"%¦ St. 2. V Goriei, 14. januarija 1876. Tedaj M^«si« izhtja *sak letrrtek in telja poito prejemana «li * Goriei na dom posiljan*: Tnhli.....f. 4.50 Pal fete ...... 2.30 CeUrt let* . . . . „ 1.20 Pri ozoanilik in prav tako i>ri ,,jpo- tdattieah" se placuje za na^aduo tristop- no Trsto: 8 kr. ve se tlska I krat Zaveie 4rke po prwstora. Posamezne fitevilke se dobivajo pov^*^« 10 soldov v Goriei v tobaHrniei v gb-sposki uVci blizo „treh kron". •— v Ti'itu v tobakarnici „Via delia ca-serma 60". Narofinina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod nasiovom: Viktor Dolencc v Goriei, — Uokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljue fran-kiijejo. ¦— Delalcem in drugim nepr«-mozniin se narocnina zniia, ako se ogla-se pri uredni&tvu. (ilasilo slovenskcga politi$iiega drustva gori&kcga za braHibo iiarodiiili pravic. Slovanska govorica najboljSa govorica! | Sievanska domovina najboljsa domovina! I < Dalje.) Ztrfs. niila in.iti moja! dosta zalostuih ur, do-sta bridkik katastrof si uze doziv.da od straili neu« soiiljenih krivicnikov i neeloveskih krvolokov; ali pri v.seui tem nt? obap.ij, tiMuvec spomai se bozanstve.t Hi besed veCaega oivta i ivfi svojim sovraSuikom: wlu quo etiim judido judieaveritia, jmlicabinuut: et in qua mensura m»nsi fueritis, remetietur vobis.4 — Kajti s kakorfoo sodbo sodite, sodili bodo va>: i s kakorsno meroinerite, odmerjalo sebo vain-* (Mat. VII, 2. Mar. IV, 23.) Veodar pa vedi, odnierjalatiiie boai jaz, inar-veL odmerjali si bote sami. All to nej Se najvece zelo — nej nam reft 8e najvefr, ze!6, da tuja kerv - tujo kerv, tuja mati - tujo mater, tuji rod - tuji rod, tuji sin - tujo mater z nogamt blasta, ainpak najvece i najhujSe zelo je, ko vidi$, da domaca kerv se spre nad doma6o kervjo, do-mac* matt - nad domaco inaterjo, domaci rod - nad domattm rodom, domaci sin - nad domaco materjo; ko vidiS, da,brat moriSlovamiurata"; povejmi, draga mi omladiua! ali nej to najgrozovitneja kazen, ali nej to najgrozovitnejf pn/kkrtstvo za ves slovanski rod? Tedaj, draga mi slovanska kerv! ne daj se set pre-motiti od zvitega potujCenca i kmozeljaega Turkuna — da molcim od nekaterih Italjanissimov, koji tudi Btrupen duh perbajo cad Slovanstvom; temvec, prosim te, objami prijazuo mater svojo, junaSko poprimi se narodnega jezika ter boiij se orjaSkozavero, bvobodo In omfko naSega naroda, posebno sedaj, ko: „vreme se zjasnuje, ne bu&jo vet vetrovi. vzeli so slovo mra-zovi-*, posebno sedaj, ko se cerna no6 skriva reSilnemu dnevu, ko oblaci temni, zvezde tuznc se umiccjo ru-tneuej zori, ki oznanuje reSitev, slogo, vzajeranost slo-vanskemu rodu. Ako je pa kateri odpadnik pravo pot zakrivil, naj se povrne saj sedaj v materno narocje, saj sedaj, da se bo vdeleiil tudi on zaieljene zmage vsega Slo-vanstva, naj se povme pod doinaCo zastavo, ter naj obialuje svt>jo zmoto. da ga ne bodo potomci klcli. ko bo pocival v mrzl«*j zemlji — unkraj groba! Tedaj, kedor je sranotno bil odpal, naj objame mater zapu-§Leno, i kedor pa misli §e odpasti: „cma zemlja naj pegrezne tega."1 Ve matere pa! vo slovanska dekleta! LISTEK. Miuk! Qne«tt non souo pensif-ri del solo autore, ma del pnbblico. Giordani. V tistem tasa, ko nasa Gorica nij bila §e pli-nous nuisvitljena, ko so r| stedljive stare-mesine mar-sikatero noc izposodile svitlobo dober kup od botre lune; v tistem iasu. ko je tudi luC' narodne zavesti le medio beileU v tmini narodne nemarnosti, ennko redko posejanini starini me^tnim svetiiuicam ob oglih, ki so tako z asp a ho dreinale, kakor bi svetile vernim dusicam; v tistem Losu, piavimy videval jc kesno do-mov zibajoci se pivec zdaj pa zdaj trumico fanticev wzamriceva, kako so se pod kako laterno molee usta-vili, skrivnostno leve inczmee skupaj verizili. desno bogo dvignili, l njo kar vsi na mah na tlak tresnili, pa kakor iz enega gerla vfknili: ^mink!2 — Votlo je zaklopotalo, krepki nmink- je §e na stent enkrat od-jeknil, — in tiho kakor dubovi ili so miuki dalje svojim potem. Zatudeno je gledal modri pivec to ne-razumljivo ma piikazen T Minki so minkali o tacih noceh. Cestiti eita-teljt kaj ne, da ti je, kakor bi ti pravil ob on«m one- ve hdei'icct zale naroda nascga! otroku: „pojite naroda presvete napuve, da v seicit obCutek sb cisti ikri; trebite iz serca skodljive niu pleve, da jedro zivdjuo urn ne zadusi, da (isto i jasno, da krepko i krasno slovansko v islovanskeiu otroku piodi!'' Vi uarodiii ueittdji I vi izobru2euci siovauskega naroda! Jjubite lastni jezik, v njum zivite, m njega umrite, i njim se veseiite, & njim pevajti?, '/. njim plakajte, zraven pa tuj spostujte — a dumacega, prosim vas pri 2ivem Bogu, ne zametujte I Ne srauiujte se v javnosti v ua-roduem jQ/ikii govoriti, saj vendar, dragi mi Slovan: „Vo iiji'in si sve, &to jesi: Svojo tjelo, udo svjeta, Bus posebnog svoga cvjeta. U uarodali silnoj smjeid. Bez njega si buz imena, , Bez djedovah, bcz unuka, U piosarsti sjeua puka U biiduce niti sjena! Tudi naj se nobeu mlaCuez i veternjak ne iz-govarja, CeS, slovanski rod jo piemaUri, ceS, slovanski jezik je premalu razsirjen, i da se zatadi tega m\-iiiuje uaroduega jozika, lastue domovine. Ko ti pa take i euake iiuumue misli rojc po glavi, cujes, dragi moj! kouo govori iz tebu vednost ali ncvednost ? Cujl kaj Juki pmvi nepiistrauski