i 11» largest Slovenian Daily in the United State*. Utued every day except Sundays a&d legal Hobdays. 75.000 Readers. 02GAN0 TRUPLO ZAMORCA SO MED SMEKOM IN KRIČANJEM VLAČILI PO MESTNIH ULICAH Devet oseb je bilo tekom izgredov ranjenih, petina jst jih je pa policija aretirala. — Ljudska drhal je bila oborožena, vsled česar si vojaštvo ni upalo v njeno bližino. — Jetniško poslopje so najprej polili z gazolinom, potem pa zažgali. m SHERMAN, |exas, 9. maja. — iz tukajšnjega zamorskega dela mesta so pobegnili skoro vsi prebivalci v strahu pred linčanjem ter se poskrili po bližnjih gozdovih. Tristo vojakov jih je le s težavo spravilo nazaj v njihove domove ter jih zastra- Bela ljudska drhal, ki je včeraj zapalila mestno jeinisnico. v kateri se je nahajal 4 I letni zamorec George Hughes, ki je bil obtožen, da je hotel posiliti neko belo žensko, je začela proti večeru še bolj divjati. Pozneje se je izvedelo, da so divjaki najprej polili jetnišnico z gazolinom in jo nato zažgali. Ko je požarna hramba požar pogasila, so začeli ljudje pr-iskovati razvaline, v domnevi, da bodo nasii zamorca še živega. Zaprt je bil v celici z a možnimi vrati. Dasi je bil strahovito obžgan, je bil po mnenju nekega očividca se živ. Ko so pa vrgli težka vrata iz tečajev, so padla nanj in ga ubila. I «J» le 1*9. Med krohotanjem moških, kričanjem in smejanjem žensk, kojih nekatere so nosile otroke v na- BOLNIK JE NAPADEL ZDRAVNIKA Napadalca dr. Ernesta v Trentonu so ujeli po I dolgem lovu. — Rekel iev da ni bil ozdravljen. ANGL. VLADA KONTROLIRA SITUACIJO TRENTON, N. J 10. maja. — Včeraj je za'mdel s šUletorn Mana-no Lanzo dr. Riharcto Ernesiu. glavnega zdravnika trcnianske or- topedične bolnice, ko je h-^dii v bli- sj žini državn;- h:šc. Lanzo je bil aretiran po daljicm lovu in pridržali s: ga proti jamšči-ni $10.000 "raci; napada z moralnim namenom. Ni še jasno, kako zelo je b i poškodovan dr. Erm">t. Prevedli j ga v bolnico, kjer pravijo zdravniki, da še ne vedo. kai bo ž r.jir.-.. Lanzo je zdravil dr Ernest po poškodbi. Njegov r stanje pa je postal o hujie in konečno je izgubil službo kot tele?«:čar. Več kot deset mesecev je bil s svojo druž-no v velikih stiskali. On ni ^otel razpravljati o tem. da je zabodel dr. Err.esla. pač pa je rekel: — Nisem ga mislil umoriti T Maščevati sem se hotel, ker me ni o-zdravil. D0UMERGUE NADZORUJE MORNARICO Vlada je zaplenila pri-vatno skladišče orožja, da prepreči izbruh nemirov na Bakrid dan. Praznik je .minul brez kravalov. I BOMBAY. Indija. 10. majdH— Oblasti v v-taškem ozemlju Indije s > preprečile danf.> tila*.n neva:-11..>t. ad ti izbruhnili nemiri 00 priliki oblctnlce Sep >y \;iaje. Zaplenile sa namreč v^e zaloge orež-:a v Šalapurju in v Lahore. Z za-plenjenjem orožja, so odstranilc r.evarnost, da bi se ga domačini polastili. V splošnem pa je b.l problem in- Francoski predsednik je dospel v Alžir ter nadzoruje francosko mornarico. — Italijanski mornariški pribočn i k nenadno zbolel na mrzlici. ALŽIR. 10. maja. Najboljše francoske bojne ladje, osemdeset j po j te vil u. je danes paradiralo pred francoskim predsednikom D.umer-gue-om ter s tem zaključilo slovesnosti ob priliki stoletnice Alžira. ! Fiancoski predsednik je stal. ob-, dan od mornariških častnikov in diplomatov, na krovu nove križar- : ke ' Duquesne", ki ga ^e privedla v dijakih oblast: gled^ možnega epo- tL pada med m h-nedan : in Indij-;1' M d toozemskimi mornar:^u na današnji dan praznovanja dan- Stoiki. u s0 pris:stvovaii mor| nariški paradi. ni ::lo zastopniki Italije. Kapitan RadicaLi di Marvo-r.to. italijanski mornariški atašej v Parizu, je bil prisiljen ostati doma. ker je imel hud napad mrzii-ce. Poslal je navodila v Alžir. naj po ljejo njegovo poŠto za njim v Pariz I Predsedniško brodovje je spremljalo semkaj iz Toulona drugo brodovje lahkih križark, kateremu je poveljeval podadmirad Le Do. Kapitan George Steele, ameriški atašej v Parizu, se je udeležil parade v družb: nadaljnih ameriških častnikov. H Jifl Več tisoč Evropejcev in Arabcev je prisostvovalo paradi s kopnega Ljudje so J prepričani, da h^čc Francija s tem pokazati svojo moč na mer ju. Časopisje guvori v splošnem, da jc treba mornarico zelo ojačiti, če se ne bo moglo dogovoriti z Italijo glede posebnih jamstev. Predsednik Doumergue se bo vrnil v Pariz, po kratkem obisku v Oranu. USPEH MLADEGA LETALCA Devetrajstletni Newyorcan Fr Goldbuiouyh je včeraj završil svoj polet iz Los Angelci do Flu.hin?, L. I. V zraku je bil vsega skupaj 28 ur in 18 minut. 1 „ • 1 1 T* polet pomenja rekord za mla- rocju, so truplo z močno verigo privezali k avtomo-i de let bartender- ja Eddie Karisha Zatem so oropali vse goste za preccjšnjo množino denarja in »dragocenosti. Pozneje je eden postov izjavil, da je vzel bartcckner celo zadevo za sa-lo. Ko sto vstopili roparji in namerili nanj stroja puško, se je namreč zasmejal, in rekel: — O. take šale pa poznam. — Toda beseda mu je obtičala v grlu in zgrudil se je mr-tov na tla. iZaiem »o začel; divjaki napaciati in požigati ki-| t«?, v katerih so stanovali zamorci. Medtem je začelo deževati, in dež jc nekoliko lazpodil ljudsko množico. V cestnih spopadih je bilo ranjenih devet oseb. Pet naju oseb je b»lo aretiranih. rr Go^erner države Texas, Dan Moody, ie rekel, da bodo krivci obtoženi požiga. Zvečer je bilo v mestu koncentriranih nad tristo iniličarjev, ker so se širile govorice, da bodo podivjanci napadli še druge zamorce. ZADEVA ROMUNSKEGA POLET IZ SENEGALA PRESTOLONASLEDNIKA H V JUŽNO AMERIKO ___KJ^ ___ BUKAREŠTA, Romunka. 10. ma- PARIZ. Francija, 11. maja. — Le-)* General Artrextu. prejinji talec Jean Mermez je završil vse . . -m •-ki predsednik ter sedanji priprave za polet iz St. Lcuisa v Se-\od;U'lj ntajhne opoetcij-slce stran- nefalu v Južno Ameriko. S tem poke sf j« zarat-l sa stvar prejšnjega letom bo otvorjena prekooecanska krucipeinca K»ro'j. kot pravi zraiaia poštna slu±>a. mt Dimmest*", U.T bo pričel v par dnevih ajptiraU &a povraten Karoia na Itauunsfco. general Ave-re.-icu se je »satal £ prmcem pred toiri4Ri karolist Je dobroman Teodor Wolff, glavni urednik ber- poUtJ* m kr»us Jurijeve vd >ve imsiefl Tar^»l«ua. ki se je vrnil Ortgorij lUUpiesrw ki se Je sarsel t ^^ kratkim iz Rima, bo pričel jerv. litm ca pic»nAne»a presto-j pfiii>cau članke, v katerin bo ob- kiim^itMlBLltca. E MaJsTJe Je portalo ra^agu stalttče Mussolini J a glede brat iapianca , MussotLi: je rekel: — Fašizem ni t'r < r**Miukegs WKa nikako ekaportno blaso Ne prizna- ----------ram mkaJcih faiistor izven Italije, A&7SŠHMM M "ffla* JCeryds**.' — tec dejaustj ni t*^-^^ tve Abrahama manj akuten kot prejšnjih letih. Uradni krogi so prepričani, da je jjokazala indijska vlada prebivalstvu svojo moi in da ji ni treba v led tcg.i pričakovati 11.kakih res-nej ;h nemirov. Če pa bi voditelj, takih vsta kin Ribari; kljub temu nameravali kako v tajo, so se najbrž medtem že p-^šteno premL^Uli Mesto Poona je bilo danes zjutraj vznemirjeno, ko s j nekateri delili lepake, na katerih so pozivali ljudi, naj se na vsak nač-in pola-ste orožja, da strmoglavijo angleško vlado. Letaki so bili natL-Jcani z rdečo barvo ter ter nosili podpise vrhovnega poveljnika indijske armade Policiji ^e je posrečilo polastiti se par lepakov. Ostale listke pa so ljudje raztrgali ^e predno so se jih mogli uradniki polastiti. Aboas Tybii naslednik Mah a tir. e Gandhija, je objavil danes, da bo v pondeljek tristo prostovoljcev romalo v Dharsano, da napadejo v četrtek veliko skladišče s^li. ki je last vlade. To bo pom en j al o prcco jšnje oja-čenje neodvi.->np kampanje, in po mnenju vladnih uradnikov so nasilja neizoytbna. EK>sedaj so se nacionalistični prostovoljci omejevali na izdelovanje soli. V T. Batcl, bivši predsednik ustavodajnega zberovanja. pa je priporočil, naj se napravi te napade Umbolične za vse Indijo. Angleški vrhovn: komisar Peia MUSSOLINI VIDI KONEC DEMOKRACIJE - Povedal j e farmer jem, da je pohod proti Rimu preplašil laži-liberalcc. Glasovanje j e nazval "brezmiselno \ — Diktator je pokazal zopet stari ogenj. GENERAL FENG BAJE ZMAGUJE 1 Vladni aeroplani so obstreljevali severne čete. Krščanski general govori o zmagi, ki mu je prinesla petnajst tisoč jetnikov. GROSSEO, Italija. 