DELAVSKA POLITIKA kiiaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. °družnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki sJužijo v posredovanje ki socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 27. Prvi Hitlerjev polom Sreda, 5. aprila 1933. Leto Vlil. Mednarodni židovski kapital se je uprl Hitlerju. Že vnaprej je bilo gotovo, da bo X Protižidovski borbi nemški kancler doživel precej občuten polom. Mednarodni židovski kapital, ki je merodajen v svetovnem kapitalističnem gospodarstvu, je pokazal! zobe in prej kakor v 24 urah je kancler Hitler preklical svojo bojkotno ofenzivo prati Zidom v Nemčiji, kar je povsem naravno, ker ga je poklical in poveril z oblastjo kapitalizem sam v. svoj prid, ne pa nacionalno ali fašistično gibanje, ki je le slepo orodje vjih bojnih fraz, katere se morajo y kratkem sesuti v prazen nič, do-^nj ostane kapitalizem' za krajšo uobo gospodar položaja. v Bojkot proti Židom: bi moral pričeti dne 1. aprila. Toda že na predvečer so fašisti izprenuenili svojo taktiko. Po radiu so grmeli proti Židom, a na koncu svojih govorov so izjavili, da se ta bojkot izvrši le dne 1. aprila od 10. ure dopoldan do 7. ure zvečer. Postavili so straže pred židovske trgovine, razobesili na njih napise in fotografirali vsakega kupca, ki je šel v židovsko trgovino. Večina židovskih trgovin pa je bilo zaprtih. Fašisti so izjavljali (vodilni), r* so hoteli Žide posvariti zaradi ■^re oV’ Pa bodo izvajali boj-šali ,Znova’ če b* se Židje ne poboljša tak rafiniran način so bojkot PreKhcali, kar je med njihovimi pristaši vzbudilo precejšnje razočaranje in poparjenost. Hitler je moral svojo taktiko iz-Premeniti, ker je to tudi vlada zahtevala, zlasti Papen in Hugenberg. •sprememba taktike pa pomeni prvo veliko polomijo nove politike, ki s9 je odločila za protižidovsko gibanje samo zaradi tega, da ustreže množicam ki jih je prej fašizem pd- in nmH rf* s BČisto« nemško raso kancler oblStnin£T’ Scdaj T* in nrlr^’ 1X1 P^VlCe, ker ki ra ie snSar(>dni kapitalizem, ki ga je sprejel v službo v svojem interesu m ima večjo ohl-st k«. kor novi nemški režim. Lahko je voditi boj proti židovskim delavcem in obrtnikom^ proti židovskim inteligentom in navadnim državljanom. Prav tako lahek bi j,ii ta boj, kakor je lahek boj proti delavskemu gibanju, če se rabi brutalno silo. Ali v tem boju bi bil prizadet mednarodni kapitalizem, ki je niočnejši kakor Hitler in cela nemška ali katera druga vlada. Zato je moral kancler kapitulirati, če bi bil tudi ta boi resno mišljen. Ta dogodek dokazuje, da Hitlerjev program ni nemškonacionalen, ni socialističen in ni resno delavski: zakaj že ob prvi važnejši akciji že klone interesom mednarodnega kapitalizma. Čitatelji pa sami lahko presodijo v čigavem interesu so kapitalisti naklonili Hitlerju oblast. In skoraj ni Verjetno, da bi Hitler sam verovali v svoj program, ki vsebuje cel kon-K|onuerat nedoslednosti in nelogike. a lz dunajskega občinskega sveta. •Avstrijska vlada je razpustila delavski -»Schutzbund«, ne pa fašističnega »Heimwehra«. Dunajski župan rw dein- Seitz >e Pa razpustil na i-Hunaju »Heinrvvehr«. Kancler je pa sLlS^°k razveljavil, kar pa dunaj-**tga odloka ne more razveljaviti, tr Je mogoča še pritožba Svobodoljubni Dunaj. Dtmajski občinski svet (deželni zbor) je imel dne 1. t. m. sejo, da zavzame stališče k zadnjim političnim dogodkom. Predvsem je soc. dem. poslanec Thaler kazal na pristranost vlade, ki je razpustila soc. dem1. »Schutzbund«, ne pa »Heirn-wehra«, ki je fašistični in pučističen, dočim je »Schutzbund« organiziran v varstvo republike in demokracije. Dunajski župan in deželni glavar Seitz je imel nato daljši govor, pojasnil potek dogodkov ter izjavil, da more Avstrija obstojati samo kot nevtralna država. Ne sme uvajati ne Hitlerjeve ne Mussolinijeve diktature. Beda Dunaja se z neprestanim vznemirjanjem samo povečava. »Stojimo na stališču mirnega in ustavnega razvoja,« je rekel župan. Deželni zbor je njegov govor neprestano odobraval. Svoj govor je Seitz zaključil: »Ostanimo ob tem času strnjeni, zavrnimo vsak napad na ustavo in republiko, vsak napad na pravice mesta Dunaja z vso odločnostjo. Avstrija je miroljubna nevtralna republika in hoče taka ostati, ne mara pa biti igralna žoga velesil, ki imajo namen na avstrijskih tleh dobojeva-ti svoje vojne. Avstrija in Dunaj želita mir in napredek v razvoju, želita stopiti v Evropo demokracije, kulture in svobode!« * Iz najnovejših razgovorov med političnimi strankami je razvidno, da merodajnejše politične stranke, razen krščanskih socialcev, žele po-mirjenje v Avstriji in vrnitev k ustavnemu parlamentarizmu, v nadi, da se jim posreči izvesti zaželjene ustavne reforme. Avstrijski fašisti napadajo delavce. Zadnjo nedeljo so avstrijski nacionalni socialisti prirejali po raznih krajih demonstracije, izzivali in napadali socialistične in komunistične delavce. Take izzivalne demonstracije so priredili v G razu,, v Libe-nau-u in drugod. Bilo je nekaj krvavih spopadov. Tudi socialni demokrati so priredili več demonstracij, tako v Knittelfeldu, Dunajskem Novem mestu. Socialni demokrati so demonstrirali proti razpustu »Schutzbunda«. V Modlingu, Bade-nu demonstrirajo fašisti vsak dan in so jih v nedeljo dobili nekaj po grbi. Na drugi strani se pa trudi Heimwehr, da bi razvil svoje delovanje in nadleguje mirne državljane. Dollffuss ostane legalen. Avstrijski kancler Dollfuss je govoril v nedeljo na Dunaju na občnem zbora društva katoliških mož, kjer je izjavil, da hoče ostati legalen, to je, da ne bo kršil ustave in zakonov. Napadal je seveda »marksiste« in odločno nastopil proti sedanjemu parlamentarizmu. Njegov ideal je stanovski parlamentarizem in namerava rešiti to vprašanje s plebiscitom. O stanovskem parlamentarizmu je znano, da ima namen, izključiti delovne sloje od vplivanja na zakonodajo, kar pomeni podjetniško stanovsko diktaturo. Današnji parlament