danes tega podzasfopstva v Ljubljani n2ebre Jakob*; listnica z 200 do 2^0 Diu in velesejmsko legitimacijo; listnica z 200 do 2o{j Din; listniea, v njej 10 Din železni ška legitimacija in domovinski list, oboje rs ime Zjmer l^nn: listnica z raznim• listinami, gia^cčimi se na im-; ^lejk^, ročria torbica, v njej ribarnica s 50 Din la raznimi malenkostmi; denarnica s 120 D n In raznimi listki na ime Kerč; nikljasta moška ura z zlato verižico; 6rebrna moška ura z zlato verižico; damska ovratna verižica z obeskom, na katerem je napis »Marija 4. 8. 1924«; zlata broža, ki ima deteljico v sredi; zlat obesek z 1 briljantom in navadnim kamnom; zlata damska žepna ura z dvojnim pokrovom; zlata damska zapestna ura na črnem traku; zlata damska zapestna ura znamke >Tananac na črnem traku; damska verižna zapestnica; 11 gramov raztopljenega zlata; ženska srebrna ura z zapestnico; zlata zaponka z 2 rubinoma; kolo za auto; ženski slamnik; moški dežnik; kmečka jopa; domovinski list na ime §orn Rudolf in pes lisičar, rmene barve, i —Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih Policijski direkciji v Ljubljani v času od 1. do 15. septembra: 40 Din, 100 Din, 120 Din, 130 Din, 300 Din, 300 Din in 1 listek z napisom: »Zadnji obrok premoga Din 208, denarnica s 30 Din in več voznimi listki autoprometa Magister, zlata kravat, zaponka z vdelan, diamantnimi drobci, zlat prstan, moška ura, prinesena z velesejma, mala zlata damska ura, zlata zapestnica, niklasta moška ura s srebrno verižico, kolesna zračna sesaljka, vozno dvigalo, veliko zidarsko kladivo, mala denarnica, 16 kg težka cinkasta plolča. gumijast obroč otroškega vozička, par rjavih rokavic, 6 belih ovratnikov. 2 moška klobuka, klopčič žice za radio, ročna torbica, v njej 1 žepni robec in torbica, v njej 2 žepna robca, 1 slika Matere Božje, 4 mali kipci Matere Božje in 1 zrcalo. V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: U dežnikov, 6 palic, 1 solnčnik, 1 turistovska palica, 6 čepic 7 klobukov, 2 moška slamnika, 1 ženski slamnik, 1 dežni plašč. 2 damska plašča, 1 moški plašč, 1 damska obleka, 1 damska jopa, i slab suknjič, I Stara moška suknja, 1 nož, 1 vreča stare obleke, 1 odeja, 1 žepni foto-aparat, 1 zavitek pivnika, 1 aktovka s platneno bluzo, 1 očala, 1 prazna aktovka, 1 prazna ročna torbica, 1 ročna torbica s 30 Din; 1 kozarec 1 nahrbtnik, 1 kosa, 1 slabe kopalne hlače, 1 vrč za meko, 1 zavitek umazanega peria, 2 kg masti, 2 kg sadkorja, 1 nočna posoda, 1 ruska knjiga in 1 prazna listnica. tcrno kolo, ki je znamke »Pucru. Jou DM evidenčna Številka 15-7S2 Kdor kaj ee, j*-se kolo nahaja, ali kdo ga je odpeljal, naj obvesti o tem celjsko prdruinuo J it rac ali pa Motoklub Celje. —c Dežurno lekaruisko »luiho * t e!.m bo vršila prihodnji ted^n od 28 septembra do 5. oktobra lekarna >Pri kržu na Can karjevi cesti —c Prijetna najemnica. Pri davčnem kontrolorju Antonu Cvaiitetu v Ker>ni ;ov; ulici je najela pred tednom dni leka J2M na Ivanka PrimožiČeva podstrešno sobi. o t» hrano za 1200 Din mesečno. Komaj pa je stanovala 5 dni in jedla seveda tudi. e izmaknila gospodinji 400 Din gotovine. -00 pa je ostala dolžna in j« brez sledu iz*; nila. Trdila je, da je uslužbena kot prodajalka v neki celjski trgovini, kar pa ni bilo res. Doma je Ivanka baje z Viča pri Ljubl.i »ni. —c Mraz in slana t Celju. Včeraj je kazal termometer v Celju zjutraj komaj 4 stopinje in to na proti vetru zavarovanem kraju. Celjsko okolico je pobelila včeraj prva slana. Iz Celja — Mestno naeelstvo ▼ Celju opozarja hišne poseetnike in lastnike vozil, da s 1. oktobrom zapade v plačilo zadnji obrok občinskih davščin na vozila in zadnji obrok samostojnih naklad. Davščine je vplačati najpozneje do 31. oktobra, sicer se jih bo izterjalo eksekutivnim potom. —c Kdo ve, kje je motorno kolo? pri gorski motociklistični dirki na Trojanah se je ponesrečil Avgust Levičar iz Ljubljane. Zdravi se v celjski bolnici Nekdo od udeležencev dirke pa je odpeljal njegovo mo» — Kolesarsko in motociklistieno druitTo >Sava< priredi zaključno klubsko jesensko dirko jutri dne 29. septembra na progi Glince-Vič-Logatec in obratno. Start in cilj je na Glincah pri gostilni Kramar Vozi se v treh skupinah: I. Glavna skupina 60 km, IL Juniorska skupina: 40 km III. Seniorska skupina: 4 km. Start za glavno in juniorsko skupino točno ob pol 14. uri. Obenem sodelujejo Zvezna kolesarska druMva »Sorat St. Vid, »Ljubljanica< Dobrunje, >Zarja< Zg. Kašelj, >Triglav< Zadobrova-Sneberje. Dirkači privozijo na cilj v -jca pol 16. uri ter se vsi člani in Članice »Save: kakor tudi prijatelji kolesarskega sporta vljudno vabijo, da se v Čim večjem številu udeleže te zaključne dirke. 539/n — Sekcija Z. N. S. (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 29. t. m. na igrišču Ilirije rez. : Svoboda rez. g. Marinič, ob 14.15 Slovan : Reka g. Pevalek, ob 16. Ilirija : Svoboda g. Ahčan; na igrišču Primorja ob 8.30 Krakovo : Natakar g. Cimperman, ob 14.15 Primorje rez. : JadTan rez. g. Do-linar, ob 16. Primorje : Jadran g. Deriaj. Delegirani sodniki naj pazijo na službene objave L. N. P. radi event. sprememb ure in igrišča. — I. SSK Maribor : SK Ilirija. Jesenska p ko zanimasrečilo rx> petnajstletnem truda polnem in nevarnem poskušanju z elekitro magnetskim postopkom spreminjat: neke prvine v zlato. Pri tem sta odkrila novo silo, ki jo imenujeta »kromadifo« in ki je desetkrat močnejša od elektrike. Teoretično bi takšno pridobivanje umetnega zlata ne b-lo nemogoče, ker se prvine pri razpadanju svojih atomov, kakor vemo iz področja radioaktivnosti, spreminjajo v druge prvine — vendar pa je treba počakati, da preišče znanstveni svet odfleritje obeh novozelandskih raziskovalcev do dna. Podobne vesti se pojavljajo od časa do časa, pa so doslej še zmerom bile prenagljene. Znan je n. pr. shičaj nemškega profesorja Miltheja, ki je mislil, da se mu je posrečilo pridelovanje zlata iz živega srebra, a se je nazadnje izkazalo, da je operiral nehote z živim srebrom, ki so mu bile primešane majhne količine pravega zla>ta. Kar se pa tiče tiste sile, »ki je desetkrat močnejSa od elektrike«, gre bržkone za novo vrsto žarkov. Tudi tu je tre»ba nekoliko skep-tcizma, ker spominja stvar na slovite *smrtne žarke«, o katerih se je sV vedno izkazalo, da jih sploh ni. JODOV VRELEC PRI STEyRU Pri postavljanju temelja za novo hišo pri Steyru (Avstrija) so zadeli zidarji na podzemeljski vrelec z močno primesjo, mineralnih snovi. Kakor ie ugotovila kemična analiza, vsebuje voda poleg soli in ogljikove kisline kopico železnih, bromovih in zlasti jodo-vih snojin. Ima torej visoko zdravilno vrednost. Mestna uprava špekulira na to, da spremeni Steyr v letoviški kraj in da pomore s pomočjo teza vrelca mestnim financam, ki so v zadnjih le tih v precej žalostnem stanju. ^DOR OGLAŠUJE, TA m a on mi t n?f Novi plesi in nove frizure Novi plesi so izredno lahki in elegantni — Daljša krila, daljši lasje, pravijo v Parizu. pazi. da se šminka ujema s poltjo, toaleto in lasmi. Zvečer nosijo dame tuđi lasulje, ki se bodo uveljavile zlasti v plesni sezoni. V lasuljah se nosijo diademi in različni okraski. — Pisarna Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. IL nadstropje. Vhod Mestni trg 22 aH Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj naibednejše slepe. 