10 maja Italijanski ministrski predsednik Mussolini je najbolj odličen itaDjan ski govornik današnjih dni, je pokazal, da še vedno gori v njem o-genj kot pred enajstimi leti. S Govornik, ki je bil odsoten s po-s^rnic laskih mor, štin leta. je govoril pod žgočim solace m spomladanskega dneva v Grosseto ter rekel med drugim: — Črnosrajč.aki Grosseta! Nisem bil brez motiva, da sem izbral Grosseto kot prvi kraj. ka potujem po Toskani. Hotel sem pokazati svoje simpatije do vas. močnih kmečkih ljudi, ki ste mi danes zjutraj pokazali vdano-t. To so bih jezdeci, ki so galopirali poleg vlaka ter močne ženske, kojih številne so imele deteta seooj. Ministrski predsednik je nato o-pozoril na čase pred desetimi leti. ko je bil okraj krog Marrene skoro popolnoma zapuščen radi malarije in šele fašizem je lahko vrnil ta o-kraj prosperiteti m blagostanju. Mussolini je nadaljeval: — Italijani so se vrnili bele sedaj k svoji zgodovinski poziciji. Fašizem je vedno našel svojo najbolj solidno oporo v poljedelskih delavcih. Sedaj pa se boste vedno pokorili mojim poveljem. Simbolično za spravo med cerkvijo in državo je bil obisk, katerega je napravil ministrski predsednik Mussolini pri škofu MatUolu v Grossetu PEIPINO. KitajaJca. 10. maja ~ Severne čete, ki so pod vxlstvoin governefja Sansi province Yrh H i Šana so uvedle" ofenzivo proti vojaštvu nacionalistične vlade Tako zvani krščanski general Fen*? Yu H-^ang, ki ima nad sevecinjaki vi hovno poveljstvo, poroda, da Je padi j v bitki deset tisoč nacionalistov in da jih je bilo nad petnajst tisoč ujetih. Nacijonalisti so s pomočjo are-planov obstreljevali severne postojanke ter v CeTričonu usmrtile nad petdeset Oi»eb. Bojna fronta je dolga sedemdeset milj ter se razpruetira ob Lung-haj železnici. Severne čete imajo na razpalag j tanke, ki so jih provizorično napravile iz okiopnih avtomobilov. POLJSKI ZVOČNI FILMI VARŠAVA. Poljska. 10. maja -Danes je dospel sem predsednik Paramount filmske družbe. Adolf Z ukor ter bo baje začel izdelovati poljske zvočne filme. vor okraja je sporočil danes, da je dal fcandit Motile Nehru. novi predsednik v^eindijskega kongresa, objaviti, da ne bo nikakemu kon-greinemu komiteju dovoljeno stopiti v Pešavar. da uvede preiskavo glede zadnjih kra\alov. Dostavil je. da bodo storjeni potrebni koraki, če bo kongres kljub temu poskusil vprizoriti tako stvar. IZID LJUDSKEGA ŠTETJA WASHINGTON. D C, 11 maja Včeraj se je izvedelo, da bo izid ljudskega štetja šele jeseni objavljen. Pregledovanje, čekiranje in tabuliranje podatkov bo trajalo vse poletje. PROTESTI PROTI AMERIŠKEMU TAR1FU i BERLIN. Nemčija. 9 maja — Nemške trgovske zbornice so danes protestirale proti uvoznim pristojbinam nove ameriške carinske predloge Dve federaciji sta pozvali nemško vlado, naj protestira proti temu. Kovinarska federacija je poudarjala, da Je Nemčija najboljia od-jemalfca ameriškega bakra In da je vsled tega upravičena zahtevati nekaj popusta. Unija izjavlja, da bo nova tarifna predioga uničila trgovino ter neizmerno poslabšala položaj glede nezaposlenosti v Nemčiji. MUSSOLINI NE PRIZNAVA ZUNANJIH FAŠISTOV DENARNA NAKAZILA ■ ZA vaAe ravnanje naznanjamo, da iz yB&UJEMO NAKAZILA v dinaejih m LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: t Jugoslavijo j ▼ Italijo Din 5M__• 9.15 j U* Jit--... i »-75 - 1900 _____________ 918-5« ] " 2H--« 1118 - 250«____________S 46.M J " SM______S 16.S« " 5«0« ____________S 91.M J w M«_______% 27.4« - 1«,«««_______$181.«« I " 19M---$ 6125 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znala sedaj za izplačila do $30 —. 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za Espla&Uo večjih meskoT kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nami sporazumete gleda načina nakazila. Izplačila po poitl bo redno hrrient v dveh do treh tednih. BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABI4I LBTIKB Eft PRISTOJBINO 7 Nt SAKSER STATE BANK t2 Cortlandt Street 7 - New York, ST. T. Telephone: Barclay 0SSD t ■ 1 - M 3 . m m ^^ m K ^^ m I■ * Ig /m Wl ! IKH9/1 B^r ■ ■■ ■ /1 90 MMV ■ _ I I i^k ^B ■ ■ ! ^B i ^^ JB I m J m. W 1 £ ^^^ BBJ ^^ W B J i A I M i ■ h »-' V 9 ■ List slovenskih .delavcev v AmerikL TELETOM: CHELSEA SZ7S ^iWB^^M^ Entered um Second CUm Matter, September 21, 1903. et the Post Office at New York, K. Y„ ander Act of Congress of March S, 1879 TELEFON: I'HHMI SS7B NO.^llL — &TEV. Hi. " " ' NEW YORK. MONDAY, MAY 12, 193«. - PONDELJEK, 12. MAJA 1930 VOLUME XXXV1H. — LETNIK XXXVUL _______,. ■ I........... ..... ■ ■ I I ' L. Največji slovenski dnevnik S« Zdruiemk drimvmh VsUsunsI-to . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* Yurk celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo lete $7.00 1 Člani ameriške delegacije m n Kv se dospeli t New York člani ameriške delegacije z mornariške konference t Londonu, Jim je priredi- BT B bfl io mesto narduien sprejem. Leri na sliki je newyorski policijski komisar Whalen. _. ZGODOVINSKI SPOMIN O oriliki nedavna .smrti švedske j nje z modrim izrekom: "Potrpež- kraljice Viktorije v Rimu so sezgo-dqp:sc4 spomnili neke druge srednjeveške sved-.ke kraljice, ki je zaključila svoje življenje v večnem mestu. Bila je t v svojem ča-u | znamenita kraljica Krlitina Avgusta. lici Gustava Adolla II., žen^ i gleooke n:? obraz re a tudi nebrzdane bohem-ko prirode. Vlado na Svedkem jc nat opila kot -šestletna deklica m je kraljevala od leta 1632 d"» 1654 Zadnjih deset let j 2 vladali .camo:3tojno ali kra-ljivanje je ni veselilo, zato se je od-p vedr.la prestolu in odpotovala na t jug. Prcpatcvala je Srednjo Evropo ter se naselila v Rimu, kjer je prestopila v katoliško vero. Nj<."no življenje v papeški pre-' stolnici je zanimiva slika tedanjih ; kulturnih in nxavnih prilik katoliškega verskega sredica pj tridesetletni vtjni. Papeži - j sc na vsa mac trudili, da vrnejo Rimu prejšnji pcmeii rrcdis-'a vsega i;r čcji-stva in prt tep kraljice Kristine je cU eden izmed uspehov teza pri-!zade»ranja. Kraljica je imela svoj 1 dvor v palači Riario pod janikul-Jkim gričem in v njenih salonih se je razvilo življenje, kakršnega Rim doti je ni poznal. Rimljanke one TAGORE 0 GANDHIJU SENATORJEV URAD PREISKAN V Cap Martinu blizu Nice biva zdaj znani indijski pesnik in fi-| WASHINGTON. D. C. 10. maja lozof Rabindranath Tagore, ki bo i Sinoči se neznanci vdrli v pisarno majnika meseca oriš?l na Angk*-1 republikanskega .senatorja Jolm^o-^ko. Sprej:l je sclrudnika Jour- na v Kapitolu, vse prevrgii ter cd-nala'*, ki piše, da izgleda 70 lctn:.ncsli sebe j več važnih dekumen-visoki In strumni Tagore z dolgo, i tov. Kdo je zakrivil : ct.janje. ac belo brado ka"kor svetopisemski zaenkrat se ni dalo dognati. prerok. Rekel je sledeče: — Prišel ___ sem v Evropo, da zope tin zopet po svojih mečeh pomagam zaprdne-mu človeštvu spoznati Resnico. - j l)iv ' je vrlina tisiih, ki nimajo niti pc^jma niti sile". Vendar je p;. ;talo samemu papežu preveč teh kraljičinih podvigov. Kakor jo je prrj vabil v Rim. češ da bedo angeli v nebesih priredili proslavo njenega >preobrncnje, tako jo je zdaj rctil. naj se za božjo volj? izpeli iz Rima. Odpotovala je v "Francijo, kjer pa si je dovolila zopet stvar:, ki so bile tamim Francozom le preveč svobodne, v r»vo- Pisal 56111 že- da Je Evropa poka- j ca:ia prosvetliti zemljo Znanost o- i prosti vseh spon duha in telo. Am- ! jem rpreimstvu je imela markiza MolJaneschija, ki je bil obe.iem 7:3 nje:. ljubimec. Ko se je uveriia u njegovi!