zgodovinar, slavni Keva o slovanskem jeziku : „Slovanski jezik je dandanes naj-bolj razsirjeu i sicer izmeju vseh jezikov, kateri se razptostira od jadrauskega do severnega visokega morja. Tega jezika se posluiujejo: Avstrijani, Dal-matinci, Hrvatje, Busnjaki, Celii, Silczjaui, Lu2icani, Poljaki, Litvaui, Bnitoui, prebivatelji Skaiulinavije i Busi velevajuii na dolgo i siroko, ziaveti pa tudi Bui-gari i drugi sosednji naiodi skoro do Stambula pre-bivajoti; tako, da se lekko uugovori v slovaiiBcini na tern svetu veliko vuciuo narodov; samo treba je, da se uareeje nekoliko spremeni, katero se je napilo tu pa tarn nekoliko tujSeiue od bli^njih zemljanov. Ako se pa zaciie ceniti cast jezikova i sieer po upotrebo-vanji, po prospesnosti, po rozsirjenosti, tako se mora prirediti slovanskeum jeziku pred vsemi drugimi prvo dostojanstveiiost. Se slovauskim jezikom se prav" leh-ko zamore preromati skoro pol Evrope i po vrku tega se precej iep del Azije. Vse receao je v resnici isti-nito (VII. Cent. 146). Dalje, glej! kaj pravi pesnik Miroslav Vilhar, kaj pravi na§ korii'ej Franjo Presiren o broji slovauskega roda; prvi pozivlja vse Slovane; „z Craogore do Urala, od Balkaua do Triglava klifie govega on6ga? Poterpi, ljubec moj. BMi»k" je bila zaveza narodne mladine, ki se je bila zaklda, buditi, uiigati in podtikati uarodni pouos na Goriskeut. Tam v disefiem gaji, pod sveto lipo ustanovilo se je bilo imenovano diustvo. Vsak je del vse cerke svojega imena na posameznili listkih v klobuk. Kajmlajsi je pomesal iistke, ia vsak je potegnil iz ktobuka dolo-Ceno stevilo cerk eno za drugo. Tako so nastala ro-gouisutna drustveua imeua: Cokuat, Ouino, Lajead, Lurgevt Ilektez, Vockij.......Rojstni kraj teh blagih mladenicev zaniolcini. Sloven.ska nicsta se bodo gotovo Se prepirala za domovinstvo teh ino2, kakor so se gerska /.a oao sedmero modiijanov. Da so tudi vredni, kaze u^e ogrozna priscga, katero so go-vonli pri ustanovitvi zaveze: „Na Peruaa se zakii-njam in rotim, piidu^am in grozuu, da boui ljubil na-rod, ga budil in branil, po zemlji in na moiji, pod streho in nad stieho, po inestih in vaseh, v palacah in kajzab, pri vinu in pivu, po dnevi in po uoci, z besedo in cinoiu, v mladosti in starosti. Tako naj se godil* In bogme, verno so izversevali to zakletev, nih-ce jim ne more ocitati zamude dobrih del. Tu naj sled6 nekateri izmej ueSteviluiU minkovakih cinov, da se ohranijo zgodovini, v kateri bode cital pozni vnuka vnuk o slavi slavui Minkov slavnih. NoC. Kladvo bije ttudne> pozne ure. Kar je krasna majka Sl«va," drugi nam vliva v nasa pjerck'^ junaSko tolaftlo, ko pravi: „pol sveta otrokom sli§i Slave." Zopet so drugi izmeju slovanskimi sinovi, ki 80 priding sovra^uemu praporu i to zaradi tega, kor krivo sodijo slovanski jezik sploh, eefi, slovanski jezik nej lepodonefi, nej krepak, nej blagoglasen, nejolikan, nej gracijozen. Ali dragi moj i ti, ki tako govoriS, ali govoiis pametuo? Ah! nikakor ne. Poslusaj, kaj pravi uceni zemljepisec Matej Belij o slcvanskem jeziku: „Slovauski jezik je resnoben i velifiasten, kakor gpanjski, gracijozen i gibcen, kakor francoski, vzvisen i mo^an kakor angli^anski, ob6uteu i oster kakor nem§ki, mil i nezen kakor italijanski, strogo, veliven kakor na§ ogrski; sprico tega nej euda, ako 86 po-sluzujojo "mo^aki uLeni i razgovomi, moiaki namrefi za diustvo rojeni i odgojeni. Vrhu spomemti jo treba, v kakoranem cislu je bil slovanski jezik pri rimskih nadvladikah. Znano je, da se je meju 1, 1060—1222, kose je odcepila stam-bulska od rimske cerkve, uveia sluzba bozja po Me-todovem vodilu tu pa tam po slovanskih pokrajinah v bIovai»s6ini, osobito, pa po Dalmatinskem, kajti po nekaterih slovanskih di'zelah so u^c v tedanjosli n* veli izvanredni narodnjaki i nenavadni domoljubi, ka* tert so uarodni jezik ueobicno i dicili i cislali i cla-vili. I zares! v nekaterih slovanskih sercih se je bila ljubezen do narodnega jezika, do slovanske domovine tako globoko i vdomila i vkoreninila i vzplanl* tela, da je bil primoran rimski nadvladika, Inocent IV. 1. 1218. Dalmatincem prlvoliti, da so smeli cer-kvene obrede izvrSevati v slovan§cini. Zraven pa moram opaziti, da slavlja fioga Se dandanes nad 36 miljonov du§ v slovanskem jeziku i sicer sledeci iz-meju slovanskih piemen: Eusi, vzhodni Poljaki, Bui* gari, Serbi, BoSnjaki; Cernogorci, na vzhodnjem i ju2-nem Ogrskem, deloma tudi v Dalmacijt, na hrva§kej meji i v Slavoniji. (Lehrgebftude der slov. Sprache im Konigreiehe Illyrien und in benachbarten Provln* zen: nach dem Lehrgebftude der bOhmischen Sprache des Heivn Abbe Dobrowsky von Franz Seraph. Me* telko). Hoi to pa nej tako cudovito, saj sv. Pavel pravi; „Et omnis lingua coniitebitur Deo — I vsaki jezik slavit'hoce Boga*. (Him. XIV. U, Phil. II, 11). Tedaj, zakaj tudi ne slovanski? Tedaj, Slovan I ne zametuj, da zopct ponovim, ne zametuj narodnega blaga, maternega jezika, ne zametuj nedol^eu dar vecnega oCeta; saj je moral uze zivega, vse miruje. Samo minki §e bade in si priza-devajo cel6 po noci poduti Goriei slovenski znaiaj.