Prispevajte za Kulturni dom
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina platana v gotovini Spediziorie in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 22. decembra 1951	Cena	20	lir
MARŠAL TITO GOVORU. M SUEČAN1 AKADEMIJI »A »EŠER PRED ORLETIVIEO JUGOSLOVANSKE ARMIJH
IZJAVE DELEGATA FLRJ LEA MATESA
S PRIT0ZR0 PROTI ZDA krepi vlada SZ hladnii vejim
WASHINGTOW. 21. — Prro-sedmjx Truman je danes s člani vlade v triurni nonltrtnci pregledal mednarodna položaj. Večino seje sta zavzeli poročili zunanjega ministra Achesona in direktorja MSA Harrimana. O
LONDON^ 21. — Danes zvečer je v ze.ezniškemi blagovnem skladišču v Cityju izbruh, ml ogromen požar. Dej štiri-rtadstropiaega skladišča se je zrušii. Sele prctj pzlnoči s« je gasilcem posrečilo požar omejili. Do ic ure je ciio ramenih že 18 gasilcev, od katerih je eden v bolnišnici umrl. o
PARIZ, 21. — Izvršnj odbor evropske plačilne zveze je dosegel začasno rešitev krize, ki je nastala zaradi presežka belgijskega dobmimetja. Podrobnosti rešitve niso znane, vendar se zdi, da ni več nevarnosti, da bj Belgija izstopila iz zveze. Ob koncu novembra je belgijsko dobroimetje znešala več kot pol milijarde dolarjev, O
TEL AVIV. 21. — Močno dolgotrajno deževje je povzročilo poplave v Izraelu in je skoraj paraliziralo promet,
O
BUKAREŠTA, 21. — Romunska vlada je zavrnila ameriško noto v odgovor na romunsko, ki je obtoževala ZDA. da so z letalom spustile dva vohuna ua romunsko ozemlje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Danes, sobota 22. decembra
Demetrij, Zvezdana Sonce vzide ob 7.43, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8,40. Luna vzide ob 0.31, zatone ob 12.06. Jutri, nedelja 23. decembra Zmagoslava, Ogrislav
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE
VEČINI ZOPET USPELO IZGLASOVATI PRORAČUN PODJETJA ACEGAT ZA L. 1952
čeprav so bile glede tega izrečene ostre in utemeljene kritike
NEKRITIČNOST ITALIJANSKIH STARŠEV
SLOVENSKO I NARODNO j GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
BO UPRIZORILO danes 22. decembra 's51 ob 15. uri v gledališču v KOPRU Gorinšek - Roševo komttfJ0
(Lehelnim dlenčiffl
ob 20.30 Nušičevo komedij®
Cjobpa mmi&tfMM
v nedeljo 23. decembra 1*** ob 15. uri v gledališču v KOPRU Gorinšek - Roševo koroe*J°
lDebetnim dlenčka
ob 20.30 Nušičevo komedijo
CjoApci mintittica
v torek 25. decembra M® ob 18. uri v DEKANIH Nušičevo komedijo
Qoipa mmiiMca
z razlaščanjem zeml]išč
Izmed poskusov poitalijančevanja našega podeželja in prodiranja italijanskih elementov med naš živelj je vsekakor najnevarnejše razlaščeva-nje zemljišč. Kmetje so pač vedno bili glavni steber za ohranitev slovenstva na teh tleh, z razlastitvijo njihovih zemljišč pa bi spodrezali korenine našega kmečkega gospodarstva in, s tem zadali našemu narodnostnemu obstoju hud udarec.
Ze večkrat smo pisali o razlaščanju zemljišč na Opčinah, v Padričah, pri Zaivljah. sedaj pa je s tem razlaščanjem prizadeta tudi dolinska občina. Tu opažamo nov poskus, da se nam cdvzane zemlja v prid nekemu italijanskemu podjetju, in sicer opekarni «Val d’Adige» iz Ve-rcne. ki ima namen zidati svoje objekte med Dolino in Dom-jem. To podjetje skuša prepričati kmete, da mu odstopijo svoja najboljša, zemljišča za izkoriščanje ilovice za proizvodnjo opeke, pri tem ponuja kmetom po 63 lir za vsak kubični meter zemilje, kar je smešno nizka cena, saj hočejo kopati to zemljo na najbolj rodovitnih tleh. Tam imajo dolinski kmetje namreč svcja najtoljša zemljišča. Ker kmetje nočejo o tem nič slišati, je baje ponujanje te cene zvezano tudi s prikritim namigavanjem oziroma pritiskom da jim bodo zemljo razlastili. če je ne odstopijo prostovoljno.
Torej bi hoteli odvzeti slovenskim kmetom v Dolini njihov edini vir 2a preživljanje in za rejo živine; s tem pa ubiti dve muhi z enim udarcem: z izpod jedan jem tal našemu kmetijstvu hočejo ogražati tudi naš nacionalni obstoj.
Dolinski kmetje pa ne bodo dopustili nobenih špekulacij. Zato so sklicali sestanek, na katerega So povabili tudi zastopnika Kmečke zveze iz Trsta in kjer so razpravljali o tej novi nevarnosti za naše kmetijstvo. V ta namen so izvolili tudi komisijo treh členov, ki je dobila od vseh navzočih pooblastilo, da ukrene vse potrebno, da se prepreči vsaka špekulacijasslo-vensko zemljo in da prične, če bo potrebno, razgovore z omenjenim podjetjem, da se dokončno reši to vprašanje.
Kmetje so na sestanku tudi sklenili da se bodo unrli vsakemu prisilnemu razlaščanju zemlje ter da bodo odločno branili svoje gospodarske in z njimi tudi nacionalne interese.
Slovenski starši v Rccolu vzdržujejo vrtec za svoje otroke, Italijanskega vrtca ni v bližini, čeprav bi ga mnoge ^ali-janske delavske družin? i_f>tre-bovale za svoje otroke, da bi bili pod nadzorstvom, medtem ko njihove matere delajo.
Tako so hotele italijanske matere vpisati svoje otroke v slovenski vrtec, posebno še, ker so imele večkrat priliko, da so slišale ali same videle, kako lepo uspeva vrtec V Rooolu. Toda slovenska vrtnarica je italijanske matere odklonila, kajti vrtec V Rooolu je slovenski in ne bilo bi prav. da bi vanj zahajali tudi italijanski otroci. Slovenski starši so neštetokrat prosili, da bi občina sprejela v svojo upravo tudi rocolski vrtec, toda 'vedno brez uspeha in starši si ga sami vzdržujejo. Zakaj se italijanski starši ne pobrigajo, da bi dobili v tem kraju italijansko ustanovo, tako kot so se pobrigali slovenski?
Slovenski starši sami so proti temu, da bi v slovenski vrtec hodili tudi italijanski o-trcci. ne morda zato, da bi jim ne hoteli nuditi zavetja, ker so ga potrebni, temveč v glavnem zato, ker dobro vedo. da če bi bil le en italijanski otrok med slovenskimi, bi začeli tudi ti nehote govoriti italijanski, ker pač vsi znajo, & njihov mali sosed slovenskega prav gotovo ne zna. Vodstvo vrtca pa odklanja italijanske otroke zaradi tega, ker je ta zasebni vrtec slovenski in- ne mara, da bi imeli italijanski starši občutek kakršnega koli raznarodovanja, ker je pouk v n-jem slovenski.
Toda italijanske matere tega nočejo razumeiti. Nastala je prava gonja proti vodstvu vrtca in učiteljici. V rccolskih trgovinah. v avtobusu, povsod slišiš opazke na račun slovenskega vrtca in Slovencev: Ara i ščavi, no i vol prender i nostri fioi in asilo. Zene so se hudovale na učiteljico in se med seboj spodbujale: Maritassi spe-tarla e darghe zo
V svoj; zaslepljenosti so prišle celo tako daleč, da obetajo tistim, ki imajo z rorcriskim vrtcem - kaj posla, da bodo že videli, ko bo Italija prišla zopet v te kraje.
Rocolskim italijanskim mate-
ram ne gre v glavo, kako da slovensko vodstvo vrtca noče sprejeti njihovih otrok zaradi razlogov, ki jim jih navajajo, ker pač poznajo metode italijanskih šol. ki ne le z odprtimi rokami, temveč tudi z raznimi vabami sprejemajo v svoje zavode slovenske otroke. Toda kakor se Slovenci ne bodo pustili raznarodovati, tako tudi nočejo vplivati prav na nobenega pripadnika druge narodnosti s svojo vzgojo. In zato tudi odklanjajo, £a bi italijanski otroci hodili v slovenski vrtec.
Ricmanjci smo ostali ves čas fašizma zavedni Slovenci in močno smo pogrešali slovensko šolo. Zato pa smo po osvoboditvi bili vsi pripravljeni, da novi šoli kar največ pomagamo. Za<-to pa nam tudi ni vseeno, kako je danes na. naši šoli, koliko se otroci v njej nduče in kako se učitelji brigajo za vzgojo naših sinov in hčera. Zato se pa tudi strinjamo z «Delom.it, ki piše, da zahtevajo Ricmanj-ci na. šoli več pouka, zlasti za prvi razred, kjer imajo otroci dnevno le po eno uro pouka, v ostalih razredih pa le po tri lire. Kdo pa je kriv, da vlada na ricmanjski šoli tak red? Prav gotovo ne učiteljica Turko, ki je na bolniškem, dopustu in proti kateri je bil članek v «Delu» tudi naperjen,
Ricmanjci smo dobro poznali učUeljico Emilijo Turko, ki je pred fašizmom delala v naši vasi. Ne le, da je bila najboljša učiteljica in vzgojiteljica mladine, temveč je pomagala vsem v vasi. kjer koli je bilo potreba, Njena hiša je bila vedno vsem odprta, žene so prihajale k njej kot prijateljice po na/svete, ki jih jim je učiteljica dajala; dekleta so se vedno zatekala k njej z ročnimi deli. da jim, je risala in jih učila vezenja. Vaščanom je pisala prošnje, hodila je med mladino in režirala razne igre. Prav zlito srno tudi vaščani prosili, da bi se vrnila v našo vas. kar je učiteljica Turko tudi storila, toda že 1946. leta, in ne kakor piše «Delo», pred dvema letoma. To je dokaz, da je ostala učiteljica, ki je bila res ljudska, v najboljšem, spominu vseh v Bicmanjifr in Logu.
Sicer pa Ricmanjci dobro vemo, kje «DeIo» čevelj žuli, saj tov. Turko ni do kominformi-zma imela v vasi prav nobenega nasprotnika. Napadli so jo pač samo zato, ker ne piha. v njihoi) rog. Toda to ni noben razlog, da bomo vaščani meW-li kamen na tistega, ki se je za dobro naše vasi žrtvoval, za nais nesebično delal in kontno tudi za, nas izčrpal vse svoje najboljše sile.
Vaščani smo učiteljici Turko hvaležni za vse, kar je za nas storila, prepričani smo, da če bi bila še ona na šoli, ne bi bi-lo takega nereda, kar nas starše zelo boli. Želimo le, da bi še pnšla kaj kmalu med naše o-troke. Naša va<$ jo bo vedno rada sprejela že zaradi vsega, kar je Za nas napravila.
pionirsko kulturno prireditev
I. OKRAJA ki bo v korist novoletne jelke v nedeljo 23. dec. ob 16. uri v UL R. Manna 29.
Na sporedu so recitacije, solospevi, razni prizorčki, harmonika, balet, pionirski tamburaški zbor itd.
Radivo, se udeležuje samo okoli 3o ljudi, ker večina ne mara nič slišati o italijanskem tečaju.
Prav zato so proseški kmetje sklicali sestanek, n« katerega so povabili tudi predstavnika Kmečke zveze ter mu poverili nalogo, da ponovno protestira pri kmetijskem uradu ZVU in zahteva v imenu vseh kmetov, ki imajo interes za tak strokovni tečaj, da se končno prično slovenska predavanja. To je pač osnovna pravica naših kmetov.
Inšpektorat se na vse pritožbe izgovarja, da nima dovolj slovenskih strokovnjakov, za slovenska predavanja. Ta izgovor pa je popolnoma jalov, saj je vsem dobro znano, da razpolagamo v Trstu z brezposelnimi slovenskimi kmetijskimi strokovnjaki. Kmetijski inšpektorat naj se zato ne izgovarja, marveč naj raje zaposli domače strokovnjake, ki bodo znali predavati našim kmetovalcem v njihovem materinem jeziku. S tem bi bila popravljena krivica, ki jo delajo našemu ljudstvu, ko ne spoštujejo priborjene enakopravnosti, hkrati pa bi bilo to tudi v korist našega kmečkega gospodarstva, ki je kljub vsemu zanemarjanju še vedno zelo važna panoga celotnega tržaškega gospodarstva.
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo zado predstava opere «Adriana *■ couvreur« za abonma «B» «C». Dirigent Antoniino Votto-Jutri bo prva repriza Men< tijeve opere «Konzul».
la pa. kljub vsemu umrla, da ni prof. Spanio že nekaj ur po rojistvu napravil exsanguino-tramsfuzijo, t<? se pravi, da je iz popka vzel otroku slabo kri ter mu vbrizgal novo. Operacija sama je trajala dve uri in pol. Po Operaciji je imel otrok skoraj normalno količino nove krvi v seba. Prof. Spanio, kj je ta primer obrazložil je še posebej poudaril, da je operacija lahko uspela samo zato* ker so imeli takoj na razpolago, kri. katero so dobili v krvni banki.