* sleparstvih in nezvesto-"cah, je v F:ntainc-bleauju sklicala posebne sodišče, ki je obsodilo italijanskega markiza na smrt in kraljičini sluge so ga v kleii zadu-šili. Tiste case je bilo kraljem kaj takega dovoljeno in francoske oblasti se niso brigale za čine tujih su-verenov. Kmalu po tem umoru je kraljica poselila franccrlco akademijo, ki je ravno razpravljala o francoskem slovarju. Razprava jc bila ravno pri besedi * jeu" tigra> in predavatelj je z ironičnim nasmehom začel svoje poročilo: "Igre kneze v so take. da .so všeč samo nj:;n samim'*. Vse je czrlo na kraljico. ki je je zapustila nje cbicaj-na duhaprisetnest. da jc zardela in ?? t'cmaj pre'.lila. do kislega smeha. Take j na tc pa se je dvignila TEŽKA ZRAKOPLOVNA NESREČA pak na Zapadu imate preveč sebičnosti in praktičnosti. Evropci so pozabili na človeštvo in samo računa o. Zavzeti po politični in nacionalni častihlepnosti, mislijo 7goij MONTEVIDEO. Uruguay. 10 maja. — Pri Ramirezu je padel v morje neki aeroplan. ki je letel odtu-kaj proti Rio de Janeiro. Prt oseb je utonilo, med njimi tudi mehanik na denar in gmotne koristi. Mi pa 111 Pllot- Re;il se Je lo potnik Juan imamo druga bogastva, in samo Alberto, ki je prvi sporočil o ne-ta so istinita. Vzliod je usmerjen v večnost. Srce orientalčevo je vsem odprto in hoče, da bi ga ra zumeli. Tagore širi svoje nazore v lastni filozofski šoli. okeli katere je nastala velika vas s približno KCilPTSKA tilVALlŠi A. prebivaici. Učenci, pristaši K raziičnejših veroizpovedi se Resnice, nauka c bratstvu. H|| ANTI&AJ-rG N 6 KA LIGA J 1 H H Nekateri ljudje — predvsem ameriški suhači, seve-JUt — »o že. doJ^o rasa smatraij Aiitisalon>ko !i«;o za m*- kaj nadnaravnega. Smatrali m» jo za nekako versko usta- j ^^ nisc odločale v družbi, ker so * . .. iw 'silm—i ,. . i. - * i i . bile premalo omikane in izobraže- ltovo z bozjiiiM iti ver-kiiiii kakovostim. ,r „ , j ne. V medi m v lepih umetnostih Pri tem jih niso jmpolnauiH liie plašile razne nered." edino mošto . . . . , ., J ca z daljnjega severa pa je prine- nfcu, ki so »e od rasa d* rasa dogajale V Ligi. | v večno meslo nevo življenje. i„iil „ . .i Li « t . jI . , • , , .. kateoršno je že d Igo vladalo v sa- ; učenjakov. Poslovila pa se je .se isti Uplasilo jih ni niti uej>Ivo, da le hi nieu nekilanii , - , ^ . , , . ^• ^ „ • ' J 1 M 1U lenih francoskih plemiškim dam. dan tudi cd Pariza. superintendent poslan svojeea^uu zaradi sleparije Za eno V svojem salonu je ustanovila ne- Po dalJSih blodnjah in po krat- leto V »SlU[J Sili g. »I ■ fill: kako akdameijc pod nazivom Ar- ' kem bivanju v dnmcvini se je vr- kadija. kjer so se zbirali vsi umet- nila v Rim in je tam 19. aprila leta Da Miliari i7^u'i)i1i veri* v svojo organizacijo, leposlovci in pesniki tedanje 1699 umrla. Z velikimi častmi so moia Kardinal Abbani, kasnejši jo pokopali v cerkvi sv. Petra. V Viej ivoji dolgi zgodovini to j stari Egipiani posvečali več pažnje 300o svojim grebem — posmrtnemu bi-nai" 1 vaLišču teles — nego Uisam, kjer učijo i so stanovali za živa. To p>ovsem ^ !e logično, saj po njihovi veri so moto- zagrobno življe- bodočnost človeštva. Poslušajo tu- j rali ti dcmCyA mrtvecev trpeti di predavan ;a o morali in zdrav- liko časa kolikor zagrobno živi poljedelstvu njC ^ torej zaluevali, naj kra- gleščine in francoščine. — Kaj pa mislite o Gandhiju? in sc kar najvljudneje poilevila od« ~ ^ vP"šal poročevalca. — Gandhi je velik duh. Žrtvj- stvu. modernem kmetijski kemiji ter sc učijo an-; ljcva paiača traja nekolik: des«rt- j letij. se je moral grob najmanjše ga uradnika vsekati v živo skalo in ako bi se bii ognil človeški pohlepnosti. bi obstojal še dandanašnji, val se je svoji domovini. A če hoče Zato ni čuda če vemo dc,ti več 0 svobodo, ne bi smel pozabiti, da ni grobeh slarih Egipčanov kakor r njo, pri ea prav posetmo izjaca njenega sedanjega >tii»uriiiteinleii-idcbc. t VT , ... , ^ i »i o ■ i . 1 J papež Klement XI je bil tu eden ta dr. Maciiriae-a, ki je izjavil pre«I poselmim senatniuii irmed najbolj priljubljenih pes>u- odbotom: kcv ratnih prigodnic. Po načrtu kraljice Kristine ie A lit l salonska ll^a J<- iieiisiraseiui lnirila. Bnribt Bc^a Paravija past^ko igro "En- vuoatin i.____i i Ji • iymicn". kjer .se je slavil?, ljubezen ?k) proti \bemu, kar je na joti božjem ti kraljestvu. .. ' ... .J , 1 * k't edino f ravo združitev dveh src Potemtakem priha jata ..m u,na jsti amendnient mY«»Ulv na^rotju s t<,danjo ?uroT° vo" f a , ... jasko navado, ki jc dajala moške- hteadova postava s Sinja^kt iam\ 3 B U„ ^ w, „ari 1 mu popolno pravico nad žensko na I in • :„ t. • « iS . , . 'temelju nasilja. Kraljica Kristina Laga je hosjl Otrok lit J*' neorestauuu bozum voi L . , ° - J 3 1 tijiui \iki- oeiibatsko osamljenemu Rimu iStVOm I dodala žcn:-ki čar in lahkotno ro- kokoško igravost. ki se je kareje razvila de izredne fapolnosU. Vendar pa ta .slava ni trajala dolgo. v nie salonu so se začele bo-ii iac razvijati razne spletke iti kraljica sama je dajala največ povoda za opravljanje in obrekovanje. tj plemiči in kardinali sr je vedla zelo svcirjdno ter je zlasti vi-kjo dulr.v-cirv) rain smeiila. Kardinal ;ki škrlat mndih protežiran-cev. ki iiii je pjoež dclc.-il za stalno spremstvo kraljici, ji je bil v Morda bi smatral tako ugtjtov.tev za izrodek bi/inih roožgau oziroma za bn^oski unst vt». lotla to bi bilo pi<<>siji», žt \ saj |m» iiiiit-iijo .^ului- eev. Antisalonska liga, ki že toliko vlee»* veeino k<»n-ffratiiiikov za no.s, je sakr«»sanktna. jc !>ožj«. del«». Ce he kdaj inijavi v njilkaka v nebu vpijoča nered-lK«t, Hf izgovarjajo: — Ke Hodite na> po naših dejanjih, ou- po naši v.-, i. 'lkc m 'ranccjki poslanik pcroca v Pariz o Kristini in njc- Toda oglejmo m nekoliko odbliže, kaj ima Antisa- nrm spremstvu tako!e; KONEC ČUDAŠKEGA PUŠČAVNIKA Pri Boudry na Sa vojsk em so našli otrr»ci pod skalo truplo 801et-nega i tarča, ki ,ie na brž pade! ?. visoke skale, na kateri jc imel skromno kol'b'). V kolibi je živel mož ločen od sveta že 20 let. Va kaže, oa ie prišel iz nemške Švice. kajti Jjudie 7. bližnje vasi so povedali. da francoščine ni znal. Č:m * je prišel kdo v bližino skale, se je zaklenil v svojo kolibo in ni pusti1 j nikogar blizu. Navadno je pa obmetava1 iiudi s kamenjem. Prebivalci bližnje vasi so ga večkrat videli. kako je klecal nx robu ^ka!e' in molil ah čital sveto pismo. Pu.s-juvnik .se je preživljal z mlekom. katerega so mu dajale tri k")ze. Poleg koz je imel še nekaj kokoši. Najbolj so bili ljudje presenečeni. ko so našli pod pu;:čav iiobeae svobode razen svobode duha. Ce hoče človek doseči prostost, pred vsem oprostiti lastno misel. Sicer pa so narodi še vedno zasužnjeni, če se tudi imenujejo— : svobodni! "NATAKARICAM' POLJUB- LJA ROKE cm:vališču živih Ako »i hočemo predo^Jti hiše Tut-an-amonovih sodobnikov, je umljivc. da nam je proučevali njih grobnice. Ta vednost se je v zadnjem stolotju rac> n pcvečarla. na stotine celo na tisoče rakev kraljevskih in drugačnih so razkrili in njihovo vsebino razgrnili pred človeško radovednostjo m radoglcinocftjo. Vlom v trgovino. | Peter Zgaga I Sodom mesecev sta bila poroet-na. Po sedmih mesecih je pa ljubezen. no ne vem. kaj bi rekel Izprehajala sta tc po purku. posedala po znanih klopicah in mesec jima je bil edina priča. Ona je zaganjala v čarobno majsko noč. In k;t v ..injaii sprepovonla; Sedem nv eeev e pa enkrat izkrcajo in stopijo na suho. se loti žensk čudna po/rtvovaln :et Vlomilci so bili siccr prepedeni od dolarjev pa ne bom j^rcdaial svo-tovamiških delavcev, vendar o od- .iega po.^te.ij i! ioti«ka Lijja ua vesti, ozirnmajkaj imajo na vt>li n.j« ni h»sna koru-jwija. Agentje, ki m* smatrajo za nekake Imžje agente. m«,n.' in »treljajo uedolžne irtvi\ Stari in bolni ne dobivajo |Mttrebmii «»kre|M"'il v ki dobrega in startna Mladina ni bila Št- uikdar tako podvržena pijaei kol je tlandanašjij\.