*) Po Sirokih ulicah komkajo v sklenjeni rajdi, skozi ozkejSe pa lepo po versti dnig za drugim, neptebta-joma pevajoc: Rcema zemlja naj pogoltne in poire* tega, kedor odpada." Pri tem ponocnein potovanji sreca se minkovska ceta s tropo filisterskih vatlarj.;v, kateri nemajo pri-ljudnej§ega pozdrava za njo, kakor: BTa2et Sklaf§l — Na najbolj pravo struuo ste udarilil Taka beseda ne najde lepega mestal Mink Se tici vode ne skali, zat6 pa tudi straha ne poznade. Uname se, ce tudi ne boj in mesarsko klanje, ali prav po-§teno klofutanje. Temu skoci Coknat v lase, druzega utl Rektei kozje molitvice, tretjemu bere Lajcac z gercavo palico po gerbi in po perdi leseni ocenaS, <5e* tcrtemu rahlja Lurgev visoko pinjo, da je voljna kakor harmonika, petemu preSteva Vockij kozlovsko bra* do, ostalim pa Cu^na deli odpustke in slavne z gaj2-lico v tt'i plamene. In ko so vsi po&teno po obredu. nabirmani in namaziljeni, prav poniino iu cifrasto prosijo zamere, pa podvizajo hladit in euhat, kjcr jih kaj serbi. Mink pa si se Stvar»ukom misli: „Pusti peti mojega slavca", — in le svojo gdui: Ne udajmo se! Cilj minkovskim izletom je bil mnogokrat 80-sednji Solkan, kjer se je krog narodaih fantov od dne *) „So6a" je stoperv letos bistcoamno uterjevala, kw «Q wftiki ale takrat „ad hgmiaem" dokaxovali. Pis, J&& dolgo siroma5no ^i^otariti i glej! se sedaj nej 2^jj§wd prodrl v iavuo ziyenje, kajti spone, v katere L je zamotan, so v resnici ne&oveske, Plemeuiti moj :%\ f rjfjjsdk! do sedaj si sc vvtil le okolo ognjisca, okolo %?. tpliiga. <*olo P« selih, pri teiakih, pri hlapcih — go- •-.: spod7 bogatas, izobrazevalni zavodi te nejso hoteli sprejeti, sedaj je pa vendar eukrat napocil dan, da razbijes sovrazne spone, suzne okove, v kcje si kn- vicno zapleten, da zasedeS tudi ti castno i plemenito inesto v javnem zivenji, casje, daosvobodis, moj rod! tuzno domovino slovensko, samo: „Volje krepke i tverde Sloveni! Lelje vru6e, ljubavi ter dela, Truda, muke i pota debela, Sada bolau potreba je meni*. (Konec pith.) Dopisi. V 60riCi 5- januarija 1870. (Konccrt v gledi-sci iu Slavec) (konec). Zuanoje, da se velecenjeni g. del. solski uadzornik Klodie z vso mocjo trudi. da bi ustttuovil drustvo in glavuico za podporo ubogih pripravnic na goriski pripravnici. Razstavo ucil pre-teklo jesen je g. Klodifc za ta namen izkoristil, ob enera je ob t-asu razstave osnoval podporno drustvo, v katerem poslu so mu v prvi vrsti powagali slovenski ucitelji, kesueje po ltaljanih v drugo vi>to potisujeni, in na posled je zmerom prezd na ugodiio priliko, k&ko bi glavuico podporuega drustva pomnozil z do-hodki kaeega vecega kouccrta. Ko je torej slisal, da bode mocuo pevsko drustvo „Slavec- prvikrat nasto-pilo v Gorici, hitro je razodei odborn „Slavca* bla-godusno ieljo, da bi se ta koucert napravil v korist ubogitu dekletom,ki obiskujejo gorisko pripravuico. Odbor „Slavca" povabljeu po g. Klodicu je za-dovo^no vstregel ujegovi zelji; ko pa je bilo nadaljuo posvetovanje, kje in kak bo koucert, so bili odboruiki a. g. K. eUiui, da bi bil iiajprimernejSi kraj gledisce In da bi bilo potrebno, da bi pri koucertu sodelovali ludi nekateri italjanski pevci, pevkiuje in muziki iu g. Klodic je na to obljubil, da bo on preskibei gledisce ter povabil nekatere odlicue Italijane, da bi kaj pri-pomogli k sijajnejsi izpeljavi kouccrta. — V resnici se je obrnil do vodslva gledi&ca, katero nut je z uaj uljudnejsini odgovurom odstopilo gledisce za '30. de-ceinbra; nadalje se je uze prve dni podal k mestue-inu zupanu, katcri mu je uze tistikrat (10. decembra) obljubil inestno godbo brezpiacno. Ko je bilo to j storjeno, naprosil je g. K. g. proiesorja Halnei ja, uaj j ga on nadomestuje pri nadaljuih pripravah za30. de-cemb., ob enem pa tudi tajuika goriskega gledisea, g. Parcarja, naj mu gre ua roko pri osuovi, vabilih i.t.d. posebno pa naj mu nazuaui gospodo iz italjanskih, lijemu bolj zuauih kragov, koja bi mogkt iu botela so-delovati pri koncertu. G. Hafuer se je v tej zadevi veckiat posvetoval z g. P. in zaduji mu je uapisal obsireu iineuik razue italijanske gospode, ki je uze kedaj javno nastooila, bodisi v pevskem, bodisi muzikalaem delu. G. Hafuer je naprosil, ker sam uij mogel vsega opraviti, se gg. H. L. in D., da so mu pomagali vabiti in uze 1 i. 15. 16. 17. decembra podali so se omenjeui gospodje k gospodicnam: F., Al., k gospej &., kgospodoui «., fi/ff^fGmmm—mm^ l I HAJLL., ... . _L-----[Ilia------¦¦»«—!¦¦¦ .¦¦¦".._¦ '¦ do dne vidoma siril. Narodne pesui so v pervi versti pospesevaie ljubezen do sloveustva. A kakor liudic dnso, tako so lauoui na vse kriplje tnidili se, obder-zati v krempljih to postajo, katero so uze pristevali Mki ndrajuiu. Da sc se po tern takem miuki in la-honi gledali kakor vuk iu kavcmar, je kaj naravuo. Miuki obdani od trope dijakov so rojili po Sol-kana. Kar se raznese novica, da prezijo lahoni ob eesti na dijake, in da je inisujo s pomocjo goste noci naklepati. ffMiuktt izda koj nordre de bataille". Bliz-nja germada dervij cia dovoij in zdatuega orozja. Avantgarda uese par skopuikov slame in sveti pred kerdelom, kajti minki so hoteli videti, kaj se pravi korajzapo lasko. Vokalna banda ubere bojno Husit-sko: „Cepe jesce manie**, — pa hajd! Tu in tarn je za verzeljo zasumelo, kakor bi zajci pete brusili tija proti Eronbergu. Lahoni so sli najberze na boz-jo pot na sveto goro. To se pravi posvetiti komu! Prodana polena pa so vergla drugi dan minkoin §e precej rujne pdmake. V Kanali je bila beseda. V tistem Casu se nij dalo misliti veselice brez miukov. v Dobro so zuali minki, dav Kanali ne oijejo vec 'ti j:iackami, kajti stara „komaiilt nij bojda gledala na zernice soli pri kerstu, ampak prav obilo jo je gatila termastim zijalom kar z buda y usta. „Habete sal in vobisl" si je mislila dobra starka, iu prav je ime-ia. Paziti je bilo toraj miukom, da jim v Kanali ne obledi dosedajni svit. Zat6 pa so namemli Kanalcem tudi nekaj po-scbnega. Po izverSenem programu je bilo vsakemu svoboduo, po^utiti elektriko. Skozi dve sobi se je W.. D., Z. in Se k mnogim drugim diletantom goriS-kim in tudi k mestnemu kapeluiku g. Alugnone :u.