Njegovemu poročilu je sledil še kratek film, ki je prikazal navzočim potek operacije. To je za Trst prvi primer, da so
bilo med drugim rečeno, da se lahko dogodi, da se kri moža in žene ne sklada, to se pravi, da krvna telesca ene ubijajo krvna telesca druge. Ta pojav nastopi šele v zadnjih mesecih nosečnosti, to se pravi, da preti otroku iz takega zakona, zaradi ubijanja krvnih telesc z bli-žanjem poroda vedno večja smrtna nevarnost, ki se ob porodu samem vedno konča tudi res s smrtjo.
Razumljivo je, da se je prizadeta mati najprej obrnila na tukajšnjo krvno banko, kjer so ji lahko glede tega vprašanja dali tudj največ pojasnil (saj so danes že neštetim Tržačanom poznani velikanski uspehi, ki jih je omenjena banka prav na področju raziskovanja posameznih skupin krvi dosegla). V krvni bank; so pregledali njeno jo kri	moža	ter
ugcrttMJMda gre res za primer, ko se krvna telesca ene. ne skladajo s telesci druge, zaradi česar se medsebojno uničujejo. Ker je hotela mati na vsak način rešiti življenje bodočemu otroku, je ostala v vseh mesecih nosečnosti pod stalnim nadzorstvom zdravniškega osebja krvne banke. Ko je stopila v osmi mesec nosečnosti, so ji svetovali, da se, zaradi gotovosti, javi na porodniškem oddelku bolnice, kjer je tudi ostala vse dokler ni manjkalo priibl'i-no 15 dni do poroda. Da preprečijo, d« b; se krvna telesca v otroku med seboj uniči'a. so zdravniki povzročili predčasni narod, ki je srečno uspel. Rodila se je brhka deklica, kj bi bi-
Zelo zanimiva in poučna je bila včerajšnja tiskovna konferenca na trasfuzijskem oddelku glavne bolnice, katero sta vodila prof. Spanio in prof. Lang; konference se je, poleg vsega zdravniškega osebja bolnice udeležilo več predstavnikov lokalnih časopisov, radia in agencij ter predstavnikov vodstva bolnice same in drugih javnih ustanov.
Tema konference je bila v glavnem prikaz povsem nove operacije, oziroma bolje rečeno exsanguinotransfuzije, ki jo je izvršil pred dnevi prav omenjeni prof. Spanio in katere pozitivni zaključek je imel tako velik odmev med vso tržaško javnostjo.
Pred dnevi so namreč prinesli nekateri časopisi vest, da je na transfuzijskem oddelku glavne bolnice uspelo sešiti prof. Spaniu s skoraj povsem novim ali vsaj zelo malo poznanim načinom exsan@uino-transfuzije. ‘življenje ■' no^cfro-jenčku, kj je bil že zapisan smrti. Mati tega otroka je rodila že pred leti deklico, kj je živa in zdrava; kmalu za tem je imela drug porod. Kljub temu, da je porod popolnoma uspel ter da je bil otrok normalno razvit, je iz takrat nepojasnjenih vzrokov otrok takoj po rojstvu umrl. Mater je ta primer tako pretresel, da si ni dala miru ter je odslej naprej stalno zasledovala zdravniške rubrike da bi v njih našla pojasnilo tej nenadni smrti. Tako so ji prišle v roke tudi razprave o krvni analizi, v katerih je
JELKE PO NAJNIZJIH CENAH Odbor za novoletno jelko javlja vsemu občinstvu, da so na razpolago na stadionu «Prvi maju, Strada dl Guar-diella 7, jelke po najnižjih cenah.
Šovinisti na delu
Fašisti so poitalijančili imena naših vasi, njihovi nasledniki, ki se ne morejo odpovedati fašističnim osvajalnim pohlepom in raznarodovalnim težnjam, pa se trudijo, da bi ta imena ohranili in s tem tudi dokazali italijanski značaj naših vasi. V ta namen se poslužujejo vsake malenkosti, le da poudarjo svoj slrurpeni nacionalizem. Te dni so na primer nameščali na Proseku nove table s hišnimi številkami, na katere so poleg številke dodali še ime vasi, to je «Prosecco» ali «Con-tovello«.
Te vasi pa nosita lepi slovenski imeni in na tablah bi moral biti najprej slovenski naziv, to je Prosek in Kontovel, saj sta vasi popolnoma slovenski. Tržaška gospoda vasi prav dobro pozna in se prav gotovo ne bi zgubila na proseških ulicah, če bi bili naipici dvojezični. Onih šovinistov, ki jih že sam slovenski napis razjari, pa ne bo nihče na Proseku in Komto-velu pogrešal, če ostanejo raje kje na Akvedotu. Ce nočejo postati popolnoma žolčni, se bodo bodo morali pač privaditi še marsičemu, kajti «zlati dučejevi čassi» se ne bodo več vrnili.
poskusili zdravniki rešiti otroku življenje s tem, da so povzročili predčasni porod ter da so otroku takoj po rojstvu napravili exsanguinotransifuzijo. Otrok ima danes že 11 dni ter je popolnoma zdrav.
Ce je prof. Spaniu uspela ta težka operacija, gre res predvsem zasluga krvni banki ter njenemu požrtvovalnemu voditelju prof. Langu, ki je s svojim delovanjem pripomogel rešiti že toliko človeških življenj.
Po poučnem in zanimivem predavanju je bila majhna zakuska, katere so se udeležili vsi navzoči.
ZIMOVANJE V MARTULJKU
Vse udeležence zimovanja v Martuljku obveščamo, da bo odhod prve skupine (8 dnevno bivanje) y sredo 26. dec. ob 5. uri zjutraj s tržaškega kolodvora. Smučarji naj bodo na postaji pol ure pred odhodom vlaka.
Odhod druge skupine bo v soboto 29. dec. ob 16.20 uri, prav tako s tržaške postaje, kjer naj se udeleženci štiri dnevnega bivanja zberejo pol ure pred odhodom vlaka.
PDF
Planinsko društvo Trsta obvešča udeležence zimovanja v Podkorenu, da bo odhod v torek 25. t. m. ob 23.15 z glavne postaje v Trstu.
IZLET K SV. PRIMOŽU
Planinsko društvo priredi na Stefanovo 26. t. m. popoldanski izlet k Sv. Primožu nad Sv. Križem. Odhod ob 13.15 z avtobusne postaje.
V petek popoldne so prihiteli v prostore Prosvetne zveze mali gostje. Nestrpno so se presedali na svojih prostorih in čakali, da pride med nje Manica, ki jo mnogi poznajo po njenih, pravljicah in ugankah, nekateri so jo slišali tudi po radiu iz Ljubljane, kjer vsak teden zabava slovenske cicibane in pionirje. Končno je le prišla. Ko je stopila pred nje, jo je pozdravU mali Samvo in ji izročil pozdrav tržaških otrok. Manica se mu je ginjena zahvalila in povedala, da je pred odhodom iz Ljubljane povedala svojim malim prijateljem, da gre na obisk k njihovim bratcem in sestricam v Trst. Tedaj ni bilo naročil ne konca ne kraja: pozdravi naj tržaške otroke, pove naj jim, da so njihova srčeca z njimi, da so prijatelji tržaškim otrokom, še več, da so jim bratje. Po tem sporočilu, ki so ga naši malčki s svetlimi očmi poslušali pa je Manica začela s svojo -prisrčnostjo pripovedovati otrokom svoje povesti in jim staviti uganke. Prekratek je bil popoldan za tržaške otroke, želeli bi, da bi jim dobra teta govorila kar naprej.
zaprte vštevši pekarne in mlekarne in pokriti trg, razen cvetličarn. ki bodo poslovale do 13. V sredo 26. decembra, na praznik sv. Stefana bodo poslovale v dopoldanskih urah samo pekarne, mlekarne in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte, vštevši pokriti
Zamotan karambol
ADEX IZLEfJ
Ko je včeraj zjutraj malo pred 1°. uro 26-letni Alojz Česen iz Vicola del Castagneto 107 sedel na motofurgončinu, ki je stal ob pločniku v Ul. F. Venezian in se pogovarjal s poleg sedečim 31-letnim Mariom Dolino iz Ul, Torricelli 12, je nenadoma zaradi močnega sunka zletel s svojim vozilom naprej in trčil v pred njim stoječi motofurgončin vrste «Mac-chi», last 32-lelnega RcdoJfa De Grassija iz Ul. Stampa 6. K sreči je bilo vozilo «Macchi» zapuščeno, tako da sta se pri ka-raimbolu ranila samo Česen in Dolina. Prvega so odpeljali takoj po nesreči v bolnico, kjer so mu samo izprali praske na dlesni ključnici in desnem kolenu, na kar so ga s priporočilom 10 dnevnega počitka odposlali domov. Dolina se ni spočetka zatekel v bolnico, vendar se je okoli 11. ure oglasil tudi on, in zdravnik mu je samo nudil prvo pomoč zaradi udarca na spodnjem delu hrbtenice. Tudj njega so odposlali domov kjer bo moral kakih 6 dni počivati.
Do zamotanega trčenja je prišlo po krivdi nekega ameriškega vojaka, ki je z vojaškim tovornikom, katerega je vozil, trčil v ob cesti stoječi motofurgončin. Medtem ko je Česnovo vozilo utrpelo precej škode in so ga morali celo gasilci odstraniti z mesta, sta ostali dve vozili le malenkostno poškodovani.
5. IN 6. JANUARJA J* bo izlet v
Postojno
Sv. Peter na Krasu Ilirsko Bistrico Reko
Vpisovanje do 22. “ cembra 1951.
Požar v Ul. Ristori
Gost dim; je včeraj pravočasno opozoril na požar v hiši št. 18 v Ul. Ristori njenega lastni, ka Antona Višina. Ogenj je nastal v sobi n jegovega stanovanja zaradi iskre, ki je ušla iz zakurjene peči. Višin je nemudoma obvestil mestne gasilce, ki so v nekaj minutah pogasili plamene, ki so zajeli del poda in so že grozili pohištvu. Skodlo cenijo nad 20 tisoč lir.
delavnicah. Nova ribiška ladja, ki je dolga 17 metrov in jo žene- motor, je bila po splovitvi predana podjetju «Istra ribolov« in bo služila ribičem za lov na visokem morju.
Ta delovni kolektiv gradi še eno podtobno ladjo, ki bo dokončana do marja prihodnjega leta.
Tako bodo ribiči iz Izole imeli na razpolago dtobre in močne ladjp za lenv in bedo lahko več nalovili kot do sedaj. To bo vplivalo tudi na znižanje cen ribam.
letu pa do sedkj 15 milijonov din.
Strokovno delovno moč in material je diale podjetje «EIte». ljudje sama pa so prispevali s prostovoljnim*-, delom pri kopanju jam poslavljanju drogov in gradnji transformatorskih kabin.
Posegajte po slovenskih božičnih razglednicah akad. slikarja BOGDANA GROMA, ki jih dobite v knjigarnah Stoka in Fortunat.
Dvomesečna doklada nameščencem
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem trgovcem delodajalcem, da je ostala do sedaj nespremenjena lestvica ra dravinjsko doklado. Zaradi tega bodo trgovci svojim nameščencem izplačevali doklado za dvomesečje december 1951 in januar 1952 po stari lestvici.
Jutri občni zbor Zgodovinskega društva
V dvorani Mestnega ljudske ga odbora to jutri ob 9. uri redni občni zbor Zgodovinskega društva Istrskega okrožja. Dnevni re<} je naslednji: 1. poročilo predsednika; 2. volitve novega odbora; 3. o nekaterih nujnih nalogah Zgodov inskega društva. Referat o tem bo imel fcvairiš Borisi.
Vabljeni so vsi člani in prijatelji zgodovinske znanosti.
DAROVI IN PRISPEVKI
V spomin pokojne Marije Ferluga daruje družina Ferlu-ga 700 lir za sklad padlih partizanov in lir 700 za novoletno jelko.
URNIK JAVNIH KOPALIŠČ MED PRAZNIKI
Javni kopališči v Ul. Manzo-ni in Ul. Veronese bosta odprti 24. in 31. dec. od 7. do 20. ure, medtem, ko bosta 25. in 26. dec. zaprti.
Tečaji za zdravniške pomočnice
Goriška prefektura sporoča:
Kot vsako leto je Visoki komisariat za javno zdravstvo pooblastil zavodi S. Spirito v Rimu in glavno bolnišnico v Milanu, da organizirajo1 usposob-ljenostni tečaj za zdravniške pomočnice, bolniške negovalke, diplomirane bolniške sestre in zdravniške otroške nadzornice.
Omenjeni tečaji se bodo pri. čelj januarja in bodo trajali približno sedem mesecev.
Prošnje na navadnem papir ju in vse potrebne dokumente je odposlati ravnateljtvu tečajev (Direzione Corsi presso lo O »pedale dl S. Spirito ed Ospe-dati Runiti di Roma, Borgo S. Spirito N. 3) ali Pa glavni bolnišnic; v Milan (Ospedlale Mag giorp di Milano).
Za podrobnejša poročila nai se interesentke obrnejo na zdraivstvenii urad na prefektu ri (Ufficio sanitario),
Priprave za novoletno jelko
Množične organizacije in prosvetna društva pripravljajo za novoletno jelko marsikakšno presenečenje. Slovenska druži, na Ljudskega gledališča v Kopru pripravlja uprizoritev operete «Svojeglavček». prosvetno društvo prj Sv. Petru bo uprizorilo Finižgarjevo «Verigo», pionirji iz tega kraja pa »Sneguljčico«, Igralska družina v Dekanih pripravlja za pionir-je mladinsko igro «Zogica-rr.a-rogica». Otroške prireditve bodo za novoletno jelko po vseh vaseh in mestih v oikrožju. V Kopru bo v novi mestni tržnicj otroški sejem, v gozdičku poleg tržnice pa bodo partizani prikazovali slike iz partizanske, ga življenja. Vse množične or-ganizacijf. in podjetja pripravljajo in so tudj že imele razne prireditve s korist! novoletne jelke.
