Večeru lKUtfa. (39. fleim«. i umnu i smv i fmtfn isu Ceu It Ttauujer. nilLleto. »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: ćelo leto......K 24— ćelo leto......K 22-— pol leta........ 12-— pol leta........ n-_ Cetrt leta........ 6*— eetrt leta......., 5*50 na mesec......» 2— na mesec........ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlitros Knaflova ulica it 5, (v pdtličju Jevo), telefon ŠL 34. Ishaia vsah das svs^mt IkvbshbAI BetfflH^ Ib ^vsiHCka» lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin^ za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali veckrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pt siljajo naročnine, reklamacije, inserta itd. to je administrativne stvari --------------- Paranu iteviUui «tl|a 10 vtaarj«v. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vpo&latve naroeninc se ne ozka. Mar*4aa tiskanu tetetea ŠL SS. •Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ograko: «i Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 2*— pol leta........13* m .. . _, J . , cetrt leta......., 6 30 . M Ameriko m vse druge dežele: na mesec.* ." .* .* . I ." . 2*30 ' ćelo leto.......K 30— VpriŠanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamkt Vpravniitvo: Kaaflova allea ŠL 5, (spodij. dvorišče levo), t«l«loa*tSf Palom no obzorju. Vtisk imamo, da priđe v doglednom času v državnom zboru do velikoga jx>loma jrlede jniroslovan-bkih vseučiliškik zahtev. Ministrski predsednik dela na to, da bi spravil čim prej pod streho proračunski provizorij. Prvo branje proračunskoga provizorija bo danes koučauo v zbornici in provizorij pri-k> sedaj v proračunski odsek. Ta pa »je more začeti razprave, ker stoji na dnevneni redu vladna predloži o ustauovitvi italijanske pravne fakultete in dokler ni ta stvar dognana, ni mogroče začeti razprave o provizoriju. Položaj je pa tak, da bi jugoslo-vanski poslanei z obstrukcijo labko zavlačevali razpravo o italijanski fakulteti še dolgro časa iu da bi eelo lahko onemogročili resitev proračunskoga provizorija. S tem bi bila vlada pač prisiljena porabiti slabo^rlas-ni § 14, udarjen bi bil pa tuđi parlament, ki mu vlada itak ni naklonjena iu ga vidi najraje takrat, kadar so — počitnice. Nadalje van je obstrukeije je sko-raj nemogroče, kajti na pomoč ni računati od nobene at rani. Vae stranke so proti opstrukciji, tuđi Čelii in ni dvoma, da bi se Čeki popoluoma ločili od Jugoslovanov, če bi ti na svojo pest nadaljevali obstrukeijo. Xobeua stranka v državneni zboru neče, da bi bil parlament zaradi ob-strukcije zopet pognau domov, ka-kor je to provzročil dr. Šusteršič le-tos poleti, vse stranke hočejo, naj parlament funkcijonira. Xe dvomimo, da bo jugoslovan-ske obstrukeije sedaj konec, naj se ta retirada že kakor koii maskira. Ministrski predsednik sam je zgrradil jugoslovanskim poslaueem : zlat« mostiček. A »zlato?; tega most ieka ni pristno. Vladni predlog je znan. Vlada želi, naj neha obstrukeija proti italijanski pravni fakulteti tako da se bo generalna debata mirno končala. Ko bo končana, naj se fakultetua pred-loga odkaže posebnemu pododseku, ki naj z italijansko fakultet no pred-logo vred vzame v pretres tuđi za-hteve glede maloruskega, slovenske-ga in zagrebskega vseučilišča. Kakor se vidi, je kompromisni predlog ministr^keora predsednika sama formalnost. S tem, da vzame rečeni pododsek tuđi slovenske iu krvaske vseučiliške zahteve v pretres, ni še prav nič doseženo. Tuđi če bi se većina tega pododseka ugodno izrekla, nima to še pomena. Iz pododseka bi stvar prišla v odsek, kjer je več kot dvomljivo, da bi se dobila većina za ugodno resitev teli zahtev, že zato, ker jih vlada neče izi>olniti. Iz odseka bi ^var prišla sele v zbornico. Pot je dolga iu s tr-njeni posuta . . . Za italijansko fakulteto ima vlada zagotovljeno večino. Edino, kar bo uspeh otl vlade predlaganegii kompromisa, bo inožuost, resitev ita-lijanskega t'akultetnega vprašanja še zavlačevati. Za naše vseučiliske postulate je položaj skrajno neugoden. Izza kulis se čuje, da hoče vlada Slovencem in Hrvatom priti v toliko nasproti, da dovolijo dalmatinskim absolveiitom zagrebskega vseučilišča za priznanje zagrebškili skušenj potrebno posebno skušnjo tlelati v Zadru in da /je pripravljena ustanoviti eno, ivo i eno slovensko doeenturo bodisi v Pragi ali Krakovu, a raje v Krakovu, kakor v Pragi! Xa dlani leži, da pouieni to velik polom jugoslovanskih vseučili-ških teženj, kajti to, kar vlada ponu-ja, to v resnici ni vredno počenega grosa.__________ Upor zđraunlKou-prlesor-]ev na dunajshlh Ulnlhoh. Klinike na Dunaju uživajo svoto vno slavo. Xa teh klinikah se iz-obrazujejo naši zdravniki, na teh za-vodih uče in dehijejo znameniti stro-kovnjaki, nadaljujoč in izpopolnju-joč delo svojih prednikov, ki so pridobili dimajski medicinski fakulteti njeno >lavo. Vlada hoče zdaj te klinike izro-čiti nižjeavstrijskeniu deželnemu odboru. Naučni minister se je že iz-rekel za ta naklep. A dvignili so se profesorji. Vsi profesorji, ki izvrŠu-jejo na teh klinikah svojo zdravniško nmetnost in vzgajajo zdr«vniški na-raščaj so se tej nukani ustavili, vsi vso izjavili, ila se inliMivedo svejim mostom, ee se gospodstvo na klinikah izroči nižjeavstrijskeniu dežclni1-mu odboru. Ta korak znamenitih zdravni-kov-profesorjev jt^ vzbudil veliko pozornost v vst^h znanstvenih krogih. Vsa Kvropa pa strmi, da hočejo slavni zdravniki-profesorji rajše popustiti svoja mesta in ćelo oditi z Duuajn, kakor oni-žati hi svojo znanost iz}K)-taviti po-sinehu kulturuega sveta. V nižjeavstrijskein deželnem odboru gospodarijo krščauski s»oci-jali*i. Ta stranka ima moč v ro-kah in j\> izrablja na brezobziren način. Mnogokaj lahko stori, a enega ne moro, pridobili si zaupanja in s]K>-štovanja pri omikanih ljudeh. Stare klerikalce je vsakdo six>-štoval. Vsakdo je videl v njih za-stopnike določnih uačol, može, ki inuijo nameu iu voljo delati za občni blagor, četudi s sredstvi in na načine, s katerimi se moderni svet ne more sprijazniti. Kršćanski soštovanja nišo deležni. Xe le, ker so na jako odlična in važna mesta postavili subjekte dvoruljive-ga kalibra, uoiro tuđi zato, ker so stranka najbrutaluejše nasilnosti, stranka krivičnosti in iianicpasnosti, stranka, ki je korumpirana do kosti in zmožna vsakega najnižjega deja-n ja. Kaj je torej uaravneje, kakor da zrlravniki-profesorji na dunajskih klinikah uečejo služiti pod gospoodvrgli taki sr.drgi. Ljudje svetovne veljave vender ne morejo priznati za svoje gospodar je ljudi, katerim hi v privatneni življenju še roke ne dali. Tem nianj. ker so ti ljudje dostikrat ]K)kaza]i. da zaniču-jejo vso znanost iu da delovanje zflravuikov ne eenijo više, kakor mazaštvo kake šintari'*e. Zdra\-nik-profesor, ki kaj drži n:i svojo stanov-sko čast in ki spoštuje znanost, kate-ri je posveti! svoje življenje, se vender no more podati v mlvisuost od ta-kih ljudi! Korist znanosti z.'ihteva, da profesorji vztrajajo pri svojem odporu. Kakor rečeno so kršćanski sooijalci zmožni vsakegn dejnnia iu čisto gotovo je, da bi zavladala na klinikah naj več ja koru]K:ija, če bi te zavode dobili kr.ščanski socijalci v roke Strankarstvo gre kler: kale u čez vse, in struukarstvu žrtvuje tuđi občno korist. Kaj j<* takemu klerikalcu mar, če ljudje, ki jiii nastavlja i javnih službah, kaj znajo ali če nič ne znajo, samo da delnjo za klerikalno >t ranko. Koučno ^o pa »)rofesorji-zdrav-niki tuđi spoznali, da gre pri tej stvari Š<* za nekaj več. Klerikalci so se ]>olaNtili ijmKke sole in jo jnreva-rijo sedaj na grozovit način; tuđi srednje sole že i majo skoro v svojih krenipljih in zdaj jth iztezajo \*> vseučiliščih. Mnogo let že napovedu-jejo klerikalci zavojevanje vseuči-lišč — zdaj hočejo po ovinkih dobiti v roke najvažnejše dele dunajske medicinske fakultete, da bi dali svoje pesti občutiti onim znanstvenikom, ki so jih v svojem deželnem zboru že psovali na vse načine. Upor zdravnikov - profesorjev na dunajskih klinikah je važen poja v, ki z bengalično lučjo osvetlju-je propadlost avstrijskih razmer. Z intenzivnim zanimanjem gleda kulturni svet na ta velepomembni boj, v katerem igra naučni ininister tako klavrno vlogo. Specijalno nam pomika ta rle dr mrače, da lKMie treba iiajx»ti najskrajnejšo ^ile! Na sredi vaši klanee, dolina, iu zopet klanec. Vse bi se dalo s primorao mujhiiimi stroški dobro napraviti. Treba bi tuđi bilo nekaj jain, Ha bi se iz