6-L Gena in fabrikacija kvasa Dovolite, gospod urednik, da ee tudi jaz malo oglasim v vašem cenj. listu in sicer v zelo važni zadevi, t. j. fabrikacije in cen kvasa. Čudno se mi dozdeva, da do danes še nihče ni sprožil vprašanja, »kaj je \en-dar kvas navzlic znatnem padcu cen surovin Se vedno tako drag. 1 kg kvasa stane 30 Din, kar pomeni vec kot dvojna predvojna cena. Slučajno sem imel vpogled v poslovne knjige neke tovarne, ki je tudi izdelovala kvas, ter istega razpecavala še v letu 1923 po 12 Din kg, ustanovil pa 6e je kartel, ki je preko noči dvignil ceno kvasa za vec kakor 100%. Vprašam torej merodajne faktorje, ali bi ne prišel tu tudi zakon za pobijanje dragi* ne j v poštev ter ah ni nikogar, ki bi si upal to zadevo razčistiti? Najboljše na celi stvari pa je to, da sedanji izdelovalci kvasa ne le nemoteno navijajo cene kvasu, temveč so za dobo šestih let tudi zaaigurani pred vsako konkurenco, ker se na temelju nekega neposrednega zakona ministrstva financ za gornjo dobo nikomur ne sme izdati nova koncesija za izdelovanje kvasa. Izdelovanje kvasa je bilo pred ustanovitvijo kartela prosta obrt, sedaj pa je vezana na koncesijo, katero morajo potrditi ministrstva trgovine in financ ter generalna direkcija davkov. Zaman se vprašujem, kje je tu pravica, ako se na drugi strani bodisi v živilski ali drugi stroki navijanje cen strogo kaznuje in se tozadevni prestopek kot največji zločin objavlja v uradnih novinah, tu pa se cela panoga industrije z zakonom tako dalekosežno ščiti, da so konzumentu odvzeta vsa obrambna sredstva ter mora brez prigovora plačevati cene, ki jih kartel diktira, ako hoče biti postrežen s potrebno robo. Čemu neki je ta fabrikacija tako omejena? Ali morda zato, da 6i gospodje v kartelu nemoteno polnijo z mastnimi novci tepe, ker zaslužijo Čistih skoro 100%, pri Čemer jib zakon vsestransko podpira. Prosim torej zakonodajalce in merodajne faktorje, da zadevo globlje prouče in razčistijo, ter vsekakor v tej ameri posredujejo, da se za fabrikacijo kvasa uvede zopet prosta obrt in se s tem omogoči zdrava in uspešna konkurenca. S. B. Javna prošnja občinskemu svetu Dovoljeno naj nam bo, da se obrnemo z javno prošnjo na vse gospode v občinskem svetu. Gre za plačilne razlike občinskih delavcev pri družinskih dokladah. Tu so prizadeti delavci, ki so pri mestni občini zaposleni že od 1—5 let kot stalni in morajo preživljati ženo in več rodbinskih članov. Dočim je drugih 300 delavcev dobilo takoj družinske doklade, ko so postali stalni, jih ti reveži niso dobili. Zato vprašamo gospode občinske svetovalce, ali je res mogoče pri mestni občini kot javni komunalni ustanovi pri tako velikem številu delavcev dosledno odklanjati samo nekaterim delavcem upravičene družinske doklade? Vemo, kje tiči zajec toda žal amo mi delavci Še vedno brezpravna raja. Hodili smo že od Poncija do* Pilata, toda dobili smo do-sedaj samo obljube, ki pa ee ne dajo skuhati in zato tudi ne nakuhati. Ker torej vse intervencije niso dovedle do zaželjenega uspeha, nam ne preostaja drugega, nego obrniti se na gospode občinske svetovalce z javno prošnjo, da urede to zadevo tako, kakor zahteva pravičnost in socialni Čut. Prizadeti. Tri desetletnice Dve dobrodelni ustanovi »Pokojninski zavode in bolniška zavarovalnica igiiital nih nameščencev, sta v septembru na svečan nafin proslavili desetletni jubilej fvo-jega obstoja. Deset l«*t vnaprej gledati in pričakovati >e» z*ii dolgo in gotovo so bile vsaj za nekateri Mane težke žrtve. Toda pogled v preteklost je pač razveseljiv. Čuditi se je temu ogromnemu delu, ki ga je opravila vzajemnost. Dane? ima vsnk Član zasigurano boljšo bodočnost. Skrb, kaj bo v bolezni in starosti je odpadla. Ko gledamo krasne palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani ali njegove hiše v bližnji mestni okolici ali pa v Kamni gorici okrevališče za magistratne uslužbence, kako prijetni občutki obhajajo pri tem človeka. Za nas so to le sanje. Skoro da jim zavidam^. Pa poreče kdo: >Potrudijo naj se sami, kakor smo se mi, pa bodo imeli.t Nekaj je r^s na tem, a vse ne. K*=*r to ni odvisno od yo^dir.-ca, celo od organizacije ne vedno. Pa£ pa je mnogo odvisno od vodstva in od prave ali neprave orientacije. Zato naj omenim še tretjo, za marsikatero nič manj važno desetletnico, ki s« je vršila začetkom tekočega leta na popolnoma tih način. Jubilej se je slavil v najožjem krogu pri pogrnjenih mizah. Časopis! niso o njem nič poročali, tudi mnoge članice niso vedele za njo. Bila je to desetletnica ustanovitve >Poselske zveze«. Vsa začetna gorečnost je tekom let ugasnila. PrišlD je razočaranje. Ob dt setletnici se je baš kupih zon ljišče za prepotrebni »Poselski domc ki pa še ni plačano. Denarja za zidavo poslopja, ki bi stalo nekaj nad 1,000.000 J »in sploh ni. Pokojninski zavod in zavarovalnica ma-gistratnih nameščencev sta samostojni organizaciji. Denar, ki ga Člani vplačajo, ostane v lastni blagajni in njim v korist. Nas pa je centralizem ubil. Zdaj, ko se pripravlja revizija oziroaia reforma o zavarovanju, bi 6e dalo to lahko popraviti. Vsaj ako se bo predlogu delavskih organizacij bolniška zavarovalnica likvidirala na več uprav. Naj bi se poskrbelo, da bo denar, ki ga plačajo služkinje oziroma njih gospodinje za služkinje, prišel tudi njim samim v korist in da bo ostal v kraju, kjer se nabere. Po številu nas je gotovo več kakor ma-gietratnih nameščencev. Saj nas je v sedaj povečani Ljubljani okrog 6000. V celi ljubljanski oblasti pa gotovo nad 12.000. Torej so dani vsi pogoji za močno organizacijo, v kateri bi bilo združeno zavarovanje vseh vrst, za brezposelnost, onemoglost, starost in smrt Tudi do nujno potrebnega Posel-skega doma in okrevališča bi hitreje prišle. Nikar naj nam ne zamerijo oni, ki bi se morda čutili prizadeti. Saj zdaj lahko popravijo zakaj pomanjkanje, skrb za bodočnost in sedanje ugodne razmere nas silijo, da se oglašamo na ta način. Ako to ugodno priliko zamudimo, se ne povrne nikdar več. Več služkinj. Pri poapnenju arterij v možganih ha srcu dosežemo ori vsakdanji uporabi tnale množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega priti-ska.Cenjeni učenjaki na klinikah 7" notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih z »Fraz Jose-fovo vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekan.ah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kongres narodnega delavstva v Kranju Jutri teden se zbero množice narodno in socialno zavednega delavstva v Kranju, da maniiestirajo za pravo našega delavca. V Ljubljani in Kranju delujeta posebna odbora, ki imata v rokah vse predpriprave za kongresne d;ieve. Kongres je predviden na dva dni. Prvi dan v soboto 5. okiobra bodo zborovali delegati vseh podružnic Narodno strokovne zveze v Narodnem domu. Ta dan jc tudi skupna večerja in pozdravni večer v Narodnem domu. Poseben cdsek je pripravil za delegate udobna prenočišča po zn:Žanih cenah. Glavni kon-giesm dan je v nedeljo 