ne more poslovati, ker podjetniki nočejo priznati delavcem pravic. Nevarnost vojne. Francoski zunanji minister je opravičeno rekel, da bo šlo v bodočih mesecih za to, ali naj bo vojna ali mir. Proti sodelovanju vseh narodov in organizacij za mir potom Društva narodov se ustvarja pod vodstvom italijanskega fašizma di-rektorij velesil, ki nameravajo po svojih interesih podeljevati medse kolonije in male narode. Na konferenci za razorožitev tvo- rijo veliko večino delegatov generali in admirali. Vsak se briga, da bi razorožil nasprotnika, sam pa da ostane oborožen. Zaradi tega ta konferenca že dve leti tava na enemi in istem mestu. Namesto, da bi prinašala mir, razvnema samo spore. Vendar je pa tudi tej gospodi znano, da svet hoče mir in da one, ki danes netijo vojno, čaka velika ne varnost. Dr. Schacht proti kanclerju. Predsednik narodne banke dr. schacht in Hugenberg sta danies gospodarja v Nemčiji. Dne 1. aprila so rasisti slavili bojkot kot narodni praznile, toda že prejšnji dan so bankirji in mdustrijci povedali Hitlerju, da ta sramotni protižidovski progon ne 'nore koristiti Nemčiji v inozemstvu. 1 udi pri Hindenburgu se je zglasila deputacija, Krapp in Siemens, ki je protestirala proti akciji, ki bi imela za poslc^ico splo&cu boj-kot proti Nemčiji ter ogromno gospodarsko škodo. In kaj je kancler hotel? _ Podlegel je svojim mecenom, ki so ga deset let pestovali in negovali. Tudi uradništvo bodo »razčistili«. Nemška vlada je sklenila brez odpravnin in brez pokojnin odpustiti vse državne nastavi j ence, ki niso nacijonalisti. Pri tem se ne bo oziralo niti na one, ki so zadnji čas »presedlali« v nacijonalistične organizacije. Welsov izstop iz odbora SDI. Iz Berlina se poroča: Predsedstvo socijalno-demokratske stranke se je na svoji seji dne 31. marca bavilo z izstopom strankinega predsednika Wellsa iz odbora socijalistične delavske internacijonale. Predsedstvo je prišlo na tej seji do zaključka, da je^ Welsov izstop upravičen, ker se tičejo sklepi socijalistične delavske initernacijonale poleg političnih tudi organizatoričnih mer, ki so se sklenile brez sodelovanja nemške socijalne demokracije, in mora zato odgovornost zanje nemška socijalna demokracija odkloniti. K temu slučaju bo pa ona zavzela še svoje stališče, čim ji bo to omogočeno v popolni svobodi. O kakem izstopu so-cijalno demokratske stranke Nemčije iz internacijonale pa seveda ni govora, ker bi mogel o tem sklepati samo strankin kongres. Profesorju Einsteinu so Hitler-jevci zaplenili vse imetje. V opra-vičbo tega dejanja so ga obdolžili veleizdaje. Protidraginjski shod in proti nezaposlenosti bo v Ljubljani v nedeljo, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Udeležite se ga, ker grozi draginja in še večja nezaposlenost. Pozovite odgovorne faktorje, da pravočasno ukrenejo potrebno, da se prepreči poslabšanje slabih razmer! Kaj je fašizem. Velika večina javnosti smatra fašistične diktature za nacionalistično gibanje, kar pa ni resnica. Gibanje je sicer odeto v plašč nacionalizma, sloni na šovinističnem nacionalnem hujskanju in ropoče s sabljo, toda v vseh fašističnih igibanjih je tako malo pravega nacionalizma, da gibanje ne zasluži tega imena. Mussolinija je poklical liberalistični bančni in industrijski kapital na pomoč. Hitlerja je pozvala težka industrija, fevdalni veleposestniki in bančni kapital, da jih brani pred naraščajočo politično močjo delavstva. Za avstrijskimi prevratnimi načrti stoje popolnoma enaki elementi, ki imajo isto težnjo kakor kapitalisti v Italiji in Nemčiji. Najstarejši sedanji fašizem imamo v Italiji. Italija ni korporativna država, ker režim diktira strokovnim organizacijam. Strokovne organizacije pa nadzirajo tudi delodajalske organizacije. Mussolini že danes obžaluje prav v interesu svoje diktature, da je tako razorožil delavske organizacije, katerim more le še diktirati znižanje plač, dočim so podjetniki in finančniki avtoriteta, pred katero se osebna diktatura Mussolinija mora umikati. Vprašanje je, kako daleč namerava nemški fašizem in kakšne namere imajo avstrijski pritlikavci. Iz tega logično sledi, da fašistični manever ni nič drugega kakor diktatura kot zadnja opora preživelega kapitalističnega liberalizma. Seveda tudi razmere niso povsod enake. V Italiji so drugačne kulturne, politične in gospodarske razmere kakor v Nemčiji ali celo v Avstriji. Zato razvoj ne more biti enak, dasi je vzrok reakcije povsod isti. Borba kapitalističnega liberalizma se je poslužila krinke, šovinizma in socialno potrti narodi podlegajo, dokler se duhovno zopet ne osamosvoje. O Goringu, ki je danes v Nemčiji jako »hud« fašistični vodja, poroča angleški »Daily Herald« od 31. m. nr. senzacijo, da je bil stotnik Go-ring kot nevaren morfinist priprt nekaj časa v neki švedski umobolnici. Poročevalec pravi, da je sam videl fotografijo za registracijo v štok-holinski umobolnici, s katero se naroča, da naj se Goringa po nalogu policije dne 1. septembra 1925 prepelje z ambulantnim vozom v umobolnico. V umobolnici je ostal dO 19. novembra 1925. Goring je postal med vojno morfinist. Na Švedsko je prišel kot begunec 1925. Kot umo-bolnik je napadel nekega bolničarja z motiko. O njem krožijo pa še druge vesti, ki pa niso dokazane s pričami. Thalmann je živ. Švicarski Časnikarji poročajo, da je bivši nemški komunistični voditelj Thalmann še živ in se nahaja v zaporih v Kielu. Vsa/ enega novega naročnika bom pridobil vsak teden za »Delavsko Politiko" To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega proletarca v letu 1933. Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali! K članku o agrarni reformi. Kaj je bilo z »milijonsko podkupnino«? — Nova izjava posl. Pustoslemška. Na zadnji članek poslanca Trbiča je v sredo zopet obširno odgovoril poslanec Pustoslemšek v beograjski »Politiki« z dne 29. marca pod gornjim naslovom. G. Pustoslemšek predvsem očita Va-ziliju Trbiču, da mu ni mogel ničesar stvarnega odgovoriti, ampak je le objavil nek članek ljubljanskega odvetnika dr. Janže Novaka. Tu tozavednih izvajanj g. Pustoslemška glede dr. Novaka ne moremo ponoviti, ker so za slednjega skrajno žaljive. G. Pustoslemšek govori o neki posebni vlogi, ki jo baje igra dr. Novak v Dravski banovini. Članek iz »Kmetijskega lista«, ki ga je citiral g. Trbič, je baje tudi falsifikat, ki se ne strinja z originalom, katerega je kazal poslanec Mravlje tovarišu Pustoslemšku. Tudi ta članek baje v »Kmetijskem listu« sploh ni izšel. 26. jan. res tega članka v »Kmetijskem listu« ni. G. Pustoslemšek ne pove, jeli je bil članek cenzuriran ali pa ga redakcija sama potem ni hotela objaviti. Državna uprava za razlastitev veleposestev je baje imela od septembra do sedaj vsega skupaj ravno samo tri seje. Gospodje so torej bili zelo marljivi. Na zadnji seji, januarja t. 1., je po navedbi g. Pustoslemška poslanec Mravlje povedal, da je prišel k njemu nekdo, ki mu je ponujal 1 milijon dinarjev, ako prepreči agrarno reformo. Še na tej seji je g. Pustoslemšek pozval dr. Novaka, naj imenuje to osebo, in tudi pozneje na sestanku poslancev Dravske banovine in v časopisu, a ni dobil nobenega odgovora. Njemu samemu pa nikdar nikdo ni ničesar v take svrhe ponujal. Vprašanje te kupnine je torej še zavito v tajinstveno temo. Zdi se pa, da morajo biti za tem sporom še druge nerazčiščene zadeve. Mi bi prizadete samo vprašali, če ima ta zadeva tudi kako zvezo z zadnjimi volitvami? Ali se je v tem pogledu pred volitvami kaj obljubljalo veleposestnikom? Ali so bile v tej* smeri po volitvah kakšne debate med poslanci. In zakaj k vsej zadevi tako sumljivo molči »Slovenec«? Kaj bo z »Mariborskim železničarskim pod' pornim društvom1*? Zadeva razpuščenega železničarskega podpornega društva čaka sedaj že četrto leto na rešitev. Govorilo se je o vložitvi novih pravil, dasi mora biti vsakemu lajiku jasno, da noben komisarijait in noben posameznik ni upravičen ali pooblaščen vlagati kaka nova pravila. Pravila živinorejo za dosedanje društvo (ki še obstoja in čeprav samo v omejenem delokrogu posluje) sprejemati in spreminjati le dosedanji člani na občnem zboru, a stvar pristojnih političnih faktorjev je, če ta pravila odobre, ali pa zahtevajo kakšne spremembe in dopolnitve. Svoječasno se je banska uprava in-teresirala za sestavo novih pravil, ki naj bi se sestavila sporazumno z vsemi železničarskimi organizacijami. To prizadevanje pa so preprečili zvezarji, ki so protestirali proti taki rešitvi in vprašanje novih pravil je ostalo nerešeno vse do danes, gotovo ne v interesu članov. Sedaj pa smo končno po stranskih potih le zvedeli, da se pripravlja rešitev vprašanja mariborskega podpornega društva. Radi raznih »tehničnih« ovir niso bila nova pravila do zadnjega časa vložena. Dne 2. marca 1933 pa so bila pravila oddana pri mariborski policiji, da jih po službeni poti in-stradira na bansko upravo \ svrho odobritve. Pravila so po direktivah kr. banske uprave sestavljena v smislu zakona o pomožnih blagajnah tako, da bodo interesi članov povsem zavarovani. Z novim občnim zborom se računa že maja meseca. To informacijo smo izvedeli iz zelo dobro informiranih krogov. Iz istega dobro informiranega vira smo tudi izvedeli, da se bo po novih pravilih, čim bodo odobrena, razdelilo vse članstvo na okrožja, v katerih se bodo volili poverjeniki, ki bodo imeli pravico glasovanja na občnem zboru. Te volitve se bodo vršile morda že koncem aprila. Te informacije objavljamo v vednost vsemu članstvu mariborskega podpornega društva, da bo obveščeno, kaj se pripravlja brez njihove vednosti. Na bivšem starem odboru pa bo, da bo podvzel vse potrebne korake, da pri merodajnih oblastvih izposluje rešitev vseh pravočasno ; vloženih pritožb, da se zadosti od- l redbam vseh še veljavnih zakonov. Članstvo pa že danes opozarjamo, da naj se takoj pripravi na volitve delegatov, ki jih bodo nato zastopali na občnem zboru. USŽJ. Doma in po svetu. Podaljšanje podporne dobe pri OUZD. Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sklenilo, da se od 21. marca 1933 podaljša podporna doba od 26 na 52 tednov. Podaljšanih podpor bodo deležni oni člani, ki so bili tekom zadnjega leta ore^i boleznijo zavarovani in plačujoči člani vsaj 6 mesecev, oziroma so bili tekom zadnjih 2 let pred zadnjo boleznijo vsaj 12 mesecev zavarovani. a niso v tem času uživali hsranarine in drugih dajatev radi bolezni in nesposobnosti za delo. Onim zavarovancem, ki so izčrpali 26 tednov podpore že pred 19. marcem 1933, se podporna doba ni podaljšala. — OUZD v Ljubljani. Pred obnovo »Orjtme«? V Zagrebu izhajajoči list »Pobeda«, glasilo jug. nacionalistov poroča v zadnji številki z dne 1. aprila, da smo pred obnovitvijo »Orjune«. Spomladansko blago J. Trpinovem bazarju In Ravnatelj državnih železnic v Ljubljani g. inž. Klodič je odšel na novo mesto v Subotico. Ravnateljsko mesto v Ljubljani je pa prevzel novi ravnatelj g. Josip Cugmluis. Pravni nasveti »Delavske Politike«. Cesto se obračajo dclavci na naš list za pravne nasvete, često pa tudi naravnost na našega pravnega zastopnika, ne da bi priložili za odgovor vsaj znamko. Objavljamo, da bomo vsa taka vprašanja odgovarjali le v našem listu, in sicer naročnikom, ki imajo plačano naročnino. Naši čitatelji morajo upoštevati, da smo delavski list, ki se mora vzdrževati izključno z naročnino in torej ne moremo podpirati ljudi, ki ne poznajo niti dolžnosti do svojega delavskega lista, ker bi sicer morali kmalu prenehati. Širite torej »Delavsko Politiko«, plačujte naročnino in boste potem imeli vsi v svojem listu najboljšega svetovalca, kot so to drugod po Evropi delavski časopisi. Porodniške dajatve sezonskim delavkam in druž. članom. Ministrstvo za socialno politiko je naročilo, da se pri priznanju porodniških dajatev ne more šteti članstva dveh zaporednih sezon, ker to ne odgovarja zakonitim