gotovih dvorišč ne izoejala voda na cesto. A nič ni, zopet nič! No, pač, napravili so, sicer napravil jo cestni odbor nov betonski most na Gradaščici. Most je lep,se menda pre-lep, lahko bi nekoliko manj veljal, bi bil vsaj nižji, tako so pa brihtne glave napravile sredi vaši nov prečoj čuten klaneo. Živio napredek! Kdor zna pa zna, kakor tišti, ki si je napravil peroti pa je s kozolca v ko-prive zletel ter si precej kosti pro-rahljal. Razume se, da so v ^>t. Vidu, Tacuu, Gameljnih, v St. Martinu, v Skaručni drugače ravna. Tam pač ceste ravnajo in klance ponižujejo. Jo pai? na oni strani! Tuđi naprej v dobrovski občini se vidi onako gospodarstvo na cesti. Coz vse skandalozno pa je, da potok, ki prihaja izpod gore Sv. Katarine, dere pri Zerov-niku v všoj »voji velikosti nemoten^ čoz kautorieiko cesto. Prečoj zraven so pa vidi struga, most na kantonski cesti popolnoma do vrha zasut; menda to trpi že ćelo tri tedne, a me-rodajni faktorji v prvi vrsti Ljubljanske okolice eestni odbor ne stoTe uičesar. Kaj ne merodiijni gospodje, saj je v hribih in hribovoo lahko tuđi po vodi gazi in če L»a navsezad-nje tuđi voda vzame, kaj zato. Eno-mu posestniku je vsled tega velika škoda, ker mu jo ta voda kkoraj polovico veliko senožoti s poskom zasu-la. Pa kaj zato, saj to m v Št. Vidu! Čudno je le to, da političn i oblast tukaj vmes no poseže. Ali &o res caka kake nesreće ali še ćelo človeške žrtve? Vzdramite se ter sto-rite tukaj kakor tuđi drugod svoj'* prevzeto sveto dolžnost. Ljudstvo toži in mrinra na^l žn-pauom, a glavnega krivca se pri miru pusti. V splošnem se pravi, da ima to stran nadzorovati nek odbornik eestnega odbora i2 Sj>odnje Šiš-ke, a ta gosporf nadzoru jo menda sa-niv> Sjx)dnjo Šiško, kajti na tej stra- LISTEK. SponjolKo. Španjolka, ti z veliko, orno frizuro, ti z velikimi, črnimi očmi, ti si moj ideal, moje življenje, moje vso. Prvi pogled tvojih čarobnih oči zbe-sral ini je srce in vnel v njem iskro i'jubezni, hrepenenja . . . Nasmeh tvojih divnih usten raz\Tiol je to iskro v mogočen, neugasljiv plamen. In sedaj ^ori moje srce v cisti, neizinerni Iju-hezni. Ljubim te, nad vse te ljubim, o Španjolka, moja ljubezen, moja >roča . . . O, da bi me razumela, da bi ti !>ila znana moja ljubozen, moje gorje, da bi vedela čutiti z menoj! Odj)ri vendar čarobne oči, odpri trdo *?roe, in spoznaj mojo ljubezen in čuti ino-jo bol! Gloj, Španjolka, noč in dan mislim na tebe, ti si prvo pri vseh mojih mislih, vseh mojih dejanjih. O, kako dolgo te že ljubim in obožujom; a ti inorebiti do zdaj, do tega svečanoga trenotka že niti mislila nisi. To-da zdaj, zdaj vedi in moja ljul>ozen prodro naj do tvojega srca. Več ti ne sine biti neznana moja bol, da so tvoje sreo omehča vsled prevelike moje Ijubezeni. O, koliko solz «eui že pretočil, koliko noči prečul, in to radi tebe, Španjolka! A ti so mi le smiješ? Španjolka, prvič som te spoznal na plesu ,prvič te vidol kot kraljico celega plesa. Vse se ti jo klanjalo, vse prilizovalo in ljubilo, očarano od tvoje lepote. In ti si bila ponosna na svojo Jepoto in na naše poklone in si se n;un )»oredno smejala. Da, Španjolka, smejala si so, tako prešerno iu iiaga-jivo si so smojala, kot so smojoš zdaj. Kmalu si bila tvoja vsa naša srca., ker si jili s svojo lepoto in s svojim ljubkiin nasmehoni uase prikovala. Ted«j smo trpoli vsi, kor vsi smo te ljubili. Ti pa si so nam smejala. Jn ko som si v svoji skromnosti upal stopiti pred tvoje obličje in ko sciii se s teboj spustil v rahlo molo-flijo valfka in čutil utripati tvoje burno prsi ob svojih,tediij,Španjolka, nisein luižel l>osode, ki bi bila pri-morna, da bi te ogovoril in ti izrazil svoje ohčudovanje. Usta so bila nema in jezik jo obnemel. Samo oči so govorilo. In ko som ti ž njimi hotel raz-odoti, t-esar nisem mogel z jezikom, sta se srečala najina pogleda, in ti si so mi tako ljubko nasinehnila, oh Španjolka . . .! Kaj vse sem videl tišti tronotek v tvojih čarobnih oceh! Kakor jaeno, ponoćno nebo, polno skriv-nosti iii sanj, so se mi zdele. Vedel nisein, ali sanjani, ali j© resmea. Do, Španjolka, le smejaj se in me glej z za p'M i vimi oćmi! Tegm tro-notka m abim nlkoli, »U«* »P^ njolka, nikoli! Večer je minil ob tvoji strani kot lepo sanje, kratka nebesa. Tisto noč nisein spal. Mislil sem na tebe, na tvojo orno, veliko frizuro, na tvoje crne, veliko oči, na tvojo ža-rečo usnice in njih rajski nasmeh. V vsoj svoji lepoti si stala na visoki, strini skali. Glodala si nio iu se mi smojala. Nel>eški svit je obdajal tvoje obličje, da jo bilo kakor solnee. Vcf zamaknjen som to gledal, prevzot od tvoje krasoto. Nasnioh divnih tvojih usten pa me je vabi! . . . vabil . . ., začel sem plezati po strini skali proti tebi, proti svoji sreči. Skala jo bila strinu, težavna in ti si bila visoko gori. Vabljivo si se mi smejala in plezal sem višje in viš-jc. Plazil sem se čez kleči, skakal čoz prepade, a ti si bila še vedno daleč. Moči so me že zapnšoale, roke in noge so se mi šibile, začel sem jokati. In jokal sem kakor majhon otrok,ti pa si se smejala. Prosoče sem te zri z objo-kanimi očmi ter napol zadnje moći. Samo še strmo, navpično pečino som imel pred seboj, na kateri si stala in se mi smejala. Oprijel sem se še te, zadnje stene. In gloj, neka neznana, demonska sila, neko tiho hrepenenje me je vleklo navzgor. Zapuščale so ine sicer telesne moči, a duh moj, je bil moćan in vztrajen. In že sem bil na robu skale in že sem te hotel z onemoglo roko oprijeti . . . tedaj pa se mi je zvrtilo pred očmi .-. ., videl sem le se tebe, kako si se 6a ma pri« pognila . , . Sedaj sem pri tebi, Španjolka, solnee moje, tu pred teboj klečim. O, kako som srečen, večno bi kločal tako pred teboj in ti zri v tvoj noskončno lepi obraz! In naj bi prehodil in pro-j>Iozal vso gore in preskakal vso prepade svota, samo da bi vidol tebe in bil cleležen tvoje ljubezni! Španjolka, da bi vod* hi, -koliko-krat laziui po mostnih ulicah tor iščem tebe in tvojih crnih oči! Iu šo vodno me je nevede privedla neka neznana moč tja pod tvojo okno, kjer včasi sloniš ti in glodah v daljavo. Xi prostorčka pod tvojim oknom, kamor že ne bi bila stopila moja noga vodena od moje ljubezni in tvoje lepote. Krasna si, o Španjolka, lepša kot mavrica v svojih barvah! Ko greš po ulici z rdečiui klobukom na glavi, izpod katerega gledajo tvoji veliki, crni, svilnati lasje, ki obdajajo tvoj uežni obrazek, se sUsi marsikak vzdih ... In ko se pokaže* v gledališki lozi ali na koncertu, bola kot krasna vila, zasliši se rahli Še-pet iznenađenja in vsa kukala se obr-nejo proti tebi, Španjolka. Ob tvoji lepoti poiabijo gledale i na vse in vsi zamaknjeni te obcudujejo. Ni jim mar iriti predstave, niti ubranoga sviranja orkestra, samo da uživajo pogled na tebe in tvojo lepoto. Lahko si ponosna, Španjolka, na svojo lepoto, labko si ponosna tuđi na ime, s katerim smo te krstili, ker si v reenici krasna — prava »Španjolka«. In tuđi jaz seni ponot>on, pa šo kako som ponoson in obenem noiz-morno sročen, da som tu prt^d toboj in ti gledam v tvoj Ijubki, smehljajoči obraz. Da, le smejaj se, ljubica moja! Gloj, kodarkoli som te srečal in «*i se ini tako ljnboznjivo nasmehnila, bil som vodno ves iz s«:be, kor navda-lo me jo hipno veselje, krotka sreća. Večuo bi užival čarobni pogled tvojih oli in rajski nasmeh tvojih usten, da, voono in še bi se mi zdelo lo kra-tek treuotek. O, da bi moprla razuineti, Španjolka, ljubica moja, kaj so g-odi z menoj, kaj se godi v mojem srcu, kadar to dalj časa ne vidim! Nikjer mi ni obstanka. Pobit in žalosten blo-dim po mestnih ulicah brez prestanka. In ko se vrneni zvečer domov, ne da bi videl tebe, tvojo, veliko frizuro in velike oči, vržom se na postolj, za-vijom vrooo glavo v blezino in i u ti nj in ihtim, da bi utešil silno hropenenje po tobi, Španjolka. Toda to hrepenenje je močno, neutešljivo; solze prcv takam ob taki uri, solze ljubezni in hrepenenje... Velika je moja liubezen in velika jo tvoja lepota, Španjolka! Ko hi mi bilo nadalje živeti brez tvoje Iju. beani, brez tvoje blizine, usahnilo hi moje oko in ovenela bi moja lica. Id samo bi ne bilo već ne dneva, ne ao. ei; ne sveta, ne iivljenja. Španjolka, ti noj« ljutom, U mojesros! Moje hrepenenje po tebi je tako &ilno, tako vzvišeno. kot hrepenenje trpeee duše po vzvelieanju. 