[ Sodila m, j>renajK>lnjeua. V* jeeali ni ve<" {»rontora. Cm je duševuost, ki jo k^ie Li^a, preeej }»atoli»^ieiia. ne huiemo preostro » > spevki R ■ I • • ■ ' Km.. S . Pl OiH, ki ji ne ilajejo p: i>pt vk«»v. m* vidijo iij«»in re, pa ^anu> njeiut dejanja. Toda drznost lJ^inili vnditeJjev »re v brezmejnost. yvsm __ « «. S Kajti t^e ne, bi ne delali Bo^a odgovornega za naj-bujne prokletlitvo, ki ga narod Združenih držav že nad deaet let ptvuaAu. pru VI' • Karkoli sc v Rimu zsod« pr>huj-en škandal ua.lanei bodi J p»i mac' *!». v gledališču ali na ulici, pov : j j? ge'evo kraljica s svojim kardmaLikim tprem- „ . Rojakom v stvom ". Na enc££ izmed teh mla dih lazuzdancev kardinala Mrdi cij;> sc jc kraljica taka zelo raz.r-dila. da je njeg vi palači napovedali vejne. Oc'pravila se j; s svojimi ljudmi pred kardinalov dvorec in topr v: Ftreiiala v vrata D j -': i .:kode sicer ni napravila, pač pa se slejovi obstreljevanja poznali dolgu leta na vratih. Pri tem je kraljica utemeljevala svoje ravna- nikova postelio 12,000 frankov, i katere ie skrival stare?, ki je živel j ko* največ i rač. kleta iZ bivše ruske aristokracij. Napitnine natakaricam ne dajeja pač pa prirejajo emigranti od časa do ča-a prostovoljne zbirke, da lahko kupijo dumam - natakaricam skromna darila. V Parizu je takih restavracij mnogo. j Dosti rojakov in rojakinj v je i začelo zanimati /a mojo prijatelji-| eo Dolores. Vprašujejo za njen naslov ter bi radi še marsikaj drugega izvedeli. Na žalost moram povedati, da jt ; se jaz prav dobro ne poznani Morda bo v svojih bodo i h pi-! smih kaj bolj točnega j>ovedala. N A Z K ANIL O. Penna. in W Va. naznani? m. da se prtieiil v New York. Onim. tater.m imam še iz- SEZNAM ARANŽIRANIH CERTOV. KON- 18 maja: Chicago, 111. (Orchestra Hal!). gotoviti obleke poročam, da jih 25 maja; Milwaukee, Wis. bcm v kratkem cdpcslal. Od v-h 2 junija: calumet. Mich, (Opera starih odjemalcev imam mero in kadar kd;- želi kake obleko ali hlače naročiti, rau pcšljem vzorce. Vsem ee ie nadalje priporojam. A. Fortuna. *e First Ave^ New York. N. Y. House). 7. junija: Traunick. Mlch. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Mlnn. Naslov: Banovec R. €233 St. Clair Ave. Cleveland, O. SAKSER STATE BANK 82 i'ORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Poslužujmo se vsi brez Izjeme, te stare ia stanovitne domače banke. ' W ICCr iflEp v * ■ T - lO rednem stedenju. | - s - *> 1 I Redno šteden je je najboljše sa varovan je proti posledi ■ cam fciibih delavskih razmer. Oni. ki so v času obilnega zaslužka štedl.i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. B Redno šteden je je velikega pomen« za delavca, ki nima drugega dohodka kot plaro sa čelo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti sa bodoče potrebe. Naša banka pom i ga v znatni meri vsem, ki hočejo slediti. V prvi vrsti pazi na to, da jc denar naložen sigurno in taka, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti pa 4 *% na leto, pričeti si s vsakim mesecem. To je najboljše obresiovaoje, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji »zven New York-a nam pošljejo denar najpri pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v »t--^ sprejemamo tndi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujem« .v vlažne knjižice. ^ ., ^^^ Kakser State Bank 82 CortUndt Street _NgW TORK, Y._ . Mornariška konfcrcnca, ki c je i vršila v Londonu, ni dcseula posebnih dobrot Države ic nočejo in nočejo odreči svojim mornaricam Bas nasprotno. Vjalca hoče im^ti več bojnih ladij. L»ruge rešitve re^ ne b >. kot d ; izbruhne n;va svetovna 'vojna v kateri bodo igrale Oojne ladje poglavitno vlogo. B22 daj. da bi biU vojna tako uspesna, da bi cile Vi>e bojne ladje potopljene in da bi .se pozneje narodi ^puntali ter bi ne prispevali denarja za zgrajenje drugih. V New Yorku je bila te dni otvor-jena šola za neveste in mlade lene. Taka šola je bila skrajno potrebna. Kajti marsikatera ženska zdaj prav natančne ne ve, kako je treba izposlovati ločitev zakona. Kot je iz časopisov razvidno, je ločitev poglaviten cilj modernih porok. SH::tt * Moderna ženska ne učaka visoke starosti, — pravi neki zdravnik. Ker je na vsakem korr.erju salon za lopotičenje in ker lekarnarji prodajajo lepottla names tu zdravil, sploh nobeni nI treba učakati visoke starosti. MBf "Glas Naroda" | ttATDDC rCBUSHlNG OOMTAJTk 'ione oC nwins— m tho corporation ond ■rtorzssee ot above officers: 'j* ceie loco voljo list so Amoffeo £o Wow Točk sa eo|f ino ^_nm In Kanado -----Z* pol lota-----JS.50 * pol lota ------------- ----$3-00 Za lnooomstvo ra colo leto___97.0C ♦'trt rim ......t* JO 25a pol leto ........................... Oo'-trrtpti^n Toarlj $« 00 ~ "Olos Naroda** Uhaja vsaki dan ls^emit nedelj In prasnlkov. | ^ M ______ _ ^ ^___ | i , M i „ aoftfal hran pnrtUns In n»iohwrnll so ne priohčnjejo Denar zxai so blo-poSUJaU po Mcocy Order M spremembi kraja naročnikov. vraCma, d* m ub tudi prejiaje blvaUAče na^nsnl, da hlVrsje najdemo . naalomlka. -QU* KAKODA", ti« W. lito Street, No« fork. N. 1 Telephone: Ckolsos. Sf7l iHtir W*• UtOCTT gLOTKEl DAILY ta U. K £ fEW YOKKt MONDAY, NAY 12, 1930 j SESTANEK SVETA LIGE H Wm NARODOV iTNKCA, Avtra. 11 nmaja - Ju-m m ooasni asei l>fe narodov JHodwami se bodo bo vili z odno*i-jt. «d oo nastali med Francijo in Italijo ffkedo mornarice In to to 10 porok, da zborovanj* ne YMlttfltaUlO l^A^^vw« aft . too mftopai se- ^fcpyi MMo&er dr. Otuttoa [ ■KITAJCI NAPREDUJEJO - NANKING Kitajska. 11. maja. I'ukajinje sole ^ obiskovalo nad c-dem Usoč odra&lih moških in žensk, ki so se v razmeroma kratkem času naučili citati in pisati. V«ert skupaj je t Nankingu nad p ji mihjcna analfabetov. t>di r:ed«cdnik Kaj-Šfjr prerokuje, da bo v par letih anafabelstvo pcpojmoma izsinilx DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, OGLAŠUJTE . ; mAS NARODA" nel čtU urno nie članstvo, pič pa ni Slovenci v vati okolici. Indrjd so začeli pod vodstvom Gandhija vrati civilno nepokorsči- noi Indijci se šele uče, dočlm sc Amerlkanci v izvajanju civilne nepokorščine nenadkriljivl mojstri. Skoro dosledno jo isvajajo ie nad deset let. zrr - —----—- : \ * ■ Jas S Kffig s * M|t M TH m^B - t* i f KKATKA DNEVNA ZGODBA -—- ----——* - ■ —— - ■ • - —• ■ - • ■ 21VLJENJE IN SMRT IZAKA MOMBLA Princesa Julij ana. edini otrok hoiandske Viljemine in prestoto-naslednica. je nedavno dovršila svoje študije s posebnim dveletnim tečajem na sloviti leydenskj ~M univerzi in se je preselila iz svojega skromnega poletnega bivališča v katviskih dunah v svojo uradno prestolnico, v Kneuterdykov? palačo v Haagu. Prmcesa Julijana. njen? mati. kraljica Viljemina, in njena babica, kraljica-vdova Waideck-Pyrmont. predstavljajo silno zanimivo družinsko skupino. Vprašanje, ki se čestokrat ponavlja in čigar vsebina je vir mnogih domnev in štsvilnih govoric, se glasi: Kdo G? sreini moz p-incese Juliiane? Holandska ustava namreč zabranjuje zakon z inozemskim prestol rnaslednikem in ker je holandska kraljica evangelijske vere je na izbero prav malo ženinov. Govorica, ki s*? je svoj-čat širiia po svetm, češ. da bo princesa Julijana vzela za moža v;ale-škega princa, se je izkazala za prazno. Prestolonaslecinica je zadnja po-temka vladarske rodbine Orange. govqricam. Po očetu je princesa podedovala ecLava strast za spott. Cesto jo srečajo na haaških ulicah, ko se sprehaja z materjo. Vsako le-♦o obišče, zvesta staremu holarui-skemu običaja, cvetlični trg ni kupi božično smreko za dvor. Kraljica in princesa sta zadnje čase mnogo skupaj, kajti kraljica želi. da se princesa čim bclj seznani s svojimi poznejšimi dolžnostmi. Princesa živi enostavno, 6k^ro strogo življenje. Moda lahko predpiše kar hoče — holandski dvor nikoli ne sledi njenim muham Najpriliubnejši sport princese Juliane je drsanje. Poleti prebije več tednov na Norveškem. Nedavno je šel po svetu glas. da se moži z norveškim princem. V zadnjem času pa se je gevorilo. da se bo naj-brže pore čila s kakim članom angleške kraljevske rodbine ali pa s sa -kim princem Le.poldom. katere člani že nad 300 let vladajo holandsko državo, in ki so bili naj-poprej dedni namestniki v republiki, pozneje pa so postali monarhi. Ko so umrli trije sinevi kralja Viljema m., je vzel stari vladar za ženo mlado princeso Waldeck-Pyr-mont. ki je po smrti svojega moža prevzela regentstvo v imenu najmlajše kraljice sveta, jedva deset- PREDSEDNIK REPUBLIKE VRAČA POSOJILO ~DHA R0K0B0RBA MADISON SQUARE GARDEN 8th AVE. — 49th to 50th STREET8 SREDA ZVEČER, 14. MAJA GLAVNI DOGODEK JOE STECHER vs JOE MALCEW1CZ Češki kralj klešč Poljski Utica Panter REGINALD § I K I vs JOHK GRANDOVICH j ABESIN8KI TIGER JUGOSLOVANSKI VELIKAN^ jI "VzdržU lM»»n v«.lik(. kf >•<• uit j" nakloniti uradniki M«ii ;! <;viii M»J iihIijmihi > uinuv lec mi dali priliko, d.