6. oktobra. Zjutraj ob pol S. uri bo sprejem gostov na kolodvoru. Od 8. do 9. ure bo svirala priznana codba >Sloge< iz Ljubljane pred kolodvorom. Med tem se bo uredila povrka ?o naslednjem redu. Konjenica z zastavo, ko, Lsarji. godba, prapori, gosti, vodstvo N^Z, udeleženci kongresa in domaČim. Povorka poide po mestu do mestne hiše. Pred me>-no hišo pozdravi goste župan, nakar krene povorka do Narodnega doma. Ob in. uri prične kongres narodnega delavstva. Na kongresu podaMa podpredsednik NSZ g. dr. Jo7a Boninjec in odbornik Ivan Tavčar dva referata in sicer o starostnem in brezposelnem zavarovanju in delavskem položaju v Jugoslaviji. Po kongresu skupni obedi v Narodnem domu in delavski kuhinji na Podrtin;. Po obedu ogledovanje mesta. Popoldne ob 3. uri ljudska veselica v sokolski dvorani Narodnega domu Na veselici svira godba »S!oge< iz Ljubljane. Vse predpriprave kažejo, da bo kongres v polni meri uspel. Prijave članov prih.i-jajo vsak dan in se tudi iz naioddaljenejš'h krajev prijavljajo cele skupine. Iz St. Pavla se pripravlja večje število udeležencev, ki pridejo z avtobusi. Podružnice Litija in Jesenice tekmujeta med seboj, katera bo poslala večje število svojih čla« nov na kongres. Ker nas loči do kongresa samo še par dni, se je s prijavami požuriti. Kdor še nima izkaznice, jo dobi pri tajništvu NSZ v Ljubljani, palača Delavske zbornice. V nedeljo 6. oktobra morajo vsi narodno in socialno zavedni delavci in vsi njihovi pravi prijatelji v Krani na veliko manifestacijo narodnega delavstva. Jvted. univ. Dr. £eo Šavnik specijalist za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6/1. ne ordinira ud 1 oktobra t. 1 dalje vsled šestmesečnega študijskega potovanja v Nemčijo. 2067 za Križaj Na ljubljanskih ulicah se je pojavi], B aktovko pod pazduho, v enakomernem tempu, veselega lica naš pevec Joža Križaj. Malo se ga vidi na ulici in v kavarni, zato pa tem več sliši v operi pri študiju novih partij, katere nam poda z vso svojo prizr nano umetnostjo, darom in bogatim znanjem nad 20 letnega odrskega udejstvova-nja. J. Križaj je naše gore li*t. Rojen je tam nekje v Križevniški ulici, kjer je tudi po večini prebil otroška leta. študiral in do-študiral je v Ljubljani ter se odločil za gledališče. L. 1907, o priliki 2o letnice Ignaca Borštnika, je prvič nastopil v drami in sicer v ^Rozi Bernd<. Igral je v drami od najmanjših vlog dalje, igral in pel v opereti ter se končno preselil v opero med prve pevce, nosilce glavnih vlog. štiri leta je bil v Ljubljani, a vroča želja po napredku in izpopolnitvi, ga je vodila v Zagreb, kjer je ostal do 1. 1919 nepretrgoma. Ves ta čas je bil prvak zagrebške opere in si je priboril poleg velik« ga znanja in spretnosti tudi velik repertoar. Po enoletnem bivanju v Osijeku se je zopet vrnil v Zagreb, kjer je ostal stalno do 1. 1927. Radi nevzdržnih razmer v zagrebškem gledališču, je zapustilo takrat svoje mesto dokaj umetnikov, med njimi Križaj, njegova gospa Trautner-jeva, naš Primožič i. dr. Od tedaj je bil Križaj gost beograjsko, naše in deloma tudi zagrebške opere. Sedaj je zopet med nami, povsem naš. Upravičeno nas že zavidajo druga gledališča v državi, ker imamo poleg mojstra pevca Betetta Še Križaja, priznanega umetnika. Zadovoljni nad tako srečno izbero naše uprave, kličemo kot tedaj Betettu sedaj tudi Križaju: Dobrodošel! Ljubljana, 23. septembra. Zadnjič smo poročali o novih plesih v letošnji plesni sezoni. Plesni mojster gosp. Jenko je bil tako ljubeznjiv, da nam je dal Se nekaj informacij o letošnji plesni sezoni. Mojster je bil namreč letos kar na dveh turnirjih, junija v Parizu, septembra pa v Curihu. Torej je videl vse in tudi zna vse — vsaj tisto, kar so 2brani koreografi proglasili za najboljše in najmodernejše. Ker nam g. Jenko letos ne bo mogel pokazati, česa se je naučil v Parizu in Curihu — opasati si bo namreč morai bridko sabljo in odriniti k vojakom — ie sklenil spregovoriti o novih plesih tem potom. O plesu v splošnem Ples je pač najstarejša oblika umetnosti. Ce se ozremo nazaj, vidimo, da so ga gojili že naši pradedje. Prve sledove plesa najdemo v votlinah in brlogi.i pra-človeka pred davnimi časi. V neki votlini so našli zanimiv plesni prizor: 9 polnagih žensk Je rajalo okoli nagega moškega. Ples je kasneje pri vseh kulturnih in nekulturnih narodih igra] važno vlogo in postopno se je razvil do činitelja, ki igra v javnem, zasebnem, zlasti pa družabnem življenju važno vlogo. Vojna furija seveda tudi plesu ni prizanesla. Ubila je vse družabno življenje in v onih resnih Časih kajpak ni.iče ni mislil na Ples. Lače,; trebuh nima smisla za poezijo, umetnost a/i kaj podobnega. Po vojni, ko so se razmere nekoliko zboljšale, je pa nastal v družabnem življenju velik preokret Kakor pred vojno, tako igra ples tudi po vojni v družabnem živlienju najvažnejšo vlogo. Povojna psihoza je pa vplivala na ples. Ritem in temno sta se stopnjevala, evolucija plesa ie šla v grotesko. Začeli so prevladovati eksotični in banalni Plesi, . kakor čarlston. blekbotom, hibidžibi in kinkajo. iMiadina je sprejela eksotične goste z odprtimi rokami. Za njo je bil to pravi užitek. Čim bolj divji je bil ples, tem bolj je bil priljubljen. Starejša generacija sc je pa zgražala. Valček, nekoč kralj družabnega plesa, je izginil iz plesne dvorane. Fokstrot in čarlston sta ga izpodrinila. Zato ni čuda, da je starejša generacija polagoma začela zapuščati parket. Če bi eksotični in divji plesi še prevladovali, bi kmalu iz plesne dvorane izgini! tudi največji prijatelj plesa starejše generacije. Plesni mojstri so kmalu opazili nevarnost, ki je pretila iz Amerike. Za ples je bila namreč še pred leti merodaina Amerika. Zato so že lani sklenili, otresti s«, ameriškega vpliva. Dočim je lani v Ameriki še prevladoval divji eksotičen ples, je zavladal v "Evropi esletičen umerjen ples. Nastal je torej nov preokret. Valček se je zopet z uspenom uveljavil, v ospredje je stopil eleganten tango, fokstrot je bil bolj umerjen. Čarlston in drugi eksotični plesi so izginili iz plesne dvorane. Repertoar letošnje sezone Tudi letošnja sezona je v znamenju angleškega sloga. Vse umerjeno, fino, ele-gantno in estetično. Plesni diktatorji, ki so se zbrali na kongresih v Parizu in Curihu, so sklenili sprejeti samo plese, ki jih bo z odobravanjem sprejela tudi publika. Nove plese so kazali na lokalnih in večjih turnirjih, na kongresih so pa prišli v ožjo izbiro. Zanimivo je, da večine letošnjih plesov ni določila kombinacija plesa samega, marveč v večji meri godba. Takt in korak sta bila merodajna in sta pripomogla six-eighiu, da se je uveljavil. Publika je novi šest-osminski ples, sprejela z velikim navdušenjem. Na kongresih v Parizu, Londonu in Curihu so zbrani plesni profesijo-nali, amaterji in plesni učitelji sprejeli sle* deče plese: six-eight, fokstrot-quicksteep, tsngo, angleški ali diagonal valček in slow-foks. Po imenin je že večina teh plesov znana, nova sta samo dva, pa še ta sta zelo lahka in enostavna. Začnimo kar s fokstrotom. Ples je isti. le tempo je bolj umerjen. Takt znaša 50 do 54 udarcev na mniuto. Podoben mu je novi ples quick-steep, zahteva