1 n miru in pokoja ne nnjdem prej, dokler ue ti te« i š moje hrepenenje s svojo lju-beziiijo. Pri moji Ijuhezni, ki seira preko zemljskili mej in pri tvoji ie-poti. ki presega vse meje, ne daj trpoti vor inoj i chisi iu uteši moje Jirepeneje! Ah, Španjolka . . .! Zakaj se le umuješ I Olej toliko trpi moja duša in ti *e tako poredno snieješ. Španjolka, me misli, da se .šalim! Xe, ne šalim he, ker vsaka, ludi iiiijiuuiijšu neres-nica pred tvojim svetim, liedolžnim obličjem, bila bi greh, velik greh. No govorim, kar imam na jeziku, ampak kar mi leži glohoko v sr-c-u. Razumi torej moj > usodo, spoznaj in razumi mojo Ijubezen in mo-jo bol! Ljubim U\ Španjolka, ljubica moja, tako neizmerno te ljubim, ka-kor gotovo je nepresežna tvoja le-)x>ta Španjolka! Kaj, ti mi vornješ? Podnjaš mi svojo roko. — Ali. ta ro-ika, ta nežna, cista roka; tiovoli da jo poljubim! . . . Kako sladka, o Španjolka, o ljubica moja! . . . Ah . . . In tvoje ori, kako so le-skeeejo in mi šepecejo nebroj skriv-nosti, ki so tako sladke. tako čaro-d&jne * . « In tvoje ustniče! Kako drhte v rahleni, vabi ji veni na^mehu! Španjolka . . .! Daj, cln te poljubim, da srkstm med in Ijubezen iz tvojih nstnic, iz tvojih vabljivih iistnic! Tvoj dih! Kako je mamljiv, kako blagodeje-n, kot vonj pomlndnih cvetk, kot ])arfiiui, še več ... še \ PO — ■"■"""■" "■ ~ - " "" r Brrr . . . Stresel scni se ... Neka j mrzloga začutil sem na ust ih . . . »Vstani vendar. Kado! Dan je že.<' Prvi hip se nisem zavedel svojega položaja; sele ko Bern zapazi I nad seboj sklonjeno vsvojo staro teto, mi je bilo v.se jasno. »Kaj ine tako debelo gledaš? Vstani in nikar več na ples ne hodi! O, Rado, Kado, kadar si sel na ples, še vedno si tako dolgo spal. Gotovo si že fcopet sanjal, da kako go&podie-no poljnbuješ. Ustniee »i že tako lepo zbiral za- )H>ljubček, kot bi hotel vsafc čas poljubiti. Da bi pa ne bile samo prazne sanje, eem ti dala poljnb — jaz. Ha ... ha ... P.i vstani vendar!« Brrrr ... Mesto oboževani Španjolki na-menjeni poljub, eem ga dal svoji — stari teti ... . Brrrr »A« m ga uikdo ne vidi. Ako je temu tako, tedaj goepod odbornik, kje »U Pridi in pogiej ter utori svojo prokleto dolžnost! Davkoplačevalci, ode do gležnjev blato tražilo, pa pošteno plačevalo. Zelena miza bu pač velika postala in veliko gospodov bo st^ielo okrog nje in bodo se kar se obsebi razume tuđi dobro imeli.a ka'kšne bodo eeste, to je drugo \ prašan je. Najpametneje bi pač bilo, da bi vsaka občina v njej s^ nnhajoče cesto t*ama vzdrževahi ter potrebne dokla-de sama naložila. Ce^tm rnlbor, c<* že mora biti, ali pa deželni odbor, naj bi bil samo kot i'adzorovaliii organ, ikakm* je t4*ilaj bil, ko so se ceste po občinah vzjd rže vale. Kot tak, uaj l>i iinel tuđi nt^ko cestno doklado za Aznrževanje verjih stvari, katere bi poe^ani^zne oheine ne zmogle, ka kor so veliki mostovi, naprava novih čest Itd. S Umu bi &e> Oilstrunili v*i iie-potrebui funkcijski stroski za ceste, iako pri eestnem kakor deželnem ooru, delo bi se razdolilo na župan-st-v», *kai* bi edino pravo in pametno bilo. Bi vsaj tišti, ki dela, ki je ševe tildi zdaj delal ol» eneia tuđi odloce-vaK ne ]>a da mora za svoj demir >e prositi, a uuzadne še nieesar ne dobi. Toliko a rći^miŠljevanje gotovim kroproni kakor >plo^m>sti j>rtntuo po-.stano nova. posUiva zakon! Jf politično in izobražsvalno društvo za dvorski ckraj v Ljubljani priredi v soboto, 10. decembra 1910 oi> 8 i večer v gosttlci yfprl Fran-celjna" na TržašM cesti št. 22. slioil naredno-naprednili volilcev in volilk Iz dvorskega okraja, osobito Tr-žaške ceste ia bliisiih ulic. Na shodu bodo govorili jrospodje: dr. Ivan Tavčar. dr. Anton s>vigelj in Adolf Ribsnkar. ODBOR. Dnevne vesti. »Politično iu izobraževaino društvo za diorski okrnj v Ljubi jari« Vri red i v soboto, dne iO. decembra ]9]0 ob 8. zvečor v aostihii ^pri Franrrljnir: na Trža^ki r^sti št. 2'2 fchod nur<^.lTio-iiapivdni!i volileev in volilk flvorskejra okru.ia. Ker se borio na sliodit razpravljala najvital-mejša vprašan.ia ljuhljanskecra prebiva lst.va in tndi v pravi infi pokazalo binavsko postopanje nasili klerikal-«--ev naprain ineš<\inst.vii, kierikaleev, ki hotc n^onobiti vsaleo prosto pribii-uje in izžeti LjubljančiMit* in jih do-vrsti Bom je bil sprojet pređjo#t da m ugodi želji visofke vlade, naj se voea&li-»ki predloži izroče posebnomu pod* odseku pruračunskega, odaeka. To ne pomeni samo, da je sedaj konec jugro-ttlovanski obstrukciji proti i talijanski pravni fakulteti, marveč tuđi, da je popolni polom jnao«loTanakeca vseo^Uiškega postulata akoro aaco-tovljen. Značilno je, da je prav dr. Snsteršii* predla^al sprrjetje vlad-nega. »kompromisa«, ki je samo v formalnein osiru lcompromia, v stvarnein oziru pa prokleto podoben popolni abdikaciji, tišti dr. Suster-sič% ki jo prav do zadnjega časa imel vedno pesti v 7r«ku in na vse načine tfrozil vladi . Se nm pač budo niii-di, da bi se prikupit visoki cesarski vladi in si pridobil njenr» milost. Pred no izprr^ovoriino se kuj vee o tej stvari, ltočeino jKKakati natane-nejsih ]>ojasnil o sklepan ju vseučili-škepra klubu v tej stvari. Slovenska javnost ima pravico vrdeti na tane no, pri čem da je. : Kazžaljeno neinštvo. \se ncmštvo je ]K)konei, vse nemštvo vpije, i!a je razžaljeno. Slovenski klerikalee ilr. Koro^ee je baje v dr-7-avuem zboru zakliral, da je »nops kulturno zuaiueiijt' ali kult urno »red-stvo Xt'iiR-ev. C*e je dr. Korošec to res rekel iu v taki obliki, kčikor se |X>ro-ea, potem je njegov izre-k velika oshirija. Praneozi, Au^leži in Ititli-jaui .so .sieer v>e druiraeiii kulturni narodi kakor \einei in imajo tuđi veliko večjo in starejšo kulturo, ali resniea je vender, da je nein^ka kultura velika iu resnieu tie tuđi, da. ži-\ hiii> Sloveiu'i v odvi»uo^ti 4>il neui-ske kulture. Xeiiiei no naii nasprot-niki, Neinei nam š»trt»žejo po življenju, to je vso »*es, ali vzlie temu se nam zdi le ^meŠ.110, ee bi tajili, ila «>iiio nporabili plode in đulove neni-ike kulture za ZArradlu-i tište s»o jako ]>oni/ne stavbe. ki se imenuje slovenska kultura. To ni nobena sriiiuota za nas. Tndi Xemei so se ]k> «>01etni vojni na>huijali na t'raneosko in an-irlesko kulturo toliko easa, da s<^ mo^li stati na lastuih nosali. Odvis-nost Neineev oil t'mnc-oske kulture je bila tako velika, da nosi neiuski jezik še ilanes na sebi lieizbrisiie znake tepra franeoskejjra vpliva. Xeinei so >prejeli brez ste vila fraaieoskih besedi v svoj jezik iu vsi »Sprnrlive-reinia prizna-vanio brez ovinkov, da je to, kur jo bajo rekel dr. Koro.Šee, velika buda-lust. ee j(4 naniree to tako rekel, kakor poročajo noniški listi. A ta raz-žaljenost, ki jo zdaj pozirajo Xeniei, je tndi več kot smesna. Treba je le pomislili, na kak inFamen naein psu-jejo razlieni minski ix>liliki pri vsa-ki priliki slovenski narod in na. kak infnmen naein ])opisnjejo neinški časopisi slovenski narod. Co je pa dr. Korošee svoj mmlklir napravi! le proti tistemu pobarabljenenm -ub-jektu, ki sli^i na iine ^VFalik in 1 /t je v drž. zboru ppodnještajerske Slo-venee <»značeval kot morilco, r-«« je dr. Korošee ožij?osal speidnje s<«'.ier-sko neniškutarstvo, ki iiima z r in-sko kulturo nič opraviti, če jr dr. Korošee prog-laiiil, da je šnops tisto sredstvo, ft katerim to spodnještajer- tko nmnitvo raaiirja korupcijo in demoralizacijo, poima je govorll ree. ■leo. To spodnjeitaienko uemštvo, ilela aialanuitlćno a fciaptoi u ie. moralliaeljo ia udtaje Slove*«*T, Ptuj, ta »alte deutsehe Kultur-stadt« je teopaarako meato, icjer v«e nemštvo živi od tega, da s 6nopaom u nič uje Slovence, iu v mariborskem okraju, kjei je po Malikovih heme-dali najvee morilcev, knhajo zdanje sami Nemei in saatmpljajo ž njim Slovence. Će je torej dr. Koroftec s svojini medklieem res odgovarjal Maliku in meril na spodnje&tajersko nemškntarijo, jH>ten> je gDvoril res-nieo. -f 1» davčne ftlušbe. Abiturijent Janez Kranje je imenovan za 'lav' ne^a praktikanta in dodeljen daVka-riji za ljubljansko okolico, abiturijent Jožef Bajt za davčnega praktikanta pri davkariji v Vipavi iu pro-vizorieni učitelj Egon Gregorie za davčnejca ]>raktikanta pri davkariji za ljubljansko okolico. Nadalje so preinešeeni davčni upravitelj Jožef Ahlin iz Radovljice v Kranj, daveni asistent Vin^nne Pirnat i/-Kranja v Radovijioo, duvčni asistent Franc Ža^ar iz Krškega >- Lj ubijano k daveni adniini&traciji in davčui um-htent Anton Prudie iz Ljubljn-ve v Krsko k «lavčneinu referatu. Lovsko razstavo v Mestnem domu je »lo^lej obisk«l*> nad 2.r>bčiuski