— Ysa druga gospoda je prijazno in jako ponizno pro-§njo odbila iz raznih uzrokov, ediui gospodje D., W. in kapeluik Muguoneso obljubili, da bodo sodelovali in na vse zadnje je sam g, W. tudi izpolnil obljubo in za koucert zrtoval pray mnogo trada, kakor smo n2e omenili prav hvaleznega srca v dveh Stev. naSega lista. G. Muguoue je pa reke!, da on le poteni so-deluje ib godbo vodi, Ce bo godila banda in ne or-sester. Da bi bilo vse gotovo zavoljo godbe, poda se g. Hafuer se eukrat 22. decembra k zupami, kateri je prvega spraseval zarad prograoia in ker mu je g. Halner rekel, da italijuuska gospoda ne6e sodelovati, mu je odgovoril, da je treba na vsak uacia m to de-lati, da bode pri koncertu pevaltudi mestjanski itati-janskl mozki zher; godii pa naj bi orsester ponmo-zen z diletanti ft ne banda. Ko je g. H. Sel ?opet k metitneinii kapflniku, mu je ta rekel, da siima not in da uze pripiavlja baudo iu*. koucert iu ne orSestra. 0 tern fasu je seaLeh» vrenje po utpstu; nekateri ^1-talijaneiti'4 so *? zatvli rotiti, da Slovenri ne bodo pevali v gledisri, da to ne gre, da je treba koucert unii'Ui ltd. Vidi se iz tega, da no nekateri zagriz-njenci agitovali na vse kriplje iu da je od neke strani prisla komanda: „ne sodelovati se Slovene? !¦* He le so zaceli strasiti in ttpiti. da koucert ne more biti, da ga }u t»vl>a prrloziti in v resniei bi ?e bilo to uze knmlo zgodilo, ko tie bi se bil n81avceV odbor, ki je iniel uze toliko dela in stro&kov tenia uprl. Pri takih okohscinah je bilo ^e le 2t. dec. 1.1. od uplivne strani, t. j. po g. zupanu in tajniku gl<*-disca g. Haf. rec: .o, da mora vabiti na v»ak natiu drustvo n(iinnastica*. da bi Jse vdelezilo koncerta s kako igro ati z italijanskim petjetn, na kar se je zad-njt podal k predseduiku oinenjeuega druStva, dasiravuo je uze vsakdo v mestu vedel, da „Gtnnas»tica" ne bode po nikakem nustopila se Slovenci in po^ebuo ne v koncertu za cesarsko zensko izobraz 'valiSce. G. H. je le poskuiiH vse in innoge nkorbce-4 voljuo sprrjemal, da se le ne bi mogla ocitati Slovcncem kaka ilemon-stracija. Posiljali so nekateri g. Italijani g. H. iu druge od Kajfcza do Pitata in iz vsega tega po^to-panja .lesketala se je kot soluce borna intriga, zavist in sko()o2eljuost. G, H. se poda na to 27. dec. sopet k zupanu in mu Laznaui, da koucert mora biti, da bodo na programu tudi italijanske in neinske tocke, katere bode pela gospodicna pi. Neiigebaiierjeva, ter da bosta j>o-delovala tudi odlicua mu/ika, gg. Frontaiti iu Wiuds-pach. Koiecuo preillozi g.H. zupanu nacrt programa, s katerim je bil zaduji zadovoljen, in ga prosi, naj dovoli baudo, bodisi brezpiacno, bodisi proti placilu. A g. zupan prav prijazno prosilca zavrue, da placati ne bo treba, da mora mesto tudi kaj storiti za revne kaudidatinje, da mu je g. Klodic pisal, da je 30 mest-nib pripravljenk prosilo za Stipendije, zatorej bode skusal na vsak nacin, da mestniocetje dovolijo godbo zastonj. A se tisti dan uaznani g. zupan pismeuo, da so svetovalci na doticno okroznico odgovorili, da rec ima priti v redno sejo, katera je bila Se le 28. dev. Zarad te malenkostne reci je bila itekda prav burna tajna seja, (seduta riservata) v kateri so ocetje godbo odbili, pa dovolili i30 gld. za uboge priprav-Ijeuke, da bi jim potent vlada povrnila najuianj 3000 gld, za njihovc otroke. Gospodje, ki so hoteli metati pesk v oC'i, so nameravali z bornimi 50 gld. dokazati, da cesarske sole ne mrzijo, pac pa Sloveuce, kar je vila versta radovednczev, kateri so vendar nekako strahoma takali napovedanega potresa. Prav pomeu-ljivo dergne iu gara zviti Lurgev staro kanonirsko gumbo, konec uosa posku&ajoc elektricno silo. Kar edeu . . . dva . . . tri, — iu vse je na tleh. Komur namrec nij v sredi stojec mink persta zvil in polouiastil, tega je pa groza in okctja „tako stra§no pretresla!-4 — In slutvo cudodelne gumbe je bilo zagotovljeno I Sploh so minki gumbo zelo obrajtali, da so ji celo proti vsem jezikoslovnim pravilom piivosOiii mos-ki spol in jo zvali „botona. nBotouu-4 se imajo minki inuogo zahvaliti. Ko je miukovske mosnjicke su-Sica davila in jetika, ko je minke v gerlu bodlo in kertacilo, ko se jim je hotel jezik sneti; tedaj je bil jjboton" edini resitelj. Prijeli so koga „za boton", — in „halb zog es ihn, halb sank er bin* .... pa so imeli pri vincu svoj raj! — Kjer so takrat peli, pili in veseli bili, tarn je uze imel nMink" svoje zastop-nike. Tudi nij bilo godii, svatovscine, semuja, da tija bi ne bili vabili ga; kajti mink je imel vedno pesen in zejo v gerlu, govor ali deklamacijo pa v rokavu, da je nij bilo treba ko stresti, resno ali saljivo, kakor je ravno ugajala druzbi in okoljscinam. Minki