pa večjo tehniko in obvladovanje. Ouicksteep se Germaine Beaumont Žena v dežju Lilo je kakor iz škafa. Ploha se je vlila nenadoma in monsieur Chiff-renet je imel komaj toliko časa, da je skočil v najbližjo vežo, da uide curkom vode, ki so lili z meha. Iz zavetja je opazoval mimoidoče, ki so hiteli na vse strani nalik prestrašenim mravljam. Kaikor bi trenili z očesom, se ie ulica izpraznila, toda iiz vsake veže so se plaho iztego-vale roke, da ugotove, če še lije. Monsieur Gheffrenet je bil v veži sam, tako da ni mogel deliti z dobro dušo svojega ogorčenja nad povojnimi leti, bistveno drugačnimi nego predvojna leta, ko ie ves dan sijalo solnce in ko je bilo pivo skoro zastonj. Melanholično se je zatopil v svoje misli, ko ie nenadoma zagledal sredi ulice v silnem nalivu mlado ženo. Stala je in se prestrašeno ozirala na vse strani. Poosebljena nedolžnost ni mogla ukrotiti vetra, da bi se ne poigraval z njenim krilom, šalom in klobučkom. Slednjič si je nekoliko opomogla in boreč se še vedno z vetrom in dežjem, ie planila proti monsieuru Chef-frenetu ali bolje rečeno v njegovo naročje. Potem se je pa v dražestni zadregi opravičevala. Monsieoir Chetfre- Iahko pleše na fokstrotovo godbo, ker ima isti takt in isti tempo. Takt je štiričetrtin-ski in znaša 50 udarcev na minuto. Plesalci bodo torej imeli izbiro dveh plesov na eno godbo. Koraki pri auicksteepu so kombinirani, kratki in dolgi, nles sam je nekako leteč in spominja na bivši flatt-čarlston. Tango je ostal v bistvu neizpremenjen. Jma nekoliko novih varijacij, njegov takt je dvočetrtirrski in zanaša 28 do 30 udarcev na minuto. Tretji je angleški ali diagonal valček. Koraki so včasih diagonalni, pleše se pa poševno in šanžira nogo dami ob strani. Takt je tričetrtinski in znaša 40 do 44 na minuto Njegova posebnost je tipičen korak v stran s prinoženjem (chassć). SIowfox ali fox anglais se je že uveljavil lani koncem sezone. Je ples, ki se pleše v tipičnem angleškem slogu, zahteva pa precejšnjo te.iniko. Je precej podoben angleškemu valčku, ima pa drug takt in drug tempo. 2e ime slow pove. da ie ples po* časen. Takt je štiričetrtinski vin znaša 40 udarcev na minuto. Princip slo\vfoxa je lahek, ležeren, drsajoč ali bolje leteč korak, dočim je pri angleškem valčku valujoč. Slowiox nadomešča blues, ki ie nemode-ren in letos izpade. Končno je še six-eight, ples šestosmin-skega takta, tempo pa znaša 60 taktov na minuto. Six-eight bo nadomeščal priljubljeni one step, ki so ga plesali več let zaporedoma. Ker je zelo enostaven, se ga bo lahko vsakdo naučil. Sploh ie to zelo praktičen ples, ki bo letos nemara prevladoval. Passo double 1930 je ostal v bistvu neizpremenjen. Takt je isti, tempo tudi. samo slog je španski. Tehnično ie to ne» koliko težji ples, zanimivo pa je, da ga bo vsakdo lahko plesal tudi na godbo six-eighta. Drža pri vseh plesin je normalna. p!e-salčeva figura prav eleganta. Kot posebnost naj omenimo, da imajo letos vsi slovenski plesni učitelji enotno naštudirar. program. Druga posebnost letošnjega plesa je, da naj se plesalec po možnosti izogne prevzemanju med plesom Zato so komadi krajši. O damskih frizurah G. iMet. Podkrajšek, znani damski frizer se je letos mudil v Parizu. V septembru je bil tam, torej tik pred plesno sezono. Šel je. da vidi, kaj je novega, da poizve kakšna moda prevladuje glede damskih frizur, kaj je moderno in kaj najnovejše. Posetil je najuglednejše pariške mojstre, bil je v razkošnem salonu slovitega Emile St. Hono-rća, ogledal si je krasen lokal mojstra An-tcina na Champs Elvsees, posetil je slavno Ecole Technique des arts de la Coiffure et des svins de beaute na Rue Rousseau. Povsod so ga ljubezniivo sprejeli, mu raz kazali vse salone in mu dali celo tolmača na razpolago. O svojem bivanju v Parizu pripoveduje g. Podkrajšek: Izredna gostoljubnost Parižanov me je presenetila. Vse so mi radevolie razkazali, videl sem obratovanje po salonih in bil sem v poslovnih prostorih svetovno znane tovarne lasnih barv »L'oreaI-Hennć<, kjer so strokovni učitelj} demonstrirali barvanje las. O novi modi damskih frizur lanko rečem, da forsira Pariz podaljšano frizuro. Lasje morajo pokrivati vrat, nosi se preča po sredi ali ob strani. Lasje so gladko on-dulirani. Kodranje in ondulaciia sta še vedno v modi, zlasti se pa forsira vodna ondulacija. Modna barva je še vedno pla-volasa ali fino niansirana rdečkasta barva. Kar se tiče obratovanja, lahko rečem, da ljubljanski saloni v tem pogiedu prav nič ne zaostajajo za pariškimi. Seveda se pa glede razkošja in opreme salonov ne moremo kosati s Francozi. Čez dan nosi Parižanka nekoliko krajšo frizuro, večerna je pa daljša. Dolge toalete — dolge frizure — je deviza Pariza. Sicer se pa tudi Parižanka ne drži strogo modnih predpisov in se obleče ter češe, kakor ji pač najbolje pristoja. Vse Parižanke brez izjeme pa pripisujejo veliko važnost negi obraza. Šminkanje je moderno, zdi se pa, da v tem pogledu Parižanke ne dosega nihče. Parižanka se šminka dopoldne, popoldne in zvečer drugače, vendar pa zelo ne t si je popravil samo veznico in na vso moč galantno je zagotavljal neznano damo, da ji prav nič ne zameri, da se mu je zaletela v naročje. Zardela ie ni zašepetala: — Oh, gospod, zelo ste ljubeznivi. — Ni take sile. madame... mode-moiselle? — Mademoiselle. Odkril se je, kakor da je izgovorila nekaj, kar pomeni rešitev republike, znova si >e popravil kravato, zakašljad je in dejal: — Upam, gospodična, da se fcu ne boste prehladili. Premočeni ste, a tu je prepih. — Saj ne bo dolgo lilo. — Daj bog. Človek res ne ve, kaj bi mislil. Tako grozno poletje. — Oh gospod, jaz se pa ne pritegujem. Rada imam dež. Oheffrenet jo je debelo po gledal. Dež je imela rada! Kaj je sploth mogoče navduševati se za dež? Radi imamo lepo, toplo vreme in veselje, žalosti, mraza in deržja Da ne. Posebno, Če smo tako mladi. Dekle je uprlo svoje melaniholične oči v Oheffreineta: — Človek je lahko mlad, pa nima rad veselja. To je odvisno od Živlier Cheffrenetovo srce je začelo močneje utripati. To dekle, tako lwo in pametno, mu je bilo čedalje bolj simpatično. — Kaj niste srečni, gospodična? To bi bilo zelo krivično. — Srečna! Da, bila sem srečna, dokler... Toda ne govoriva o takih rečeh. — Ne. ipovejte mi vse. Sem star mož. lahko bi bil vaš oče. Ugovarjala je, češ, da bi mu mogli mnogi mladeniči zavidati svežo polt, krepko postavo in doforo razvite mišice. Našobil se je kakor golob, ugovarjal je le slabo in nežno je prigovarjal mladi dami. naj mu zaupa svoje križe in težave. Povedala mu je torej, da je popolna sirota, ki jo je vzgojila stroga teta in da ni pognala sreče, razen ljubezni svojega brata, dvojčka, ki ga je pobral lani tifus. — Se zdaj žalujem za njim, — je dejala in pokazala na svojo črno obleko z belim ovratnikom. — Oh, nikoli se ne bom potolažila. Freddy je bil tako dober z menoj! Oboževal me je. Vse bi bil storil zame. Ali verjamete, da mi je dajal darila, ko je bil že na smrt bolan? Dan pred smrtjo je naro-ČH svojemu tovarišu, naj mi kupi krasno broško s pristnimi biseri. Glejte... Dekle je hotelo pokazati, kje ima broško, pa je samo