svet. Občinski svet je namreč sklenil in naročil, uaj se eeste posipajo z drobnim pri'umozom, tla bo živina labko vozila in se torej ne trpiueila, totla ta klerikalui člove-koljuh, župan Oraženi pa posiplje ee-.ste s kamenjem, debelim kakor člo-veška ^rlava. Da je to skrajno nevar-no, dokazuje nesreea, da si je krava nekegra posestnika vsled tega grarao-za zvilu ih>k°* Seveda bo ta posestnik zahteval odškodnino od občine. za kar je tuđi popolnoma opravičen. — l'paino, da bodo napredni obeinski svetuiki i>oučili tejra klerikalnegra župana, kaj sm-e in kaj ne srne. Po cerkvenein žegnanju. Pred kratkim je. bilo v Šmartnem v kam-niškem okraju cerkveno žegnanje. Proti večeru se je zbralo na eesti več vaščanov, med katerimi je })rišlo brez v>ake|ra i>ovoda do prepira in končno tuđi do i>retepa. Bajtarjev sin Jakob Hribar je ]>otepniil svoj nož ter sunil z njem posestnikovejra sina Pestot-nika, ka terena je na levi x#oki težko ranil. Ob istein času je šel mimo po eesti 5;;ietni p<>sestnik Juri Dolar iz Smartnejra. Tuđi tega so i'antje brez vsakepra vzroka na])adli ter ga par-krat sunili z nožem. Ker je hotel iti spat. Pred par dik'vi je nekega večera j)ilo več fan-tov iz Itodiee v kamniškem okrilju v neki ondotni gostihn. Kolarski po-močnik »ane Anžiu je rekel Valentinu Ta v čar ju, naj gre spat. Ta je bil pa vsled tega tako razjarjen, da je Anžina z neko žele/no stvarjo udari 1 tako po glavi, da mu je prizadejal težko rano. Tuđi nek drug taut je Anžina večkrat iidaril s palico, ki je bila z železom okovana. Xato je An-žin hotel zbežati, toda fantje so ga doli iteli ter ga pretepli s palieami in pest mi. MeduMndmi muej sa Jaauk* asaasiTO v Poalojal. Rumunjki kralj K*r*l I. je podaril za zgradbo jam-ABgm muzeja v Po&tojni 1000 K. Malo već uljodnofttl v občeva-nju s strankami je toplo priporočati novopečenemu tajniku Pajdaaehu v Kooevju. Sicer so ljndje pri političnih uradih že marsičesa navajeni, ali vbaka stvar ima svoje meje. To si naj zapomni tuđi gospodine Paj-dasch. Zloćia župnika Soma. Žujmik Sorn v Beli Vodi na Stajer^kem je imel razinerje z različnimi kmettfki-nii fanti. Vabil jih je v župnišee, go-stil jih, kupoval jim obleke ter jih jemal s seboj na potovanju. Začetkom septembra tega leta so v Potoč-nikovi gosti Ini v Beli Vodi pili. Na-vzočen je bil tiuli župnik Šorn. Ko je Iju hica nekega fanta stopila iz gostilne, iznenadila je župnika i u svojega ženina v prec-ej čudni \*r/A-eiji. O tem dogodku je aicer molčala. Ko je pa župnik delal ovire njenemu zakonu, da bi na ta uaein ne prisel ob »Ijuhezen« njenoga ženina, oziro-ma ko je hotel po porok i £e vi'nlno občevati z mladim zakonskim može ni, sta zakonska zač( !a govoriti po \iisi u i\\\niikoxv,ui zločinu. Na. U> sii aretirali župnika. Pri zasline van ju je rekel, da se ne siiominja na broja de-janjfi, ker je ]>ijanee. Tgaja inu le moski simiI. Končno se je pa udal, da je mogoče, da je zagrešil zločin zoper § 129 b kaz. zak. Celjsko državn> pravduištvo je obtožilo njega in so-krivee. Grehenčeva junaštva. Narodni Dnevnika ]>oroča zxjj)et o junaštvu blavuega Ore!>enea, ki v jasno luč ]K)stavJju njegovo jiravuiško veduost in izobrazbo. Oinenjeni dnevnik piše: »Zopet imamo (>oručat i o kriče-čein slučaju Grebenčeve ^krajne sa-lnovoljnosti in izrabljanja njegi>v** uradne oblasti. I*red d^lj časom j<' tepel mesar Frane Kilač v Gornjem gradu ssvojo ženo. Greben<\ ki je za to izvedel, se je napotil takoj t> jiisar-jein in dvema orožnikoma a- Filače-vo stanovanje. Akoravno ni iinol tam ničesitr i>kati, je pregleda! vse prostore Filačeve gostilne in zahteval, da so prišli skupaj vsi Fiiačevi otro-ei. -- Xato je Grel>eiji- Filaču zapo-vedal, da mora poklekniti pred <>tro-ci in jih prositi odpu^čanja, da ravna tako z mater jo, sicer ga takoj odvede. Filač se je nekaj časa obotav-Ijal, slednjič pa je moral oče poklek-uiti pred svojim i otrot^ in jih prositi na kolenih odpuštanja. ';er kot priprost človek ni vedel, da ima pravico Grebeuca vreči iz svoje hiše in se je bal orožnikov, kateri bi ga bili, kakor mu je Grebene zagrozil, sieer takoj oravosodstvo še bolj trpelo, kakor je že. Ako se pa v dogledneui času kaj ne ukrene, l>odenio pus-tili v stran vsako obzirnost. Ali res ni sredstva zoper takega. sodnika, ki dela justiei sramoto! Kaj pravi g. državni pravdnik k nav«*denemu slučaju*« Ninisko prodiranje v mniLorski okolici. Xa Pesnici nameravajo baj > Xoniei staviti Šulferajnsko solo. V obeini S4^ widnjič zmagali Slovenci. Korak uaprej za popolno poiieuičen.ie leitersberške sole je napravil nad-učitelj Keieh. l'peljal je namreč za prvi razred slovenskoga oddelka tt* sole letos — ne niska izpričevala. Lasten narodni dom si hočejo jx>st;»viti sevniski Xemci in nerašku-tarji. ^* ta uamen so si ustanovili za-rostak Franc Preboljsek 26. dom obra nskega ptipolka. Stal je pri ermričnenj skla* diiču za moko v Krifthnberjevi ulieL na straži. Ustrelil tse je t isvojo pušk» v levo stran prsi. Težko ranjene^u m> prepeljali v bolnižko >*obo domrw branslce vojasnice, kjt r ;e ob «*ni uri zj utraj umri. \rzrok sauiomoru je neznan. I berli prislljenci kot tatovi. In Sevni<*e poročajo: Ona dva )uisiljen-ca, ki sta jx>begnila iz ljubljanske prifiilne delavnire in ki sta nekemu kmetu iz tnkajšnje o!;olice ukradla iiOO kron in več obleke, -so orožniki prijeli. Nesreea v Kabl ju. Dne 8. ja-nuarja se> je v Kablju na Koroškem zgodila velika nesreča. Rudniška l»oliiiea se je pogreznikt v zemljo. Se-dem oseb je pri ti nesreči storilo in-lostno smrt. Zaradi te nesr«>oc> se j«> začela s rekli, da s<- holuir-a ni vsled tega po-^rreznila. Bolniea j<« bila ]x>dkopuua. stala je nH plasti, ki je ni mocrla v*m« držati in W3 vsled tega pogreznila, a ti.sti, ki je rov tako proti predpiKorn i/ftejjiil ,da je podkopal lioliiiro, von-der ni kriv! Preiskava uroti Steinbaehu zaradi prestopka je že ustav-ljena in sodilo ^a bo 1 * <»krajno *»rwii-šče v Trbižu. O ti izveden<*i! Na ženfckem učiteljišeu v (iorifi službuje tiuplent Janez Kolene, ki j-> vnet pristaš dr. Šusteršića. V kratkom času je ustanovil \ Hrdih in v lepi Vipavski dolini več »Cukov« ali riin>1cili teJovadnib bratovščin, ki imajo veliko }>olitično ualo^o. Ko-lenc je že ^1 let star, ie u: pred še*ti-mi leti at>solvirul uiiiverzo, a ven fler še ni nsfK>sobIjeii za potrk ni srednjih š ra'/nih sirovost ih klerikalnili čukov, ki pač nišo dru-pejra, ne^ro organizirani klerikalni pretepaei. O tak^in nad v>e sirovem obnaša nju poroča jforiška >Soča^ i/ Oseka: »Ko so se oseški »Čuki« vra eali floraov z nekepra čukuladarske^;« (shoda, je bila že trda noč. I*rirujoveli so v vas in brez vzroka napadi i nai*' Sokole. Začeli so inetati kot i»e6t debelo kamenje proti njin1 in pri tem je priletel )K>1 kilogramu težak kamen v hrbet vrlemu našemu noiniš-Ijeniku Markotu (i^oiu. Do krvi sta bila ranjena na i oki in na jrlavi * kamenjem brata Leopoid in Ivan Toplikar. Našemu trobentaču, ki *#> je hotel mirno vrniti domov. &* iztr pali trobent«* iz rok, rkradli ^o ion ustnik in trak in z naporom *e mu je posrečilo resiti rof? iz rok Cukov . . . Za jrotovo doleti pretopile** in čukar ske nasilnike zaslužena. kaz*'u, kajti c-elo zadevo ima orožni^tvo v rokah. Da se ni kaj hujsej?ii pri me rilo, t*e je le zahvaliti hladnokrvnosti našili fautov. Xam >e ti napadi n*' /-«le pra\-nič čudnega. vsaj te org"a n izaći je ]>ač nimajo drugrejra namena, uepro \* praksi izvajati bojevi ta načela kleii kalne organizacije. Velika tatvina. Iz Goriee poro čajo: 501etni Anton Komel je iirisel v Gorico na trjr sv. A n dre ja. S sebo.i je imei t>50 K. Ko ie nekaj kupoval, je ziipazil, da ninia več denarniee s t>5() kronami. Prijokal je na ]>olieij<> ter povediil, kaj sp mu je pri peti lo. (> tatu ni ne duha ne si uha. Iz ljubosuinnosti. \l Trsta poro-eajo: Ko j<* Ijotela predveerajšnjim zjutraj pred oo4t-nejra parnika 241etna Marija M»i*za- 0(0 Tomož in Student Toma! (Dalje.) »Ho - he - he! A vidva se pa la-sata za kratek čas?« Pozdravil ju je prešereu smeh, in v zadregi in neje-volji je za^rleflal oča Tomaž kolarja Jožka, ki so mu tuđi »ta sladki« rekli. Stal je na pra^u in se &iroko snie-jal. »A vidva se pa lasata?« Oča Tomaž je videl, da je kobila žejna, zato je še sam skoči 1 z voza in velel sinu, naj stopi za njim. »Kdo se lasa?