STRELSKE VAJE
Na openskem strelišču bodo strelske vaje 24. decembra 1951, od 7. do 18. ure.
Seja pokrajinskega sveta
Danes popoldne ob 15. uri bo v dvorani trgovinske zbornice seja pokrajinskega sveta. Seji, na kateri bodo proučili točke obširnega dnevnega reda. bo predsedoval predsednik sveta cdv. Culot.
Nekako okoli 17. ure je 69-Ietni Riccardo Rosugeo Iz Ul. Sonnino 2 vozil za volanom svojega «Fiata 500 C» po Ul. Carducci v smeri Ul. Ghega. Na Trgu Dalmazia pa 5e mož nepričakovano in iz do sedaj neznanih vzrokov podrl na tla 62-1 etn o Marijo Ivančič por. Cervellnl iz Ul. Madonnioa 17, ki je tedaj hotela prekoračiti cesto. Zeno so takoj z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so io s prognozo 2 mesecev, če seveda ne bo komplikacij. sprejeli na ortopedskem oddelku.
Vsem četrtek 2< oče
ANTON MARTELANC
Poslovanje trgovin za božič
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča interesente, da bodo vse trgovine poslovale po naslednjem urniku:	v
ponedeljek 24. decembra bodo vse trgovine poslovale do poljubne ure. Pekarne bodo razdeljevale kruh tudi za ijasled-nji dan. V torek 25. decembra, bodo vse trgovine ves dan
IL_POROČILA TOV, M. KONTA NA NEDELJSKI KONFERENC!! DFS
32, decembra 1951
vencem 71 kr0gi,.mJ konformisti v skupni akciji proti beneškim Slo-strin k u	evan]a	zaradi sodelovanja z Beneško četo ne bo'do
Ja borbene zavesti - Obupen gospodarski položaj v Slovenski Benečiji
Zahtevamo] pa nam priznajo nas materin ie^ik
Beneški Slovenci že leta in *ela čakamo na pomoč oblasti, leda doslej od te strani nismo imeli ničesar drugega, razen obljub. Ni nujno posebej poudarjati, kaj je fašizem napravil J blovenski Benečiji. Dosledno le odklanjal vsako pomoč našim ljudem, zavrl njihov napredek in nam odrekel vsako pravico ne le zato, da bi nas hlap-eevsko podvrgel italijanskemu imperializmu, marveč tud; zato, da bi naš narod v teh krajih Popolnoma potujčil. Z napisi ?<3ui si parla soltanto italianos, izobešenimi po vseh uradih trgovinah, je prepovedoval upo. rabo našega materinega jezika, Preganjal je slovenske duhov-mke, nas poniževal in groma-du žrtve ter nas potisnil v najhujšo revščino, da bi nas s *em podvrgel svoji volji. In ne »arno to. Hotel nas je uporabiti |a poitalijančevanje še ostalih Slovencev v Soški in Idrijski dolini, kakor je napovedal 1866 “Romale di Udines.
ta namen so zgradile italijanske oblasti v Sv. Petru SIo-enov eno največjih italijanskih “dueljišč, ki naj bi pripomoglo zgajati naše sinove v italijanskem duhu, jih spreminjati v Jančarje in. poturice, ki naj bi P°tem poslani po službah n .primorje, v Istro in kasneje j koc morda tudi v Slovenijo m Dalmacijo. Z druge strani b tSO- 11 nam pošiljali učitelje Južne Italije. Zatem je pri-■a draga svetovna vojna in ~d®cški Slovenci smo bili še v^trat vpoklicani v italijansko ojsko,_ da bi pomagali braniti J0Vl'aženi imperializem, ki nas ", to‘ik_o let tlačil in nam stre-=®1 Po življenju. Pošiljali so nas m j najbolj nevarna bojišča, jddatem ko je naše ljudstvo orna trpelo v največji bedi in P(kPanjkanju.
j ^oda prav ta zapostavljanja d trpljenje, ki ga je naš narod ,p^ašal pod Italijo od 1866
nirala je nekaj procesov in pri-j ki razpolagajo z vsemi mogoči-
f*P-l O 7acllCOtm+ rveic+oS/. Don i •	 JA«	.	.	“	:
■ta, je rodilo enoten upor prcr i dolgoletnemu tlačitelju. Sionski puntarji iz Benečije so e takoj postavili ob stran slo-enskih partizanov in se bo-.! Proti sovražniku do konca °Jne .Slavna Beneška četa je Prva v Benečiji zanetila obo-ozeni upor proti diktatorju in ju več dovolila, da bi po naših 5ralih divjal fašistični tlačitelj, n težkih naporih in številnih ttvah so partizani Beneške če-,e zapodili sovražnika iz Ce-?.ada ter vznostavili v teh krajih ‘mdsko oblast. Toda sovražnikovi zavezniki, ki so se med ,°Jno skrivali in izdajali par-zanske borce, so po osvobo-ezopovskim imenom rgamzirah protipartizansko akcijo, obrekovali so bivše Partizane in jih preganjali, iz-mpah S0 jun domove ter mnogo prisilili, da so se izselili v dgoslavijo ali drugam. Dajanja italijanska vlada, ki je ris‘a na oblast prav po zaslu-partizanskega gibania, je ova stooha na stran diktatu.
ln 1’ači sedaj v zapore vse borce za svobodo. Insce-
čela _ zasliševat pristaše Bene ške čete zaradi nekakšnih protizakonitih dejanj na škodo države. Toda beneški Slovenci se ne plašijo teh zlonamernih manevrov. Ojekleneli v dolgoletni borbi za pravice Beneške Slovenije ne bodo klonili, ako-ravno sq šovinisti napeli vse sile, da bi zatrli prebujenje slovenskega duha v Benečiji.
Pri lovu na Slovence so šovinistom izdatno priskočili na pomoč tudi italijanski komin-formisti in tako sedaj skupno ter ob podpori krščanske demo. kracije napadajo 'naše ljudi in vdirajo celo v župnišča slovenskih duhovnikov, da bi jih ustrahovali in jim preprečili maščevanje v slovenskem jeziku. To vsekakor kaže, da jim je v glavnem na poti slovenščina prav tako kakor fašistom preči vojno.
Po vojni se je svet umiril ljudje so se znova posvetili svojemu vsakdanjemu opravku, toda mi Benečani nismo našli miru. Naša borba teče dalje in ne bo prekinjena, dokler ne dosežemo vseh pripadajočih nam pravic. V ta namen smo se združili s Slovenci na Goriškem v enotni fronti DFS, ki je postala naša osnovna erga-nizacija jn ki bo prej ali slej izterjala od italijanske vlade vse, kar nam pripada. V Beneški Sloveniji ustanovljeni pododbor te organizacij« je že-doslej nekajkrat ostro nastopil prj oblasteh v Vidmu ter protestiral proti diskriminacijam nasproti beneškim Slovencem, Poslal je svojo delegacijo Rim s posebno spomenico, zadevajočo vprašanje slovenskih šol v naših krajih. Protestirali smo nadalje zaradi požiga sedeža DFS v Sv. Petru Slovenov, proti zločinskemu umoru člana občinskega odbora DFS Juša Andreja, proti delovanju triko-lorističnih oboroženih tolp, ki terorizirajo naše ljudi in proti zavlačevanju izdaje potnih listov našim pripadnikom. V Ce. dadu smo ostro nastopili proti predsedniku italijanske vlade De Gasperiju z zahtevo, naj bi bila končno rešena vsa vprašanja zadevajoča našo narodnostno manjšino.
Na vse te naše proteste nam doslej italijanska oblast sploh ni odgovorila Italijanska vlada še vedno ni zganila prsta, da bi ustregla našim zahtevam in določbam mirovne pogodbe, marveč skuša doseči nekaj čisto nasprotnega: zavzema se za revizijo mirovne pogodbe, da bi se tako rešila vseh obvez nasproti slovenski manjšini ter se tako . dokončno otresla . naših upravičenih zahtev. Noče nas poznati kot državljane s pravicami, temveč samo kot državljane z dolžnostmi.
Benpška Slovenija ima 18 občin, od teh deset popolnoma slovenskih s 150 vasmi. V vseh teh krajih ne boste našli niti ene slovenske šole. Pač pa mrgoli tod italijanskih ustanov.
Vedno več dijakov na slovenskih strokovnih šolah
doc. tetošnjem šolskem letu ko-?- 32> -*e število našega stro.
št«Y"ega naraščaja doseglo lepo 5Nl|° 10S8 učencev in učenk, kov *orei' da so nam stro-
šole potrebne, da jih je voa vsestransko podpreti in di ,5° ,nam nujno potrebne tu-airokovne šole, ki iih še ni-
T	Vrsta	šole
,nr*- akademija . Trst Industr. s,roI< šola . Trst
Tna' ,strok- Šola Trst industr. strok, tečaj - Nabrežina industr. strok, tečaj - Opčine US. strok, tečaj - Prosek industr. strok, tečaj - Sv. Križ lr«- st rok, teča j - Katina ra industr. strok, tečaj - Dolina Kmet. strok, tečaj - Plavje
mamo in jih zahtevamo. Naš strokovni naraščaj mora dobiti popolno srednješolsko strokovno izobrazbo, da bo lahko kos modernim zahtevam gospodarstva.
V katere strokovne šole se je
naš strokovni naraščaj vpisal, je razvidno iz preglednice: šolsko leto 1951-52	1050-51
109 417 172 107 104 35 43 32 49 30
mi sredstvi in ki ta sredstva uspešno uporabljajo zgolj za raznarodovanje naših otrok Na razpolago imamo italijanske otroške vrtce, osnovne in srednje šole in italijansko učiteljišče v St. Petru. Poleg tega pa so se sodne oblasti iz Tarčenta in italijanski šovinisti posebej potrudili, da bi preprečili pošiljanje otrok v slovenske šole v Gorico in Trst. Kljub takšnim in podobnim težkočam pa nam je vendar uspelo spravit v slovenske šole 44 otrok, ki bodo predstavljali v bodočnosti našo inteligenco v Slovenski Benečiji Borba za šolo se nadaljuje, ker je nujno' ustvariti pogoje, ki bi pripomogli našim otrokom do primerne vzgoje brez zamude časa pri učenju tujega jezika. Se naprej bomo zahteva’: od_ italijanske vlade, naj ugodi našim zahtevam in se drži do-
vsa krivda prav na zaprekah in težavah, ki jih dela italijanska oblast slovenski narodnostni manjšini. Ustrahovanje in krivično postopanje z našim narodom v Beneški Sloveniji je že doslej prisililo mnoge ljudi k izselitvi v tujino in s tem pripomoglo d0 zmanjšanja slovenskega prebivalstva v teh krajih.
Italijanske oblasti namerava. 5°. s svojo umazano politiko uničiti DFS v Benečiji in z in-sceniranimi procesi proti partizanom iz narodnoosvobodilne borbe zatreti prebujenje slo-’ venskega duha v tem predelu. Toda mi nismo klonili nitj v dneh, ko je šlo za življenje in smrt in ne bomo klonili tudi v bodoče, dokler ne izterjamo vseh pravic, ki nam pripadajo. Zato predlagam, naj ?e na tej konferenci izglasuje resolucija, s katero naj se opozori OZN na vse prekrške mirovne pogodbe
ločb mirovne pogodbe. Akolin vse krivice, ki nam jih ita-doslej nismo mogli izvajati po- lijanska vlada prizadeva že vso stavljenega s programa, leži1 povojno dobo.
PO SESTANKU ZASTOPNIKOV ŽELEZNIC IZ LJUBLJANE iN BELJAKA
RAZVOJ TRGOVINE
med Koroško in Slovenijo
Pridne žene na Pončarai pripravljajo darila za otroke, ki bodo obdarjeni ob novoletni jelki
30 METROV ŠIROKA CESTA SKOZI PRAGOZD DO KAVČIIKOVCFV	
KAVČUK OB AMAZO	V PRAGOZDOVIH NSKEM VELETOKU
Kako pridobivajo gumi - Zaradi neznosnih razmer je na tisoče ijudi izgubilo življenje - Ugotovitve komisije UNESCO
Veliko števno inženirjev, geo. | na jugu č-ržave o svoji strašni
120
333
160
88
74
36
41
20
Sor nj j h podatkov sledi, da i poslitve. Sledijo šole odn.tečajl ■ starši vpis uleto svate otro-1 trg. stroke z 348 dijaki ali 31 odst.
vpisujejo svoje otro-
lte3UVfT’'tveno v šole odnosno ie lnt*ustriiske stroke, kjer
""stml	h 720 di^ak°v al' 66
ij. p0	strokovnega narašča-
se opravičuje s tem, da staršev, da bi otroci do-
5*11»
iirn strokovno znanje, ki “Udi možnost hitrejše za-
vpisanih na strokovnih šolah. Le 3 odstotki strokovnega na; raščaja odpadejo na kmetijski tečaj, ki je bil odprt šele lansko šolsko leto.
V primerjavi s prejšnjim šolskim letom je naš strokovni naraščaj naraste! za 226 dijaka ali za 26 odstotkov približno.
Pradomovina kavčukovca je Brazilija. Kavčukovec raste v divjem stanju ob Amazonskem veletoku.
Amazonas je največji veletok Južne Amerike ter tretji največji na svetu; dolg je nad pet tisoč pet sto kilometrov. Nekaj njegovih številnih dotokov je nad tri tisoč kilometrov dolgih. Po teh vodah je mogoče pluti šestdeset tisoč kilometrov daleč.
Amazonas teče na severu Brazilije v ekvatorskem vročem podnebnem pasu, skozi ta ko imenovano krajino Amazonas, ki je šestkrat večja od Jugoslavije, a le s pol milijona prebivalci. Največji del tega ozemlja je še neraziskan.