prestrašeno krik-nilo: — Mo.ia broška! In njena drhteča roka je tipala po nedrijih, kakor da išče tam broško, o kateri ni bilo duha ne sluha. Usrta mlade dame so se krčila in tresla kakor usta otroka, ki jih nabira v jok — Moja broška! — je tarnala venomer. — Oh, bože moj, broško sem izgubila. Sklonila se je. Tudi Gheffrenet se je sklonil. Na tleh ni bilo nič. — Morala sem jo i-zgubiti tam doli, — je dejala in pokazala na ulico, kjer se je malo prej borila z vetrom. In planila je tja. Monsieur Gheffrenet ji je junaško sledil. Z združenimi močmi sta brskala po lužah, toda broške ni bilo nikjer. Slednjič je odvedel Gheffrenet dekleta nazaj v vežo. Mela si je prezeble ročice in se tresla od mraza. B;la je vsa obupana, da je izgubila broško. Monsieur Cheffrenet jo je tolažil, kakor ie vedel in znal. a ko so bile izčrpane že vse tolažilne besede, je dejal: — Drago dete, vem dobro, da ne bo isto, toda dovolite mi ponuditi vam broško, podobno oni, ki ste jo izgubili... Da, da. nikar ne ugovarjajte, privoščite mi to veselje. Pusteč napačen naslov monsieuru Gheffrenetu. ki jo je hotel čim prej znova videti, se je dekle vrnilo domov. Pričakoval jo je fant in prve njego^ ve besede so bile: — No torej? — No, jo že imam. Edmond. Imam jih že štiriindvajset. S svojim trikom med nalivom v veži sem zbrala že dvanajst zapestnih ur v Passv, štiriindvajset brošk na Champ de Mars, trideset prstanov z biseri pri Invalidih, šestnajst zlatih zapestnic v Tennes, diamant na Etoile in biserno ogrlico v Monceau. In vsak trik se m j je posrečil. Zakaj? Ker sem dober psiholog. Znam poiskati radodarne kavalirje. In vem. kakšno bajko jim je treba pripovedovati. Danes sem dobila broško po zaslugi brata, ki mi je umrl. čeprav ga sploh nikoli nisem imela. In veš, človek ne sme nikoli pretiravati. Fant jo je gledal in kar ni se mogel načuditi njeni iznajdljivosti. Dekle je pa nadaljevalo: — Še leto dni tako dobrega zaslužka, pa se lahko vzameva in otvoriva na kmetih trgovino z zlatnino, čeprav nimava beliča v žepu. Ali ni to imenitno? Živeli radodarni kavalirji! — Samo da bi pošteno lilo. — je odgovori! fant ln se ozri na nebo. Bar na razvalinah samostana Sloviti pariški nočni lokal Folics Bergeres stoji sa razvalinah samostana. — Posetilo ga je že 10 milijonov Američanov. Džezbend je svi ral in dekleta so kazala lepe nožice, ko so zidarji polagali opeko, tesarji pa zabijali žeblje. Reviji v Folies Bergeres se je godilo preveč dobro, da bi ustavili nočno rajanje, ko so delavci prezidavah njeno slavno zavetišče. Prezidava je bila pa potrebna, kajti zlata reka, ki so jo napeljali v blagajne podjetja med vojno bogati ameriški vojaki, je - zahtevala več prostora in več razkošja. Po prvotnem načrtu bi moralo življenje v slavnem pariškem baru počivati šest mesecev. Pariz šest mesecev brez Folies Bergeres? To ni mogoče in zato je bilo treba stvar urediti drugače. Podjetje je moralo plačati stavbnikom dvojno ceno in prezidava je trajala 16 mesecev, kar pa življenje v baru ni motilo. Šestnajst mesecev so posedali prijatelji Folies Bergeresa pod provi-zoričnim stropom, a nad njihovimi glavami so prenašali žerjavi težke tovore. Lastniki so se pa zavarovali za primer, da bi žerjav odpovedal in da bi padel težak kamen ali hlod naravnost med goste. Ker je bila zavarovalnina visoka in ker so plačevali lastniki premije redno, se ni nič zgodilo. Od zgoraj med p rezi davanjem in. renoviranjem torej ni bilo presenečenja, pač pa je prišlo od spodaj. Ko so kopali nove temelje, je prižuborel iz tal potok, za katerega ni vedel noben Parižan. Delavci so naleteli na vrt s klopicama, na vrtnarsko orodje in na žuboreče vodomete. Folies Baergeres — to čudno ime je dalo galantno osemnajsto stoletje idiličnim vrtičem pred mestnim zidovjem — so bili nekoč zgrajeni na močvirju nad zasutimi razvalinami samostana. Samostan se je pozneje izpremenil v zavetišče slepcev, končno pa v veliko trgovsko hišo. Šele v novejšem času je nastal na tem kraju nočni lokal, ki se je na-zival prvotno Folie Trevise, pozneje Folies Richer, končno pa Folies Bergeres. Ta znameniti nočni lokal je najbolj priljubljen pri Američanih. Zadnja leta se kaže v njem samo nagota. Girls se zbirajo po ameriškem okusu in so enakomerno razdeljene na plavolaske in brunetke. Folies so prvi uvedli za Američane serije Angležinj in zdaj jih posnemajo tudi drugi nočni lokali. Nova dekleta sprejmejo vabilo po predstavi samo pod pogojem, da bo vsa družba pogoščena s šampanjcem. Prilagoditev ameriškemu okusu se je obnesla, kajti lastniki sami pravijo, da je posetilo Folies Bergeres že. 10 milijonov Američanov. Toliko gostov nima noben nočni lokal v Newyorku. . je ugotovil ravnatelj nevrološkega za-I voda na univrzi v Frankfurtu prof. Goldstein, ki je dolga leta proučeval in opazoval v glavo ranjene ljudi. Na prvi pogled so taki ljudje normalni in lahko še dolgo opravljajo svoje običajno delo, če ne zahtevamo od njih ničesar, kar je v zvez: z možganskimi funkcijami. Tak človek izpije kozarec vode, če ga pozovemo, če mu pa damo isti kozarec prazen, ne ve, kaj početi z ngim. Manjka mu možganska funkcija, ki bi mu dala pobudo, da bi v kozarec natočil vode. V zvezi z razvojem možganov je najvažnejše vprašanje, če more postati človek še bolj inteligenten odnosno če je v človeških možganih še kaj prostora za nove funkcije. Teža možganov visoko inteligentnih ljudi se še vedno močno razlikuje. Možgani Turgenjeva so -tehtali 2012 gramov, Bvrona 1807, Kanta. 1600, Momsena 1425, Danteja 1420, Gambette 1100 itd. Tudi anatomski ustroj možganov kaže še mnogo individualnih razlik, ki se kažejo v duševnih lastnostih poedinih ljudi. Pretežna večina učenjakov je mnenja, da Človeški možgani v svojem razvoju še niso dosegli najvišje stopnje, temveč da se še vedno razvijajo in izpopolnjujejo. ČlovePcemu intelektu se torej odpirajo še vedno nova pota in naši potomci- nas bodo po inteligentnosti - daleč prekašali. Inteligenca človeka se še razvi|a Učenjaki pravijo, da človeški možgani še niso dosegli najvišje stopnje razvoja in da nas bodo potomci po inteligentnosti daleč prekašali; Navadnim nratematičnim potom lahko dokažemo, da so možgani sedež intelekta. Ce primerjamo težo možganov s težo telesa, dobimo naslednje razmerje: slon 1:560, lev 1:550, pes 1:350, gorila 1:220 in človek 1:40. Iz tega sledi, da ima človek najtežje možgane v primeri s težo svojega telesa in da je torej med vsemi živimi bitji najinteligentnejši. Možgani pa niso za vsa živa bitja tako važni, kakor za človeka. 