« .11 vvj.j.- mviZiK.sti v 'la'k ii'.i \ z\«-«.-r l-r. .) 11*.»j»11 *» ujsl* • I i.mil :ij.»ki uašeca Ju{P>.«U>\uii».kri:h uarfHln. in i>rizai>v;«l »1 l .-m \sdrlall visoki Ma !i 1^*. ki ca nVMrnab noja da«tu>viu-t <1 \rslo 1«( v .iti. t*!f ii. Ivk- ! wi;fanju,'' j«- obljubil vi*wj Jnlui ISTi:U _ t;KLXK»KY ZA KVXOKF "kun AT.' (JARDINl HAUI" MAMMAS i M1KK KONliOH STOCC A :ni.x.:i-Kv m AN l*< i I AN MVie KAPLAN f NOV IN A ŽENSKE SO VABLJENE — VSTOPNINE SI.05, S2.10. S3.15 in S5.74 letne Viljemine. Ta se je omožila z | velikim vojovodom meklengurškim in leta 1909 se je rodila iz njun?ga j zakena sedanja pre^tolonaslednica. Kraljica je izredno inteligetna in razpolaga skoro z moško sposobnostjo razumevanja in prilagodljive iti. Kot razumna dama. ki se ra-aume na trgovino, upravlja svoje velik? zaretmo premožnje. ki ga je s p?metnimi transtcacijami znatno pomnožila. Danes je ena najboga ^red kakimi tridesetimi leti j v neko pariško kavarno planil .1 meriški študent ter po vrsti na prosil svoje tovariše, da mu naj kdo j posodi 50 frankov, ki jih silno [ nujno potrebuje. Tovariši pa so bili takisto "na suhem" in vse prošnje so bile zaman Tu i.e je mladega študenta usmilil neki parišk4 meščan in mu posodil zaprošeno svoto: moža sta si zapisala imen'' in naslova in Parižan je potolažil Američana, da mu naj vrne denar, j kadar bo pač mogel. Od tega do-' godka je minulo preko trideset let; • 1 in naš Parižan je med tem postal SKRBI ŽENSKEGA POSLANCA vilice iz z« pa Nascl je vdolbino na lobanji visokega moža. ki je odgovarjala črki K na sliki v leksikonu ir? je ui. 1 z vso močH> nabrušer.e vilice v lobjnjo V useki moz Jt jc stresel in ostal pri inizi z ni.slo- j njenimi tamdkcL, z vrha njegove glave pa ho molile fl vilice. Zaraci napora pri dejanju je morai Izak Nt:-. 11 Ker e bil njegov stol mod vsemi rdini prost, je sedel nanj in &e oddahnil. Natakarice so tekale tem in tja, vsi so jedi naprej, vise ki mvt pa se je sklonil z vilicami \ lobanji na mizo Nihče .-e ni brigal zanj. dokler ni zakričala neka natakarica. Ljudje so vstali, »pustili svoje prtiče na tla. prevr-l'i kozarce in premikali stole. Nekdo je poklical policijo. Kmalu so ■,e zbrali ljudje okoli trupla visokega moža Sele potem ko so odnesli truplo in izpraznili restavracijo, jc nagovoril Izak detektiva, ki je bil ostal v dvorani. Izpovedal je.h da je o:, umoril moža. 'Neumnost!" je rekel detektiv. Izak je zardel in ponovil svojo izpoved glasneje. — vljudno, toda prepričevalno. I>-tekti'. ga je izročil službujočenvi policaju, ki je. čeprav ni mogel v?r-jeti naročil jetniš^u voz Na poniji je pcnovU svojo zgodbo in narednik ga je slednjič dal zapreti. k»r»v me ni bil podoben morilcu. Bilo je nesmiselno areUrati tako blagega možaSsaj ga vei.dar nobeno poiotno sodišče ne bo obso-aiio Toda Izak je bif pred poroto šel bolj vztrajen Nikoli ni mislil, da ima toliko pri;ateljev. Elegantno Lblečeni gospodje, uradniki družbe, ta katero je delal m ki jih ni bil se videl. ,*> priča U. da v vseh tridesetih letih ni lamucil nitk en'>-rk delovnega dneva, da le podpisal državno posojilo in da bo družba zaradi njegovega dolgetja Bapora trpela škodo. Izak se je čudi i toda ni odnehal Lt neradi so ira ah poro'niik za krivega in priporočali milo sodbo. Imel je bas še tolika moči. da je prikimal svojemu dejanju, ko jc . _ ; razglasil wdnik smrtno obsodbo [ na električnem stolu Reportorji soj lavih obtoieneevo hladnokrvnost., V letmsnici »o tlorili vse. da m a' olajšajo trpljenje Jetmski zdravnik je prisostvoval sodni obravnavi in je vedci za Izakove bolečine. Pciiljf'. mu jc jedi, ki jih je zahteval V nekaj dneh se je nabralo ... , i v njem toliko energije, kolikor bi je tam zunaj mkdi ne mogel nabrati Pazniki so nehali paziti nanj in vrat smrtne celice niso zapirali niti ponoči. Izak je to opazil in vljudno protestiral. Ni hotel imeti oeio. jim >e pomagal popravljati pokvarjeno stikalo, ki ga očividno niso znali popraviti. Zunaj so podvojili svoja prizadevanja. Ustanovili so se posebni odbori in psihiatri v državi ao se ločili v dva enako močna tabora. Eni so hoteli secirati Momblove možgane, drugi pa bi ga rajši o-pazovali živega. Jetniški ravnatelj je postal nervozen, pazniki so pretili. da bodo usli in celo vrhovni elektrikar, ki je prisostvoval osemdesetim usmrtitvam, se je čutil potrtega. Izak je govoril ž njim vsak dan in ga na vsak način skušal prepričati, da mu ne bo očital ničesar. Izaka naj bi kadarkoli po polnoči peljali na električni stoi. Novinarji so zahtevali, da smejo prisostvovati usmrtitvi, čl? ni "Zveze proti smrtni kazni . ojačeni z raznimi radovoljnimi odbori, pa so se sprehajali pred jetnišnico. Jetnik sam je bil dobro razpoložen, toda splošna potrtost je pričela vplivati tudi nanj. Ko so mu prinesli porcijo kuhane kure. to se zasvetile za naočniki njegove mirne, sive oči. Začutil je željo po obilni jedači, po tež-Kj prebavljivih stvareh, ki so mu jih pred peti prepovedali vsi zdravniki Zahteval je ostrigam slične školjke, velikega morskega raka, počeneno svinjsko kračo s cvetačo in kostanji, puding z mrzlo in trdo omako in torto. Prinesli so mu jedačo na veliki deski in vsako jed posebej fotografirali. Ko je Izak zavžival pr\ženo svinjiko kračo, je ciovolj za trenutek ugasnili luč. da so ga mogli K I fotografirati. Ko je končal s torto, so se začuli s ceste veseli klici in sel je ves zase pihan planil v celico. V roki je imel pergament. ki mu ga je jetniški ravnatelj iztrgal iz roke. — Pomilostitev. — je tekel in elektnkarji so segli po svojih klobukih in plaščih. Izak Momblo jc sedel, kakor da nc razume n;č. Z žlico v roki je strmel v krožnike pred seboj. Njegov obraz jc lahno zardel, potem je vzdihnil in vstal. Pritekel je paznik z njegovo suknjo. — Svobodni ste* — je rekel in udaril Mombla, po rami, da je za-ka sijal. Drugi so bili tako zaposleni z besedami, da niso niti videli, kdaj je Izak izginil. Na malem hodniku se je ozrl. Nikogar ni oilo. Splazil se je po vrstih v zadnji del jetniš-nice. kjer je samevala smrtna celica s stolom. V želodcu ;c vščipnilo. Odložil je suknjo in pri-1 čel poskušati stikala in žične vode V kotu je našel tuljavo z izoli- tejših žensk na svetu. Cesto daje pošiljatelj označen predsednik ku- n.Kakih prednosti, pa tucu zaradi rano žico. odvezal od nje dva kosa UTRUJENI? ) iM'kl |M>IM«M nov« m«4t w Ali 1»«we t v b»t> il,>i||iiUi U' t krrplu"' 1'nli-ni ftaj s aiii K»<<»ka |tuuin(i K*>rlu l.i-tru ki*Ui>i >,auj na normah*, udjiravl £elud£ne iMil-inl, a* prt j* nrAMRiHi H »m /-*adr«*<-n>- £lvt #. iJtt vam i»ot. po kateri stremite. VpraSajt« Iviurutij« « it j >ojetnikov ni maral nobenih olajšav. Medtem so mu poročila o njegovem procesu pridobila naklonjenost jasnosti in guverner je dobival dnevno iz vseh Jtotov države prošnje za pomilostitev. Izakovi prijatelji so ga skušali rešiti s predlogi. naj se preišče njegovo duševno stanje. Ko se je bližal dan usmrtitve, so pričeli elektrikarji pripravljati stol m Izak, ki je mirno motril njih in privil gumb za stikalno ploščo Zadnje dne je videl eiektrkarje p/i delu in je debro vedel, kaj mora storiti. — Kakšna zveza! — je rekel leno Ln spravil v red razrahljani vijak. Ko je bilo vse gotovo, je sedel na stol. privezal kontakt okoli leve noge in čakal z gumbom v roki. Ni se mu mudilo, saj je bilo skoro izključeno, da bi ga kdo motil. Pričel je misMU na vse mogoče stvari ter bi bil kmafei zaspal, da ga ni