so bili vedno pripravljeni na „vandranjeu. Nij jib usta-vila ne kraska burja, ne brisko blato; pa tudi se nijso bali niti ^lpava*" niti nbricau, toliko ga je vsak mink uze nesel v zelodcu, kolikor sirokoplecen Cic na herbtu. Preverzljivi in dovtipni so bili minki kakor sam Skrat, in polni pasiih muh in dlak. V zvijaci in iz-najdljivosti so bili isresijani bolj nego nekedajni §par-taaski mladeuCi. Naj bi pa sedaj ked6 si upal o be- dokaz, da so nekateri goriski vodje na jako vidoki stopinji clovedanstva. To je popis one zadeve, ki je zadnje dni pret. meseca toliko lirupa delala po Gorici in katero je VV Isonzo" porabil, da je Slovence po stari navadi sopet prav surovo naskocil. G. H. uij po tern dru-zega ostalo, nego da je vso rec telegrafoval g. Klo-dicu v Trst, kateri je potem preskibei vojasko godbo in tako so se gospodje, ki so se v takih malenkostih Slovencem nevosljivi. krivitni, kateri iz cisto slepega fanatizma ne pripozaajo Slovencu najmanjse veljave, neasmdjeno blamirali, svoji lastni stranki skodovali in osmesili se pred vsem civilizirauim svetom. Konccrt je bil; vzdrzevali so ga Slovenci iu svojo nalogo prav castue reSili. Iz recenega pa bo vsakdo razvidel, da l.vic nij bilo nobem'ga odbora, (comitato puro saugue) 2. da je bilo drustvo „Slavecu le povubljouo po g. Klodic-u, 3. da sta g. Klodic in ujegov namestnik, g. II. vse storila, da bi bili sodelovali pri koncertu tudi Italijani. G. Kloditf je prosdl goriAko li.ste, da ga podpi-rajo v teiu zajto^etju, to pripo/nava „Y Ifconzo" sam v zaC*etku svoje filipike, proti koncit i>a sopet to tajr. li. Klodicu j*' bil zupau obljubil godbo iu da bo up-lival na gori^ke razue diletunte. — Vse to je dokazano s kortspoudenco in s pri-cami, iu ce je trmu tako, ali smo mi Slovenci zaslu-zili, da nas „I/ lso.izo-4 prav po iiobaliu.sko zasrauiuje, da smo nedelikatiti, da ne poziuuuo do.stojuo.sti in so-cijaluih dolzuosti V — Dostojuosti in delikatuo.>ti se pac ue boino ho-dili uciti k ljudeiu, ki brez premisleka tulijo to, kar jim kaka osoba na vrat naveze, ki ne vedo, kaj dela-jo, kaj piSejo iu se pouasajo i libcraliztuom, mej tern ko so r.ajveci sebicnezi, straiituezi, nesprejemljivi za svobodua in clovecanska naccla. Od takih fanatikov se pac nij mogoce uciti druzega, nego to, kar naj ne bode clovek. Nam Je predobro znauo, kake perfidne agitacije so se posluzevuli nekateri Italijani puro saugue!!! da so ljudi, posebno pa gospoje prestrasili, da nijso pri-sle v gledisce iu prav ta cin nas uci, da perfiduost in abotno.st sti sad tistcga drcvesa, ki se zove rene-gatstvo. Slovenci so sodelovali iz nlantropijo in nijso hoteli delati iiobeuih demonstracij, kakor je to do-kazalo njihovo taktno olmaAanje, Slovenci so k vsemu molcali, tudi k temu, da nijso smeli is*1 ce!6 za svoju ljudi tiskati nloven&kih programov (katere je vodstvo glcdisca tako tiskulo, kakor je ineixla inagistrat uka-zal, vsled cesar tigurira na vabilih odbor, katerega nij bilo.) Slovenec je sploh potrpezljiva dusa iu se da dostikrat zlorabiti; ampak zadosti je tega; liberal is i (V) Italijani so uze sopet jasno pokazali, da nam ne privoScijo uajmaujSe pravice iu da nas hoccjo le izkoristiti za svoje namene. — Zatorej pa se mora pretrgati vsaka nit mej Slovenci in njimi; mi iiiora-mo misliti na sredstva, kako bomo ljudi, ki nas so* vrazijo iu javno zanitujejo, obcutljivo kazuovali; zarad tega moranio predrugaciti popoiuoma svojo politiCno gospotlarstveno taktiko, in prav v tern obziru potreb-na je bila sprava Sloveucev na Goriskem, katero naj „V Isonzo* glosira. kolikor mu ljubo in drago. Da se ureduiku tega cudnega lista nekaj me§a, kaze to. da kliCe dr. Lavrica iia opravicbo. — Naj se SI.» le iK>tola2i: mi nijsmo nicesa storili brez Lavrica in stotili smo samo to. kar nam je previduost narekavala in kar more koristiti siovenski reci. — Naj lem dnevu na ulicab unesti psa, zivo kuie z uSesi in repoui, izpod nog osabljaneuiu fastuiku! A nastevati take miukovske komade, bi bilo vodo re§etati! Po-sebuo obilo je hrabrih in juuaskih cinov, katere so posamezni miuki ukren^i: vecdar pripada doberseil del slave iu zasluzenja skupui zavezi, iz katere zdra-vih koretiik se je izcimila posebna osebua krepdit posamezuikov. Samo po sebi se raittrae, da je sijajni izgled minkov upljival na vse tedaj no dijastvo, da je bil Bgeiieralstab" vseh Bbozjih bojovnikov*. Zat.6 pa so imeli dijaki v tistem casi, ko je bila nemska pseuica v klasi (ko je nam bradacasti baubau nij pustil niti Bcveteti!"*) tezak zmenek s profesorji. Ali minki so si mislili, da pauieten clovek ne zivi samo o matematiki ampak tudi o mastnih kloba-sah in sladki rebuii; zato so si posteuo pokladali in s pametjo uzivali take bozje dari. Tako so miuki marsikaj uastrenili iu zabranili, kar vem in kar ne vein in kar uij varno povedati, kar so minki sami uciuili ali kar so drugi za — nje storili, — vse pa po geslu: Vse za domovi'io! Kot odkritosercnemu pripovedovaku nam je se * zabiljeziti, da so vsi minki ostali verni svoji slrogi prisegi do danasujega due. Minki I kjer ste na tej gresni zemlji, kjer uzi-vate cast iu dobroto svojega stanti; ko prefitatc te verstice, lidrite z nogo ob tlak, da sc zemlja stresne, da Vezuv usplamti, — pa strasausk 9niink !