določilom. Člani pa si po izstopu iz dela lahko sami podaljšajo članstvo, in sicer v istem mezdnem razredu, v katerem so bili zavarovani nazadnje. Morajo pa plačati mesečni prispevek zadnjega mezdnega razreda najkasneje v 4 tednih potem, ko so zadnji dan delali. To je zakonita pot, po kateri morejo tudi sezonski delavci dobiti pravico do porodniških dajatev. — OUZD v Ljubljani. »Arbeiter-Zeitung« k slučaju Wels. Glasilo avstrijskih socijalnih demokratov, »Arbeiter-Zeitung:, piše k izstopu Weisa iz internati jona-le sledeče: Izjava proti sklepom internacionale je očividno z enakim terorjem izsiljena, kakor nedavno objavljena kompromisna pripravljenost nemških strokovnih organizacij. Kljub temu smatramo mi korak Otona Welsa za ravnotako usode-polno napako in za ravnotako brezkoristno početje, kakor zadržanje strokovnih^ central. Protesti židovstva vsepovsod. Angleški židovski krogi, ki imajo tudi pri vladi precejšen vpliv, so dosegli, da je angleška vlada s posebno demaršo protestirala v Berlinu proti preganjanju Zidov. Protestu so se pridružili vplivni angleški gospodarski krogi, ki se boje. da bi propast nemškega židovstva mednarodno gospodarsko krizo še poostril. Tudi angleški protestantski episko-pat se je protestu pridružil. Enako energični protesti prihajajo tudi iz Amerike, kjer je skoraj polovica, velekapitala v židovskih rokah. V Nev/ Yorku se je vršil velik protestni shod na javnem trgu, ki se ga je udeležilo 250.000 ljudi in kjer so se slišali ogorčeni vzkliki proti osovraženim »Hunom«. Po mestu kroži na tisoče avtomobilov s plakati, ki pozivajo na bojkot nemškega blaga. Enako sliko nudi tudi Pariz, kjer so se protestnemu: gibanju z veliko gorečnostjo pridružili tudi komunisti | in mora palača nemškega poslani-! štva noč in dan stražiti policija, da jo ne razbijejo. Tudi iz Južne Amerike prihajajo podobna poročila: V San Jago de Chile se je vršil ogromni javni shod Židov, kjer so zahtevali, da se morajo vsa nemška ouu-jetja zai>reti, dokler ne preneha preganjanje židovskega življa v Nemčiji. Tudi naše židovstvo se giblje: v Beogradu se je vršil židovski kongres, ki je ostro protestiral proti preganjanju v Nemčiji. Zagrebški Židje so sklenili, da bodo stornirali vsa naročila v Nemčiji in ne bodo v bodoče naročali nobenega nemškega blaga več. Varaždinski Židje so sklenili, da se iz protesta tudi v medsebojnem občevanju ne bodo več posluževali nemškega jezika, temveč bodo govorili samo srbohrvaščino. Tak sklep bi bil tudi za Maribor umesten, kjer skoraj vsi prebivalci obvladajo slovenščino, pa še kljub temu kupujejo »Mariborer Zeltung«, ki se navdušuje za Hitlerja. Hitlerja prepoveduje tudi inozemske liste, ki ne hvalijo njegove- 26 Mihail Zoščenko — /v. Vuk: / Humorisiično-satirične zgodbe. On pa je odgovoril: »Ah, kako si me ustrašila. Mnogo sreče želim na pot,« je rekel. »Vsaj zrak bo čistejši — In po kratki bitki na družinskem frontu je Katja povezala svoje stvari. Zavila jih je v rjuho. Pljunila je svojemu poročenemu možu .v obraz. In po tem zadnjem dokazu ljubezni — je odšla. Šla je k svoji ljubljeni materi. In mama ni bila nič posebno vzradoščena takega nenapovedanega obiska. Z eno besedo, ni poskočila od radosti. »Sama se moram,« je rekla, »zadovoljiti s kotičkom. Dobro veš, da nii pri meni luksuza.« In Katja je rekla: »Rada bi namreč prebila samo nekaj dni. Dokler ne najdem sobe.« Ali mati ni pri tem dala čuititi nobenega ideološkega odstopa. »Poznam,« je rekla, »poznam ljudi, ki že šestdeset let iščejo sobo. In ti si, kajpada, tudi tako pametna kot so ti...« Ko je hčerka videla, da se mati ne da pregovoriti, je položiila svoj zavoj v kot in je odšla k svoji prijateljici. Imela je namreč prijateljico — Nadjo. Da. In Nadja je rekla: »Popolnoma te razumem,« je rekla. »Lahko računaš z mojo moralno pomočjo,« je rekla, »ali jaz moram sama s svojimi možem deliti teh nekoliko kvadratnih metrov. In proti temu ni nobenih argumentov.« No, in Katja je zbežala še k neki drugi znanki, ali tudi tam je bila zdrava odpuščena. In pri tem' se je že začelo mračiti. Treba je bilo misliti, kam svoje kosti položiti. Ne živimo namreč v tropičnih kjrajih. Še eno znanko je obiskala Katjuška. Nato je šla v hotel »Modern«. Ali v »Modernu« so ji rekli: »Tako in tako, mi imamo tu samo za popotnike prirejeno. Ker,« so ji rekli, »razvratnost se še itak preveč razvija. Ako bi na primer, bili iz Tomska, bi vas z zadovoljstvom spustili sem, ali tako, prosimo, ne zamerite.« Nekaj časa se je še Katjuška klatila po ulicah, nato pa se je podala s tihimi koraki k ugaslemu domačemu ognjišču. In z njo poročeni mož ji je rekel: »Aha, izvolila si se vrniti! Ali si nisi morda premočila nog, ko si postopala po ulicah?« Nato sta oba, po kratkem sporu, povečerjala in legla spat. Katja pa je sanjala, da ji je nekdo ponujal sobo, ki je bila že prazna. V si>lošnem pa lahko rečemo, da stanovanjska vprašanja nedvomno utrjujejo družinske Mnogi sodobniki sicer trde, da je družinska podlaga omajana, da število ločitev narašča m tako naprej. Ali to ni popolnoma točno. Zakonci danes krepko skupaj drže. Zelo krepko celo. 4. Grozna zadeva. Vsi gledajo danes nekoliko v kozarce. Tudi umetniki, razumljivo, kaj takega ne zaničujejo. Mogoče jim je celo sam državni špiritni monopol zapovedal piti. Zato tudi pijejo. . . „ Na mnogih krajih piie5° 111 najVec naibrž V krajih srednjega Urala. .... Vodje dramske sekcije pijejo tam vsi po malem. Da, da, ravno ti Apajevskega delavskega kluba. . . Ko bi se mogla predstava začeti, zahtevajo vodje kategorično celo do trideset steklenic. Takšno žejo, razumljivo občutijo. Nekega dne so dobili v roke ti igralci resničen korniad. Po komadu bi naj bilo prti mizi vino. ... , Razumljivo, da so se umetniki zelo veselili. »Naposled,« so rekli, »resničen gledališki komad iz sodobnega repertoarja.