Kavčuk se pridobiva iz tropskih dreves, imenovanih kav cukovci. V lubje drevesa se vrežejo zareze in mlečni sok — kavčuk — kaplja v podstavljeno posodo. Na zraku izgubi ta svojo prožnost, postane krhek in za splošno rabo neporaben.
Ko so pa pred sto leti začeli mešati kavčuk z žveplom ter to zmes segreli na sto štirideset stopinj Celzija, so pridobili neko trdo, obenem pa prožno maso imenovano gumi. Temu procesu so dali ime vul-kanizacija.
Tedaj so Angleži, ki so spoznali velikansko vrednost novega izuma, zasadili kavčukova drevesa na Malajski polotok. Nastale so velike umetne plantaže in dandanes proizvajajo azijski kavčukovci sedem-desetkrat več te surovine nego Brazilija.
Med drugo svetovno vojno, ko so japonske čete zmagoslavno prodirale iz Kitajske proti jugu, so si osvojile vso Indoki-no ter celo vrsto indonezijskih otokov. Tam raste kavčukovec, tako so zavezniki ostali brez te važne surovine.
Zaradi izgube teh kavčukovih plantaž, so zavezniki resno mislili na nadomestitev izgubljenega. Začeli so postavljati tovarne za sintetični gumi, ampak to ni zadostovalo za ogromne potrebe njihove moderne vojske.
Zaradi tega so bili primorani iskati nove gozdove naravnega kavčuka. Teh je nekaj v amazonski krajini, toda narava sama ne dopušča, da bi se jih izrabljalo.
Džungla pomeni smrt za vsakega, ki hoče bolj globoko prodreti v njeno notranjost. Strupeni moskitos, nešteto kač, močvirja s strupenimi plini in polna krokodilov, predvsem pa divjaki - domačini, ki s svojimi puščicami napadajo belca, da ga oropajo ali pojedo. Huj-še od vseh teh sovražnikov vplivata na nevajenega človeka smrtonosno podnebje in večmesečno deževje, proti katerima ni pomoči.
Kljub temu so se zavezniki odločili za izkoriščanje naravnega kavčuka v tem predelu sveta. Braziljanska vlada je rade volje dala za to dovoljenje, ker je upala, da bi se dalo z modernimi tehničnimi sredstvi, laže raziskovati notranjost amazonske krajine.
In res, leta 1942 je priplulo v amazonsko delto polno ameriških ladij, Mazaga0 je bilo tedaj malo mesto s tri tisoč prebivajci ter privatnim letališčem. Tu so Američani napravili v dveh mesecih največje moderno letališče Južne Amerike.
grafov, biologov ter strokovni kadri za pridobivanje kavčuka so prispeli v te negostoljubne kraje.
Na stotine zrakoplovov je pristalo na novem letališču. Ta letala so sistematično raziskovala pragozd fer ga fotografirala. Ekspedicije izkušenih raziskovalcev so tu pa tam prodrle za kak kilometer v notranjost pragozda, ter se izmučene vrnile z vestjo, da So našle kavčukovec, ampak da ga bo zelo težko izkoriščati.
Meseca marca leta 1943 je prispelo prvih osem tisoč delavcev. Bili so povečini portugalski izseljenci. . Brazilijanska vlada, jim je obljubTa visoko mezdo in braziljjansko državljanstvo. Ampak že po nekaj
usodi, so oblasti uvedle poštno cenzuro,
Prva naloga teh delavcev j'e bila ta, da so morali zgraditi cesto skozi pragozd do kavču-kovcev. Poizkus iztrebitve gozda z ognjem se je kmalu izjalovil zaradi vlage. Celo bencin in olje, vržena iz zrakoplovov, nista bila učinkovita. Edino bombardiranje je končno zaleglo.
Cesta je bila trideset metrov široka. Po njej je tekel tudi železniški tir. Na obeh straneh te ceste pa so -izkopali deset metrov globok jarek, ki bi onemogočil bujnemu rastlinstvu prekinitev ceste.
Meseca junija istega leta je prispelo drugih pet tisoč ete-
aneh je več kot polovica teh | -nvcev. Ti so nadaljevali grad-
delavcev holela zapustiti to krajino. Oblasti so se temu seveda protivile in delavci so morali ostati tamkaj. Nekateri so .pobegnili, a neprodima džungla jih je vse požrla, nihče ni več videl teh nesrečnežev. Da ne bi obvestili svojcev
>:>*	*	*>	-	| s;,
»HrasPi -
: c: ■■■''	n-:;:
Žll&L *'
•	•••	• ,r .
Pridobivanje kavčuka
njo ceste. Od prve skupine je bila medtem pomrla že dobra četrtina. In končno jeseni istega leta se je izkrcalo y amazonski delti še zadnjih petindvajset tisoč ljudi. Od prejšnji" trinajst tiseč je ostalo po šestih mesecih živih samo še osem tisoč.
Zadnjim prišlecem pa je bilo nakazano najhujše (telo. Ti so morali čez jarke v džunglo narezati kavčukovce. Tem je pomagala tudi skupina domačinov. Ali kače, močvirja in mrzlica so neizpic no krčili njihove vrste.
Zaradi velikih človeških žrtev so se (Jela ustavila in komaj dva meseca pozneje je rastlinstvo zopet preplavilo jarek, cesto in tračnice. Džungla je zmagala.
Komisija UNESCO, ki je bila poslana pozneje, da preišče to žalostno dejstvo, je dognala, da je od triinštirideset tisoč delavcev pomrlo v pičlem letu nad dvaindvajset tisoč.
Ostalih enaindvajset tišoč se je nastanilo v Mazagau. Vlača jim- j'e podarila kos rodovitne zemlje, kjer so si najprej postavili kolibe, pozneje pa zidana poslopja. Poročili sQ se z Indijankami, črnkami in Mehikankami in tako ustanovili nov0 kolonijo, ki je kot nekaka predstraža prihodnjih neustrašnih raziskovalcev amazonskega pragozda.
Trgovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno pa še med Slovenijo in Koroško se razme. roma hitro izooljšuje. Na obeh straneh želijo, da bi trgovska izmenjava čimprej dosegla predvojni obseg. Naš novinar je obiskal deželnega svetnika pri koroški deželni vladi Sa-gaisebka, ki je izrazil popolno zadovoljstvo nad dosedanjimi izmenjavami blaga in nad solidnostjo naših izvoznih podjetij. Avstrijski uvozniki so bili zadovoljni tako nad kvaliteto blaga kakor nad točnostjo dobav. Izrazil je tudi željo, da bi se trgovina čim širše odvijala bodisi v okviru kliringa ali s kompenzacijo. Na Koroškem si še posebno žele, da bi bil čimprej dosežen sporazum o tranzitnem prometu po železnici iz Labudske doline čez Dravograd in Prevalje do Pliberka, za prihodnje leto pa tudi letalski promet Celovec—Ljubljana In Celovec—Zagreb. Na sporazum čakajo nadalje še vprašanja železniškega tranzitnega prometa Graz—Maribor—Pliberk, Pod-roščica—Bohinj—Trst in «roa‘. lega obmejnega prometa* (vprašanje prehodov čez mejo dvolastnikov itd.).
Za avstrijsko gospodarstvo je posebno važen tranzitni promet Labud — Dravograd — Pliberk. Sedaj usmerjajo na primer ves prevoz rjavega premoga, ki ga nakopljejo v rudniku St. Andraž (dnevno 3 ali več vlakov), na progo Zeltweg—Judenburg
Celovec. Ta proga pa je dvakrat daljša kot tranzitna proga čez Dravograd, poleg tega pa še močno obremenjuje del zelo prometne žile Celovec—Dunaj.
Za ureditev tega vprašanja je bil že storjen prvi korak. Pred dnevi so se v Kranjski gori sestali zastopniki železniških direkcij iz Beljaka in Ljubljane. Sedemčlansko beljaško delega cijo je vodil načelnik dr. Markuš, štiričlansko ljubljansko pa pomočnik direktorja Dvornik. Gostom je izrekel dobrodošlico direktor ljubljanske direkcije Lepin. Razgovori so pokazali obojestransko dobro voljo in ugotovili tehnično možnost tranzitnega prometa čez Dravograd tako za tovorne kakor osebne vlake. Železniška proga je v brezhibnem stanju in je bil že pred nekaj časa popra-
vljen tudi med vojno poškodovani most čez Dravo pri Dravogradu. Po teh razgovorih bodo sledila še pogajanja med zveznimi predstavniki Avstrije in. Jugoslavije, np katerih se bodo sporazumeli za odškodnino in o potrebnih obmejnih formalnostih. Konec meseca se bo sestala v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem še mešana carinska komisija, ki bo s svoje strani dopolnila že začete razgovore.
Tako kakor se ugodno razvijajo razgovori o tranzitnem prometu, pričakujejo na obeh straneh tudi izboljšanje blagovne zamenjave. Po stikih zastopnika slovenske trgovinske zbornice z gospodarskimi krogi v Celovcu, pripravlja celovška trgovinska zbornica podroben predlog za trgovanje. V kratkem bodo v Celovcu sestavili blagovno listo, v kateri bodo predlagali manjše spremembe v strukturi blagovne menjave v primeri s predvojno. Po obja-
Tujski promet na Koroškem
se je v zadnjih dveh letih močno razmahnil. Letos so zabeležili na primer čez 900.000 prenočnin. Ta razvoj je po« vzročil, da iščejo na Koroškem nove oblike za razširitev tuj« skega prometa, posebno takšne; da bi lahko nudili tujcem ce« neno letovanje, saj je stiska za denar vedno večja.
Pred kratkim so začele koroške oblasti anketo za ureditev) taboriščnih prostorov (pravijo jim «Camping-Pla.tze»). Občin«! v Jetoviščarskih krajih določajo primerne travnike na lepiti mestih, ki bodo poleti na raz« polago tujcem. Na teh travni4 kih si bodo lahko postavili tujci šotore in si tudi sami kuhali; Investicije skoraj niso potreb« ne, edine, napisne table, da je na dotičnem travniku «Cam-ping-Platzu, je prevzelo tujsko« prometno društvo. Po vsej Ko« roški bodo že drugo leto oH jezerih in drugih lepih krajih
vi liste bodo odprte	nadaljnje i pripravljeni taki	prostori	in
možnosti za razgovore	in	raz- oblasti si obetajo	še večje	de-
širitev trgovine.	vizne dohodke iz	tujskega pre-
it | meta.
Prostovoljni prispevki za novoletno jelko
ODKRITJU BRITANSKE RAZISKOVALNE LADJE
Po 20-mesečnem križarjenju e je vrnila, pretekli -teden v veje izhodiščno pristanišče Plymouth raziskovalna ladja britanske vojne mornarice «Di-scoyery 11». Na 65 tisoč milj dclgi poti so znanstveniki, ki so se udeležili odprave, raziskali Antarktiko in do sedaj malo peznane prečile centralnega Indijskega oceana, Sredozemlja ip Rdečega morja. Z električnimi aparati za registracijo odmeva zvoka so odkrili tri gore pod moTjem, k
STIVAN; Legiš" Dora lir 200 Pernarčič Gizela 100, Bertogna Renata 100. Pernarčič Milka 100, Kocman Verginija 200, Ta-niuti Malvina 100. Peric Ivan 100, Peric Kristina 150, Peric Karleta 200, Goat Esterina-300, Legiša Zofija 200. Pernarčič A. malija 200, Croselli Žita 100, Peric Zofija 100, Capello Danilo 100. Busan Angela 200, Kocman Vladimir 400. Racozzi Ma. ria 100, Legiša Franc 150.
KOLUDROVICA: 2ivec Ivanka lir 400. Milič Judita 200, Brce Angela 200, Milič Albina 180, Budin Milka 250,
ZGONIK: Zigop Jožefa lir 50 Sunoneta Marija 300. Gruden 300, Rebula Ivan 200, Trampuš Justina 100, Guštin Marija 400, Živec Celestin 500. Milič Kar.' la 100. Orel Viktor 200. Furlan Marija 300, Riolino 500, Milič Franko 200, Mili«; Alfonz 100, Milič Ivan 100, Grilanc 150, Mi-mič Anica 500, Simoneta Danica 600. Simoneta Janko 300, Gruden Justina 100. Milič Angela 300, Doljak Ivan 100 Milič Viktor 150. N. N. 200, Gru. den 50, Kodran Avgust 150.
OPČINE: Malalan Silvester lir 200, Ravbar Silvester 1.000, Šuligoj Danilo 500, Nab. prod. Zadiuga 1.000, Sosič Bernard 400, N.N. 200, Skerlavaj et Šajna 1.000. Daneu Danilo 500 Daneu Alojz — Trda 1.000 Ca-stellani Mario 300, Malalan Anton 1.000, Daneu Celes e 1.500, Malalan Ernest 500, Vremec Viktor 500, Ušaj Karla 300 Žagar Emilija 700, Hrovatin St n. ko 1.000, S s č-Reoinc Mlena 500, Mancinrjli 400, Zega Zora 300. Sosič . Marij 1.000 Ghira
se dvigajo v višino do 3350 m j dott-.Andrea 50. Simonič 1.000, in katere na dosedanjih nav- ^	'
tičnih zemljevidih niso bile označene. Najvišjo tako goro so odkrili v severnem Indijskem oceanu.
Ladja «Discovery 11» je odplula iz Plymoutha aprila 1950 Po vrnitvi je pripeljala s seboj nad 2000 steklenic vzorcev iz rastl-nskega in živalskega življenja na predelih, katere so preiskali. Odprave so se delno udeležili tudi avstralski, nizozemski in švedski znanstveniki.