**, da svet vidi, cuti in Cuje, da ininki se zive, da so ostali -~ miuki!! Cuzna, „L" le snazi pred lastuim pragom, kajti znacajuosti ia kreposti nij prieakovati pri renegatili, ker je pri takik ljudeh uze podlaga popolnoma mrSeva. Vrh tega pa je predobro zuano . in dokazano, da bi se liberalni (?) Italijaoi zvezali tudi s citom, da bi le mogli pokoncati-Slovence in vsak spomin na svojo izvirnost. Konecno nas veseli, da bodo tudi Italijani kaj napravili za pripravljenke, saj slovenskih je le 12 prosilo za Stipendije, italijanskili pa 2krat toliko; zadnji koncert je prinesel cistih 300 gld., ka-tere iuia uze Sol. svet in ker so v mestu Italijani v veliki vecini in jib je priSlo h koucertu samo 40, se je nadejati, da vsi drugi pridejo prihodnjic in da bodo pripravljenke dobile najmanj 1500 do 2000. gld. — BCantate anche voi e cantate ineglio e tutti (tudi mi) vi daranno rugione." \Z Naklega 10. januarija. — Boze raoj, cuda goletnega! — Davor (Mart, bog vojskc), b'tos vlada-joit*i planet in Kurent (Backus— bog veselja in viuu) sta z vtsocega neha »Lopila. tor se na tern pevnem svetu meju sabo igrata! Tako uiorauio roci, ko nam je porocati, da je naS sodni sezamski okraj, ki je bil vedno Stel k razmorno iiiirtiiiu okrajem, unifivSi na-telo svojega bivatclja: „svet je tak, da ga ne more ni Bog poboljSati. ni vrag poliujftnti" cisto po istri-jansko He pohuj&al. Xtj dosti, da smo v zadujej Hoci toliko zalostnih dogodkov iz sodnoga nasega okruja brali, nej dosti, da so se ue davuo glasoviti lokavski fan tjo po starpj svojej navadi z ostrili porezali in sektrami pobili, nej dosti, v iz Betajiije svojega tovarSa Janeza 2upaiicica Kociana v Matavuni na stezi, ki se vije od Fran Mahorcicevega poslopja k mlinom na Reci s kamenjem tako nensiniljeno po glavi rauila, da je moral duh iijegov uzej odplavati k otcem. Za-lost, tuga i zalost! I zalost to umeujujemo le z ua-dejo, da bode vsaj Jozef Ivancic Tomazuictf, ki je uie davuo zasluzil, da se ga odstraui iz cloveSkcga drnStva, za dober fas tamo kje v Kopru ali GradiSCi preskrbljeu.___________ S Kra«a 0- Ja»- *~ Set,°J Jr> rnzpisana volitev liovib udov za c. k. okr. S. svet. Stvar je volevaz-na, torej nioraiuo tudi mi se za njo potegovati. Od tega ni besudicc vee. SkuSujc so ufile. da nij bilo vse enako. Cas je nupocil, ko moremo zdrave ele-mente spraviti v okrajni S, svet. Ne bomo grajalci; ampak dobri zidarji hofiemo biti. Saj nam mora biii do tega, da ueiteiji in uceuci pri tern pridobodo. Pri vsaki volitvi pa je gledati, kako in zakaj. In posebno-tukaj menimo. da ne bo treba dogti bessdi tratiti: V takoSenj svet moral bi taki, kateri ima po-gum, dobro srce. znanje se Solskimi recmi; kateri nadalje ne dela za svoje ibteresse; kateri ima za vero spoietuost: kateri je zgovoren, da ne molci v najvaz-nej§ih stvareh golskih; kateri pozna doticue postave; kateri ne gleda ni na tega ni na onega iz slabo ra-xumljeue dobrosrtnosti; ampak kateri ima srce na pravom mestu: soduik nobeuostrausk; clovek vrlm tega, ki se zna se svefom kretati in kateri na podlagi nase vere in s pomocjo znanosti unicjo dobiti sredi-notoeje. S kratka mora biti moz" na pravem mestu. Z veseljem pozdtavljamo tukaj v Xabrt2iui mo2a, kateri zedinja — kolikor upamo vse te lastnosti. Jn ta je g. Matija Per tot iz Xabrezine, ki je uze tudi podiupan. in to gotovo po zaupu svojih sosesca-nov. Pisec teh vr.>jtic ne spada mej slepe, in toliko vidi, da bi taka akvizicija za ves Kras bila zelo ko-ristna. Mo2 je dobrega srca; pridobil si je toliko znanosti, da ne bo zarudel v nobeni dru^bi; naravne zgovornosti iu srca ima spet toliko. da se ne ustrali; poleg ^esa se sc mora reCi, da moldi, lger ni treba govoriti; karakter tijegov nima madeiaza: Solstvo ima posebno srce. in zna prav dobro razlocevati dobro od slabega. Viliu toga je posestnik. iu sc Se prav so-sebno bavi 5e solskimi refimi. Gotovo je tako po moji in drugib misli ne samo sposoben za v okrajni S. svet: arapak mariveS ne zgnbimo iasa, da ga izvo-limo; ker takih moz ¦— da takih mo2 — gotovo po-trebujemo; da «:elo take nioramo imeti. Gospodje volilci ne prezirajte tell opomb. Xe dvomi se sicer, da je se dragth tacih mo2 — ker sicer bi bilo to zelo zalostuo; a prhuito to, kar imate. kar se Vam pomija: Vera, cesar, Sola, zna-nost: to bodijo Vam faktorji. In zdaj z Bogonh Ce bote tako ravnali, menda boino Boga in Vas hvalili lehko. Vse za vero in castito spobodo in za omiko! Iz slovenskega Stajerja, 9. jan. (izv. dop.) Kakor je iiie iz cazuikov znano, sta si c. k. dezelui Solskt svet v Giadcu in mestni Sols, svet v laseb radi iraenovanja uftiteljev na tamosnji mestni Soli. — De2. Sols, svet nij imenoval istih uditeljev, katemjemestno Solsko svetovalstvo predlagalo. Radi tega je mestni Sols, svet napravil vekurs na miuisteratvo za uk in bogocastje. — Te dnij je pa ministerstvo odgovovilo mestnemu Sols, svetu na ovi rekurs, da. ima pravico (lezelni Solski svet imenovati na mestni Soli v Gradecu — in tudi povsod •— vodje, nadu6iteljc, uCitelje me-scanskib Sol, uditelje in poducitelje. — Mestni Sols, svet pa nij s to reSitvijo zadovoljen in liofie druge struue napeti proti dez. Sols, svetu. nVederemo*. Danes sem unogOi pobili. Vodja Peko Pavlovid, ki je ust^Se tako slabo vodil, je odstavljen in je namesto njega en crnogorski serdar-ali prevzei vodstvo ustaje.