« In umetniki so zahtevali od kluba štirideset rubljev. »Nemogoče nam je,« so rekli, »v očigled publike piti čisto vodo. In glede na pristnost igre, razumljivo, moramo neobhodno imeti nekaj močnejšega kot je voda.« Iz dobrega srca je dal klub dvajset rubljev. Pa so rekli umetniki: »To je malo. Iz umetniških razlogov ne zahtevamo nič mianje kot štirideset.« ga režima. Tako je prepovedan uvoz v Nemčijo za praški »Prager Tag-blatt« in za vse dunajske levičarske liste. Izključitev levičarskih pisateljev »z nemške pisateljske zveze. Odbor zveze nemških pisateljev je izključil celo vrsto levičarskih članov; med drugimi so izključeni: odvetnik dr. Apfel, dr. Rudolf Arnheim, Walter Karsch. dr. P. Dreyfus, dr. Herman Duncker. dr. Axel Eggebrecht, dr. Lion Feuchtvvanger, dr. Bruno Frey, Manfred Georg, profesor Feliks Halle, Otto Heller, dr. Magnus Hirsch-feld. dr. Erich Kastner, dr. Alfred Kerr, Egon Ervvin Kisch, Peter Martin Lampel, Otto Lehmann-Russ-biildt in Willi Miinzenberg. — Kaj bo še ostalo brez teh? Velika dušev- na revščina, ki je potrebna takemu režimu, kakršnega si je Nemčija izbrala. Hitler — častni meščan Berlina. Berlinski občinski svet je imenoval dne 1. aprila Hitlerja za častnega meščana. Tako je postal »delavski voditelj«, kakor ga je imenoval referent, za prvi april častni meščan. Tudi Danska je vznemirjena. Na vse strani grozi hitlerjevska vlada in zahteva vse ozemlje nekdanje Nemčije nazaj. Na neki slavnosti je nek prvak narodnih socijalistov dejal, da se mora tudi meja proti Danski »popraviti« in mora Nemčija na vsak način dobiti del severnega Schleswiga nazaj, ki je po mirovni pogodbi pripadel Danski. <( K dvajsetletnici »Svobode Začetki delavskega gibanja v naših krajih. (Iz referata s. Jelenca na občnem zboru »Svobode«.) Ljudski oder v Trstu, Sistem, da za izobraževalno delo v delavskem pokretu ni bilo lastnih centralnih kulturnih organizacij, ie obveljal še naprej v nemških ozemljili Avstrije. Ta sistem1 se pa ni obnesel. Zlasti ne v jezikovno jttešanem Trstu. Tu: se je ustanovi-'° za italijanske delavce kulturno društvo Circalo di studi sociali. Po istem vzgledu se je za slovenske in nrvatske delavce ustanovil leta 1905 Ljudski oder, društvo za delavsko izobrazbo. Namen društva je bil gojiti izobrazbo s predavanji, knj ižnicami, dalje dramatiko, petje, glasbo in telesno kulturo. Društvo je ustanavljalo tudi podružnice. Ljudski oder se je v Trstu in sploh v Primorju močno razvil in je živahno deloval. Imel je tudi najlepšo knjižnico, 7000 kniig. Ko so fašisti prišli na vlado, so Ljudski oder zatrli, knjižnico pa razvlekli. Tudi Ljudskega odra se morajo spominjati, ker je Ljudski oder PrG ustvaril obliko kulturne orga-n,zacije, kakor jo ima Svoboda. Vzajemnost. Popolnoma po vzorcu1 Ljudskega odra se je leta 1909 ustanovila v Ljubljani kot delavska kulturna centrala za Kranjsko »Vzajemnost«. Svoj delokrog je raztezala na vse Panoge duševne in telesne kulture. Ustanovila je celo vrsto podruž-n,c po vseh delavskih centrih. Na 2unaj _je prvič z večjo prireditvijo nastopila ob priliki jugoslovanske konference v Tivoliju leta 1909. Ljubljanska »Vzajemnost« in njene podružnice pa so uspešno delovale, Prirejale predavanja, ustanavljale knjižnice in pripravljale razne prireditve. Po vzgledu ljubljanske »Vzajemnosti« se je ustanovila za Štajersko in Koroško »Vzajemnost«‘s sedežem v Trbovljah, ki je razšir-ievala svoj delokrog do Celja. Ni se pa mogla dobro razviti, ker je na Štajerskem prevladovalo °rganizačno načelo, da je prosvet-p° delo predvsem stvar strokovnih 0r£anizacij in stranke. Leta 1913 je bila policijsko razpuščena. ker je priredila predavanje *vana Cankarja o jugoslovanskem Kalanju. . Razpuščena pa je bila samo lormalno, misel lastne delavske organizacije ui Lila zatrta. Svoboda. Še isto leto se je ustanovila semnja »Svoboda«, ki je naravna naslednica prejšnje »Vzajemnosti«. Ril nje je prevzela program, orga-lU^ačni sistem pravila in tudi vso 'Uto vi no. Še v istem letu so se ^tanovile podružnice, prav obnove prejšnje podružnice »Vzajemnosti« v Ljubljani, v Kolodvorskem, krakavsko-Tmovskem in Poljancem okraju, dalje v Šiški, na Glin-v Mostah, v Tržiču. Zagorju, Litiji, Kamniku, v Idriji, na Jesenicah in na Rakeku. Svetovna vojna je prekinila vsako redno delovanje. Proti koncu svetovne vojne je Svoboda obno-vda delovanje. 13. 1. 1918 se je vršil občni zbor podružnice »Svobode« v Ljubljani. Včlanjenih je bilo v njo 350 članic in prav malo članov. V odbor so bile izvoljene razen predsednika same članice. Sklenilo se je obnoviti knjižnico in čitalnico in prirejati predavanja in diskusijske večere. Po prevratu 17. 11. 1918 se je vršil drugi občni zbor, ki je dal smernice za obnovitev izobraževalnega dela v celi pokrajini. Sklenilo se je začetkom 1919 izdajati revijo »Svobodo« kot pretežno leposloven mesečnik. Opozarjalo se je na potrebo mladinskih odsekov. Sklenilo se je, da se predavanja ne prirejajo, ker je sedaj čas shodov, ne pa predavanj. III. občni zbor se je vršil 24. 8. 1919. Zastopanih je bilo 15 podružnic z 2654 člani. Za vzgled naj navedemo, da je zagorska »Svoboda« štela 419 članov, hrastniška 356. Glavni sklep občnega zbora je bil: Ustanovitev delavskih telovadnih enot po vzgledu čeških. Na IV. občnem zboru se je 1. febr. 1920 sklenila izprememba pravil. kakor jo je zahteval velik razmah zveze. V to dobo pade začetek razkolov v delavskem pokretu. Tudi »Svoboda« je čutila posledice razkola, čeprav je bila strankarsko nevtralna. (Dalje prihodnjič.) Ljubljana. Za trgovske in druge nameščence posreduje ljubljanska Javna borza dela ob sredah popoldan od 16. do 18. ure ločeno od drugih profe-sij. S tem je omogočeno nameščencem, da se pri iskanju dela lažje razvrste, ker je danes razmeroma velik naval na posredovalnice dela. Ljubljanske železninske trgovine so se spametovale. Pozimi so imele te trgovine osemurni delavnik, poleti pa devetinpolumik. Letos so pa sklenile, da ostane tudi čez poletje osemurni delavnik v