2aba lahko lovi in požira muhe brez možganov. Brez glave se lahko še premika in dela kretnje, ki bi bile pri drugih živalih brez najvažnejšega dela telesa izključene. Tudi kokos ali petelin skače in frfota z odsekano glavo, dočim pri sesalcih kretnje telesa brez glave niso mogoče. Psi in tudi opice se lahko normalno gibljejo, jedo spe in bede brez možganov, samo če imajo hrbtenični mozeg. Pri Človeku so pa možgani najvažnejši in najobčutljivejši del telesa, tako da zadostuje najmanjša napaka v tem preciznem mehanizmu, pa neha človek biti misleče bitje. Brez možganov človek ne more živeti. Možgani morajo biti torej sedež važnih življenskih funkcij, ki pa še niso točno raziskane. Kolikor bolj je razvita žival, toliko bolj so razviti tudi možgani in toliko važnejše so njihove funkcije. Pri nižjih bitjih so prevzeli najvažnejše funkcije drugi možganski deli, v prvi vrsti mali možgani in njihov podaljšek. Z razvojem možganov se razvija tudi inteligentnost. Povečanju funkcij možganov odgovarja tudi povečanje njihove mase. Ta razvoj se imenuje v znanosti telenke-falizacija. Pri Človeku je še cela vrsta funkcij, ki so v večji aii manjši meri neodvisne od možganov in katerih sedež je bodisi v malih-možganih, bodisi v hrbteničnem mozgu ali kje drugje. Te funkcije so v prvi vrsti dihanje, krvni obtok in izločanje raznih snovi, torej vegetativne funkcije, ki se vrše podzavedno in na katere lahko vplivajo možgani samo posredno. Sem spada tudi razmnoževanje, ki ni odvisno toliko od možganov, kolikor od opredeljenih hormonov, najmanjših delcev v žlezah. Če se vprašamo, kaj vemo o razvoju človeških možganov, moramo seči daleč nazaj v predhistorično dobo in primerjati možgane modernega človeka z možgani sorodnih bitij iz pradavnih časov. Možgani zavzemajo ves prostor v duplini lobanje in zato se da ugotoviti, Kako velike možgane so imela človeku podobna bitja v pradavnih časih. Pri gorili zavzemajo možgani 580 cm8, pri avstralopiteku so zavzemali 625, pri pitekantropu 940, pri eoantropu 1170, pri Rodezijcu 1300, pri Andertalcu 1400, pri kroma-nonski rasi 1500, pri Človeku (homo sapiens) pa zavzemajo 1550 črn8." Te številke kažejo jasno, da se možgani večajo. Pri pračloveku vidimo, da so možgani močno podobni opičjim in da je tudi duplina lobanje stisnjena približno tako, kakor pri opici. Pri eoantropu je duplina lobanje že večja in čelo višje. Lobanja dobiva postopno drugačno obliko in se vedno bolj zaokro-ža. Napredek človeštva je nedvomno v zvezi z razvojem možganov. Človeški možgani se pa niso povečali samo po obsegu, temveč tudi po preciznosti in kompliciranosti svojega ustroja. To Sultanov sin med cigani Svetovna vojna je. odipihala vse gnile prestole .v Evropi. Vladarji in njihovi sorodniki so izgubili svojo moč iir "morali-so'- se~ umakniti v zasebno življenje, ki jim je dišalo tem man], keT po pretežni večini niso bili sposobni za delo. Vajeni razkošnega in brezskrbnega življenja, so se morali sprijazniti s svojo usodo in prijeti za vsako delo, samo da bi se mogli preživljati. Seveda je med njimi tudi mnogo takih, ki jim ni treba delati, ker so se pravočasno preskrbeli z denarjem. Najslabše se godi rodbini bivšega turškega sultana. Noben princ ni padel tako globoko, kakor sin Abdula Hami-da Abdul Kadir. Lani se. le o njem mnogo govorilo v zvezi z družabnimi škandali v Budimpešti. Pozneje je padal vedno globlje in zdaj se preživlja kot kapelnik ciganskega orkestra v nekem nočnem lokalu "v Szarvu na Madžarskem. V siromašnem kapelniku bi pač nihče ne spoznal sultanovega sina. V Čigav je zrak? Z izumom aer o planov in zrakoplovov je postalo zelo pereče vprašanje, komu pripada zrak nad to ali ono državo. To vprašanje: je bilo rešeno že pred svetovno vojno in izrečena so bila različna mnenja. Eni pravijo, da je zrak skupna last vseh in da torej nikomur ne pripada. Tako je bilo nazi-ranje Francozov tudi _s stališča mednarodnega prava, dočim sta zahtevali Anglija in Nemčija suverenost tudi v zraku. Nekaka srednja pot je bil predlog, naj se določijo nekaki zračni mejniki, ki bi bili podvrženi suverenosti poedinih držav približno tako, kakor jin. je podvrženo morje ob obali primorskih držav, docim do tako zvane-ga svetovnega morja nihče nima suverene pravice. Po vojni so se države sporazumele tako, da ima vsaka pravico odločati, kdo sme in kdo ne sme letati po zraku nad njimi. Tu gre v prvi vrsti za zrakoplovstvo, lahko se pa pojavijo rudi drugi primeri. Glede zrakoplovstva, rzvzemši proste balone, veljajo skoro za vse kulturne države enotne določbe. Država dovoli tujim letalom preleteti svoje ozemlje. Aeroplan se mora dvigniti in spustiti vedno proti vetru, da ga zračni tok ne vrže iz smeri. Lastnik letala jamči za povzročeno škodo. Ponoči kažejo reflektorji, kje se mora letalo spustiti in od katere strani piha veter. Skratka, tu je cela vrsta določb, ki pa slone na šibki podlagi in katerih veljavnost je docela odvisna od tehničnega napredka, čim bo na pr. konstruirano letalo, ki se bo lahko dvignilo in spustilo navpično, bodo potrebne nove določbe. In ko bo dosežen mednarodni sporazum, da je vsaka država suveren gospodar nad zrakom nad svojim ozemljem, bo pomenilo to razširjenje državne suverenosti v vsemirje. to je v neskončno«-če ne upoštevamo Einsteinove teorije. Zadostuje nekaj konferenc in pogodb, pa bo vsemirje razdeljeno med poedine države. Pri neprestanem napredku tehnike, ki dela že prave čudeže, bi ne imelo smisla določiti višinsko mejo. In tako lahko doživimo, da bodo države raztegnile svojo suverenost celo na nebesna telesa nad svojim ozemljem in da bo strogo določeno, komu pripadajo planeti in kometi. Beleba obsojen na smrt Zadnjič smo poročali o senzacionalni porotni obravnavi proti vojaku Belebi v Užhorodu v Podkarpatski Rusiji, ki je umoril soprogo podpolkovnika Paclika. Pod težo dokazov se je obtoženec skesal in priznal svoj zločin. Podpolkovnikovo soprogo je umoril zato, ker mu je velela, naj pred odhodom z doma tretjič obriše okna. Ko mu je branila oditi, jo je ustrelil v prsa, potem jo je pa udaril Še po glavi in ko se ni več ganila, ji je zasadil kuhinjski nož v srce. Pozneje se je javil svojemu poveljniku, pred katerim je pokleknil in svečano izjavil, da ni hotel podpolkovnikove soproge posiliti. V Četrtek je bila obravnava zaključena. Posvetovanje porotnikov je trajalo skoro dve uri. Glavno vprašanje glede zavratnega umora so porotniki soglasno potrdili in Beleba je bil obsojen na smrt na vešalih. Ko je predsednik senata čital smrtno obsodbo, je Beleba mimo stal, ker obsodbe ni razumel. Ko so mu jo pa prečrtali v rusinŠČini, se je zgrudil na tla. Pomiril se je šele, ko je zvedel, da vloži zagovornik ničnostno pritožbo. Svojim znancem je izjavil, da smrtne obsodbe ni pričakoval. Zakonski možje se puntajo Na Dunaju je sedež svetovne zveze za pravice mož pod imenom »Aequitas«, katere namen je boriti se za pravice zakonskih mož in paralizirati uspehe ženske emancipacije. Zveza je sklicala nedavno kongres, ki je bil pa preložen, ker se ni prijavilo dovolj udeležencev. Kriva je baje politična napetost v Avstriji, katere so se inozemski člani organizacije ustrašili. Koliko je na tem resnice, ni znano. Najbrž je bilo prijav premalo zato, ker so stopile boljše polovice svojim možem na prste in jim prepovedale udeležiti se kongresa na Dunaju, kjer so hoteli zakonski možje javno odrekati ženam težko priborjene pravice. Svetovna zveza za pravice mož hoče s pomočjo lepakov, slik in letakov izzvati boj za enakopravnost mož z ženami. »Aequitas« stoji na stališču, da favorizirajo zakoni žene na škodo mož in za+o zahteva reformo rodbinskega in bračnega prava. Po mnenju te organizacije je postala intenzivna zakonska zaščita žen anahronizem. 