NOVA NEGORLJIVA SNOV
Najnovejšo negorljivo snov «pyrok» izdelujejo iz cementa, aFoa in neke vrste gline, ki jo kopljejo samo v Južni Ameriki, imenuje pa se vemiculir. Te tri’ osnovne surovine zmešajo z vodo in s to redko mešanico polijejo predmete, ki jih hočejo obvarovati ognja. Plast mora biti debela najmanj 20 cm. Pyrok zelo dobro zavaruje pred ognjem les, plutovino ali karkoli. S pyrokom namazane hiše so povsem zavarovane pred ognjem, razen tega pa je pyrok zelo dobro sredlstvo za izolacijo poslopij od vlage.
Giorguli Ivana 300. Guštin Maks 300, Zobec Ema 500, Di Sciasio Angelo 300, D’Agnolo 1.000, N.N. 110. Žerjal Rudolf 300, Kete Anton 500 Hrovatin Karlo 200, Milič Jcžefa 100, Mofpurgo Angela 1.000, Sosič Franc 50,Sosič Viktor 500, Kralj Romana 250, Benčina Justina 150. Sosič Srečka 600, Hrovatin Anton 250. Vidau Peter 300. Malalan Angela 200, Sosič Branko 200, Sos č Viktor 300, Terčon Viktor 100 Kariž Justina 500, Kariž Ada 400, Ju-
govec Marija 250, Sosič Emilija 500. Brišček Nives 200, Kralj Jolanda 300 Malalan Tereza 200. Šuligoj' Angela 300, Bole Oskar 300, Hrovatin Marija 200, Daneu Marija 300, Ferluga Meri 200, Sošič Antonija 100, Lacchi Ana 300, Daneu Julka 115. Kante Angel 100, Stamegna Alberta 500, Masciullj Amelija 100, Rudolf Karla 500, Daneu Marija 200, De Vescovi Marija 200, Primožič Marija 200, Hlača Edvard 300. Daneu Fani 200, Sosič Lidija 500. Dolenc Ivanka 1.000 Ostrouška Marija JiOO Gruden Peter in Mirko 1.000,’ Vremec
O greliu. ki naj bi ne bil greh, pa Je vendarle
ltrj srcu me vselej zaskrbi, ,Se nenadno zdrznem nad
t*
ividez,
>dar
no čisto nedolžnim, pa
v vsem svojem bi-'iJe ,ilko hudem grehu. In o C hi danes rada sprego-nani vsem, zlasti sebi. 1q 1 se mi namreč, da ko bom Oj, ‘“rila, ne bom več iskala ijeayi<HIa pred samo seboj. m si prigovarjala, da nezavestno. Skušala ^ hiti bolj dosledna.
V	h} kratkem uvodu, ki Vse °Pih besedah zajemlje to : r('dko občutje moje duše, 'dicj grel1 storJen in nepre-8t«h A ■ Povem, kateri
‘slim, kolik je njegov
Čj\ bi bu ta greh sa-
^'•talo’ M*6 mi pero 8°tovo Ki-M.se, bi se morda
* greh ° °*itni Izpovedi.
®d Erf,K.pa 111 le moj. Tudi
?Sah p 1 u katekizmu ni za-
S ’»« fc pa je vendaHe. W ga čuti tako, k«, 2 vso
V , nani im prične iz-Pfcjja ramitl spečo vest.
J bo dovolj o tem. Naj
Hi,
pridem že k odkriti besedi. Greh ki ga imam v mislih, je greh proti našemu narodu tu na Tržaškem in proti lastnemu jazu.
Kdo ve kolikokrat na dan ga storimo. Morda vsakokrat, ko vstopimo v to ali ono trgovino in v istem trenutku pozabimo, da smo Slovenci.
Slovenska beseda se nam zadrgne v grlu, ne pride nam na jezik. Med kupci, ki zahtevajo blago, ga kupujejo in se zanj pogajajo ter med trgovci in prodajalci, ki ga merijo in hvalijo, se nam zdi slovenska beseda nedomača, za nakupovanja nepripravna. Zato jo zatajiš. Ne veš pa, da si v istem trenutku, ko si to storil, zatajil tudi samega sebe in svoj narod.
Ne domisliš se tega, da zanikuješ naš narodni obstoj na tleh, ki so nam sveta, ker so vsrkavala znoj naših očetov in dedov. Preleviš se v italijansko govorečega Tržačana, torej Italijana. V Trža-čang se pač nikakor ne mo-
reš spremenit. To si vendar
po svojem rojstvu, po svojem očetovstvu, po svojem življenju, po tem, da predstavljaš slovenski del tržaškega prebivalstva, da si tržaški Slovenec.
V hipu, ko zahtevaš v italijanskem jeziku od prodajalca, naj te postreže, sl zanj in za vse tisto okolje Italijan. Naj bo to Italijan živeči v Trstu ali oni, ki se je slučajno pripeljal na obisk iz Benetk ali Rima. Narečje tu ne pride v poštev. Samo na to pomislimo. Ce bi Anglež ali Američan presojala število Slovencev v Trstu po kupcih v trgovinah, bi nas pravzaprav le malo naštela. Da gre le naše število v tisoče in deSettisoče.
Vzrokov, zakaj se izvrši z nami ta čudežna trenutna preobrazba, ki ji često sami nismo kos, je gotovo več. Eden med njimi je navada, za katero imamo lep pregovor, da se drži kot železna srajca. Navada pa je vselej nekaj
ukoreninjenega. Nekoč pred davnimi letj morda je vzklilo in se potem razbohotilo. V našem in v tem primeru gre le za desetletja.
Naj torej z njimi sežemo na začetek preteklega stoletja. Pred seboj imamo Trst, ki se z velikanskim razmahom razvija v srednjeevropsko luko. Na gradbiščih in v pristanišču mrgoli ljudi. Odpirajo se nove pekarne, mesnice, trgovine... Z dežele prihajajo množice. Možnost zaslužka jih kliče v mesto.
Tisti, ki zmorejo nekaj desetic ali goldinar za voznino, so na dobrem. Drugi pripe-šačijo z žulji na nogah in s culo na plečih. Ali duševna revščina je vsem ista. Narodno prebujenje še ni seglo na naše podeželje. Dom in okolica nista še tem ljudem mogla dati trde zavesti, da so Slovenci, da morajo ostatj del svojega naroda, ker so kri njegove krvi.
Razumljivo pa je, da jim
dom in okolica tega nista dala ter da je naše Podeželje bilo narodnostno še neprebujeno. Naša kultura, ki je bila s protireformacijo nekako vržena iz koloseka, je šele sedaj pričela poganjati iz semen, ki jih je posejal Primož Trubar. Nič čudnega torej, da je zaradi njihove duševne ubož-nosti, pričel naše ljudi zajemati val tuje kulture.
Medtem ko se je to godilo, pa se je v našem narodu pričelo dogajati čudo. Mladike, vzklile iz Trubarjevih semen’ so se pričele bujn0 razraščati’. V desetletjih smo dotekli stoletja. Kmalu nismo več bili ((zapostavljeni od Boga zavržen narodi). Z lastnimi silami smo se dvignili: Pričeli smo ustvarjati svojo kulturo in se z njo vraščati v kuturne in velike evropske narode. In danes, čeprav številično majh ni, jih kulturn0 dosegamo, marsikje smo katerega celo presegli.
Iz čvrstega, zdravega debla poganja mlada, bujna rast Jo
pa ustvarja samozavest in ponos na svojo narodno pripadnost, na naše slovenstvo. Dokazov, kako sta ta samozavest in ponos upravičena, je nešteto. Navedla pa bom le enega, ki mi je slučajno prišel na um.
Znani prevajalec slovenske poezije, profesor Salv1’ut, im* v Rimu v svojem stanovanju pc-ebno omaro za slovenske knjige. Vsakemu obiskovalcu, ki pride k njemu, obstane nehote oko na tej omari. Ustavi se mu na hrbtiščih knjig, ki se bleščijo v krasni vezavi in razodevajo izbran okus. Na vprašanja profesor Salvini s ponosom 'odgovarja, da so te knjige slovenske.
Nam pa primanjkuje tega ponosa, ko prestopamo prag trgovin. Nimamo ga. Ko pa bi ga le za trenutek občutili, bi nam tedaj slovenska beseda kar sama zazvenela. Sproščeno in mogočno bi z.a plavala po prostoru. In še več! Nekateri se niti tega ne spomnimo, da imamo doma
knjižnico. Po številu je sicer morda bolj skromna, a po lepoti in razkošni vezavi knjig prav tako, kot jo ima profesor Salvini, Moč davno ukoreninjene navade nas potegne za seboj. Se preden se zavemo, nam italijanska Deseda prešerno in oblastno zaigra na ustnicah.
Ko pa se to zgodi, ne stojimo več nasproti italijanskemu ali celo poitalijančenemu trgovcu in prodajalcu kot sinovi in hčere naroda, katerega kulturno bogastvo se lahko meri s kulturnim bogastvom italijanskega naroda in ga ponekod celo presega. Stojimo kot sinovi in hčere kulturno zaostalega, ubožne-ga naroda, kar naš narod že zdavnaj ni več. Pri tem, ko tako neizmerno ponižujemo sami sebe, pa nas ni niti sram.. Sram nas postane šele doma in šele v tistih trenutkih, ko gremo vase in premerimo svoje delo v odnosu do boja za naše narodne in človeške pravice.
Ničeva so opravičila, ki jih tedaj po navadi vrtoglavo iščemo: «V trgovini ne znajo slovenski. Ne bi nas razumeli, da so trgovci v Trstu v tem pogledu gotovo pametnejši od nas. Ni je trgovine, v kateri bi odpravili slovenskega kupca zaradi tega, ker je v slovenščini povprašal po blagu. Lahko bi celo rekli, da je malo takih trgovin, kjer bi ne razumeli ali celo govorili slovenski. Tiste pa, katere so, bodo z našim pravilnim odnosom do našega jezika poskrbele za slovenskega na-stavljenca. Marsikateremu absolventu naših nižjih trgovskih in obrtnih šol bomo tako odprli pot do kruha.
Ce pa s tega zornega kota pogledamo na naše vsakda-nje početje, je naš greh še težja Je neodpustljiv.
Seveda treba je začeti In začetek ni lahak. Se posebno ne zato, ker je treba začeti pri sebi in s samim seboj.
M. S.
Ivanka 500, Vidau Ana 100, So« sič prof. Ivan 200, Toroš Levi« na 200, Sosič Olga 500, Malalan Zora 200, Ferluga Delka 500. Taučer Lucija 150. Vidau Marija 100. Godnič Jožica 150, Hrovatin Katerina 250, Malalan Ferdinand 100, Skerlavaj Anica 400, Kete Mirko 300, Taučer Alojzija 140, De Bernardi Silva 200, Vremec Netka 200. Gombač Fani 300, družina Mahnič 450, Skerlavaj Fani 200. Pečar Roza 200, Skerlavaj Draga 200, Kapun Marija 300, Bole Valerija 100, Skerlavaj] Ana 100, Cebron Zdravka 100. Vidmar Marija 100 S'sič Alberta 150. Vremec Mihela 250, Cechet Leopolda 150. Koristnik Kristina 200. Manto-vani Mihela 200, Švara Zorka 200. Remec Štefanija 200, Vfemec Angela 100, Daneu Valerija 200. Taučer Marija 50, Sosič Viktorija 150. Malalan Ivana 200. Škabar Frančiška 200. Vremec Julija 500 Daneu Bernarda 200, Daneu Justina 100 Skerlavaj Mihela 100 An ton«1! Marija 200, Scsič Justi -50, Sosič Draga lir 250.
TRNOVCA: Pavlina Karolina lir 200, Švara Silvester 500, Skrk Josip 200. Suban Brigita 200, Semec Viktorija 200, Skrk Alojzija 100, Skrk Ema 500,_ Markuža Marija 300. Brezavšček Mar.ja lir 200
Pavlina Draga lir laO. Adamoč R zalija 100, Knez Rozalija 250, Svetlič Kristina 300, Kuk Tončka 200 Legiša
I«3« -t 20-°’- Perc Štefanija 150, Šušteršič Marija 300. Zega
Marija 200, Leg ša Mariia 200
Gruden Frančiška 250. Vrabec
Em lija 150, Pavlina Antonija
Pavbna Vida 30°. Sardoč Slava _ 200 Semec Marija 350, Sa:dcc Marija 200, R0jc Ida 150. Gratton Leorora 150 Marušič Amalija 200, Sardoč Gizela lir 150.
SEMPOLAJ: Rebula Alberta 300 lir, pri predstavi lutkovne ga gledališča l.XII. 511. Kos-mina Marija 500, Kosmina Matilda 100, Stubelj Ivanka 200, Adamič Viktorija 200, Legiša Panica m Rebula Kristina 200, Rebula Ivanka 100, Kos-mina-Knez Marica 200, Gruden Nada 499, Peric Josipirta 300, Grudep Ivan 500, Kosmina Jolanda 300, Zidarič Marija 250.
?/U?ePAnica 20°' h"Phu’ Marta 200.'Svetlič Danica 150, Kante Leja 250, Gruden Ida 20,°- Uršič Alojzija 150. Legiša Olaa 400, Romagna Lidija 300, Zidarič Valerija 300, Zidarič Marica 200, Komi in a Rudolf 100, Šušteršič Ježica 500, Kralj Nada 200, Peric .Marija 400, M-iič Slava 20.0 Kosmina Albina 400, Perčič Franc 150, Turk Marija 200. Flesničar Ida 200, Plesničar Beta 200, Zupančič Josip 200, Gruden Ema 100, Furlan 300.