teh trgovinah. Izračunale so namreč, da nastanejo s Podaljšanim delavnikom sorazmerno mnogo večji režijski stroški. Prav pomemben je tudi razlog, da »■-oran plačevati nadurnino, to je, odškodnino za nadure, ker nameščenci nočejo prizanašati s temi, da bi opravljali nadure brez odškodni-ne, kakor je bilo nekaj časa običaj. Maribor. Na zadnji seji občinskega sveta, ld se je vršila v četrtek, dne 30. marca, je mestni načelnik dr. Lipold uvodoma poročal, da je banska uprava odobrila sklep mestne občine o preimenovanju in poimenovanju: nekaterih ulic v Mariboru. — V gradbeni odbor so bili nato izvoljeni zdravnik dr. Sekula, advokat dr. Vauhnik in inž. Jelenec. — Adap-djski stroški za spodnje prostore v kazini so predvideni na Din 60.000. Predelava pa se zaenkrat še ne bo izvedla. Zadrugi »Pohorska železnica« je občinski svet dovolil garancijo za najetje posojila pol milijona dinarjev. — Predlog gasilnega Schichtov IMEJ VEDNO SOLNCE ... V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki še tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zno pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo vlčminutah! RADION 1 Prvi sestanek novoizvoljenih obratnih zaupnikov v Mariboru. Sestanek je sijajno uspel. V petek, dne 31. marca t. 1., so se na poziv krajevnega medstrokov-nega odbora zbrali v dvorani Delavske zbornice novoizvoljeni obratni zaupniki svobodnih strokovnih organizacij k prvemu sestanku. Sestanek je v vsakem oziru zelo lepo uspel, zlasti je bil lep obisk, in sicer se je sestanka udeležilo nad 90 zaupnikov. Uvodoma je poročal s. Čeh o zakonitih pravicah in dolžnosti obratnih zaupnikov. Nato je sledil referat s. Petejana, ki je v kratkem in temperamentnem govoru zbranim zaupnikom obrazložil pomen in cilje strokovnih organizacij, za kar je govornik žel dolgotrajno odobravanje. Končno je govoril še predsednik zborovanja s. Jelen, ki je zlasti opozoril obratne zaupnike na težko in odgovorno funkcijo, ki jim jo je delavstvo poverilo in na naloge in dolžnosti, katere so zaupniki dolžni vršiti napram svojim organizacijam. Ko je bilo rešenih še nekaj or-ganizatoričnih zadev je predsednik zaključil to uspelo zborovanje s pozivom, da gredo zaupniki s podvojeno silo na delo za procvit strokovnih in kulturnih organizacij, ter delavskega tiska. društva, da bi se napeljal vodovod ob meji občine Košaki, se bo izvedel sporazumno s carinsko upravo, ako bo dobila mestna občina izplačano obljubljeno posojilo pol milijona dinarjev za razširjenje vodovodnega omrežja. Za škropljenje promenadne poti proti Kamnici je bilo določenih Din 5.000.—, ostale stroške pa bosta krili občini Kamnica in Rošpoh, nekaj pa bo prispeval tudi avtoklub. — Najemnina za prostore v realni gimnaziji se zniža od 160.000 na 136.000 Din, obenem pa se zniža tudi prispevek mestne občine za vzdrževanje realne gimnazije, in sicer od 50 na 16 tisoč Din. — Nato je sledila tajna seja, ki se je večinoma bavila s vprašanjem zamenjave vojašnic. Mestni načelnik dr. Lipold. oziroma upravni odbor, je bil pooblaščen, da vodi še nadalje tozadevna pogajanja z zastopniki erarja. Končno je bila ugodno rešena prošnja magistratnega ravnatelja g. Koch-lerja, ki je vsled bolezni zaprosil za upokojitev. Znižanje najemnin v mestnih stanovanjskih hišah. Te dni je končno sklepal upravni odbor mestne občine o znižanju najemnin v občinskih stanovanjskih hišah. Sklenilo še je, da se zniža najemnina v mestnih stanovanjskih hišah v Smetanovi ulici od Din 40.— do Din 110.— mesečno od dosedanje najemnine. Kakor znano so bili svoječasno vsled pretirano povišane najemnine najhujše prizadeti baš stanovalci v šoferski hiši, ki so po večini uslužbenci mestne občine. Sedaj se je to vprašanje uredilo tako, da se najemnine v tej hiši vobče niso znižale, pač pa se je mestnim1 uslužbencem, ki stanujejo v tej hiši, priznala stanovanjska doklada v višini 25 odst. od po komisiji ocenjene najemnine. Tudi sedanja najemnina je še mnogo previsoka, zlasti ket so lansko leto v šoferski hiši najemnino povišali kar za 100 odst. Svobodne strokovne organizacije so se z vso vnemo zavzele za znižanje najemnin, ker je bilo povišanje v šoferski hiši sorazmerno najbolj krivično. Potrebno pa bo še voditi borbo in je le čudno, da društvo stanovanjskih najemnikov v tej stvari ne kaže večje aktivnosti. Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 5. t. m., se vrši v predavalnici Delavske zbornice predavanje »O izvoru in razvoju države«. Predava s. prof. Stupan, ker je s. dr. Jelenc vsled bolezni zadržan. Začetek ob 20. uri. Pridite polnoštevilno. Mizarski pomočniki, pozor! V nedeljo, dne 9. aprila se vrši ob pol 9. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/II, zborovanje vseh mariborskih lesnih delavcev. Na zborovanju se bo razpravljalo o važnih zadevah, ki se nanašajo na gmotni položaj lesnih delavcev, zato naj nikdo ne manjka! IV i n n z Ceneno meso. V sredo, dne 5. aprila 1933, se bo prodalo od 8. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 150 kg govejega mesa po Din 4.