prisilil krč v'črevesih k pritisku na gumb — in tok je švignil skozi njegovo telo. V njegovem žepu so našli sežgano pomiloštev. na razpolago za holandska trgovinska podjetja velike vsote. Kraljica gcvcri poleg svojega jezika tudi cnglc"ki, francoski in nemški. Kraljica Viljemina jc vneta ozna-njevalka evangelija dela. Vstaja zelo zgodaj in prsveč? v*č ur dnevno državnim zadevam. Potem čita svojo korespondenco in se raz?o-varja z ministri. Njena sodba je zelo jasna posebno v finančnih in političnih vprašanjih ter v zamotanih problemih mednarodna diplomacije. Polet je prebije navodno v svoji priprosti hiši na deželi sredi valovitih dun. Z veliko ljubeznijo se ba-vi s slikanjem. Razni umetniki so-dio, da ima lepe umetniške zmožnosti. Kjerkoli p« se kraljica mudi — bodisi med peščenimi dim ami ali v temnih gosdovih. ki obdajajo grad Loo — vedno živi preprosto življenje brez zahtev, ki se st:pnju-je celo tako daleč da izziva nejevoljo dvorjanov. Toda baš v tem cziru je kraljica trdovratna. Dvorna ceremonija se je na ta načm skrčila na najmanjšo mero Kraljica je nadzorovala vzgojo ugleden pariški novinar in družinski oče. ki se ni nikoli vec spomnil na ono posojilo. Nedavno pa je po pošti z otokf. Kube prejel pošiljko. Ne sprejemnici je bil kot od- banske republike Machato. Novinar je sprva mislil, da je pomota. " er pa je bil njegov naslov tako točen, da ni bilo mogoče misliti na zamenjavo, je odprl zabojček in našel v njem 3000 prvovrstnih kubanskih smotk. Pošiljki je bilo priloženo tudi lastnoročno pismo predsednika Machala z uljudno zahvalo za posojilo pred tridesetimi leti in s še uljudnejše opravičbu, da tako pozno vrača posojilo, češ. da mu to prej nikakor ni bilo mogoče. ker je bil izgubil naslov svojega dobrotnika. Naročil je kubanskemu poslaniku v Parizu, da izve naslov velikodušnega novinarja. kar se je poslaniku tudi posrečilo. Kakor znano, je bila pri zadnjih vciitvah v angleško zbornico izvoljena tudi gd Megan, hčerka Llcyda George-a. voditelja liberalne .stranke. Ko je nastopila svoje poslančevanje, je takoj nastal problem. kam naj da svoj lepi dam-ski klobuček, kadar pride v zbornico. V sejni dverani morajo biti poslanci razoglavi. garderoba pa je tako nepripravna. da modna umetnina ni spadala vanjo. Dolgo so iskali pripravnega mesta za dam-.^ko garderobo, pa ga ms~ našli. Tudi posebne omarice ni mogla dobiti gdč. Megan, ker v v angleški zbornici ne gre. da bi kak poslanec imel kaj posebnega pred drugimi. Končno jc sama poslanica rešila težki problem, ki zanj nikakor ni bilo mogoče najti precedenčncga primera v stoletni zgodovini angleške zbrrnice. Vsa nje borba za o-marico je bila zaman, zato hodi gospodična poslanica v sejno dvora- TETOVIRANA KSANT1PA V Mellnu je bil končan te dni zanimiv proces. 55 letni zasebnik Sybold je nekega dne začutil, da ga samsko življenje teži. Moz Je slaboten in ne posebno trdnega zdravja. Menda je baš zato našel svoj ideal v rebustni 25 letni dami iz Bara Rinetti Schloesser. Ker jrt premožen, ga je Rinetta rada u-slišala in tako sta .^e vzela. Toda zakon je bil zelo nesrečen Sybold je ostal potrpežljiv in ponižen. Ri-neti je bila. pa od dne do dne bo-jeviiejša in prepirljiveiša. Če je ni hotel mož ubogati, ga je pošteno pretepla Nekoč ga je tako pretepla, da je imel ves zabuhel obraz, potem je pa odšla k svojim znancem na domačo veselico. Vrnila se je pozno ponoči močno natreskana. — Legla je. in takoj trdno zaspal*. Tedaj je šinila možu v glavo misel na osveto. Zlezel je iz postelje, poiskal vrv in zvezal ženo tako. da se ni mogla ganiti. Potem je prinesel oster nožič in dve stklcnlči-či. v eni je bil čist alkohol, v dru- , , , , . , , gi pa ruiav kitajski tuš. Ko je bilo no kar v klobuku, na svojem sede-; ' . rxHi^ii i„ „„ vse pripravljeno, je začel z nozičem delati po vratu in - ! yica ua moževi strani in zato ga mobile in pešce, ne za prah in bla- : ni sodiio pre;ilrogo. obsojen Je bil to. Spremljata ga neprestano dva samo ^oino na tri mesece ječe detektiva, ki se pošteno potiu. i in piačaU m£)ra žeai m mark ^ Kralj ne neha kolesariti, dokler de- šlcoclnine za lepolo. tektiva nista tako utrujena, da se ! komaj še držita na kolesih. |____ Nasprotno pa švedski kralj Gustav ni ne kolesar, ne veslač, pač navdušeno igra tenis. Toda Suzane Lenglen ni več v Monte Carlu, da hi mu podajala žoge. Danska kra-lijca ima svojega konjička v obli-k ročnih del. Nekoč se je hotela prepričati, koliko so vredna njena ročna dela. V Cannes je stopila v neko trgovino in ponudila svoje izdelke v nakup. Trgovka je pa njena ročna dela odločno odklonila, češ da so slaba. V trgovini se je mudila slučajno neka Parlžanka. ki je kraljico poznala in je hotela kupiti njena ročna dela, toda kraljica se je opravičila in zapustila trgovino. V O D N IKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ t in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* VAŽNO ZA JUGOSLOVANSKE NASELJENXK3 v KANADI in Združenih Državah Rojakom Sirom Kanade naznanJa-rm>, da »mo otvarili v M«>ntr«-alu — "Jugoslovansko Informacijsko pisarno". Željam tisočerih nadih rojaku*, bo dana prilika, da se popolnoma zanesljivo r»bra«te na naa v bakrtnokoil si Mt sad«vah. Ispeaiujemo eodnijske in pravniške posle, dobavljamo Affidavit« aa dobavo svojcev t* »tvega kraja, napravimo FoobLaatilna (PoJnotnočna pisma) delamo proftnje, kupne in prodajne pogodbe, prevajamo listina v KnsleaiMoo tn obratno, nabavljamo Hotne liste za potovanj v start kraj in nazaj kajtor tudi povratna dovoljenja, veljavna, eno leto. Prodajam.* difkarte za ne ti-nt Je, polil jamo denar v stari kraj po dnevnem kurzu Itd . itd. Pradu potujete v stari kraj se obrnite na nas po navodila., kater« d*tarn o brezplačno. Številka našega telefon* je: UAnc-aater 2S»46. Mf ST. LAWStKNCE KLVD-. MONTREAL. CANADA ■BUI !»..«• kdo bo mož princese juluane? NEW YOKK, MQNPAY, MAT 12, 1M> Tk» LABOEST BLOTENB Ue i - c-Ttr MTv "It^I&n^T* it-; « j»- brad«- prrtiajala kkoro w IMUc ln,«lH cajtMjMj službi mifai* r^io i»aio d« -liar,a Z n|pC«vt« zdravjem bi nebi lo tako stftbo. cr M Imel vec živ-Ijenake iti*. Ujda oapor. da bi pce-bdvt',41 tvojo jed )* bil «an| p*, prrveč Nine - . tovarni ttlv«*e ik po-1 suli k Iiaku ki je »edei na ftfc-kem »toui med iirami Jn arm&tu-j r^mj m m «u pa lam obrisi (rvoje naoOmke. Potem je prijel mah a-j parat, da je obrisal prahOg plasce, parltnu priTil vtjak in zvezal j * suho baterije 1 Ko * je njegov blodeč toliko | iM)-»lab*ai da je prenesel le ie kuhano belo kuretmo, ae je neki visok muž i vkrocl'i lobanjo, ki je bil t fte bolj p!e*a»ta od n lesove, privj-dii d« je vlteitavraciji vedno ae-tlel k nuzi. K;r pingvini peroti in j< mogel za- čertlM z rjavo omako m Stirinaiii pe^t-nko » kulmni.ii krompirjem in' lu porri|« pudinga v>r lo v ca-*u ki %» j« potreboval Iiuk Momblo aa žveceaje svoje kuhan« ku- u » pričel prebrati, um-iiU i« končno mu te ielel celu «lo ^elesnu-t. 1*" ^j^f^^P 1 J Mrko nec1«*l|o je Kom bi«» sklrtil! 'i» ^i»ravi vtaokef^ mo/t .svet.i ; Viec mu te biU mi zel. da j€ to e- j Am mimo in dobro prenu*ijena odločitev njeguvega fcvljenja Ki> c nekoe *vecf r čakal na svo-J (o kuh&no kuro. ^ prijel za vihre; »pravO v tep Doon in v j lasnih trenutkih tud v tovarni ^ pilil kanite na vilicah su s pomoč- i jo aUrega leksikona je našel natančno mesto ua človeilL lobanji, kjer Je giurk zlDslrim jorudjem ' j mrtrwno p« Pocncje je zahtffv ti da mora priti ta atara knjiga pred sodnike m porotniki so ai ogledovali stran s fotografijo lobanje. E 2večer je vsel nabru^ene vilUr' r !>rboj v restavracijo Viaoki mož »e bi J izredno iat eu tn K prttel z dvema tucatoma catrig daš ko at je sklonil nad k vin)- . sko kračo, je Izak vsUUL razgrnil akrbno prU.