« je nato prašal Jožka... Ali ne vidiš, kak&en je ve-ter na vozu.' Ali bi rad, da bi izgubila klobuke? Student Tomaž je bil tuđi žejen, in smeh se je igTal na njegovem obrazu. Neka ini se 1 je v stajala v njegovi duši, a zdaj je ni mogel prijeti in se ž njo porazveseliti. »Kar skupaj bi gra polič, ali ne, oča Tomaž?« »Kdo te je pa vabil k miziT« »Ali me niste vi samif Saj niste nič rekli, da ne smem prisesti.« Gosti lničar, dolgi in suhi Janez, je ie poetavil pijaco pred goete. »Ampak pridnega sin« pa imate, o*a Tomaž. Cisto prayi itndeai je ie, kmaln bo goapod.« »S**voda bo iro$pod! Seme naza-rensko. Oj, j?ospod pa, go*»pod.« Oča Tomaž bi bil rad zabavlja! na svojepra sina, a pred tujimi ljudmi se nni ni zdelo pravično. »Xa, ti student, le pijva! Tega se boš moral tuđi na vadit i.« Pravi sladki Jožek iu trči s studentom. »O, saj že zna,« odgovori oča To-niaž. »Kar veruj mi, že zna. O, inoj sin je dobre glave. Ti seme —«. In oea nalije svoj kozarec in ga izpije na dušek. »Tako pridnega siua torej imate! A vidite,« meni Jožek in pokuša vino. »Da, da, to je glava! Ti si še misliti ne nioreš. Xa, pi.j, student,« pravi oča in se posmeje. »Saj veni, da ti ga je manjkalo!« Jožek je videl, da gre že proti koncu prvi polič, in se je bal, da no bi izgubil svojih gostiteljev. In začel je s sladkim glasom: »»Po reenici, oča Tomaž, lahko ste veseli! Takšnega sina imate, kakor poje o njem pesem: »Sin bo sveto maio bral in očo in mater iz vie jemal.« »Da, da, Jožek! Prav tako bo! O naš Tomaž pa že! Kaj ne, ti sin moj! Janez, daj ga še en polič!« Tuđi Student Tomaž je bil vesel te besede, zakaj godilo mu je rdeče vino, ki je teklo iz kozaroev tako mebko ia opojno v grla. In nid ga ni bilo treb« biti ftrah, kakq in Uaj jvojde iz gostilne. Peljal se la> eelo, kakor S4» je tndi pri peljal. V me^tu je moral skrivaj in strahupoln tiho-tapiti v skrito beanieo in tam >e ikriti v zakajeu in temen kot. A dane^ sta se z oetom pripeljala 1i* 9.: Louisa Miller. (Drama.) La Ki cadora. (Iz koleseja v Lisboni.) (Iz seviljskega življenja.) Otroške in o znižanih oeuah bodo uamosto / ćetrtek v petok. Samonior. Stotnik 4. kompanijo | ljubljanskoga domobranskoga polka H o 1 z g o t h u u se je danes i>onoči v svojem stanovanju v Tauzherjovi irisi na Marije Torezijo cesti ustrelil. Xašli so ga danos zjutraj mrtvoga. Stotnik Holzgethan je bil sele pred kratkim časom iz Dalmacije preme-i-čen v Ljubljane in jo tu kaj skoro uepoznan. O vzroku sainoniora se ne ila nič izvedeti. Prestrašijiva vest. V ponedeljok popoldno je prišol k neki čovljarjevi ženi v Krakovem nek čevljanski po-luočnik ter ji sporočil, da jo njen inož pobegnil v Gradiški iz triletnega /apora z namonom, da ujo in hčerko ustreli. Dojal je, da pričakuje noči v Mestnena logu, potom pa priđe izvršit svoj nameu. Povedal ji je, da mu je kazal usodni samokres. Razumno, da se je žena to vesti oilno prestrašila in jo takoj sporočila policiji, ki je vi njenoga čevljarja takoj natančno zaslišala in žustra žila stanovanje. Cevljar je pri zaslišanju prizna 1, da je bila ta vest lo izrodek njegovoga vočdnevnega popivanja ter, da o mo-žu sploh nič no vo in ua ga ni videl odkar je odšel v zapor. Hudobna poškodba. Prevčoraj-šnjem so ponočnjuki nekomu posost-niku na Zabjaku pri vrtu ixxlrli < »grajo in pobili sipe pri oknih. Ko jim je posestnik sledil do Vodnikovoga trga, ga je eden ponočnjakov s palico močno udaril po obrazu ter ga nad lovim očesom znatno poškodoval. Zadeva prido pred pristojno sodišče. Brez prenočišča in sredstev. V 7>ouedeljek zvečor so so na policiji /glasili trije brezposolni dolavci, ka-kor tuđi nek mož iz Galicije, ki je i mol s seboj zono in štiri otroke. Vse ho djali na prošnjo v zapor, drug"i dan so se izročili pa odgonskemn uradu. l'begli pikolo. Včeraj jo iz neke tnkajšnje restavracijo pobegnil 14-U'tni pikolo, rodom iz Gorenjbkega. I'redno je vzel pa tiho slovo, si jo !>reskrbel na nepošten način nekaj kronic, ka ter« bode potrebo val na izletu«. Preskrbljeno je pa, da to ne bode ostalo brez posledic. Zlikovstvo. Predsnoenjem jo v Karei Kotnikovi ulici neznan zlikovce vrgel kamen v neko okno ter razbil dve sipi. Pes popadel je snoči v Kolodvorski ulici krošnjarja Filipa Rajnko-^ iča ter g"a na desni nog"i lahko to- lesno poškodoval. Trntlntir psa je znan. DelaTako fflbaaje. Včeraj ee je z južnefira kolodvora odpeljalo v Ame-riko 42 Slovencev, nazaj je prišlo pa 39 Hrvatov, 16 Hrvatov se je odpeljalo na Refco, 17 pa v Zagreb. Iigubil je ueiteljiščnik Mihael Kom a u zlat prstan. Dntftvcno noznanilcL »Društvo »lov. profesorjev« bo imelo svojo letošnjo glavno skupšei-no 28. decembra 1910 ob polu 10. uri dopoklne. V smislu § 11., 4 društvenih pravil je eventualne predlože na-znaniti odboru pismeno vsaj teden proj, t. j. do 20. decembra. »DruŠtv? j ugoslovanskih žele«, niskih uradnikovu ljubljanska podružnica ima v nedeljo, dne 11. grudna ob 7. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica 22 svoj 1. redni občni zbor. Slov. trgov&ko društvo »Merkura npozarJH šo enkrat jfg". elane in prijaiclj'* druStva na slavnostni obe-i'.i zboi, kateri so 'bo vršil povcnlom društvene (.esetletnico 8. t. m. ob 11. uri dojH>ldi»e v ilruštvenib prostorih in na zabavni vočev, ki bo isti dan v veliki dvorani »Narodnoga doma« ob uoiu 8. uri. Deželna zveza ^ustilničarskih zadrug: na Kranjskom v 14ubijani raziH)šilja nasloduji oklic; Volooenjo-u» tovariši! Leta 11)07 se je pojavila prvič med [rostilničarstvom spložna žoija in ]H>trobć< po sklicanju vsego-stilničarskog-a shodu na Kranjskom. Xa tem shodu se je ^ostihiičarstvo otrlusilo z ostrimi protesti proti ne-zuosnim težavam, s katorimi so mora boriti naša obrt. Kor je znano, da se le na neprestano trkiinje in klicanje odpro zahtevani in pravieam vrata, jo sklonila doželna zvoza grostilni-čarskih zadru^r na Kranjskom, da nadaljuje akcijo, ki jo je pričola {?o-stilničarska zadruga ljubljanska leta 1907, in razširi program o naših za-htovah in težnjah po odpomoči še bolj ter skliče zopet splošni gostilni-čarski shod v Ljubljani, dne 15. decembra 1910. Po dnevnem redu, ki sca obenem poda ja ino, razvidite, kako mnogrotere so težkcčo in krivice, proti katerim se moramo braniti složni, krepko in združeni. Da bo manifestacija za naše pravice tem sil-nejša, naj priđe vsakdo na shod, ko-mur le količkaj dopušča čas, vsak, komur je mar njegrov lastni blag-or in napredek. Načelstva zadrug1 naj store v pol ni ni eri svojo dolžnost ter obvestijo in povabijo vse svoje čla-ne, kjer pa se ni grostilničarstvo organizirano, pošljemo kot vabilo to okrožnico zavednim tovarišem, od katerih pričakujemo, da te okliee raz-dole in da l>odo tuđi z besedo navdu-ševali tovariše za obisk velepomeinb-nogra shoda. Xe le, kdor je dobil to pismo v roke. je vabljen, vabljen je vsak jrostilničar, naj si bo od koor v ponedeljrk, dno 12. decembra v prostorih rostavracije »zum Magistrat« I. Licbtonfelsstr. :!. Začetek ob 8. uri zvečor. Svobodomi-selni slovanski prostje dobro do£li! Kupujte jutranjo izdajo wSlovenskega Naroda". PnsictiL Slo¥«««ko deielaa ffledališ^e. Jutri, v oetrtek popoludne ob 3. se uprizori Leh&rjeva najboljša opereta »Kneimi« (izven abonenta; za lože par). Gene so jako znižane. Mesto bolnega g. Bohuslava igra vlogo profesor ja g. Križaj. — Zvečer ob 7. uri se igra prvič v sezoni priljubljena angleška komedija »Jaek Straw« ali »Kraljevska Visokoet«, ki je lani pri nas, v »Narodneni di-vadlu« v Pragi in v »Deutsch. Volks-tbeatru« na Dunaju prav izredno za-bavala občiustvo. Ta duhovita, zelo šaljiva in satirična komedija se uprizori za nepar-abonente. — V soboto se poje v čast jugoslovanskim gostom iz Zagreba in Belgrada četrtič velika Wagnerjeva opora »Tannhiiiiser« (za par-abonente).— V nedeljo bo le ena predstava, ker se število proti požaru zavarovanih predštav ne sine prekoračiti. K »Matici Slovenski« je pristopil kot ustanovilik g. Fran Maselj-Podlimbarski, stotnik v p. in pisatelj v Ljubljani. Koncertni pevski večer, ki ga priredi danos v »Narodnom domu« pevski zlior »Glasbone Matice«, je namenjen pocoščenju ff. Antona Ra-z i n g e r j a , načelnika povskemu zboru ob njegovi GOletniei in kot mtjstarejsemu pevcu tega zbora. Pri-eetek večeru je ob 8. zvečer. Vstop je prost. Vabljen i so elani, ujih rodbiue in sploh prijatelji »Glazbene Matice«. Po Vrazovf »Akademiji« bo v nedeljo, dne 11. decembra banket v hotelu »Tivoli«. Kdor se ga misli ude-ležiti, naj so prijavi tajništvu »Matice Slovenske«. V koncertu »Slovenske Filharmonije«, ki bo v nedeljo zvečer v »Unonovi« dvorani na čast udele-ženceni Vrazove Akademije, nastopi kakor že poroeano, virtuozinja na «xoslih, ^de. S t e 11 a K r ii g e r. Pred letorn je nastopila v prvem večjem koncertu ua Dunaju s slovitim orkestrom dunajskeg-a »Koncertvereina« v veliki dvorani »Musikve-reina«. Na toni koncertu je sodelovala tuđi slavna operna pevka Selma K u r z. Kri-tiko o tem prvem večjem nastopu mlade virtuozinje so izredno ugodno. Fromdenblatt« piše: »Ysaye je bii gdčne. Kriigerjeve mojster, od njeg-a se je naučila perja na go&lih. Bel caiito in g"loboko eustvovanje sta signatura igre gdčue. Kriigerjeve...