—, in sicer na osebo do 2 kg. Vse, Uac eafUtc za fUtacHC, kupujte v UqmUiL jCfudskt U-sUochc d. d., SttonštuH/ tc$ 6 Celje. Občni zbor brivskih pomočnikov, ki se je vršil pretekli teden, je pokazat, da se je organizacija že v prvem letu samostojnega obstoja prav krepko utrdila. Podružnica je v prav tesnih stikih s svojo centralo v Zagrebu, tudi z ostalimi podružnicami brivskih pomočnikov, zlasti v Dravski banovini. Poleg rednih odborovih sej se je podružnica udeležila tudi oblastne konference in obdržala več članskih zborovanj. Samostojno je organizirala tečaj za ondulacijo, ki je bil polno posečen im je povsem dosegel svoj namen. Dosedanji odbor je dobil za svoje res agilno delo soglasno razrešnico, v novi odbor so Pa izvoljeni večinoma stari odborniki. Koncert Svobode. Pevski odsek tukajšnje Svobode se nam je predstavil letos že z 2 koncertoma. To pot v mali dvo- j rani celjskega doma v soboto, dne 1. aprila, zvečer. Program je bil zelo težak. Poleg slovenskih smo slišali tudi srbohrvatske in ruske pesmi. Ruske pesmi so postale že specialiteta celjskih Svobodašev, in jih obvladajo že zelo dobro. Otvorjen je bil koncert z maseljezo, katera se je poslušala stoje, zaključitev pa z velečastho pesmijo Slava delu. Mnenja smo, da se takemu zboru kot je ie zbor celjske Svobode s svojim pevovodjem g. Pregeljem ni treba ogibati težjih programov. Potruditi se pa morajo pevci pri takem programu mnogo bolj in računajo na to že pri vaj ali. Izvedba je bila z ozirom na težak program zadovoljiva. Zbor pa ni bil pri vseh pesmih popolnoma siguren, čeprav na nekaterih mestih zelo dober. Boljši kot zbor so bili solisti Tjelč v Sarafanu, Kobula v Volgi in Lah v Slava delu. Obisk je bil na splošno zadovoljiv. Publika ie mnogo aplavdirala, vendar se radi težkega programa ni ponavljalo. Pevovodja g. Pregelj je dobil lep šop rdečih nageljev. , Šahovska sekcija Svobode priredi v sredo, dne 5. t. m., šahovsko simultanko, katero bo igTal proti vsem članov sekcije bivši celjski šahovski prvak g. Branko Diehl. Vršila se bo v dvorani Delavske zbornice ob 8. uri zvečer. Pozivajo se vsi člani Svobode, da radi velikega navala prinesejo šahovnice s seboj. Interesenti in kibici dobrodošli.______________________ Ptuj. Čitanja Marxovega Kapitala in razlage istega se naj v bodoče ob torkih redno udeležujejo tudi vsi oni, ki si domišljajo, da že vedo dovolj. Predavanje »Svobode«. V četrtek, dne 6. t. m., se vrši predavanje o »Obrtnem zakonu«. V interesu delavcev in nameščencev je, da se istega polnoštevilno udeleže. Izlet mladinskega odseka. V nedeljo, dne 9. t. m., ob 9. uri v Vur-berg. Zbirališče na Dominikanskem trgu. »Rdeče rože«. Uprizoritev te delavske 5 dejanke se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., ob 20. uri in ponavljanje v pondeljek ob istem času. Naj nikdo ne izostane.______________________ Jesenice. Proslava 50 letnice smrti Karla Marxa za Jeseniški revir se je vršila v petek, dne 24. marca t 1. pod okriljem vseh razrednih delavskih organizacij z Jesenic, Javornika in Dobrave. Proslava se ie vršila v veliki dvorani Del. doma na Savi in je bila dobro obiskana. Otvoril je večer skupni zbor jeseniške in javorniške »Svobode« z »Delavskim pozdravom«. Zatem so odpeli jeseniški pevci pet zborov: »Dani se«, »Nas veže ljubezen«, »Mlada garda«, »Oj, bratje, le k soncu, k svobodi« ter »Na bregu«. Sledile so tri deklamacije: F. Frei- Esperanto. Letos od 5. do 10. avgusta se bo vršil 13. svetovni kongres proletarskih esperantistov v glavnem mestu Švedske v Stockholmu. S. Eriksson, ki je zastopal železničarje Švedske na lanskem žel. kongresu v Ljubljani, je predsednik kongresnega komiteja SAT kongresa. Kot vpliven delavski poslanec trdi imenovani, da je Švedska v pogledu espe-rantskega gibanja na prvem mestu in se zavzema za obvezno vpeljavo esperantske-ga jezika v vseh šolah, s čemer bo prej ali slej prodrla tamkajšnja socialistična vlada. Tudi drugod po svetu se vedno bolj širi ideja, katero sicer nasprotniki omalovažujejo, o kateri pa morajo biti proletarci prepričani, da je to eno izmed glavnih sredstev za resnično medsebojno bratsko sporazumevanje in dosego našega cilja. Zato je obžalovanja vredno, ako sicer zaveden delavec podcenjuje vrednost in pomen svetovnega pomožnega jezika, češ, da itak »nič ne koristi«. Na videz bi res izgledalo tako, vendar je resnica baš nasprotna. Vedeti je potrebno, da se mednarodna trgovska zbornica, avijatika i. s. poslužuje tega jezika, nadalje učiteljska, pravniška, zdravniška i. dr. udruženja so po nekaterih državah močno zastopana. V vsaki državi izhajajo mesečniki, revije vseh smeri. Prevodi knjig in originalna dela. »Nevtralni«, kojih sedež je v Ženevi, izdajajo mesečnik »Esperanto«, »Katolika mondo« izhaja v Parizu. »Sennacieca Asocia Tutmonda« kot nadstransko vzgojno društvo proletarcev celega sveta temelji na marksistični ideologiji, nudi svojim članom tednik »Sennaciulo«, v katerega dopisujejo sodrugi iz celega sveta. Pisec tega članka se je v i. 1925 kot samouk priučil esperanta v teku pol leta, začel dopisovati in dobivati liste iz skoro vseh dežel. Dobil je izvirna poročila o tem, kako potrebno je znanje esperantskega jezika na potovanju po tujih krajih. Ta čas je v zvezi z nekim sodrugom iz Amsterdama in Tokija, kjer je s. O. Scot, sociolog in pedagog na juridični fakulteti Waseda-univerze, zaključil esperantski tečaj. Po naorednejših državah, n. pr. na češkem, obstojajo posebni razredi, kjer se poučuje otroke v esperanščini, da ne govorimo o pouku na srednjih in visokih šolah v državah, kjer ni »mir« samo na papirju... Tudi pri nas se v mnogih krajih otvar- jajo tečaji esperantskega jezika in lahko rečemo, da je tudi v Jugoslaviji esperanto na pohodu. Mnogo o tem prinaša »La suda stelo«, glasilo jugoslov. esperantistov, ki ga izdaja Jugoslov. Esperantska Liga, katera bo priredila letos 6. kongres v Beogradu (o binkoštih). Dela se tudi na ustanovitvi Esperantskega instituta za Jugoslavijo. Potrjena so pravila »Delavskega esperantskega društva za Jugoslavijo«. — Torej vsi oni, ki želijo, da bi zelena zvezda, simbol upanja, resnične enakosti in svobode, za sijala vsem narodom* naj se uče esperanto. — J. D. ligrathovega »Slovesa Novega renskega časopisa« (s. P. Štravs), »Pesmi o žuljih in kruhu« (s. St. Bokal) in Georg Her-vveghove »Zvezne pesmi« (s. M. Krašov-čeva). Slavnostni govor o Karlu Marxu in njega delu je imel s. Cvetko Kristan. Orkester kovinarske godbe je zaigral dva primerna komada. Nastopili so javorniški pevci in zapeli štiri delavske zbore: Zajčevo »Himno delu«, Scheuevo »Pesem dela« (Delu čast), Prelovčevo »Slavo delu« in C. Pregljevih »Dvanajst razbojnikov«. Slednje so morali ponoviti. Za zaključek je bil skupni zbor z Irschnovim »Vzbujenjem duhov«. Spored je bil povsem primeren in proletarski, kakor je to ob posvetilu tega večera naglasil zastopnik jeseniške »Svobode«. 