PRAPROT: Antončič Marija 200 I-r, Jerič Apolonija 100, Rebula Alberta 100, Kosovel .Marija 300, Peric Alojzija 150, 2i(!a,rič Nada 150. Lupino Aloj. zij 1.000. Milič Slava 400, Ga-
»r°Yfn Ua!i1!iro 10°- Skrk Ivan. k.a 150, Zidarič Marija 200, Peru: Alojzija 100, Šušteršič Lucijan. 200, Trampuš Elda 200, Kante Amalija 100 Kanie Nini 200, Kante Slavko 150, Do-Ijak Amalija 600, Šušteršič Al-»ooZ ??• Gabrovec Ludviki -00, Jakončič Rozalija 100. Kocman Rozalija . Pepi 300. Blažina D ka. J00.
GROPADA: Križmančič Zo-ra 100 lir, Kalc Antonija 40, Kslc Karel 100, Grgič Efcemčr* da 50, Bizjak Danica 200. Kalc Zofka 100, Gabrijeli Marija 150. Kalc Milka 150, Pečar Tereza 200, Ivančič Otimpia 100, Grgič Milka 120, Grgič Mai*dja 100, Kalc Zofka 100. Pečar Antonija 100, Grgič Marija 100, Križmančič Anton. 200, Brce Marija 100, Križmančič Zofka 200, Sosič Josip 100, Kalc Kristina 100, Kalc Ivanka 100, Kalc Dragica 150, Križmančič Marija 200, Kalc Petriča 50, Mužma Albina 100, Jurki, Milka 100, Kalc Antonija 100' Goj-ča Svetka 150. Kalc Antonija 30, Križmančič Emilija 200, Berce Emilija 400, Verša Pep-ka 50, Gojča Marija 100, Sosič Rozina 100, Monasi Lidia 100, Babič Marija 100, Bemetič A-malija 150, Grgič Štefanija 200. Kalc Marija 100, Milkovič Sonja 200.
i iin p i i p	Po poročilu hidrometeorološke
V/ L* L. kr. L	postaje lahko sodimo, da bomo
Y |\L|YlL	tudi danes imeli meglo, ici bo
nekoliko gostejša v jutranjih in večernih urah. — V temperaturi ne bo bistvenih sprememb. — Včeraj smo ime'i v Trstu najvišjo temperaturo 6.6 in najnižjo temperaturo 4.8 stopinje.
STRAN «
ZADNJA POROČILA
22. DECEMBRA 1951
g:
: i::::
:i
:
;i;
m* m
ii
CTiumniinifftimHUi,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:
Narodne in borbene pesmi.
21.50: Domači zvoki. — Trst II.:
13.00: Šramel kvintet. 21.00: Svejk; nato pestra glasba. 22.00: Parada lahkih orkestrov. — Trst I.: 13.25: Nekaj opoldanske glasbe. 21.25: Orkester pod vodstvom Angelinija. — Slovenija: 14.00: Iz jugoslovanskega kulturnega življenja.
Govor maršala Tita
(Nadaljevanje s 1. strani)
pojači. Prvi predel, ki ga je treba spraviti v mirno stanje, je Bosna, nato Pa Crna gora... Potrebno je sodelovanje naših oboroženih sil po skupnem načrtu. da se prepreči trošenje energij« in naj se dosežejo zaželeni rezultati z najmanjšo uporabo moštva in sredstev«.
Pir/.io Hirolli in neprijetna zadeva
Med tretjo ofenz vo je guver. r.er Cme gore Pirzio BirolU izr dal proglas italijanskim vojakom, v katerem čitamo poieg bahanj# in hvalisanja tudi te zanimive stvari; »Vojaki Italije. ki se borite v Črni gori! Obračam se k vam vsem, ki se borite za vojno osi na tej grobi in težki balkanski fronti.... Vojna, kr jo tukaj bojujete, n' ločen# od one velike vojne, ki piamti po vsem svetu. Zato je poslan-stvo, ki ga tukaj opravljajo italijanske divizije, v celotnem okviru vojne prav tako važ io kot poslanstvo čet, ki so zabile trobojno zastavo vojne v srce boljševiške Rusije, la političnih razlogov listi zaenkrat ne morejo govoriti o tej naši fronti...«
«Razum'jivo je. le poudaril maršal Tito, da Pirzio Birclli takrat ni mogel predvidevati, kakšen bo konec vojne, niti da časopisi tudi po vojni ne bodo mogli pisati, ker prav tako iz političnih razlogov ne bodo hoteli pisati o tej neprijetni zadevi«.
General feldmaršal List govori v svojem poročilu Berlinu po - generalmajoru Fertsch o «oboroženem uporu organiziranih, spretno vodenih in do-bro oboroženih band. Centri vstaje: Drina — trikot Save... in predel Bora... v boj poslani oddelki niso več zadostni. Do neuspehov je prišlo že tudi pri močnejših odredih. Lastne izgube v zadnjih desetih dneh okoli 400 ljudi, vključno po-giešanih in razpršenih«.
«125. pehotni polk in topni-ški ivizion — je rečeno dalje —- nista zadostno ojačana. Zahteva se za nadaljnjo borbo več premičnih čet, oklopnih vozil iz ruskega plena. Dopolnilna divizija je zahtevala in predvidena je njena dodelitev« Maršal Tito je nato dejal, da jp med vso vojno CK KPJ po nr gal politično ir» mater.alno nar dnoosvobodilnemu giban ju v Albaniji in v Grčiji a na kuncu tudi v Bolgariji. Pod zelo težkimi pogoji sta CK in vrhovni slab osvobodilnih sil pošiljala inštruktorje v te drža-ve Z nplogo, da prenašajo izkušnje in pomagajo pri organiziranju oboroženih vstaj. Na našem osvobojenem ozemlju v Jugoslaviji je vrhovni štab jeseni leta 1943 organiziral z ujetimi bolgarskimi vojaki par-tz#n-ke bataljone «Georgie Dimitrov« in »Kristo Botev«. Tu sta bili formirani 1. in II. sofi ska brigada xn sem so prihajali bolgarski part zand v letih 1943 in '944, da bi se odpočili in oboročili. Podoben primer je tudi v Grčiji, in zlasti v Severni Italiji, kjer so se ita lijan-jki partizanski odredi naslanjali na slovemke oborože ne osvobodilne sile.
Pumnč »usedom, da operejo sramoto
«-. <š cilj je bil, je dejal maršal Tito — da pomagamo vsem rttaoljubnim naprednim siiarr, da vsaj do neke mere operejo sifiinoto, ki so jo njihovim narodom pripravili fašist črv oblastniki. V ta namen so bili pri nas takoj po kapitulacji Italije formirani iz razoroženih divizij italijanski bataljon v sklopu naših divizij, in s-cer: bata j on «Matteotti», bataljona eMameli«, bataljon «Pmo Budi. cin«, bataljon »TriesMno dVis-salto*, divizija »Garibaldi* in divizija «Raribaldi-Nat:sone».
Maršal Tito je nato dejal, da so še med vojno vrhovni štab in glavni štabi organizirali vojaške tečaie in šole. katere j» končalo od leta 1942 do 1945 več kot 28.000 slušateljev. Po vojni je bila posvečena še večja pozo, nost strokovnemu in ideološkemu šolanju pripadnikov armade.
«Nai vedo tudi tisti, ki iz kak>šnih koli razlogov kleveta.
jo našo armado — je poudaril maršal Tito — da naša armada ni opustila nobenega trenutka za svoje vsestransko izpopolnjevanje, da se globoko zaveda svojih nalog pa tudi svojih možnosti in sposobnosti v vojaški veščini«.
0 peli koloni
Končno je maršal Tito omenil nevarnost, ki grozi s strani pete kolone, za katero je dejal, da ni navadna maloštevilna ali številna vohunska mreža, tem več politični in vojaški element, ki začne delovati v pripravah napada ali pa med napadom Napadalcu ni žal nikakršnih sredstev, da to doseže, ker je to zanj najcenejši in lažji na čin, da doseže svoj cilj. Lažna propaganda, podkupljenje, za-, straševanje in razne druge metode so način, da se formira peta kolona v državi, katera se misli napasti.
#Jaz vam to govorim - je zaključil maršal Tito — ke' je ta naša krvava izkušnja iz preteklosti. Tudi danes skušajo nekaj podobnega v raznih oblikah v naši državi, v prvi vrsti s strani kominformovskih držav. Proti takim poskusom pri nas ni in ne more biti obotavljanj#, Dolžnost državljanov je v tem: da ne podcenjujejo takšnega pojava, da se borijo proti njemu, če želijo, da država ne doživi novo krvavo zgodovino; brez pete kolone za nas ni nevarnosti! Oslanjajoč se na nezlomljivo enotnost naših narodov. na našo s slavo ovenčano armado lahko porazimo sovražnika, ki bi si upaj napasti našo državo!«
R. R.
DOSEŽEK SPORAZUM O TREH SPORNIH TOČKAH ZAOSTRITEV POLOŽAJA OB SUEŠKEM PREKOPU
Podaljšali bodo enomesečni rok
če ne bo do 26. t. m. sklenjeno premirje?
Kitajsko vkatlo bodo svečano opozorili, da bi kršitev sprejete demarkacijske črte s strani severnih čet razširila vojno čez maudžursko mejo
Uvedba policijske lire
LONDON, 21.	— Angleška
vlada proučuje predlog vlade ZDA, ki se nanaša na morebitne kršitve dogovorov — ki bodo verjetno doseženi v Pan Mun Jomu — s strani kitajskih n severnokorejskih čet Kot je znano, bj se morala pogajanja v Pan Mun Jomu zaključiti 26. decembra s premirjem, ki bi temeljilo na demarkacijski črti, določeni 27. novembra. Obstajajo možnosti, da bi v primeru, če bi pri pogajanjih napredovali, vendar pa ne sklenili premirja do napovedanega časa, rok podaljšali. Iz do. bro obveščenih krogov sporočajo, da je v ameriškem predlogu poudarjeno, da bi svečano opozorili Kitajsko, da bi kakršna koli kršitev sprejete demarkacijske črte s strani Severnokorejcev ali Kitajcev mogla razširiti vojno tudi preko mandžurske meje in dovesti do ladijske zapore ob kitajskih otokih.
Iz Pan Mun Joma poročajo, da so zvezni oficirji sil OZN v dopoldanskih urah izročili severnim noto, v kateri poudarjajo. da seznami vojnih ujetnikov, ki so jih prejšnji teden Severnokorejci izročili predstavnikom OZN. niso popolni, ker manjka okoli tisoč zavez-
niških vojakov in da so od de-settisočev in desettisočev .pogrešanih južnokorejskih vojakov, severm navedli samo 7,142 u-jekiikov. kar predstavlja zelo malo verjetno število. Poleg tega #ot& navaja, da v seznamih pogrešajo čez tisoč imen vojakov katere so pred časom sporočili po radiu Severnokorejci.
Z izročitvijo note pa je zavezniški zvezni oficir predlagal, naj bi se pododbor za reševanje četrte točke sporeda o vojnih ujetnikih znova sestal jutri.
Z zavezniškim privoljenjem o
rešitvi vprašanja vojaške izpraznitve otokov severno cd 38. vzporednika so rešili do sedaj tri sporne točke, in sicer:
1. sovražnosti bodo prekinjene 24 ur po podpisu premirja;
2. čete bodo umaknili iz demilitariziranega področja 72 ur po podpisu;
3. cbe vojskujoč se strani bosita umaknili svoje čete iz nasprotnega zaledja (pri tem so všteti obalni kraji in otoki), v petih dnevih po podpisu premirja.
Reševanje navedenih treh točk ni predstavljalo velikih zaprek. Zato pa bodo toliko težja naslednja vprašanja:	za-
menjava čet. obnova vojaških
naprav kakor tudi obnova letališč v Severni Koreji.
Današnja seja oficirjev glavnega stana se je zaključila ob 16,55. Takoj po njenem koncu polkovnik Dar ovi, predstav-.	.	današnji	seji	o tretji	točki	spore
... ..	„	.	. .,o-
srčno	razpravljaj!.	«Naša	seja
je bila zelo plodna. O vseh vprašanjih smo razpravljali, ne da bi pri tem zasledovali propagandne cil-je«, je naglasil polkovnik Darrow:	Oficirji
glavnega stana se bodo znova sestali jutrj dopoldne.
General Ridgway je po radiu sporočil severnokorejskim poveljnikom. naj dovolijo poslanstvu mednarodnega Rdečega križa obisk taborišč vojpih u-jetnikov v Severni Koreji. Sporočilo pravi: »Brez kakršnega koli cilja, ampak samo zaradi blaginje naših vojakov in skrbi njihovih družin vas pozivam da omogočite predstavnikom mednarodnega Rdečega križa, vstop v Severno Korejo, ki vam bedo nudili vso pcmoč«.
Glasnik QZN general Nuc-kols je sporočil, da so zavezniški delegati sporočili severnim, da so zavezniške sile pripravljene umakniti se pet dni po proglasitvi premirja z otokov
severno od 38. vzporednika. Za to svojo namero zavezniški predstavniki ne zahtevajo nobenega protiplačila.
Moskovski radio ja prenašal podatke pekinškega radia o izgubah sil OZN v mesecu novembru Iz poročila sledi, da je bilo y bojih ubitih ali zajetih 35.0(10 vojakov, sestreljenih 155 letal in uničenih 92 tankov.
Iz Tokia pa poročajo, da so pričeli z raziskovanjem v vrstah komunistične organizacije, ki naj bi špionirala v a-meriških vrstah na Japonskem. V dopoldanskih urah je policija napravila 17 preiskav. Aretirali so eno osebo in zaplenili številne dokumente o gibanju ameriških čet.' To je že četrti primer od 2, decembra dalje.