* ce svoj sefle^ vzei \ j imajo velik uspeh a . P S M ■ : . tisM BT S '»jP^iwlM^B' IBa HM DR. KERJiOVKA BERILA JE ZNIŽANA Ingieško^slovensko Berilo (KNOLUB ILOT1KI HtMI [njigarmtGLASijAIOOA _ NEW TOEK, MONDAY. MAT 12, 1931 sirota lillHIIWI .......... .......... ftONAK IZ ŽIVLJENJA. = r:=,=-g^rg55?g5=5 Z» Glas Narod* priredil G. P. ______________ — W* LAftG K8T ILOTKHB DAILY te tT. A. Na« SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo BHB' 't folijo ^ leto 1930 Ha sa vse one. ki s« namenjeni to leto v stari kraj. da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, aa priredimo to leto sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parni kom 'PARIS" preko Havre DRUGI SPOMLADANSKI IZLET H s parnikom "PARIS" dne 23. maja Nadaijni izleti *>o isti progi s parnikom "lie de France": 6. JLNIJA — Prvi poletni izlet ji. Ji LIJA — Tretji poletni izlet t5. JUNUA—Drugi po.ctni izlet 1. AVG. — Četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" POSEBEN IZLET — DNE 3*. JUNUA Po COSULICH progi preko Trsta L SKUPNI POLETNI IZLET z motorno lacijol'SATURNIA" dne 29. maja Nadaijni izleti po isti progi: 1. avgusta — "VCLCAN1A"* 8. oktobra — "VULCANIA" Z. septembra — "VULCANIA 28. novembra—"SATURNIA" Pišite nam čimprej za cene, navodila rlede potnih listov, vize- "" SAKSER STATE BANK J/ «2 CORTLANDT ST., NEW YOEK Tel. Barclay 0380 __ STRUP NA STENAH Na sestanku društva dunajskih zdravnikov je opozarjal dermatolog prof. Oppenheim na mnogo kožne bolezni kot posledice zastrup-ljenja z anenem. ki je premešan barvam, s katerimi so poslikano sobe. Mnogi ljudje so dobili posebne kožne bolezni. katerih zdravniki niso mogli spoznati, pač so pa takoj domnevali, da gre za zastrupljen je z arzenom. Arzen so našli v koži, v nohtih in v moči. V nekaterih primerili je bila jjačeta vsa koža na glavi, Ki je postala rdeča, pozneje se je pa začela lupiti in odpadati. Nekateri bolniki so dobili na rokah in nogah trdo kožo. Prof. Oppenheim je opozoril na te kožne bolezni zdravstvene oblasti, ki so takoj ukrenile vse potrebno, da pridejo v promet samo barve, v katerih ni arzena. Kljub temu pa nevarnost kožnih bolezni kot posledice zastrupljenja z arzenom še ni odstranjena. K sreči se da večina kožnih bolezni te vrste izlečiti z injekcijo natriosul-fata. jlrku in pri kosilu, je seclel nekoliko vstran od družbe dr. Jeremy-je telle prijazno pozdravil, ko je zapustila dvorano. Dr. Jeremy in njegovi so ostali še dva dni v gorski hiši. Zrak je zelo koristil E&uiiji. ki je izgledala močnejša kot pretekli teden. Jerica ni bila nikdar sita tesa krasnega izgleda. Nič več niso videli svojih novih 7 nan cev. Dr. Jeremy se je informiral pri gostilničarju ter izvedel, da so odšli z g:re že v Donieljek. Dr. Jeremy je bil zelo razočaran, kajti zelo je imel rad Mr. Phil-llpsa. — Nič ne skrbi. Jerica. -- ji jc rekel. — Sestali sc bomo zopet ž njim, kadar bom^ najmanj pričakovali! POZOR, ROJAKI Is naslova na lista, katerega prejemate, je ras video, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne ia-•kajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 1 Devetindvajseto poglavje. NEVIDNA OČARLJIVOST. iz Catskilla je dr. Jeremy odšel naravnost v Saratogo. Kraj jc bil natlačeno pcJn obiskovalcev, kajti sezija je bila na višku, in neprevidni potniki, ki niso reserviraii prostor, niso imeli nikake pravice pričakovali posebnih ugodnosti. — Kje pa se hočete ustaviti? — je vprašal doktorja znanec, katerega je srečal v kari. — V Congress Hall. — se je glasil odgovor. — Tam to miren prostor z? nas. stare ljudi in bolj udoben za Emilijo, ki je invalidinja? — Ali vas pričakujejo? — Pričakujejo? Ne. nikdo nas ne pričakuje. — Če niste najeli seb, bo slabo, Kajti vsi hoteli so prenapolnjeni — Se moramo torej izročiti slučaju, — je rekel doktor brezbrižno. Ko pa je dospel na uotični prostor, je spoznal, da so bile besede prijatelja resnične. -- Ne vem. kaj bomo storili? — jc rekel, k j se je zopet pridružil žensam. — Pravijo, da je vse polno. Če je tako. bomo rajše odšli, ker ue moremo spati na cesti, — Voz, gospod! — je vzkliknil kočijaž, par korakov proč ter poraig-nil doktorju. Pri tem ga je udaril tudi po rami. — Voz! — je ponovil doktor jezno. — Zakaj? Kam nas boete peljali. za božjo voljo? Saj ni niti podstrešne sobice v tem vašem mestu, niti za denar! — Well, gospod. — je rekel kočijaž, — hiše so precej polne, ravno cb tem času, vendar pa ste lahko gotovi, d.* boste pod streho. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laaahln COLORADO Denver. J. bchutte Pueblo, Peter Culls. John Oerrn. Frank Janesh, A. Saftlč Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verbicn Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčlč. Mis. F. Laurlch, Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary BamfrlcK J. Zaletel, Joseph Hrovot. La Salle. J. Spellcta. Masco utah. Frank Auk us t in North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. n Waukegan. Frank Petkovftek \n JoŽ3 Zelene. kansas Oirard. Agnes Motala. Kansas City. Frank 2agar. Maryland Steyer. J. Cerne. KitzmlUer, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Ooule. A. Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Ooule. Gilbert, Louis Vessel robbing, John Porta Virginia, Fnuik Hrvati ch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK O o wanda, Karl 8ternlaha. Little Falls, Frank ILak. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hitt Cleveland, Anton Bobek. Chae Karlinger, Louis Rudxnan, Anton Slmclch. Math. Blapntk Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagods. Lorain. Louis Balant in J. Kumta Nile*. Frank KogovSek. / Warren. Mrs. F, R srh sr. Youngs town. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. KoUar.l PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jak*«. Bessemer. Louie Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton IpnTse. Cla ridge. A. Yerina Conemaugh, j. Bresovec, V. Bo- Pis' " ~ ' 13. maja: Kurui»a. Cher*>ourf. Urtnien Republic, Bremen 14. maja: Vut'iinia. Tr«t lU-rensaria. Chei l*iu rg Si Louis«. Chcrtx.urx. iUmtiurx President llanli men 15. maja: I!e de Kratice. Tlavi* Ktutlgiirl, ChertK>urr. I'^rmri MajmlR-. Cti«rt«uri! 1 .apKui'l. Ch»-rl-.wrtr. \fitw*rt»«-ri New Amsterdam, iioulogiiv «ur AI»t, Rotterdam 16 maja: Kiflian'*. Ch<-rt»-urn, (Unitiurf Kt*ma. .Nu.kjU. Onova maja: Lrrii!«-!), Chi-rbourf. Hremrn 20. maja: Bremen, Cherbourg. Ilremtn 21. maja: Mauretarla, ChirtKicrj Hamtmig. ChfrUnirv, llnmhiirg I'.eorge Wasinngtun, Cherbour| Hrenu-n 22 maja: Berlin, Boulogne sur Mer. Brcm»-l SS maja: Paris, Havre Homeric, C'herb- nrjr Weaiernland. Cherbout jc Ant*»r-pen Statendum, Ilou)<.iirj I*reB'.dent K>»ub«v«W, Cnei lr^Hd«-n. Cherbourg, firemen Eurcpa. Cherbourg, Bremen Su. maja: France. Havre Olympic Cher^f>ur;r Rotterdam I'uulug.ie aur .Mer. Kot- J terdarn 31 maja: Milwa ukf.e. Chert»oui jc. Ilamburic Helgenlarid, Ch«rbotirK. Antfcerpei Jlirnekahda. Boulogne aur Her 2. junija: Columbus. Cherbourg, Crvmaa 3 junija: B«-rengaria, Cherl.'.urjc Keswjlwte. Cherbourg, ii.imburf 4 junija: New Y^rk, ChertMiurp H trnbtifg Ami-rir.1, Cherbourg. Br»-men 6. junija: fl»* d»- f-'r^nr-e, Hh vre >!HjoKtic, Chertifiurg I'ennland. Cberlwtarg. \ ni« ••rt«'« Volendarn, Boulogne 8iir .\3er, Hot terdam Augustus, Napoil. Ceiu.va 7. junija: Clevelaiiil. I'lwilifiiirf. H.imhuig Minnewaykn, Cherbourg % 10. junija: Bremen. Cherbourg. Bremen 11. Junija: Mauret.tnia Ch^rt»'ujrg beulsrhbnd. Chprtjourg. tlaniborg L.cviathan. Cherbourg 12. Junija: fa ris. Havre Suttg:u~t, Cherbfiurg, lirt-meo 14. Junija: Homeric. Cherbourg Bapland, Cherlniurg. Ant»fn"r New Anisterdatn. Boulogne Sur Mer Rotterdam 14 Junija: l"re*id«-[it Harding. Chetb'-urg, H'e-men Conte itlau^amann, Nai»>M. Genuv« 17 Junija: h>nn< Mavr* Europi, Cherbourg. Bremen lit. junija: Vul« ania. Trut Ai|uitai.i.t, Cherb«>urg llamt... g. Cherbourg llwrnbore Oi.rgo Waahirigion.H Chefbooig, Bremen 1> junija: II«: Im. -icrie Sur >1« r. l!t'tn»n tO a [.rila: iMjtnpl'1, Oifrtwmri VVotci'iiUnd. Cherbourg. A n I r- pen Statrn Um, Boui" ene aur M« r. Kot- terd.im Roma. Njiki'I. C«nuva 21 junijn: St. liliji*. Cherliouig. il.imhurg M'nnetunlu. i"h«T(«>uti{ President HuoMVelt, Cherbourg, II re men 22 junija: l^eienararia. Cherbourg 23 junija: C'»!umhtiB, Cherliourg, Bremen 1'5 junija: Re de France. Havre Albert RaHln. Cherbourg. Hamburg Kepublic, Cherbourg, Bi emeu 26 Junija: r>re»den. Cherbourg. Bremen 27. Junija: Rrern. Cl ^rl.it /t Bremen Maje»ti« , ChrriKn.'e Rotterdam. BoulUr Mer leviathan. Cher boni k Cr>nte fJrar.de, Nap'»ll5r:eAov» 3" junija: Pa. is. Havre 6 DNI PREKO OCEAN*! Najfcrajta In najbolj ugoim pot aa ootovani« na oaramnlti «arnllrlh: lie de France 15. maja; 6. juti. <8 P. M.I <4 P. M » PARIS 23. r taja: 12. junija i4 P. M l (7 P M.t i FRANCE 30. maja: 17. jun. »7 P. M.I <7 P. M.t i iNalkrajte pot pj ]• v p-'S-hnl kabini i «a»mi oa derni ml udobnosti — Ptja^a in alavnal . fr»nrf.