2ena ima baje zdaj iste politične pravice, kakor mož. Vsi poklici so ji dostopni, in pogosto celo lažje dobi službo nego moški- V takih razmerah pomeni zakon za ženo, ki se ne zmeni dosti za moralo, samo alimentacijsko .Sunek in prasketanje! Sledil je trenutek mučne tišine. Potem" se je pa začni topot človeških nog na krovu parnika. razlegali so se klici prestrašenih žen in kapitan je dajal povelja. Moštvo "Je hitelo tja, kjer je nastalav »Orden-zi« velika odprtina, ki se ni dala zamašiti. V tem groznem trenutku je vsaka duša na parniku vedela, da bodo zdaj zdaj vsi zrli smrti iz oči v oči. Moštvo ie begalo sem in tja in se pripravljalo spustiti rešilne čolne. Potniki so begali v nepopisni paniki na vse strani, drugi so čakali izbuljenih, steklenih oči. kaj se zgodi v naslednjem trenutku. Častniki so veleli vsem (podrejenim, naj ■ohranijo mirno kri. Na tem velikem, s Človeškimi telesi natovorjenem parniku je bil en sam mož. ki ni kazal nobenega znaka strahu ali.panike. Izprehajal se je po svoji kabini in se ni zmenil za prestrašene potnike, ne za vodo, ki je bila že zalila dno parnika. To ie bil mož z opredeljenim ciljem, fcnel ie železne živce, kajti njegov obraz še ni bil bled od groze, lasje še niso bHi skuštran!, njegove kretnje niso pričale, da se mu mudi. Vse je bilo na njem odmerjeno kakor čas sam. Odbrl ie kovčeg, v katerem je bilo mnogo skrbno zloženih listin. Izbral jih je neki: ~i jih spravil v usnjeno abtovko. % . Owi se je ©o mdscSm kabini m pogled mu je obstal na mizi, kjer je ležala svinčena utež. Pobral jo je in po-tezkal. Očividno zadovoljen jo je položil na listine v. aktovki in jo zaklenil. Tisti hip je nekdo potrkal na vrata. Vstal je in odprl sivolasemu možu nizke postave. Prišlec se je kar tresel od strahu. — Požuriti bi se morala, gospod, — ga je priganjal. —- Slišal sem, kaj je dejal častnik/ in vem, da ni upanja na rešitev parnika. Dno je preluknjano. Ustnice visokega moža so se zganile, toda odgovora ni bilo. Mož železnih živcev je bil nem. : Njegov sluga, ki se je bil naučil čakati, iz premik arija ustnic, je napeto opazoval, nema usta. Kar je zajecljal ves iz sebe: — Res je, verjemite mi, saj lafeko slišite, kako prodtra voda v parnik. Tik pod seboj jo imamo. Mutec se je skrivnostno nasmehnil. Smrtna nevarnost očividno ni mogla spraviti tega moža železnih živcev iz ravnotežja. . Vzel je beležnico in si skrbno zabeležil nekaj številk. Potem je odprl omarico v steni in vzel iz nje dva zavojčka. Enega je spravil v žep, drugega pa izročil slugi. Končno ie vzel aktovko in odšel počasi na krov, kjer je vladala nepopisna panika. Oni, ki jim je dolžnost nalagala reševati potnike, se niso .mogli dosti zmeniti za visokega, elegantno oblečenega gospoda, ki je stopil xk ograji in vrgel rjavo usnjeno aktovko daleč v razburkane valove. Tudi se ni nihče zmenil, da je krenil elegantni gospod tja. kjer ie bilo nad vrati napisano: Radiopostaja. Sobica, kjer je mlad častnik neprestano oddajal signale SOS-klice na pomoč, ki naj bi priklicali kak parnik • brodolomcem na pomoč. Visoki gospod se je ozrl in spoznal, da se panika še ni polegla. Njegov načrt je bil drzen, toda takih reči je bil vajen. In moralo je bili tako. Za hip se je ustavil, da vzame nekaj iz žepa, potem je pa tiho odprl vrata in smuknil v sobico. Tisti hip je začutil operater radiopostaje nekaj hladnega fla tilniku. Obrnil se je in zagledal plamteče -oči, ki so se iskrile skozi dve luknjici v črni svileni maski. Nobena beseda ni bila Tzgovorjena, toda ključ do te drame je M- v rokah visokega moža. V eni roki revolver, namer jen na operaterjevo sence, v drugi pa listek papirja, na katerem ie bilo napisano: Oddajte po radiu tole: Števjlka 19. X. K. 47. Operater je preči tal te znake in začel se je ogorčeno upirati. — Kaj ste znoreli! — je kričal. — Ladja se potaplja, oddajati moram klice na pomoč. Njegova roka se ie iztegnila proti zvoncu, toda takoj Je začutil močnejši pritisk revolverja na sencu in.v onih črnih, plamtečih očeh se je svetil fanatizem blaznosti. Raž4očneje, nego vsaka beseda je govoril ta pogled: »Smrt ali ubogati!« Operater je ubogal. Začel je tipkati črke in številke čudne brzojavke, a grozna", molčeča postava ga je napeto opazovala. Števil k a 19. X. K. 47. V svetovna velemesta je letelo to poslanstvo sredi viharja tako, da so ga mogli oni, ki so-ga pričakovali, prestreči, ne da bi vedeli, od kod prihaja, nač pa so dobili nov dokaz, da ie Nemi Družabnik še vedno vodilni mozeg — nedostopen, neizprosen. Skrivnostna postava se je hotela prepričati, da je bila brzojavka odposlana. Ko je operater končal svoj posel, je smuknila iz kabine tiho, kakor je bila prišla. Ni na opazila, da stoji na razsvetljenem hodniku v smrtnem strahu drhteče dekle, ki je moralo videti, kat se je v kabini zgodilo. Visoki mož je smuknil mimo nje. Vsa prestrašena se mu je umaknila. Izginil |e na močno nagnjenem krovu prei. predno se je »Ordenza*. parnik vBritish and American Line« mogočno stresla, kakor da je živo bitje, m se pogreznila na dno razburkanega oce- ana. Zagonetno dekle Bilo je v Londonu nekega vročega, soparnega dne. Richard Hepburn je sedel v svojem bogato opremljenem stanovanju v Saint James in komaj je čakal, da odtootuit s svojim prijateljem Croisierom Tatom k Sredozemskemu morju. Domenila sta se bila, da odpotujeta naslednjega dne. Hepburn je izborno igral kriket. Igral je redno za svoi okraj in nikoli mu še na misel ni prišlo, da bi mogel zapustiti Anglfjo sredi sezone kriketa. Toda nekaj dni pred dogodki, ki. si jih hočemo ogledati, si je zmečkal pri igri prst in zdravnik ie odredil, da ne sme igrati kriketa najmanj mesec dni. In tako se je odločil za potovanje k Sredozemskemu morju, da bi vsaj prijetno ubijal' čas. Richard Hepburn je bil pa kljub temu docela srečen fant. Imel ie mnogo denarja in bil je rojen atlet. Bilo je zelo verjetno, da bo igral prav kmalu v iavnosti odlično vlogo in sicer ne samo kot prvovrsten igrač kriketa. Njegov kupčijo, kateri je izročen mož na milost in nemilost. V takih razmerah pomeni ženitev za moškega naravnost samomor. S tem je tudi povedano, zakaj se moški vedno bolj izogibajo zakonskega življenja in žive raje v divjem zakonu. Ženska emancipacija . baje s svojimi zahtevami predaleč. Mnoge žene vidijo v možu in zakonskem življenju samo špekulacijo. Jasno je, da mora naleteti akcija te organizacije na energičen odpor ženskih organizacij. Zanimivo je pa, da podpira organizacijo nezadovoljnih mož organizacija žen za pravice mož, ki je izdala letak, v katerem pravi, da ima največ pravic ona žena, ki jo mož ljubi. Zato naj zakonske žene pazijo, da si ohranijo ljubezen svojih mož. o« Prebrisan ženin. Ko se je Janez ženil, je bil še zelo plah in nespreten v občevanju z ženskami. Prestopal sc . - z ene noge na drugo in neprestano mencal z rokami. Končno se je dekle, za katero se je vnel, samo odločilo, da stvar pospeš. Pokazala je na vrtnico v Janezov: gumbnici in dejala: — Kakšna krasna roža, poljub dam zanjo! To je končno tudi Janez razumel in se Po tem primerno ravnal. Nato je nastal zopet odmor. Nenadoma pa se je Janezu