Odhod prve vojaške univerzitetne enote na področju Sueškeqa prekopa Fanatični govor d jaka muslimanske teo.oške [akultete - Novi neredi
KAIRO, 21. — Glavni poveljnik britanskih čet na področju Sueškega prekopa general Sir George Erekine je danes odredil v mestu Ismailija policijsko u-ro, ki bo traja« vso noč, in ukinitev vsega egiptovskega prometa na cesti jz Port Saida v El Fayet, če ni nujno potreben.
Prejšnjo noč je na vsem področju Sueškega prekopa prišlo do neredov. Največji med njimi je nastal pri napravah za čiščenje vode v Suezu, kjer je bilo ubitih pet Egipčanov, medtem ko so trj druge zajeli. Ko so med bojem namreč Egipčani o-pazili, da nimajo drugega izho-iia. so skočili v prekop in skušali zbežati. Odredba generala Erskina prepoveduje sleherno kretanje od mraka do zore ob obali Mohameda Alija, vzdolž sladkovodnega prekopa, v Ismailiji, južno od prekopa in jezera Timsah.
Sleherna telegrafska zveza
Avstrijski zimski leden
v velike m stilu
BADGASTEIN, 21. — Prvi mednarodni avstrijski teden zimskega športa, ki bo od 17. do 21. januarja v Badgasteinu in Kitzbuechelu, bo najvažnejše tekmovanje pred olimpiado v Oslu. Tako je vsaj izjavil glasnik avstrijske federacije in dodal, da je to edina mednarodna prireditev, katero je odobrila F.I.S. na svojem nedavnem sestanku Aix-Les-Bains. Na tek. movanje so se prijavili vrhunski smučarji iz Italije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Švice, ZDA, Avstralije. Nove Zelandije in Avstrije.
# *
BONN, 21. — Vsi udeleženci zimske olimpiade bodo imeli svoboden prehod brez vsakršnih taks čez Zahodno Nemčijo. Prav tako so dobili vsi diplomatski in konzularni zastopniki Zahodne Nemčije nalogo, naj izdajo tranzitni vizum vsem tekmovalcem brezplačno.
BILBAO. 21. — Na nogometni tekmi med River Platom ter klubom Atletico iz Bilbaoa, so zmagali domačini s 5:2 (3:2). Začetek turneje argentinskih nogometašev torej ni bil preveč uspešen.
ifpoitni pabehkl
O Ing. Bonačič, hi vodi tre. ning jugoslovanskih vaterpolistov na Dunaju je izjavil. da upa, da bo jugoslovansko rno-štvo osvojilo eno od prvih treh mest na olimpiadi v Helsinkih. Jugoslovanski vaterpolisti Gr-kinič, Kurtini, Ježii, Kovačič, Stakula, Brajevič. Radonjič, Ba-kašun, Matulič, Vuksanovič, Je-žina, Brajilovič in Ivkovič *o v zimskem Bazenu dosegli zadovoljivo formo. Izpopolnili se bodo še na drugem delu treninga, februarja v Turinu ko bodo Jugoslovani vadili skupno z italijansko reprezentanco. Ta drugi trening bo ostrejši, saj je tudi nasprotnik mnogo
močnejši in bolj izkušen. Po Turinu bo končno izbrana enajsterica olimpijcev.
G Takoj po finalni tekmi za pokal proti Vojvodini odpotuje nogometno moštvo Dinama v Zagreb, odkoder nadaljuje pat v ponedeljek zjutraj z vlakom v Zuericn in od tam v Južno Ameriko. Prva tekma Dinama bo 28. t. m. proti reprezentanci Pernambuca. To mestno reprezentanco je pi'emagala jugoslovanska kombinirana ekipa po svetovnem prvenstvu v Rtu s 5:2 (2:2). Ostali program tur. neje še n{ določen. Pod vodstvom predsednika Kolarja, referenta Vlada Horvata in trener ja Higla potujejo sledeči igralci: Stinčič, Mejerovič, De. tič, Crnkovič, Drago Horvat, Pukšec, Režek, Cizarič, Ivica Horvat, Cvetan, Beseredi, Benko. Cimermančič, Senčar, Woelf. Čajkovski, Dvornič, Str. nad ter Man tula (Sarajevo) kot gost.
O Na velikem šaheivskem turnirju v Havani bo poleg Gli-./oriča nastopil tudi letošnji državni prvak Braslav Rabar.
O Ante Gnidovec je bil ime. novam, za sodnika pri skokih za klasično * kombinacijo na zimski olimpiadi v Oslu. Gnido-•rec je sodeloval kot sodnik na olimpiadi že leta 1936. in 1948.
O Na šahovskem prvenstvu Sovjetske zveze je zmagal Ke-res z 12 točkami, 2-3. Gel er in Petrušjan 11,5, 4. Smislov 11. 5. Botvinik 10, 6.-8. Averbah, Bronstein in Tajmanov 9,5. Bondarevski in Kotov si delita 12.-13. mesto z 8 točkami. Kot vse kaže šampioni letos niso imeli sreče.
O V dobro informiranih krogih se je Izvedelo, da bo verjetno angleška princesa Elizabeta prisostvovala helsinški o-impiadi. Med bivanjem v /inski prestolnici bo princesa bivala na svoii jahti, ki bo zasidrana v posebnem rezerviranem prostoru helsinškega t ri-stanišča.
'26. T. M. SE ZAČNE FINALNI DVOBOJ ZA DlVlSOV POKAL
ZDA IN AVSTRALIJA IMATA ENAKE ŠANSE
SYDNEY, 21. — Strokovnjaki | SMUČARSKI DVOBOJ OBEH si niso edini o tem, kdo bi lah-1 VELIKIH ANGL. UNIVERZ
ko bil zmagovalec finalnega dvoboja za Davisov pokal med
ZDA in Avstralijo, ki se bo začel v Sydneyu 26. decembra.
Znano je samo nekaj: končni rezultat bo 3:2, vendar nihče ne pove, čigava bo trojka in čigava dvojka. Toliko bolj, ker se še ne more govoriti o tehnični verjetnosti, zakaj moštvi še nista določili svojih mož za borbo med posamezniki.
Z ameriške strani je zelo verjetno. da bo nastopil Dic Seixas in Ted Schroeder. Manjše so možnosti Dicka Savitta, ki je izven forme. Skoraj sigurno je nadalje, da bo amerški par sestavljen iz Schroederja in To-nya Traberta.
Znan je tudi avstralski par: Frank Sedgmam in Ken Mc Gregor. Ne ve se, pa kdo bo drugi igralec posameznikov; prvi — Sedgman je izven vsakega dvoma. Morda ima največ upanja Mc Gregor, kot ne gre prevzeti Mervyna Rosa. V polfinalu prvenstva južnega Novega Gallesa je ravno on premaga] Schroederja, a je žal potem v finalu izgubil s Seixa-som. Zapleten problem, torej. Obe moštvi vestno trenirata — AmerikancI porabijo dnevno 6 tucatov žog — vendar so vsi ti treningi v največji tajnosti. Frank Shields ter Jack Tra-bert z ameriške strani ter Har-ry Hopfman za Avstralce, imajo obilo dela od jutra do večera. Ničesar ne prepuščajo naključju. Nekateri trdijo, da že vedo kako bosta sestavljeni ekipi. Pa če bi Schields privlekel na dan med posamezniki Traberta? Pa če bi Hopfman predpostavit Mac Gregorja Rosu? Ne, ne izplača se razbijati glave s prognozami!
SELVA Dl VAL GARDENA, 21. — Na današnjem slalomu, veljavnem za dvoboj Oxford -Cambridge, je na progi 600 m (višinska razlika 300 m) s 30 vrati zmagal kapetan oxfordskega moštva Douglas Mac Kintosh v času 1:36.6 (prvi spust 48.2: drugi 48.4). Mac Kintosh je zmagal tudi v alpski kombinaciji, medtem ko vodijo v moštvenem plasmanu študenti Cambridgea. Razlika med ekipama je 14.82 točk.
Robinson za naslov proti Oisonu
SAN FRANCISCO, 21. — Ray Robinson, svetovni prvak sreč. nje kategorije, bo boksal 24. januarja v San Franciscu proti Carlu Oisonu. Dvoboj je velja ven za naslov svetovnega prvaka. Robinsonov zaslužek bo šel v korist Združenja za borbo proti raku. Ta match bi moral biti že 20. decembra, a je bil ptrenešen zaradi poškodbe svetovnega prvaka.
Tako mi mislimo:
Atalanta * Milan Bologna - Torino Como • Napoll Inter - Fiorentina Juveotus - Palermo Lucchese - Sampdoria Novara - Le gnano Padova - Udi nese Pro Partrla - Lazio Triestina - Spal Stracusa - Brescia Stabia • Salemitana Verona - Messina
Danes zvečer ob 20.45 bo v paviljonu Tržaškega velesejma na Montebelu boksarski dvoboj Monza - Modena med Trstom ta Celovcem. | Fanfutla - Catanla
2
1 x x 1 2 1 1 1 1 1
x 1 2
1 x
2
1 2 x 1 1 x 1
Za nakupe, ki bodo presegali 4000 lir, bo kupec prejel v dar božično drevesce.
Žm/ioua	Jž
TRST
UL. ORIANI Št. 7
(Zraven Trga Garibaldi)
med Ismailijo ta Port Saidom je prekinjena, ker so prejšnjo noč prerezali žice v bližini El Ballaha v bližini prekopa.
Ob odhodu prve vojaške enote univerzitetnih dijakov iz Kaira na področje Sueškega prekopa, je prišlo v bližini kairske univerze do velike manifestacije. katere se je udeležilo čez desettisoč dijakov. Nastopilo je večje število govornikov, ki so pozivali mladince na borbo in jih navduševali s patriotičnimi gesli. Neki dijak muslimanske teološke fakultete na verski univerzi je v eni roki držal izvod korana, v drugi pa samokres ter kričal:	«Sveta
njiga nam pravi:	bodite pri-
pravljeni z vsem svojim pogumom, samokres pa nam zapoveduje: namerite proti angleškim srcem«.
Medtem gradijo več vežbališč za preučevanje prostovoljnih univerzitetnih dijakov. Vse stranke v Egiptu so pričele zbirati denar, da bodo prostovoljce lahko čimbolj usposobili. Neki kairski list sporoča, da so dijaki znanstvene fakultete pod vodstvom svojih profesorjev doslej napravili čez 3000 ročnih bomb, katere so že preiskusili na dvorišču farmaceutske fakul. tete.
Sporočijo egiptovskega notranjega ministrstva pravi, da so neznanci minirali in porušili temelje mostu, ki veže oba bregova sladkovodnega prekopa v bližini Sueza, katerega so britanske sile zgradile med zadnjo svetovno vojno. Angleški transportni vlaki se kretajo z največjo previdnostjo po progi, ki veže pristanišče Adabya v Sueškem zalivu z angleškimi taborišči na področju prekopa. V zadnjih dnevih je bila ta proga večkrat napadena in minirana. Iztiril je en vlak. Kompozicije vozita z zmanjšano hitrostjo. Vzdolž železniške proge pa spremlia vsak vlak motorizirana vojaška kolona.
KINO
v t it s rt
Rossetti. 16.00: »Milijonarski Milan«, Tito Scotti in I. Barnzzs-Excelsior. 15.30:	«Kim»,
Flynn in Dean Stockel.	,
Nazionale. 16.00: «Ameriška tenly» B. Grable in D. Da Fenice. 16.00: «Pot skrivnost«.
Mcntalban in Sally F°rr*sLig Filodrammatico. 16.00: »PolKO™ Hollister«, Cooper, R. Arcobaleno. 14.30: «Alice v t dežni dežel» od Walta Astra Rojan. 16.30: «Moja ž®1* ' kapitan«, P. Goddard.	.
Alabarda. 16.00: «predstraza
gubljenih mož«, Gregory -Armoma. 15.30: «Princ In rev«*!
Erroi Flvnn in C. Rains. Ariston. 16.00: »Puščavski or«»i Y. De Carlo in R- Green. Anrora. 15.30: «Povratek razw nika Jessa« Clay Ton Moore. Garibaldi. 15.00: «Otok Pigrner cev«, Tarzan - We-ssmuller. Ideale. 16,00: «V božjem imen«'.
J. Wayne. P. Armendariz. Irapero. 15.00:	»Lepa J« JcJL
zen«, David Nives, Vera Elie« Italia. 16.00: «Nedokončan PleM' M. 0'Brien in Cyd Chari»e. Kino ob morju. 15.00: «Cu«“ Milanu« delo V. de Sica. Moderno. 16.00: «Vsaka žena t«1” svoj čar«, M. 0’Hara, Hal'«’'? Savona. 16.00: «Bled obraz«, Hope in Jane Russell.
Viale. 16.00:	»Razbojnik
Tyrone Povver.	...
Vittorlo Veneto. 15.30: «Za ved" boš moja«, Ester VV.lliams. Azzurro. 16.00: «Kapetan dem«« ' Belvedere. 16.00:	»Lepotice
kolesu«, Pampanini, croccolo-Marconi. 15,30: #Drobec», M. h01 in Peter Miloš.
Massimo. 16.00: «Pregnanec», • Toren in Jelf Chandler.
Novo Cine. 15.00: «GbjektiV mas, Errol Flynn.