-Tudi Seta Lazara Sofeice je bila premagana, pa% ne razkropljena, ker se je junasko driala. Vocljav legije tujeev je, kakor nam pi§e na§ rojak ia Heicegovine, odsel v Svico in na Francosko, da* od tam pripelje ljudi in oro^ja, mej tern .Sasoffi. bode ceto vodil has" rojak St. Tiirki y Herce-govini umirajo od lakote in hudega mraza. Francoska skupscina je razpuSeena; repu^, blikanci so dosegli to zraago s pomocjo legitk mistov, katerih glava je zdaj,v Gorici,;,kajti legitimisti so posteni in necejo »ic vedeti 0^ spletkah Bonapartistov in Orieanistov, pravtiu Mefistov, V kratkem bodo nove volitve in¦&+. publikauci imajo veliko.jiaiQ> 4%JJBMS0^------•'. 19 Razne vesti. Odborov* seja pevskega drudtva „Slavec" bo due 3. februarija vgoriSkej Citalnici ob 1. uri po-poludne. Vsi p. n. gospodje odborniki se uljudno jabijo, naj v obiluein Stevilu dojdejo to eno ob nenovanej uri, ker na dnevnera redu so va2ue tocke. 1. Koncerti na dezeli. 2. Velik koncert v Gorici obstojeft iz dveh oddelkov a) v ceikvi sv. ma&a, b) veselica s petjem in godbo. 3. Sporocilo denarnicar-ja. 4. Posaineznih odbornikov nasveti. Sklenilo se je, da se imajo vsi zvezki „Biserni-ce" („Slavceva" lastnina) terdo vezati. Podpisani odbor prosi vse p. n. g. g. pevovodje in poverjenike „Slavceve"t ila blagovole nemudoma poslati vse druSt-vene zvezke „Bisernieeu g. Fr. Vidicu, dwStvencniu arhivarju v Gorici, kteri bo terdo vezaue zvezke preen nazaj postal. Odbor nSiav5ev". TfcmiUt siurt kosila je uze zopet v rod bird velestovanega gospoda I/idora Pagliaruzzi-ja v Kobaridu. N# ga ve6 namrec Atfonza Pngliaruzzl-ja; Odfiel je po dolgem bolekanji v boljso vecnost due 6. januarija. Zeroljica bodt mu labkai Marljivi rajni Solal se je v Gorici, ter potein dunajsko politehniko uspe&uo iz-vr§il Kruta osoda nij dopustila, da bil bi At tons svoje znanstvo v svoj pi id in naroduo cast uporabil. Prijatelji in znanci njegovi ohranijo naj ga v blagem spoiuinn: roditeljeni pak izrazamo tu odkritosrcuo socutje. Z FJunaja se nam pi§e.- Kakor Vam je znanu se je zastopnik gornje Koroskih mest dr. Egger dri. poslanstvu odpovedal zaradi needinost se svojiini voliki o predelski zeleznici. Mesto njega bode kau-didiral dr. Rabl iz Trsta gorec zagovornik na&e Srte in bode gotovo tudi zmagal, ker za njega bode glasovala tudi konservativna stvanka. Pre-delska zeleznica pride drugi mesec pred zbor.— jSlovenski Karod" od zadnjega cetrtkaje bil konfisciran in sicer zarad tega, ker je hrvatski ci« tircl, kaj hrvatski „PrimoracB pravi o naSej tiskovnej pravdi zarad hrvatskih citatov. Da-si je Ijubljunska godnija prve instance izpoznala, da je urednik nekriv prestopanja programa, ako v slovens kem listu objavlja brvatsk citat, ipak nam se je list zopet konftsciral. Sodnija pa nij potrdila te konh'skacije. — To se je menda prvikrat zgodilo na Sloven skem. „Edinost" je nov list, glasilo slovenskega polit. drustva trzaske okolice, kateri izhaja v Tistu vsak mesec dvakrat. Lastnik, izdavatelj in odgovorni u-rednik mu je jako marljiv rodoljub g. Ivan Dolinar. Po prograrau bode „Edinost" casnik neodviseu, svo-bodoljuben pa ne svobodnjaSk, niiroljubeu, naroden, bode budii slovensko rodoljubje, ucil, diamil in jacil prosto ljndstvo in se ne bode petal z verskimi stvar-mi. — Oblika lista je prikupna, lep tisk na cedneui papirji. — Mi voScimo mlademu zapoCetju srecen u-speh — in dolgo zivenje, ker bi bilo zares za-lostno, ako bi tudi ta boritelj za svete pravice vrhh trza&kih okolicanov tako naglo onemogel, kakor so do sedaj vsi njegovi predniki. Zatorej le pogumno in vsttajno I „Yreme v Gorici4. Zadnje drii preteklega tedna se nam je prav obilo snega zakidalov mestuin okolici, tako da se bo neprestanema dezcvanju morda stoprv jatri posrecilo, da izbrise zadnji beli made2 naz inilopodnebne „av»trijske Nizze". Profesor Erjavec je iz familijskih uzrokov resigniral na svoje imenovanje kot vseueiliScni profesor y Zagrebn in ostane v Gorici. GoriSka ditalnica je narocena za leto 1876. na ttlede^e casopise: 1. Novicu. 2. Zgoduja Danica. 3. Slov. Narod. 4. Slovenec. 5. Sofia. 6. Edinost. 7. U-diteljski tovariS. 8. Sloveuski ufiitelj. 9. Vrtec. 10. Besedn;k. 11. Zora. 12. Zvon. 13. Slovenski gospodar. 14 Kmetovalec. 15. Obzor. 16. Vienac. 17. Srbadnja. 18. NaSa sloga. 19. Narodne novine. 20. Vreine. 21. Hum. liste. 22. L' Eco. 23. Isonzo. 24. Osservatore. 25. Nazionale. 26. Yaterland. 27. Politik. 23. Volks-frennd. 29. Reform. 30. Neue fr. Presse. 31. Triester Zeitnng. 32. Tagespost. 33. Augsb. Allg. Zeit. 34. Sonn- a. Mont. Zeit. 35. Wiener Tagblatt. 36. Aus-land. 37. ffber Land nnd Meer. 38. Figaro. 39. Ki-keriki. 40. Fioh. Program predpustnih veseiic, ktere napravi slovenska eitalnica v Gorici: 8. januarija plesna vese-lica, 17. jan. plesne vaje, 22. jan. plesna veselica, 1. febr. veliki pies, 12. febr. plesna veselica, 20. febr. plesne vaje, 26. febr. plesna veselica. Odbor. Ceaarski dar. Njegovo VeliCanstvo, naS presv. Cesar, je najmilostljivSe blagovolilo podariti iz svoje Miatne satule 1000 gld. za nov most Lez SoLo v Iz Mozirja na slov. ^tajerjn nam pifie g. Mozirski dne 10. t. m. GrSki modrijan Epictet pravi: ?Trta rodi trojni sad; prvi prinese veselje, drugi pi-jancevanje, tretji pak rev§ciuo in sramoto." — To je gola istina. — Evo faktum! Vceraj, ponoci so fantje in drugi mozje pili v gostilnici pri „avstrijanskeuni cesarju." Nazadnje sta sepa jfantDrev, vulgo Weiss-maun, mesarjev sin in misar Knez, vulgo Krivc s tepla. — Fant Drev bezi domov po poleno, ter Kneza na-maha — in zopet pobere „il tre di kopau. — Knez oblezi — nesli so ga domov. Danes jutro nam je pa mitva§ki zvon naznanil, da Kneza nij vefc mej ziviini. Zapustil je zeno in 4 otroke; trije solo obiskujejo.