nekaj zasvetlikalo v glavi, pograbil je za svoj klobuk m planil k vratom. — Kam pa? je vprašalo dekle začudeno. — K vrtnarju! — je zaklical Janez ves vesel. . Na kolodvoru. — Čemu neki imate vozni red. ko pa pestite ljudi tako dolgo čakati? — A čemu nam bi bile čakalnice če bi ne pustili potnikov čakati? Deca med seboj. Oče: Kako si se mogel tako daleč spozabiti, da si sestrici dejal, naj gre k vragu? Sinček: To nič ne de, papa. Saj nikoli ne stori ttff* kar ji velim. Med prijateljicam!. — Kaj si dobila letos za god? — Oče mi je podaril lepo vezano knjigo, kakor vsako leto. — Potem takem moraš imeti že bogato knjižnico. Zdravnik In odvetnik. — Gospod odvetnik, vaš poklic menda ne dela iz ljudi angelov. — Seveda ne. To je pridržano vam, zdravnikom. Pred plesom. — Milostiva pravi, da bo oblečena čez četrt ure. -— Čez četrt ure? Torej lahko spim najmanj še eno uro. Nova gledališka sezona. — Kako ste zadovoljni z letošnjim posetom gledališča, gospod ravnatelj? — Tako, tako. Enkrat je do polovice prazno, drugič pa do polovice polno. stric, sir VVilliam Hepburn, ki je zastopal v parlamentu eastwoldski okraj, pri prihodnjih volitvah ni hotel več kandidirati. To je bil zagotovljen mandat in bilo je že dogovorjeno, da prevzame Richard mandat svojega strica, seveda če bodo zadovoljni volilci, o čemur pa ni bilo dvoma. Kljub temu je treba priznati, da mandat Riohanda Hepburn a ni posebno mikal. Ni bil baš len, toda nerad je govoril javno, a njegov stric, sir VVilliam. mu je neprestano prigovarjal, naj se potrudi pridobiti zase svoje bodoče vo-lilce. Tako se je zgodilo, da je sklenil Hepburn navzlic stričevim protestom preživeti kratke počitnice na jahti Cro-ziera Tata v Cannes in pri misli, da bo moral poslušati očitke sira Williama, se mu je zdelo potovanje še prijetnejše. Ura ie odbila sedem, a Hepburn bi se moral sestati s Crozierom Tatom ob osmih v klubu. Počasi se je oblekel in. videč, da ima še dvajset minut časa, je pozvonil svojemu lakaju, k; mu ie bilo ime Meikle. — Prinesite mj coktail, Meik.e, — je dejal Hepburn, ne da bi se ozrl. . Nobenega odgovora. Zato se je obrnil in malo je manjkalo, da ni od presenečenja na ves glas zakričal. Na pragu ie stalo neznano dekle. Prvo, kar je Hepbuma presenetilo, ko jo je zagledal, je bil njen bled' obraz in izraz groze v njenih očeh. Že je hotel spregovori,' ko se je obrnila, kakor da se boji preganjalcev. Potem je planila v sobo in razprostrla roke. — Rešite me, rešite me! Ne dovol:-te. da me zgrabijo! — Zaplakala je in omahnila vsa prestrašena v njegovo naročje. Cirkus Columbia TARIETE THEATRALE Latermanov drevored — Tivoli Samo ie S dni! Simo ie 2 dni! DAJTES v SOBOTO «8. *• m- velika benefična gaja predstava priljubljenih komikov, avgusta Mukica in Funci s svojim novim repertoarjem. Nastop deset novih švedskih atrakcij. — Danes popoldne ob 4 H are otroška m dijaška predstava po znižanih cenah na vseh prostorih samo 3 Din. — Zvečer ob 8 K po običajnih cenah. — V KEDELJO teptembr« dve zadnji poslovilni predstavi z velikomestriirn, senzacionalnim, novim programom. Začetek popoldne ob 4 ^. Druga zadnja predstava ob 8 M zvečer. Za iesen in zimo! angleško in češko blago m obleke, aaknje, plašče 1.1, d. kupite PRI JVOVAK-u S!*?22 LJUBLJANA, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Prepritefte se! Offlefte al veliko l«Un! Seno in slamo prvovrstno, v balah, v vsaki količini prodaja pet? c a TURK. LubMan IVodilna deln. dr. iz stroke radio (izdeluje cevi. zvočnike in zvočniške sisteme) išče po eno seriozno firmo za generalno zastopnico za Srbijo. Hrvatsko, Slavonijo in Banat. V pošte v pridejo samo firme z dobro uvedeno prodajno organizacijo in stroke veščim osebjem. Dopisi pod »Generalvertretung 3462« na M. Duke* Naoht A. G., Wien 1/1. Zahvala* Ob priliki petdesetletnice mojega obrata sem prejel od prijateljev, od inženjerJeV, od cenjenih naročnikov in številnih podjetij toliko čast it k, da mi na žalost ni mogoče vsem se zahvaliti pismeno. Zato mi na} vsi oproste, če se jim zahvaljujem tem potom in da jim na tem mestu izrekam najiskrenejšo zahvalo; čutim se pa tolikanj počaščenega, da istočasno vem, da se ne morem primerno zahvaliti, čeprav so mi Vaše častitkc, dragi prijatelji, g. inženjer ji, odjemalci in podjetja v dokaz, da vršim svojo dolžnost v pravcu svojega očeta, ustanovitelja podjetja. Prosim pa vse, da mi še v nadalje ohranite naklonjenost. Obenem pa da bom s podvojeno močjo skušal ustreči vsem in se tako oddolžiti in sicer s točno in solidno postrežbo. Ostajam z vdanim spoštovanjem AVGUST MART1NC1Č, m. />.. ključavničarski mojster, Ljubljana, Rimska cesta it. 14. Ljubljana, dne 2$. septembra 1929 Za reklamo inlilais Momke po > mM ali ogfciSf< Vsaka beseda 60 par. Plača me lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko! — No rpraianja hrom znam mmmum odtfovuf famo. - Najmanjši otflam Df» 5*-* Klobuk za Menilo jejilol Najnovejši vzorci — najboljša kvaliteta! LJ NKOVEC ucJOJI LJUBLJANA MESTNI 7*3, UULaJUUUDra^ I tUUCOJODOJULO-J t B ■ JTIOH Ocarinjenie vseh uvoznih te tevozatb io trmritoih poiilik oskrbi hitro, skrbno in po najclžji tarifi rajko turk. carinski posrednik. ljubljana. Masarvkova cesta It. 9 (nasproti carinarnici). Revbaja pravifoeza aaračueavanla carin« po meof deklariranega blaga is vse informacij« brezplačno. OUUUUUUUUUUL^^ U I H I I II B ■ II H potjo Nervoznim brez-? lačno poSBemo podasnjujoco Literaturo. — Nov način obnavljanja moči, zdravja ki dedovn-e sposobnosti — FaSite na naslov: Malog Mainkovič, Beozrad, Melezova 27. 2056 Množinski predmet potreben za vsako gospodinjstvo, patentiran v 17 cjržarvaih. — Prospekt pošlje brezplačno Samuel Leopold — Semta (Bačka). 2055 V gostilni »Koroški dom« prvovrstni mo&t a Din 12.— liter. Istotam se sprejme še nekaj abo-menitov. 2055 2 kroj. pomočnika sprejme tako] franjo Stanjko. kiroo'ačnaca, KrtHtavci pri Lđuto-meru. 2054 V Savinjski dolini prodam posestvo, oddaljeno 5 mirom! od ko-Iodvora, tik glavne ceste, ki ima 9 oralov ttfirv, travnikov in hmeljišč, s:asr«Kiov«Jici vtotLadoo nawaanja.m, da k po4ptsan; Anton Vrbinc. bivši poslovodja krojaške delajvTi.ce filiale oHcIrskc zadruge v Ljurbijani ofcvoril svojo KROJAŠKO DELAVNICO v HolcapHjev! uHci Št. 19, za LeonišCoim. Gg. oficiriem in slav. o-bčinsDv u Jamčim za prvovrstno izdela.\-o ter zagotarvlrjam, da bodo ce^knj naročnici poipoltKHma zadovojjjni z mojiim d0o-\T>liJo obrniti na staro, renom^ano tvTdko Pavel Vrtacnik fTn T" LJUBLJANA, nunajska c. 47, naspr. stareza pokopališka Sv. KriŠ-tofa Vs-jkdar točna postrežba. — Breahiben kroj. — Cene zmerne. Bivši odjemalci ZZ- oficirji in p- n. občinstvo mi ne bodo otovi Sad je ofcvarieaa v Ho vem Sada m Se Jucafla pričeta s deiora. Tvor-njca »Omaga* de«, s najbolj dovršenimi, pateotovaafcni aipecšalna-mi rotacijskimi stroji za tabrikacUo bkxkov ter dobavi svočra narocirlkora naročila v najlo-vrše nejši izvedbi v vsakem Je»z3on hitreje io oeoede oazo aooeemske firme. Trzofvci podprite to domaČe pod Jetje, ki Je oerovaoo s veJakJni stTcdoovmra znancem io kapitalom 1 Vzorci a ponudbe na zataevo v vsakem fezđkej. f.JAVA