Odeon. 16.00: «Podnebje v
vlrJu>>-	i«n
Radio. 16.00: »Sin zločina«, Blyth, H. Duff in G. Brent. Vittoria. 16.00: «Zlata pregra03' G. Raft in Joan Bennet.
pectc.
m	teč	skrbi,
fcoj boste darovali %a p
Napravo za kuhinfo
Pri pokrajinskih zastopstvih in na SERVISNIH POSTAJAH boste dobili najboljše nanrave po izredno ugodnih cenah in na daljše obroke
NajboljSe usluge vam zagotavlja področna organizacija POSEBNE OLAJŠAVE ZA PRAZNIKE
RADIO
JlIUO!ibOVAM>H6 OO S 6 T K S VA
SOBOTA, 22. decembra 19»
Poročila ob 7.0), 13,30, l9-$ 23.05. 7.15 Jutranja glasba, m. Glasba po željah za JA. 14.0® ^ roune in borbene pesmi. 14.3« j včeraj do danes. 14.35 KlaV}v 30 koncert Gojmirja Demšarja. ‘V oddaja v proslavo Dneva Ari«-, 18.60 Filip Bernaru: Part)^ zgodbe. 18.15 Skoz svet in j. 18.30 Glasbene slike. 19.00 A«%e ški solsti. 21.00 Strani slo' književnosti:	Karel	Destov"^
Kajuh. 21.30 Domači zvoki.. *'jes Lahka glasba. 22.30 Večerni * 23.10 Giasba za lahko noč.
iitsr it.
pr
7.30 Jutranja glasba, litega bavna giasba. 12.15 Za vs*v“30 nekaj. 13.00 Šramel kvintet. & Lahka glasba. 17.30 Plesna » ^ ba. 18.00 Glas Amerike. ISA? i0i. kovski:	Francesca da
18.36 Plesi vseh časov. 1® * gio* sera folklorna glasba. 20.1* ge-venski motivi. 20."t0 Lahki ‘las. stri. 21.00 Svejk; nato PtStrfi. !• ba. 21.30 Paganini: Koncert za violino in orkester. 22J%jeS rada lahkih orkestrov. za ko.:ec teuna, 23.32 ve melodije,
T ll s T I.	n,a«
7.45 Jutranja glasba. stop pevskega žoora La neua pod vodstvom Franc ^ lenze. 12.30 Iz simioničncg« sk« leda, 13.25 Nekaj op1o*° AarK glasbe. 14.10 Igra pianist flamoourg. 14.30 Urke^eL^ifl tiernih ritmov pod	1*
Francesca Ferrarlja. 14.50 pena odru? 16.30 NapoiitafiSe ^ smi. 16.45 «Ladja komik« j9 jfl komedija v treh dejanjih, žjrt-Plema glasba. 19.50 Kraik*/'.*? ne vesti. 20.33 «Sah mat« p«? beui variete. 21.25 OrKe-*«*^ vodstvom Angelin..ja. 22.'B7ev»,J* ko deževje« — šes.o naua J pjes^ 22.30 Igrajo orkestri. 23.25 glasba.
Ki I, O V KMIJ-4 jrf
12.00 Odlomki lz ma«i ” F oper. 12.40 Zabavna glf&fat1* Iz popularnih simfonij. * t jugoslovanskega kulturne« ei Ijenja. 14.10 Doma in p?0 It i 15.10 Zabavna glasba, 15'ncit n mo po žeijah borcev in JA. 16.30 Polk. Nikola “rt Pr Ob Dnevu JA. 17.10 K?%
Ko" go'f
d a Liubijana za JA. 1®-^ nfL ska narod a glasba. 18.«« J'p) v ritmi. 19.15 Igra Trm fr son. 19.45 Zabavna glas«t, K 40 vesefh minut. 20.40 oavr.t orkester Radia w 22.15 in 22.45 Za ples. |(1„u
iiiiimuiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiitiiiiiiiniiiiiiiiiniuiiiiiuiiiiiiMiiiiiiHUUKU
			
			
milimi 11111111111...................................................................................  I.....I......II........
	
Rss, niso 5e Imeli načrta za. cerkev in tudi ne dovoljenja in celo ne dovolj denarja in. kar je poglavitno, Vicentije. va njiva je bila Izven vasi. Ampak na vse to je on rekel: »Ne gre za to, ali je na kraju vasi ali sredi vasi, ali imamo načrt ali ga nimamo, — poglavitno je, da Imamo stavblšče ~ In, lej te, Imamo ga!» Zastran tega je bilo nekaj prepira na vasi, kijti, bogme, Raka 2a?in in Vidoje Stokič sta zagnala vik in krik in sta lepega dne nadrla Vicentija. Ampak Vi-centi j se je lepo pokrižal in usskal enega in drugega s pestjo po nosu, in tako neki ko sta tudi onadva sprevidela. da Vicentijeva njiva ni tako na samem izven vasi in moža sta se pobogala.
Ce si kdaj pozneje vprašal Rako ali Vidoja: »Kaj pa, mar ne bo cerkev nekoliko predaleč Izven vasi?* sta pogledala na levo in na desno ln rekla:
«Kaj bi. komaj za streljaj, kaj je to! Božji grob je onkraj sveta pa se le na Ide jo ljudje, ki zavoljo boga gredo tjakaj. zakaj tedaj ne bi mi stopili malce iz vasi!*
Tako se je unesla vsa vas ln Vicentlj se je vnovič pokrižal in rekel: «Bog pomagaj!* in se je lotil drugega dela. Začel je sleherno nedeljo hoditi po vasi, nosil je podobo svetega Luke In pladenj in je Sel od hise do hiše; vsakdo je po vrsti poljubil sveto podobo in položil na pladenj, kolikor je bil voljan prispevati za zidanje cerkve.
EJ. redkokje bi našli takega božjega človeka, kakršen je bil pokojni Vicentlj. Tri leta je takole nedeljo za nedeljo hodil od hiše do hise in zbiral prispevke za zidanje cerkve, zavoljo česar je opustil vsakršno drugo delo. In bi nemara takole hodil se tri leta, če se ne bi bil! kmetje lepega dne uprli in ga naprosili, naj jim pove: koliko let pravzaprav kani takole hoditi s sveto podobo In s pladnjem? *
Vicentija je to vprašanje užalilo globoko v srce in je takoj odstopil kot predsednik, toda ko so mu kmetje razložili, da mora ob odstopu izročiti tudi doslej zbrani denar, je brž privolil in ostal Se nadalje predsednik
odbora. Tedaj so sprožili besedo o tem, da bi kazalo položiti cerkvi temelje, in Vi-centi j je privolil. Povedal je, koliko ima denarja, računali so — in je bilo denarja prav toliko, kolikor ga je bilo treba za temelj, in že so določili dan, ko bodo vzidali temeljnik.
Res, ko so se razšli s tega bratskega razgovora in se napotili domov, si lahko o-pazil, da sleherni izmed njih nekaj računa na prste in maje z glavo. In 6e bi bil Rako Zaž.ina vprašal takole na samem, kaj neki ti ljudje računajo, bi odgovoril:
»Računajo, koliko je nedelj v treh letih, ker jim je Vicentlj naštel vsega skupaj sto m trideset nedelj po pet in sedemdeset grošev na nedeljo in zdaj pravijo, da jim je požrl šest in dvajset nedelj*.
A bodi kakor bodi, saj ne moremo reči. da ni bilo dovolj denarja za temelj. In če je Vicentlj že res kaj pogoltnil, je pač komajda pogoltnil eno samo vrsto kamenja v temelju, morebiti spodnjo vrsto, ki Je niti ne vidiš, niti ni tako žejo po-
MOJA
BRANISLAV NUSIČ
J Vitini h vet vij n £uhe v Slovenil
trebna zgradbi.
In tako je prišel tisti svečani dan, ko so poklicali popa iz sosednje vasi; prišel je tudi neki mojster z o rodjem, opravili so božje o-pravilo, poškropili temelj, vložili stekleničico z oljem in posvetilom in počasi, počasi se je začel dvigati temelj, recimo, brez spodnje vrstie kamenja. Vsi kmetje so si globoko oddahnili, ko so vendarle zagledali temelj. Res je. ni denarja za nadaljnje zidanje, ampak da se je vsaj temelj pokazal Iz zemlje, da so se oveselili pobožni kristjani, pa bodi zadosti za nekaj let!
Ze, že, toda temelj se ni pokazal, naložili so nekoliko vrst kamenja pa spet prejenjali. ker je Vicentlj iz-
povedal, da ni več denarja. Ostal je temelj v zemlji, takole človeku do pasu. bilo bi treba najmanj se štiri vrste kamenja.
«Pa kako da ni denarja, brat Vlcentij?* je zaskrbljeno vprašal župan Luka Zi-vanovič. »Ko smo preračunali denar, ga je bilo dovolj, da bi temelj pogledal iz zemlje*.
»Tako*, reče Vicentlj, «ni ga, nemara ste slabo računali!*
»Saj sploh nismo ml računali. marveč si računal ti, brat Vicentlj!* otožno nadaljuje Luka.
»Tedaj sem pač Jaz slabo računal*, prostodušno odgo vorl Vicentij.
«Nisi slabo računal*, plane Luka, »marveč si ga za-
žrl, Vicentij. Ha j d, da si pogoltnil si še tri plasti povrhu. Pol temelja si pogoltnil, Vicentij, še več kakor pol temelja!*
Tedaj Je Vicentij pljunil v roke, se trikrat pokrižal in je malo manjkalo, pa bi bil temelj vnovič poškrep ljen, ko ju ne bi bili ljudje ločili.
Potem so tudi kmetje sami sprevideli, da tu ne pomaga ne pretep ne prepir, kajti če bo tako potrajalo, bo ostal temelj v zemlji. Ne, treba je nekako zlepa, če mogoče, da bo temelj vsaj pokukal iz zemlje.
«Pa dobro, V centij*. Je povzel odbornik Miloš Paunovič, »povej, kako m'sliš. da bi si lahko pomagali?* »Lahko je, ako bog hoče,
in če hočete tudi v lepo m pošteno, lahko vse naredimo*, je dobrodušno rekel Vicentij
»Kako, bratec?* so zinili vsi.
»Tako, naj počiva delo tam, kjer smo prenehali-meni pa dovolite, da spet stopim kakšno nedeljo s sveto podobo in s pladnjem po vasi, pa se bodo spet nabrali kakšni denarci, vsaj toliko, da poženemo temelj iz zemlje*.
»Prav govoriš, Vicentlj!* so pritrdili vsi in sprejeli njegov predlog.
Pa se je Vicentij vnovič pokrižal, vzel podobo svetega Luke in pladenj in je sto-pal od hiše do hiše sleherno nedeljo in praznik in po-pustil je vsakršno drugo delo, posvetil se je le temu. Tri leta je hodil takole sleherno nedeljo in praznik od hiše do hiše in zbiral prispevke za zidanje cerkve in bi hodil morda še tri leta. ako...
n.
Tisti čas, ko je Vicentij trikrat po tri leta hodil po vasi s sveto podobo In pladnjem, je njegov sin Sredoje
študiral bogoslovje v Beogradu. Učil se je bogoslov-ja, učil, učil, učil. in se kar naprej učil pa ni prišel do konca. Zlodej bi vedel, ali so leta tako kratka, da mahoma minejo, ali pa je bogoslovje dolgo in mu ne mo. res priti do kraja; skratka, Sredoje bogoslovja m dovršil Pa mu nikakor niso mogli očitati, da se ne bi učil ali da se ne bi trudil Nasprotno. v vsakem razredu se je prav temeljito učil in je potreboval sedem let, da je doštudiral štiri razrede, pa spet nič. Ni, da bi rekli, da je oškodoval očeta in se šolal ob njegovih žuljih, ne. bogme, marveč si je tudi sam pomagal, kakor Je vedel in znal. Prizadeval se je in se trudil na vse načine, samo da bi očetu olajšal svoje dolgo šolanje. Izpočet-ka je tovarišem kradel nožiče in jih ceneje prodajal (nekoč je bil zaradi nožiča ki ni bil vreden vec kakor sto par. izključen «s pravice do izpita* in se te pravice niti poslužii ni). Potem je bil statist v narodnem gledališču; bil je tudi član neke pevske družine, ki ni
-?11
imela ne svojih P* pa svojega imena, P^n0d °L njeni člani prežali P-K9, “ nom slehernega bo* . je ‘ so planili v hišo. ffJ t^ dihnil. Zaslužil je tU£o6eV»‘ tudi pri kvartali:	ga*
je majhne gimna®3 ^oP je treba igrati <far'o'', «sans*, «preferanc»- pil* «kongen» in vse dryse to ^ dinske igre. Ka^piag®.1 Bil pomagalo, si je P Qe pi drugače, samo da je p ,
očetu v breme- TaKo
stavim, POgostoKka]se?® <« tudi milodare za *	3l\)
romašnega toy,^hrega s^o mehkega in doWe£ pa ni mogel gled pr]j& trpi ta ali oml njeg^ telj, ln če ze ni gPgJ je p
koli njegovtovari . trP
sam izmislil »«^».1, Vzel je lepo ^ ^‘sti 0^.
rdeče na^rtal po ? m t
S« U”i£fi»g5
viču, da bi M, .,,[1,
zdravljenje v K ole2ed ga muči zavratna
HM.«««**
Tiska
vse vrste oglasov po 10 din.
III nad. — Telefon štev. 93-8J0 od 15	18	- Tel.
za vsak mn. širine 1 Battisti 301 a-I. Tel. 70
—-	>	130	4®**
,»n	rim	FLRJ:	izvod	6,	mesečno	t|sKa
NAROČNINA: Cona	A.	intsetua	350	četrlleuia «00	polletna 1700, celoletna 3200 lir.	Cona B: Izvod 6,	mesečno	150	o .	atl{nega	mozemskeg*	tBsT-
PoStr., tekoči račun	za STO	.	ZVU. Založništvo	tržaškega tiska. Trst	11.5374.	- Za Jugoslavijo: Agencija dem	^nZO.Z- •
Ljubljana T.vrševa	34	. tet	20-09.	tekoči račun	pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. —	Izdaja
'■Založništvo tržaškega tiska
stolpca za