11 proletarskih zborov, tri primerne deklamacije, dve pesmi, govor; vse je napravilo na navzoče globok vtis in dasi je bil večer dolg več kakor poldrugo uro, so navzoči odhajali le neradi. Takih večerov bi bilo treba še več! Lesce. Marxova proslava v Lescah. Iz Lesc je v »Delavski Politiki« malo poročil. Pa kljub temu ne spimo. Tako strokovna organizacija SMRJ kakor »Svoboda« sta precej agilni. Strokovna organizacija skuša doseči izboljšanje delovnih pogojev pri tukajšnji Tovarni veriga prav tako tudi odpomoči skrajšanju delavnika pri isti, ki se večkrat letno ponavlja in s tem odvzema delavstvu še ono bore zaslužka, ki ga ima. »Svoboda« pa je bila pred letom dni oživljena in zdaj marljivo delujeta dva odseka: knjižnica, ki je bila nedavno izpopolnjena in ima lep obisk, dalje predavateljski odsek in začel bo z delom tudi tamtouraški odsek. Pred časom smo imeli predavanje s. Cerkvenika o »Kmečkih puntih na Slovenskem«, ki je lepo uspelo; 5. marca t. 1. se je vršil uspeli podružnični občni zbor, na Jožefovo smo imeli pa spominsko proslavo Karla Marxa. Navzočih je bilo preko 50 udeležencev (ostale je menda bolj zanimal Tarzan, ki so ga predvajali na Bledu) in te je pozdravil predsednik Svobode. Zatem so deklamirali dve članici »Svobode« in njen predsednik tri primerne pesmi: Petzoldov »Opomin«, F. Freiligrathovo »Slovo Novega renskega časopisa« in Georg Her-vveghovo »Zvezno pesem«. Slavnostni govor je imel s. Cvetko Kristan z Jesenic, ki je obširno poročali o delu in naukih Karla Marxa. S tem je bila tričetrt ure obsegajoča proslava končana. Pred pozdravom so zaigTali tudi tamburaši. Prireditev je bila povsem iskrena in lepa. V kratkem, najbrž dne 23. aprila t. 1., se vrši ponovno predavanje, o katerem bomo pa še poročali. Odgovor uredništva. Savez metalsklh radnika Celje. (Obljuba za zopetni sprejem dela. — Plačilo nadur.) Naš pravni zastopnik, na katerega ste se obrnili za pojasnilo, je odstopil odgovor »Delavski Politiki«, da se morejo z nasvetom okoristiti tudi naši naročniki. Odgovor je sledeči: 1. Če je bilo delavcu leta 1930 obljubljeno, da bo zopet' sprejet v službo, ko bo več dela, in je delodajalec med tem sprejel že več pomočnikov, potem lahko leta 1930 odpuščeni pomočnik toži na zopetni sprejem v službo. Mnogo pa mu s tem ne bo pomagano, ker potem delodajalec po zopetnem sprejemu lahko službo razreši s takojšnjo zakonito, 14 dnevno odpovedjo. Kljub temin pa bi kazalo tožbo vložiti, da se delodajalca za druge primere nauči reda in izpolnjevanja danih obljub. Odškodnine za nazaj pa odpuščeni pomočnik ne bo mogel zahtevati, ker je bržčas bil s tem načinom odpusta zadovoljen in je bila njegova stvar, da je takoj, ko je gospodar sprejel prvega pomočnika namesto njega, vložil tožbo. Njegova krivda ie, če je čakal s tožbo in je med tem gospodar sprejel več pomočnikov. 2. 50 odst. povišek za nadure pa lahko zahteva uslužbenec v mizarski obrti za delo preko 10 ur dnevno, oziroma preko 60 ur tedensko za 3 leta nazaj od dneva vložitve tožbe. Ker je pomočnik že iz službe od 3. maja 1930, mu torej od treh let nazaj ne bo dosti ostalo. Mora se požuriti, ker ima vsak dan manje prejeti. Če pa je v mizarskem podjetju zaposlenih naj manj e 15 delavcev, se smatra za industrijsko podjetje, ki mora plačati 50 odst povišek za nadurno delo že preko 8 urnega delavnika. Prekmurski šport. Lani v jeseni je tolkla mnogo šibkejša mariborska »Svoboda« tu v Mariboru »Muro« z Murske Sobote z rezultatom 9 : 1. To razmerje je odgovarjalo močan-ski razliki obeh klubov. V nedeljo se je pa na prekmurskih tleh odigrala spomladanska prvenstvena tekma. Naša »Svoboda« je sedaj znatno boljša nego lani, pa je zaigrala s 5 proti 4. Daleč naokoli je znano, da je v Murski Soboti težko zmagati. Najmočnejši klubi so bili potolčeni pod razmerami, ki slede: Lani spomladi so bili dečki »Svobode« na istem igrišču dobesedno telesno tepeni. Enemu so navdušeni gledalci izpulili kup las iz glave. Vsa publika v Murski Soboti stoji na stališču, da morajo domačini zmagati, sicer poseže ona vmes. Vzrok je v tem, ker imajo samo en klub. Ce bi bila dva, bi morda bilo bolje. Nogometna tekma je za Mursko Soboto dogodek prvega reda. Šolska mladina pride kompaktno z učitelji vred. Velik del ostalega prebivalstva je tudi navzoč. Bose in brhke ciganke se že uro pred tekmo v gručah zbirajo na igrišču. Bojevita mladina in nekaj odraslih mož koraka s šibo v roki samozavestno in krepko okoli igrišča. Vsi si mislijo eno: naši morajo zmagati, sicer posežemo vmes, zato smo tu, pretepemo sodnika in moštvo. Sedaj bo vsem umljivo psihološko stanje gostov, saj nimajo pu- blike, ki jih naj brani pred velikim navdušenjem s šibami oboroženih gledalcev. Ves teden se je šušljalo v Mariboru: kaj pa, če nas telesno pretepejo. Ali bo kdo Skrbel za red? Poznavalci so rekli: Nič Vam ne pomaga premoč, tam podleže vsak. Prišli smo z mestnim avtobusom. Igrišče ne odgovarja, nima nobene ograje, ni planirano in je vse skupaj le travnik, blizu živinskega sejma, kjer so ravnokar razgrebli krtine. Razpoloženje v moštvu »Svobode« je bilo odlično, strah so imeli le oni, ki igrajo ob straneh blizu publike. Bili so se Kamenja in šib. Važen in talentiran brani-... "Svobode« ni opoldan nič kosil. Na igrišču je pa potem ribil, da je bilo joj, dva lastna gola sta odločila izid tekme. Sicer bi bilo 4 : 3 za »Svobodo«. Potek igre: Tekma začne s polurno zamudo. Sodnik je zakasnil, Pozneje je pnsel tudi izboren levi krilec, kateremu se i.e s*areJsl 'gfalec »Mure« umaknil. Domačini so se spraševali, kje so ga neki dobili. Na igrišču piha močan madžarski veter. Zogo kotali veter. 2reb odloči veter domačinom v prid. Pod tem vetrom je igra strašno trpela. Niti en iep ^s, malo kombinacije, le veter je opravljal svoje. Podil je žogo pred vrata »Svobode . f