« »Xeue freie Presse« enako hvali veliko uadarjenost, tehniko in lepoto igre gdčno. Kriigerjevo. učenke pro-flesorja Ševe i k a in Ysaye. »\Vie-nor Allg"emeine Zoitung"« imenuje lijen nastop v imenovanom koncertu družabno senzacijo, hvali njeno tem-peramentno igro, čistost tonovo, izborno tehniko. »Oesterr. Volkszei-tung« pravi: »Ona živi s svojo iarro. To im ji od svojega niojstra. Mlado dokle, ki pred veliko publiko Andan-tenein pa je odrod i I, da je dan sv. Miklavža prost sole. Tn tako se je banov god praznoval včoraj po vsi Hrvažki, sekeijski načelnik za nauk in bogočastje, dr. Ambruš, pa si je zadovoljno miel roke, računajoč s tom, da se bo s svojo naredbo prikupi 1 svojemu gospodarjn banu dr. To-mašici). Toda smola jo smola. Dr. Amruš je inenil, da je ukrenii nekaj posebno pametnega, pa se je t*amo blamiral. Ban dr. Nikola Tomašić je namreč pravoslavne vere in slavi svoj god po koledar ju pravoslavne cerkve. torej približno deset dni kas-neje. Dasi torej ban ni imel včeraj svojega godu, vendar so -sole na Hrvaškem praznovale katoliški praznik sv. Miklavža kot imendan banov. Da niti sekeijski načelnik ne ve, kak-šne vere je njegov predstojnik in kdaj praznuje svoj god, to je res prava kurioznost. — Češki recer v Belgradu priredi tamošnji »Rusko-srbski klub« v nedeljo, 11. t. ra. Na večeru bo predavanje o Češki in o češkem narodu. Predavanje bodo ilustrovale razne vrste ekioptične slike. Na prireditvi sodeluje tuđi g&. Taborska, članica »Narodnega gledalibča«, ki je znana tuđi v Ljubljani. — Zapui&aa pe«nikove vdove. Poročali smo svoječasno, da je vdo-va Hianega Brbakega pisatelja Simo Matavnlja zapustila večji del svojega imetj« arbsld ^^^4rnniji nosti v BelgTadu in društvu »Privrednik« v Zagreba. Te dni so je vršila v Belgradu zapušČinAa raz-prava. Na tej razpravi se je dognalo, da oporoka gospe Ma tavu lj ni ve-1 javna, ker ni podpisana po treh pričah, kakor to zahteva srbaki zakon Z ozironi na to so dedičh ki bi sicer dobili samo uaale legate, izjavili, đt* ne uriznavajo testauiei3r« — Ruski zrakoplov ee v Belgr*-du, T*» dn» priđe v Đel&rad ruski in-žeuir Mpslenik^v s svojim zrakoplovom. Maslenikov je uapravil s svojini zrakoplovom &e več izvrst-no uspelih letalnih poskusov v Pe-trogradu, Moskvi In najzadneje v Sofiji- Maslenikov ostane v Belgradu nekaj dni ter bo napravil par zrakoplovnih vzletov. — Sv. Birokraeij na Bolgar-skem. Jani Nikolov, grški podanik, naseljen v Karlovski vaši, je 14. ja-nuarja 1. 1908. vložil prošnjo, da se ga. sprejme za bolg-arskeg-a podanika. Njegova prošnja je si a predpisiino pot. Te dni je bila predložena narod-uernu sobranju, da jo končno resi. Referent je predlagral, naj se Nikolo-vega prošnja ugodno resi in proeite-Iju prizna državljanstvo. Odredilo se je glasovanje in predlog je bil spre-jet. Nato je vstal poslanec Kristov ter izjavil, da je prositelj Nikolov že lansko leto umri. Tej izjavi je sledil huren smeL, poslanec Gešev pa je lakoj vložil predlog, uaj se birokratski predpisi glede prošenj za bolgarsko državljanstvo spremene. Izpretf Mitu Izpred tukajšnje^a porotne^a sodlšča Pod i v ja n fant. V znani Grčarje-vi gostilni v Zagorju je v nedeljo, dne li*, oktobra t. 1. pilo prečejšnje stevilo gostov, zlasti tamošnjih de-lavcev. Prišel je pa tja tuđi 201etni Peter Mutnik, brusilec stekla iz Top-lie. Bil je že dopoldne v tej gostilni, a prišel je tja tuđi popoldne v družbi svojega polbrata Janeza Smida. Sedela sta pri eni isti mizi. V šali pripoinni Šrnid, kdaj mu bo plačal tište lilaee, ki mu jih je lansko leto raztrgal. Kaj bi bilo hujse, kakor te be^ede za obtoženca. Začel je kar div-jati, potegnil iz žepa nož in g*a zasa-dil v mizo. Krčmar, kateromu je zaradi ljubega miru obdolženčevo raz-grajanje že čez vse presedaloT je sto-pil k Mutniku s svarilom, naj bodo miren, drugače naj se pa odstrani. Res je za nekaj časa odšel, a se kma-lu vrnil. Lotil se je takoj Joiefa Re-povša, ki je pomagal v tej gostilni streći gostom, češ, da pra je dopoldne pri računu ogoljufal. Da bi bil mir, mu je Kepovš napravil še enkrat račun, ki je pa znašal ravno toliko kot dopoldanski. Nato se je lotil Franceta Gotza, ker mu je prigovarjal, uaj bode miren. Mutnik je jel kričati in skakati pred njim in grabiti po že-pu, kakor da bi ga hotel z nožem. Zdaj je bilo krčmar ju Grčarju pa le že preveč in da bi preprečil pretep, je zapodil Mutnika iz gostilue. Po* tisnil ga je v vežo in od tod ga pori-uil na prosto, da se je nekoliko opo-tekel in sedel. Grčar je stopil na prosto, da bi zabranil obdolžencu, ki je zopet silil v liišo povratek in ga ri-ni 1 od sebe. V trenotku }ia, ko se je hotel krčmar obrniti, da bi šel v vežo, ga je Mutnik trikrat z odprtim nožem sunil in zbežal. Grčar je bil ranjen na zapestju desne roke, poteni na desno stran sjx>dnjega trebušnega lica fantu ni dala miru. Vzel je se-kiro, odprl 6krinjo in šel s tako dob-ljeno puško na lov v tuj revir. To pot je imel srećo in prinesel dva zajca do-mov. A fant ne je zelo motil, misleo, da bo pogled na zajca pomiri 1 očeta. Oče je bil hud, ozraerjal je sina po za-služenju in g& potem sarr» naznanil orožnikom, ("eš, naj bo le enikrat za-prt, potem ga bo že rninilo in bo ne-bal z lovom. Te dni je bila ćela rodo-vina klicana pred ljubljansko okrajno sodišče: sin kot obdolženec, oče, mati in druffi član i rodovin^ kot priče, in povabljen je bil tuđi lastnik lova. Vse se je iepo in v redu vršilo. Fant je ne previ" skesano prizna 1 storjeno de-jauje, oče je povedal, kake nauke mu je dajal, 'tak:, mu je puško skril in kako ga j« končno zaradi v.vske tat-vine sam ovadii. Mož je napravil prav dober vtisk: vtisk praveg • poštenjaka. Obravnava je bila že skoro končana, ko je sodnik tako mimogTede vprašal noža, kaj je napravil z zaj-eema, ki jih je sin ustrelil . tujem re-virju. »I, kaj,« je deja mož, »snedli smo jih!< Te daj pa se je .^di^nil flr-žavnega pravdništva funk< ijonar in je s slrahotnim glasom ^aznanil, da raztegue obtožbo na ćelo ro(!ovino, ker je snedla z lovsko ta tvi no pridobije na zajca. Mož, poštenjak, ki je svojega lastnega sina naznanil orožnikom, da bi #a od vadi I Iovsk«* tat vine, je #ledal debelo, kakoi kak fajmo-šter, če najde v pusici .same knofe. A nič ni pomagalo. Ćela ;-odovina, ki je snedla zajca, je bila obsojena na — 4s ur zapora. Mož-poštenjak nekaj ča-i?a kar ni mogel priti k sebi, a napo-sled se je vendar sam zaćel smejati. /^Cc smo že skupaj zajcd -nedli, brnuo pa se skupaj zaprti.« S U> iolažbo je s svojo rodovino zapustil sodno dvorano. • . • Tržaški iredentovc! pred praškim 6O-dišt'fin. Triaški irredcntovci pred graškom MMliščeni. Včeraj se je nmlalje-vala obrav. proti trž. iredenlovcem. Zaslini se ^Oletni Gius. Barison, ki zatrjuje, da je ncdolžen. Bil je pač član društva »associaziou^ giovani-Je" in se je udeleževal njegovih izle-tov. Barisonu he pozna, du je bil dol-•jo v preiskovalnem za poru. Pripove-duje o i^ebizletili in o obleki društveni kov. Zagovornik Neumaver konstatira, da je bila ona številka lista »Marciando«, ki jo jo nasla policija pri hišni preiskavi, edina, ki so jo nasla pri vseh preiskavah. Ob 4. popoldne se je potem nadalje vala ob-ravnava. Začetkom obravnave pre-l>ere predsednik nekaj izprieeval, potem i>a se začne zasliševanje .'Jllet-nejra usnjarja Pristerja iz Trsta, ki obširno pripoveduje o vzrokih raz-pusta društva delavne mladino in svoje aretacije ter o svojih stikih s Športuini društvom v associazione,« kjer je iskal samo razvedrila po tru-dapolueiii dnevnem delu. Xa pred-sednikovo vprašanje opisuje ubegle-ga Feja kot mlaik^ga idealista, ki pa je bil zelo odkritosrčnega značaja, če tuđi je rad vse pretiraval. Njegovo bahavo pretiravanje obtožencu ni ugajalo, sicer pa mu je