«u kuhinja liradno olik* ean« VpraJajte kalaregakol« eoobiaKaoaca agaata aH FRENCH LINE 1» »TATI ITREtt NtW YO^K. N. V. Crafton. Fr. Machek. Export. G. Pr-Tlč, Loula Ju pan-616. A. SkerlJ. Farrell, Jerry Ukorn. Forest City. Math. Kamin. Oreensburg. Frank Novak. Homer City In okolico, Frank renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant. TauSel]. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lan da, J. Koprlvtek. Midway. John 2 ust. Moon Run, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakoblcb, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Readias, J. Pexd'rc. m Steel ton, A. Hren. Unity 8ta. In okolico. J. Bkerlj, Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Joran WlUock, J. Peternet UTAH Helper. Fr. Krehs. WEST VIRGINIA: Williams Rlrer, Anton Bret. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ui Jos. Koren. Racine in okollcc. Frank Jelene WYOMING Rock Springs, Louis Gaucher. DlamondYille. t\ LumberV. Vsak sastopnlk lzda pocrdilo *b froto, katero ]e prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; n Itirl mesece $2.; za četrt lets HM New York City je |7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. sa celo teto. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdoi je namenjen potovati v fttari kraj, je potrebno, da je p«-, ocen o potnih listih, prtljagi I* drugih stvareh. V«led naie dolgo-' letne txkoinje Vam ml samorema j dati najboljša pojasnita In priporočamo vedno le prvovrstne brao-1 parnlke. Tudi nedriavljaol sam trejo potovati v stari k nI «sa oMsk, toda preskrbeti al morajo dovoljenj« aa povrnitev (Betoni Permit) Is Washington a, ki je veljaven sa ene lete. Bres perm!ta Je sedaj nemogoč« prit! nasa) tudi v teka t. mesecev In teti se ne pošiljajo Teč v stari kraj, ampak ga mora vank prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjeos v stari kraj. Prošnja aa permit as mora vloi!ti najmanj« eden mesoe pred nameravanim »d potov an jem in eni, Id potojejo prek« N«w Torka, je najbolj«, da v proftnjl »enačijo, naj jim poilj« aa Bargt Oftte«, New York, N. t. KAKO DOBITI BVOJCB IZ STAREGA KRAJA i Glasom nove ameriik« priseljeniške postave, ki j« stopila ▼ veljav« s prvim julijem, tnalt Jugoslovanska kvota 845 priseljeneev letno, a kvotni vise JI se Isdajajo sam« oni os prosilcem, ki imajo prednost v kvoti In 11 no: Starti* -meriikih državljanov, možjo anaeriskih driavljank, ki so ae po L Jocija 1921. leU poročili, žene ln neporočeni otroci lsp«d IS. leta poljedelcev. TI m opravičeni do prr« polovic« kvoto. Do dro*o polovice pa «e opravičeni ftene bi neporočeni etred Ispod ti. lota enih nedršavljanov, ki M MU postavno pripaač«fai v to daAcJo sa ssai-no bivanje. Za vsa pojasnila s« »br&čajt« aa poanano in sanesijir« BAKSER STATE BANK n PMiuKDT min U • Nadal jevanje. i Jerica Je obetala ter zrla nanj Medtem se je njegov obraz nenadno ispremcnU Sanje: je Njegov obraz je kazal isto potrtost kot takrat, k* o J« »Wlr pmi. Jerica Je tila globoko jlnje^n Pozabila je. da je tujec ter videla v le trpečega ctoveka ZuJseika je .sečila na njegovo čedno, vedro čeio Sklonila se je preko nj«*a ter yo prepodila. Ko je storila to. je padla ena njenih solza na Prebudi se je ter zrl v obraz deklice, ki se je sganila, kot da hoče six*afi proč. On pa w je naslonil na komolec ter ji zrl neprestano v obraz. Nato po je rekel r resium glasom — Dete, all at prrtoCila to solzo zarrve? Ni odsovctiia. r^ifn & mojimi očmi, ki .-.o še vedno kazale jutra- e Jo zoro simpatije I Misum da Bi J— je nadalj*val — in iz srca » ti zahvaljujem za to? Nikdar pa ne jokaj nad tujcem Imela boš dosu gorja, če boš živela do moje »tarostl Imela sem te doj>L. žalosti je odvrnila Jerica. — ter jo čutim Iste tudi 7* diujie^ Če H ^e ne Jokala sama zase. bi ae sedaj ne jokalt Človek zelo lahko ^abi preteklost! - Otroške bolečine so iraienkostne, in vi ste še komaj malo reč kot otrok — Nikdar nisem bila otrok — Je odyrnila Jerica. Čudna df klica Je govoril tujec sam zase — Ali hočete sesti ter govoriti s menoj par minut Jerica se je obotavljala — Nc ociJonite Jaz sem star č!,vek ter ^elo nedolžen Sedite tukaj poo *re v o ter mi povejte, kaj mi&lite o iigledih? Jerua se je smejala ib misli da jo ta člo\ek imenuje otroka. Stalls U mlad edft ae ga ni prav nič bala ter je morala ugoditi njegovi prošnji Bedla je poleg njeca. a m govorila o izgledih. On Ji je rekel nato: . — VI niste btla nikdar nesrečna v svojem življenju? - Nikdar? — je vzkliknila Jerica. — O. pogosto! — A nikdar za dolgo časa? D*, spominjam se stojah l*t ko je bila sreča stvar, o kalen nisem mkdar niti sanjala t Kotiecr.o pa je prišla uteha Kaj pa mislite o onih. katerim sreča nikdar m pruije* H — Puenam dooti Zaiorce «e pogc^to obteženo ter obdano od nepro-dlrae trme -I- Luč pa sije svetlo nad oblaki - je rekla Jerica. I — Nad Bjiaii je dobro Kaj p« jim koristi, ce je ne vidijo? — Včasih je a«rio naporna in težaka pot ki vodi na vrhunec gore. Iftomar pa >e bogato naa-aj-n za zadrege, ki ga spravijo nad oblake. — i* OdvnuU Jerica C navdušenjem I Le malo jih najde pc*, ki vodi tako visoko. - je rekel njen otožni spremljevalec — ln lakih je doeU katerim ne pnja to tanko ozračje Pnti morajo sopet u nsin ter se zopet pomešati med navadno čredo VideU po so slava ter vedo, da g.ri luc v višavah. Ime li bodo vero, ki bo koorcno premagala vse Vidite. — je nadaljevala in oči so ji »areic no je iovcrila U sedaj se ločujejo težki oblaki. Solnce bo kmalu sofv-t osvetlilo d-Uno! Ko je govorila, !e pokarala na veliko ra/poko, ki je postajala ved- Tujec pa ni pazil na priaazni v naravi, pač pa se zatopil v obraz mlade ženske k: ae mu je sdela tako domača ln znana Ni kazalo, d.; je ul njene besede, pač pa da je padel v on o r a/polo- J Nadaljujte srečen oUok' Naučite me gledati na svet v rožnatih barvah Jaue.t« me ijubiti in pomilovati nesrečno bitje, ki se imenuje t iooek! Svarim vas da Je vasa naloga zelo težka, vendar pa izgledate x»fa> up«polna? -- Ali sovražite svet? — je vprašala Jerica zelo odkritosrčno. B — ftkoro, —. «r j« glaxil odgovor Mr Phillipsa A — Jas »em ga nekoč. — je rekla Jerica iegavo. ln ga rate mogoče zopet fff J — J« nemogoče Ali so taiii prijazni napram vam? — jo je vprašal poželjivo. — Ail so brezsrčni tujci zasluzili Ijubtaen. katero ste jim kazali? ~ »reaarčm tuj«.i* - >e vrkUknila Jerica in solze so ji Ukoj stopil« v oči — o. gospod, ce bi vi poenali mojega strica Truemana in drago, si« p j Euulljo. bi boljše sodili o svetu, radi mene! ■ga* Povejte mi o njuna. — je rekel ter zrl nepremično v prepad, ki as J« odpiral pred njegovimi nogam Dosu vam ne morem povedati, rasven tega. de Je bil pr*i star m ubog druga p« stepa! Vendar pa sta napravila vse. kar je lepo same — j Msogoga. «aj»oščene| PribližanJ3 en. Jeremy je bd signal za prisrčne pozdrave med njim kCr. Msuilips. ki J« sfertval svojo slabo voljo, je govoril tako veselo, jyypyj^t^Ty^ Jerica, ki se je vrnila potna negotovosti vspri- p0ucne knjige^ povesti m romanu i spisi za mladino "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3171 POPOLEN CENIK IJE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN (Cretan je Parnikov »— Shipping News —