— Hudodeluik Drev je baje Jsto no6_z sekiro cakal._dru-zega fanta, kateri je bil v isti druzbi, ta pa to vedofi, je kopita pobral. — Mozirski zandaiji so hudodeliu-ka odpeljali in pri postelji nasli.j res sekiro. — Drev je bil vedno matopriden fant; pretepal »e je vedno; kaznovan je bil uze takd, ker je bil nCiklop**. — Z pesnikom Scliillerjem govoiini, ako tidini, da ima Drev: „ein konflszirtes SpHzbubengesieht." Listnica upravnistva — 0, ,M, Pipan v ttkeibinl. — Posl. 4. ({I. pora-bili na atari dolg (1872173 - 7 gl, % 1875- 0 g. 00, na raSun 4 gl., — oBtanete na dolgu do 31 dec. 1875. 10 gl. iO.J Prosl'vj poravnajte. thalv Marib. Prejeli 1 gl. 20, pisali od-boru ila/iico in prosili, da pugljete So 11 gl.40do kouei; 1875 G. J. Kunstic v Sevnici. Piojeli 1 gl. 20 kr. ua atari dolg; dol-¦hxi ste bili 11 gl. 20, torej posljite nam ge 10 gl. v obrokih in nekoliko na nov rafiuu, 0, J. Furlani v Mariboru. Prejelt 3 gld. in poravnali 1. 1874, kakor saint 2elite, nrosimo pa, da nam poSIjcte he 0 gl. 60 za 1. 1875 G. J. Matko v Iteibeub. x poslanirni 2 gl. 30 kr. poravnali do konec prct. 1. H, Schibert, Klagenfurt. Mit gesaadten f, 2, 30 II. Seni. 1875 beglichen. Bitten win weitere f. 2, 30 pr.I. Sera, 1876.—G. Legifta, Mavhi-nja. S posl. 5 gl. poravnali „Soco" 1875 in 40 Sol do v. sprejeli na „Kmet.", prosimo fie 1 gl, (V\ da bo staro poravnano,— BI. Cit Vransko. Poravnano do konec 1875.— 6e uofiete v«6 listu, vr« nite ga nam. H. Jos. Kienreich Giaz, Bitten noch um f. 2, 3u pro 1870.— Gesandle f. 1.20 pro 1876 worgemerkt — Braluo. druitvc v Podgradu.— Prejeli 2 gld. in porabili 1. gl. 2d ni zadnji kvavt, 1875,80 soldov pa vpisali na nov rafiun, progimo ie 2 gl. za „Kmet." lanskega Utta.— SI, (Sit. v 6kofjiloki, Piijeli 2 gl. 30 ter as njiml porav-nali 1. 1875. Na leto 1874 ste se dol2ui os^ali 83 sol. In Kniet, za leto 1875, torej prosimo, da posljete 2 gl, 83 na zastanku in novo naro&uno,— G, J, K, v Komnu.— Prosimo, da nam naznauite, po komu ste nam poslali naroiuino za II. gem. 1875, ker v knjigi je ae dolga 3.30 za lansko leto. Posl. smo vknji-4ili.— G, c. k. poStar v Oepovanu je naproxen, da poizve in nam poroCa, kedo iz 6ep. namje poslaH gl., ker na dot.na-kaznici nij nobenega imeua. !S!. (Jit. v Kranji, Prejeli 2. gl. 25, namesto 2 gl. 30 in zadnji kvartal 1875 tndi se nij porav-nan; piosimo torej se 1 gl. 25. G.Prelc na Barki, Prejeli 0 gl. prosimo ae 50 s. Za 1. 1876 vam dovolimo, kakor zahtevate. POZOR! Z 2a maicijem 1876 da m v naj em lepa, gosposka hi§a v Vi-pavi, St. 76. Pri tleh je 1 soba za kremo in §e eua soba, potem kom-pictna pekarija, kuhinja, stala, ye* lik borjad, v prveni nadstropji 5 velikih sob, mostovi. Hisa ima lepo lego na glavnem trgu. — Kcdor hofie najoti tohi^o, naj se og!asi(prt ureriniStvu „So6e.u * Peter Sbuelz kcinikar in lekarnidar prevzel je si. januvarjem 1876 ravnateljstvo lekaraice Kerpan-Poli „pri Zamorcu" blizo gostil-ne treh kron. — Priporoda se obcinstvu. V hisi Kassa za mesnicami, St. 404 se prodaja na drobao dez ulico belovino iz Sta'regore po 22 soidov liter. Mlad samouk, ANTON SLAVEC, iz Kroj-nevasi na Krua«i h. st. 42 je prav iavmen godeo na karmoniko in popravlja tudi ure z garancijo. Vuled tega ue prav vljudno priporofia domacitn fantom in moznkom ua Krasu in na Vipavskem, da ga klidejo k ple«*otn in dtugim javuiiu veaelicam, on jib bode z glasoo harmoniko in voseliuil kouadi kratkocasil in veselil za priuteruo, n viaoko p!a6 , da bodo dobre volje od pet do glave. 1 Mladcncc 1 !w/ od 12. do U. let, kijje z dobrim uspe- JE Horn doviiil ljudsko Solo in je posebno v j|IJ racuiidtvu dobro podkovan, dobro pise in /Jk govori slovensko in razumi tudi nemsko ||j /giv ter je sin takib starSev, ki zaiuorejo zanj SE |l| garantirati, sprejme so kot licence v eno |u /!? veCo prodnjuluico v enem glavnih ttgov go- X? H| riiske grolije. I'ogoji so jako tigodui iu |E] )J( prilika, da se mladeuec trgovstva nauci, 7& IU prav lepa. — NatanjcucjSc o sluzbi in po- jjlj JE goji i/.ved6 se pri ureduistvu „Soee\ fit w w Karol Zanetti | Kasslj najhujSi ozdravijo imenitne pastilje Menotti V Seidlitz-Moll a cdina in glavna zaloga v lekaruici Zanetti, proda- 9 1 « 1 ** ja se po l gld. skat^a. Ekstrakt iz Tamarinda 1 9 1 s"1 nnjboljsi iu itajmocnojai, kolikor jiu jc bilo doz-daj iztlelo\anib v razinh Ifkainicah. Hiter pripo* i a I *S9 modek proti zagerljeuosti, uoiranjeiu kataru, prs- 1 * uem prehlbjenjt, driski, stane samo 40 soidov. • 1 ^ B Zdravitni fluid r za kunji (Rtistitiitionstluid^ Ta lok ima lastnost, *\ da izdritije kouje dolgo casa pn moci. ia Eua steklcuiea stane f 1. 2o z uavodom vred. 5 1& Pagliano Sirup 1 ** pravi iz Florence. * Caj "Wilhelm in Kolldr > I I a I »• i « 1 I J5J 1 9 1 ^ za ci§ccnjo krvi. Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. Najhujaa in «eprejo»ljiva bo- •8 ie