bil mladenie sirnpatičen. Škoda, — pravi, — da ga ne morejo videti! (Veselost. Feja namreč zashnlujeju zaradi veleizdaje in je i>obegiiil v Benetke.) Xato se l>rel»ere več pišem Feja na obtoženca. V razpravo pridejo tržaške politične razmere, rn>sebno se poudarja, da se cepi ti*žaška socijalna demokracija v takozvano c. kr. in brezdo-movinsko. Obtoženee izjavi, da je nasprotuik socijalnih demokratov. Predsodnik prebere več rnest iz brošure nekega milanskoga profesor ja, ker boce dokazati, da je bil vod ja tržaških socijalnih demokratov v sti-ku z deželnim namestništvom. Pri-ster se dotakne irredentizma in pravi: irredentizem je dvojen, idealen in političen, politični irredentizem je nesmisel, idealni pa ni nič drugoga, kakor občudovanje lepote, umetno-sti in poezije Italijanskc, ki je mora občutiti vsak, kdor je bil v Italiji. Italijani v Avstriji, pravi, — imamo dovolj dela, da si ohranimo svojo narodnost, ra^io tako kakor Nemci, in zato nam zh drugo ne preostaja časa! (Dobro je znal govoriti Nem-cem na dušo, ne moremo se mu čuditi, da je ubral te strune.) Prister prizuava, da je on šestavil ono prise-go in oraeni v svojem zagovoru tuđi, da je bil v Benetkah in se tam sestal s Fejem, vendar pa se je hotel na tem potovanju Kamo razvedriti in si polog tega poiskati tuđi kupoij»kili zvez. Xa vprašanje državnoga pravilnika, zakaj se je p*>čal s Fejem, ki ga sara imenuje dečka, pravi, da je bil to le slučaj, to vendar še ni veleizdaja. Psihično in materijalno je uni-6en, aedaj ima vendar morda to pravico, da srne vprašati, kaj je storil, kar bi bilo veleizdajniško. »Zakaj sem tu?« zakliee z emfazo. »Dokaii. to mi, da sem veleizdajnik!« Obrav. nava se je nato prekinila. Po zopetni otvoritvi m je začelo laslifievanje dr. pL Moeberthm. OblotaiM prmi, da «e9 prrdno se preide do meritornoga dejanske^a stana, konstatira, daj« ^»oinal ▼•ttno sooMoianoev Me * podni dvorani, ali pa v preiskoval-nem »poru. Prot^etuj© proti temu, ti* ga imenuje obtožnica predaednika družbe »aoeieta ginnaatica«, ves Trst da ve, da je predsednik dr. Mussaf fia ne pa on. Zelo čudno se mu zdi, da fcegra državno pravdnitšvo ni vedelo. Državni pravdnik dr. Kduigr pojasni, Ha je to pomota tržnške policije; napio se je pri Deperisu vabilo nekoga komite ja za propagando, na katerem -je bil podpisan dr. pl. lioeberth: tuđi ta komite je bil v telovadnem dru-btvu in jo imel nanien, naturati elane. RT nadaljnjem govoru morp predsed-nik obtožeuea opetovano opomniti, rla naj govori k stvari. Dr. Hoebertli: >Odpustitt\ g-ospod dvorni svetnik! Od maja sem sem v preiskovaluem yaponi in som bil samo trik rat zzisli-£an. Napravil som ćelo vlogo na pra-.vosodnega ministra, pa niseir. uobil ndgovora. Sedaj pa se hočem vendar harao zagovarjati!« Prebere se dopis policijskoga ravnateljstva v Trstu,!/. iaterega je razvidno, da je bil obto-ženoi* zaradi udeležbe pri nabiranju £a spomenik Viktor ja Kinanuela ka/.-Tiovan z globo *J K. Tuđi je bil priso-len pri razkritju nekega spomenika £v Pieve ili Cadore in se. je dal tatu pkupaj z ilrugimi mladinu ljudmi fotografirati. Dr. pl. Hoeberth pruvi, ila je prišel po naklucjn med avto-juobilsko vožnjo v Cadore. Zagovornik dr. Posener konstatira-, tla je to jvlogo izdala tržaška policija na prošnjo zagovorništva, v dotični prošnji ;je zagovoniistvo izreenc prosilo, da iriaj policija uradno potrdi, da dr. pl. Hoeberth ni bil predsednik društva .>associazione«. Policija pa tega ni votrdila, pac ]>a poslala to vlogo, ki govori o kazni. Nadalje izjavi dr. Poseuer, da je dobil piviskovului ^inl->iik v Trstu anonimno pismo, v katerem ga pisce opozarjn, naj tlr. pl. Hoebertha da zapreti in da bo dobil pri njem neko pismo z irredentisticno vsehino; Hoebertha so za pri i in nismo se je našlo. Dr. pl. Hoeberth za-gotavlja, da je naroilen Italijan, do-l»er Italijan, ila pa ni irredeutist. — Sledi branje aktov. Obravnava se ua-ilaljuje danes. Bazne stvarL * lioparji na pusti. V pusto Maiir so vdrli vceraj }*> noći roparji in ob-t>trelili liajemnikovo soprogo. * Maeoli — oče. Iz Varšave p*>-l'ocajo, tla je povila v jeei v IVtriko-v« Helena Mucoh, ljubica čenstohov-f-kega morik'a in vdova. nmorjenega itjegrovesra brata. dečka, l'bogi otrok t-vojih roditeljev ne bo mogel nikciar ^poštovati. Kako prav bi bilo v tem slučaju, ti a ni-kdai- ne izve kilo inu je tlal življenje! * Odkritje spomenika. \ eeraj s:> 4nlkrili spomenik ponesrečencem v ^koritu. Zumuijih tideleženeov ni bilo, ker se nabrane vs«)te za pomoe poricsrecetieem se danes nišo razdeli-]e. Prvotno je bilo odkritje doloili uradniki, ki morajo biti prisutni j»ri taikh odkrtjih, na lovu. * Oblast veno koncesijom ranu ve-liežcvalka iz kvart. V O^i-aki Suboti-t i je razglu^ula neka dama po časopisi li, da ima za svoje vedeževanje iz Jvvart podobno do vol j i.»je od ininistr-fitvu za notjanje zaileve. Proiskava j»> dognala, da ima damu res v rokuh */.& deset let dovoljeniu od ministr-btva, pođpisauo od ministra in s pečatom. Kdo, ji je napravi 1 to dovolilo, je uganka. Dama v«»rleževalka je ^vakiiija svotovnoznane zastrui*ljc-Aalke Julije Ebergenvi, koje proces ^o razburjal 1. 1866. ćelo Evropo. :i: 25 zrakoploveev se je ubšlo v n-neni letu. \' cnem letu se je pone-hrecilo %2o zrakoplove*v. -(>. januar ja 11M0 j -» padel Lcon D e 1 a g r :i n g e tur se ubil. Temu so sledili 2. aprila Le-)) Ion, 13. maja Hnnrettp - Mi-< h e 1 i n . 5. juni ja Kdvard S i x , 12. junija Charles R o 1 1 s. 17. juuijii se ;ic ubil Tadej Robi v Stetinu, 3. ju-^i.ia je ponesrečil ter se ubil Ch. W n chtor, 14. julija David K i -7\ e t . o. nvgusta Nik »laj K i r e t in t'harles W a 1 d e n. Italijan Vi val «1 i Pasqua je padel 19., en dan p)-&wieje "Ferdinand do li a e d ♦' r-, oba sta umrla vsled poškndb. C li a v e -Ko va smrtna vožnja čez Simplon ^e je izvršila 13. septembra: 27. sep-iombra je urari v milanski l>oLnišniei. Kn dan ?ia to se je ubil zrakoplovke V lochmann pri Miihlhausn u. 1. c»klobra se je smi*tno ]>oneri Trierjn, 7. oktobra ruski vojaski Krnkoploviv liOo Mazievie. 25. oktobra je ]M)stal nadi)oroc-nik Menle žrtcv teg.-i sporta. Italijan Saglir-tti se jo isteka dne ponesrečil v Centocellf pri Rimu, dva dni paprej pa franeoski stotnik Madiot. 27. okt. se je j>o-nesreoil Blanćlurd, 17. novembra Ralph John »ton ne. 3. t. m. •U te ubila C a s t e 11 a n i i a C * »-m a r o t a v CentoeelU pri Binu, 4. t. m. pa 171etni zrakoplovec Acher v Kaliforniji. * Castnlkl l«gteUL Im Parisa po-ročajo, da so naili pri podiranjn nekega i>oaiopja v gradu Antichampe pri Ferriereisu ostanke uniform in kost ujake. Dognalo se je, da so to ostanki avstrijskih častnikor, ki ?r leta 1814 pri zasedftnju Frftpeoske bre^ sledu izginili. - Snešni viharji rr Hvalinskeir jezeru. Iz Astrahana prihajajo ža lostne vesti o straSnem viharje \\i* tpr-\ jezeru ^3 ladij se je potopilo in I i'tonilc jo naći 300 «>f*el\ uac-d temi ! 184 perzijskih delavoev. Osem ladij \ je obtičalo v Jod* Tu £* n^alo \»pani8 j da j ih resi ju. •; Eulenburgova afera. Pari* inentanena ubravnava Eulenburgo-ve afere priđe na vrsto pri posveto-I van ju zaradi otata. Socijalni denu« I krati in Hvohocloinisleei hočejo zahte-vati od državnega pravuega urmia r»ojasuil o sedanjeni stanju kazenske-ga iHvstopanja proti knezu FiUlen-hurgu ter hoćejo do])rinesti gradiva iu doknzov, i\sl^d katerih bi morali Kiilcnburga zapreti. Takrat se b<; haje govorilo tuđi o »umobolni« gospe Sehonbeek-\Vebci\ ki se sedaj zu-bava po berolin&kih zabavališčih. Grojno nesreća v ladjedel- nici pri Sv. Marku v Trstu. Iz Trsta poroeajo: Vueraj t»b pt>lu 1-. uri d(>iH>ldne je več delavcev na tretji gredi, postavljeni okoli ne- prieele vojne ladje, vzdigi>valo oziroma postavljalo veliko železno |)losco, ki jiride n:i stran hulje. Ko so to plošeo ilvigali, je kljukii verig udarila 4l)letnega kovaea Josipa Benčino tako silno, tlu ga je prevrni-Ia 7. grede, vsled eesar je Henčinn luuicl i a visoeine kakili 1*0 metrov in si pri padeu razbil lobanjo ter ce/ nekaj minut izdihnil svojo dušo. Ben-čina zanusca vdovo s 4 otrociei. Krivdo je pripisovati ediuo-le /anikrno-sti od strani vtrdstva ladjedelniee, ki ne pazi na varnost delavstva. Lc vsled tega se dogaja v tej ladjedelni-ei toliko nesreč, da se imenujejo ilc-lavnico Sv. Marka oj ravičeno »Lo caiiticrc di morte« — »dclavnicc s m rt i c:. Telefonska in trzoiovna poročila. Poslanska zbotniia. N. — Dunaj, 7. decembra. Pm proračunski debati je poe'l. H r a s k y končal svoja izvajanja /. nasvetom, naj bi i medi Čehi in Pol jaki skupna ]H>svetovaiija o vodcfccstncm vpraša-uju in naj bi se zedinili na skupno postopanje v tej stvari. Toma-s z v \v > k i je obširno poleuiiziral z Kusini. Govorila bodeta se M i e s -n e r in K o z 1 o w s k > , na kar bo prvo branje proračuiiskegu provizorija končaiio. fie danes ]>opoldne se začne razprava o bančrti predloži in >če storil, da seje zvečer ne bodo predolgo trajale. Koneale bodo ob šestih. Odseki. S. — Dunaj, 7. \ete-rujnarjev je bil dol#«» nosklepcen; sele ob polu 11. je prišlo toliko čla-nov, da so mogli iineti čisto kratko feCJO. Avstrijski poslanik v ilel^radu. S. — Dunaj, 7. decembra. Poro-eila iz Belgnida navlj^jo, da je av-strijt' Forjrach ze of ičija Ino obvestil ministra zunimjib del Milovan n v i ć v. , da je (k!ix»-klicpn. Forgach i »ost a ne ]K>shinik v Dnr/danih, kntero mosio nima «bso-lutno nobenega i>olitičnega ix>me-na. Češko . ncm&kfl sprava. S. — Dunaj, 7. decembra. Na-eeluik skupni »ga češkepfa kluba dr. Fiedler je bil dane* pri niinistr-skem predsefluikti vprašat ga, kdaj in kje da bodo češko - aemške »prav-jic koni'erencc, da bo mngoče če^ke elane teli koiii'crciic i»i*avočasuo t»b-vcbtiti. Hrvaška. H. — Zagreb, 7. decembra. Bau dr. Toina^ić jo odpotov;il na Duuaj. R. — Zagreb, 7. decembra. Za ]><-tek je sk lica na izredna »^ja hrva-sko - srbske koalicije, na kateri se določi iiadalnje nostopanje hrvačkih ilelegatov v ogrskem *lrzavnem zboru. Ponarejeni dokumenti. S. — Itelgrad, 7. decembra. »Štampa«, o -kateri je znano, da ima ofiftijouie nv«bft, mpaji Ma«Ary%a, b&ky da je gitde pottArejenih doku-mentov postopal lahkomi«eLoo in da fm vođi stremljenje vrbu jat i senzacija MinUtrmk« krisa v Italiji. M. — Rim9 7. decembra. Mini-»tr»ivo Luzzatti «toji pred demisijo. Danee ponoći je bila »>eju minibtr-skega sveta. Sklepi ki fio bili atorje-iii, so se tajni, v* se le, da bo uiini-btrstvo apeliralo na parlament in za-M^vulo zaupnico. Će je ne dobi. po-•k sr danes demisijo Angleskf volitve- M. -r London, 7. decembra. Do i ure ponoči je bilo izvoljeuih 298 i>o»lancev. Med njimi je 176 uuijoni-stov, 107 liberalcev, 19 članov delav-^ko stranke iu 20 Ircev. Vladna sn^nka ima doslej 152 mandator, j pozicija pa 146. Qospommtvo. -- lije naj kupujemo preniog ? i.>t*ozorimo naj na današnji inserat ogajanja za obuo-vitev kartela avstrijskih in ogrskih lovarnarjev emajliranega blaga. Pokajanja so bila najbrže včeraj kon-'ana. Kartel bo kontingentiral do-inačc razpečavanjc. Omejitev kvote kontingenta je tuđi predmet teli potajan j. — (irljan - Mira mar bo ime novi hotelski deluiški družbi, ki se v najkrajšem času osnuje v Trstu; zii-vetna glavnica ji bo 1,000.000 K, ki se razdele a* 5000 delniu po 200 K nominalnih. Polovico te^a zueska t. j. pol milijoiia kron so že vplaeali tri-je slova uski zavodi in sicer: Trža-ška iK>sojilniea in hranilnica, ,fa-Jranska banka in Trgovsko-obrtna Z£ulruga. ki s<» za ta znesek kupili znani hotel Grijan 4'Origiiano) tik poleg xn«menitega jrozri-vlačnost za tnjea \- Trstu. Ostalih *jr>00 delnic se pravkar midijo v jx>d-pis in sieer po nominalni vrednosti a 200 K. S poziva za |>Oilpis delnic |K>snemamo, da je poleg- prijaznega. hotela, ki nam pa prodočujejo tuđi tri ilustracije, last pripravljalnega koiisoreija, tuđi >e obsirno, v )>rijet-nem zavetjn okrog hotela ležeče zemlji&če v ol>segu 45.000 ni". Torej se bo ]>odjetje lahko širilo in nudilo vedno vei'-jo udobnost, postom in korist delničarjein, kajti svet za Mira-uiaroin oh ■kj'istalno-čistom Jadran-skein morjii je določon, j; naj ostane — naša. Kakovost kraja, morja in zraka se gotovo more meriti z Opatijo; kopališče pa bo, ko bo primci no razširjiiio in moderno urejeno, istotako laliko tekmovalo s t(diko slavljen i ni i — Gradeškimi. Vsled tejra je priču kovati, ila postane novi Grijan iiajpriijulmejše zbi-ralisče iu morsko kopališč'* zlasti slovanskib jrostov, n?i katere pomolio računajo naši ]>odjetni Tržaeani. — Ustanovitev rusko - turske banke. Iz Pet rog rad a poroeajo: V Odesi so ustanovili rnsko - tursko biinko. ki ima nalopo, ]>ospeši*vati bhiffovno zamenjavo med Rusijo in Tnrčijo. Tstanovitclji so: general Gulkovskv, bankir Markovr, poslane*1 Feodorov. general Jaskov in Staho-vič. Centralu banke je v Petro^radu, filialke pa v Moskvi, Kievu, Odesi, Varšavi, IJaku in Lod/.ii. nadalje v Carigradu, Solunu, Smirni, Bajratu. Jafi in Aleksandriji. Ustanovili kapital znaša 20 niilijonov rubi je v. — - Prepoved iivoaa Voruie v Srbiji. Iz Beltfrada i>orocajo: Srb^ki )K)ljedelski minister je ]>re)H)vedal, da se do 14. januar ja 1911 ne srne iz Srbije izvažati koruzu in sicer zaradi vlažnosti koruze. Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto PustoftlemšelL Izjava. Slibim, da gotovi individium siri o meni neresnične govorice z nmne-nom škodo vat i mi na čaMi kot inžo-nirju in » tem tuđi gmotno mojem a ]K>djetjii. Lahko s ponosom konstatirani, da polef^ dobro uspelih obeh državnih izpitov, se lahko izkažem s prakeo in kvalifikacijo, v tnoji starosti dano le malo komu. Vsled tega lnnn to neumno zlobnost v pozitivnem slučaju sodniJBko zaaledoval. 4011 h|«drar H«co U h 11 x. Darila. Upravništvu nadih listo v *o poslali: Za Ciril-Metodovo dniibo: G. Ivo Goriiek, ielezn. uradnik, 6t. Peter, K 21*77, nabrai kot narodni davek železniških in poštnih uradnikov v^ 6t Petru ua Kraau za mesec uovem-ber — G. Vruga, Mori, K 12—, da-rilo slovenskih roj ako v na Jnžnein Tirolbkem. — Veselo omizje v narotni, ne nervozni, mi rabimo Fellerjev iluid z zu. ;>Elzin fluid«. Poizku>ni tucat Iranko 5 K. Imamo dober tek. zdrav želodec, nie slabosti, zato )»a Fellerjeve odvajalne rabarbar?»kt* krofflie*" z zn. »Elzine krogrliee«. — 6 5>katlic franko 4 krene. Dobivajo se pri K. V. Fellerju v Stubiei, Klzin trjr st. «;ks (Hrva>ko). (4) Pnporoćamo naštm rodbinam hoHusko cikorijo. / ZUta STctfaJa X v^erolin, Pariz, Rim itd./ lijMjitkua. /*^ ^ ^f/ SWwi Ilice 7. S E«mlk *r. laf. Mirsck, Oloaimc Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da ej ^M9j4Umm prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Skodljivi in se Ž njo lahko razkužuje Proti prahajem, loskinam in iipadanju las Tanno-diiiiii Mtm ■« loa* Iu«k9 te »f pfću|# ispatfait)* Mm. laipoiilia te i obratno poMo mo mm^ kot dv* tcfckmki. Z«lom **•* pr**ku*mmth ao3ravil9 M, MJIlM|iili prtomo*. Mrur«likMi ODVVS« SVvSM MNMrBIIIOT WOJ IW« DBi HDni nUHi 'f Tifnl 1 LmMjMN HoW|vfl MH #i> L 3 zlati nauki! !. ZmcTJi dober tek iim! fl. tt želodec godrnji. Pij „FLORIAN-*-, pa nebt! Bi i otožen. ni bolti. Tt. kt v2ju tjpjfflu V c Postavno varovanu. Umrli so v Ljubljai I) n e 5. d o < e m b r a: Ma: Klizabeta Abraniczuk, ivjeiika, i meseca, Hilšerjeva ulica 7. Dne 6. decembra: Tere< Vik, iuženirjeva ienu, "A) let, Dol< .ska ei'Kšta li. -- Marija Ankek\ del ka, 22 let, Kadec-ke^u eesta 11. Dne 7. decembra: I' Šturni, bivši krobnjar, 87 let, " liajska eesta 'JI. V. deželiii bolnici: D n e 4. d r e t* ni b r a: Anu. rJ j>otet% mestna nbojra, S4 let. neteorolo$l(!no porozno. I Ćts SuaJe ff« -S i "£K r: f i I j Nrt 6. ž.pop. 733-9 llb si. svzh del. ji . 9. i\. , 733 2 9*2 sr. zahod jasr 7. 7. z|. 733 3 90 si. svzh de. Srednja včerajšnja temperatura l. norm. —0 4 . Fadavina v 24 urah 38 m Sanssouci pruMRO nijboljši unski, irdelek pa fram. «ft»it | Carte d Or. Carte blanctie. . . . K Isti sjiiMte Torino, specialiteta . K iakanka vodica, primonka iptcialittta K Gennaro Ossoinack, Gor odlikovmne iampaniske kleti. 3671 hmbalaid grati> Preklic. Na dne 9. decembra 19 določena prostovoljna sodna draž premičnin iz zapuičine | g. Amaliji Vilhar roj. Luc mann se MP* ne vrši. ~VX Dr. f ran Vek, c. kr. nota 40ia kot sodm komisar. Ali že veste, da se dobe najboljša in najcenejša b žična in novoletna dari „ApIJI" ingeriji ii fitonaielaktiri B. ĆVANČABA v I4«MJui Majvečja zaloga franeoskih in angleških pa fumov, fotografskih ap ratov in potrebščio, mm čaja in konjaka. ? DOber tek S Zdrav želodec imamo in nič nas ne titti ždod«c ođkar rabimo izborne Fellerjeve krogUce z nbarbarom in znamko .Elzine krogliceV Povemo Van po izkuinji, poizkuj te tuđi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 ikatljic poitnine prosto samo 4 krone. bddovalec samo lekarnar E. V. FeOer v Stupici, Etisin txg it. 238 na Hrvaški