ODZIVI NA UKREPE V ROČNI PROIZVODNJI Dva meseca sta pretekla, odkar so steklarji v ročni proizvodnji in v delih proizvodnje, ki so nanjo vezani, pričeli z delom v dveh izmenah. Čeprav še ne poznamo vseh učinkov teh ukrepov, smo delavce, ki so jih ta in še drugi ukrepi doleteli, vodilne delavce in predstavnike sindikata povprašali o njihovem mnenju o tem. Pravi učinki dvoizmenskega dela pa se bodo šele pokazali. Nikola PIŠEK, nabiralec 2 MDR 4 Ukinitev nočne izmene je ukrep, ki mi je pisan na kožo. Ne bi želel več delati v troizmenskem ciklusu, osebno bi mi še najbolj odgovarjala le jutranja izmena. Tudi prva plača, ki smo jo prejeli po ukrepih, ni bila dosti nižja. Res pa je, da ni popolnoma primerljiva, ker smo imeli v maju več delavnikov kot običajno. Motijo pa me nekatere druge stvari, zlasti sem razočaran, ker že celo leto prejemam znižano plačo v okviru faktorja B, nihče pa mi ni povedal, kaj in kdaj nisem dobro delal, da bi morebitno slabo delo izboljšal. Takšnih delavcev pa je v našem profitnem centru kar precej. Ukinitev nočne izmene je ukrep, ki mi je pisan na kožo. Stojan BINDER, direktor podjetja V Profitnem centru Razsvetljava so se pojavili negativni trendi predvsem zaradi prevelikih stroškov, ki jih v strukturi le teh predstavljajo plače. V lanskem letu so plače, računano v markah, narasle za 25 %, letos računamo na 15-20 procentno rast. Konjukture na svetovnem tržišču ni. Steklarni Hrastnik s svojimi nizkimi cenami konkurirajo predvsem vzhodnoevropske steklarne - bolgarske, romunske, poljske in druge, kjer so plače tudi do 3-krat manjše, kot pri nas, logična posledica je, da so tudi cene njihovih izdelkov dosti nižje. V kolikor se hočemo na trgu obdržati, moramo tovrstne trende sprejeti in se jim prilagoditi. Produktivnost Profitnega centra ne raste v skladu z rastjo stroškov dela, ki skupaj z vso režijo znašajo že skoraj 60 % vseh stroškov. Zaradi teh trendov postaja PC Razsvetljava vse bolj ogrožen. Na srečo je podjetje sestavljeno še iz dveh profitnih centrov, ki v mno-gočem pokrivata stroške PC Razsvetljava. Vodstvo podjetja mora poskrbeti za takšne organizacijske spremembe, ki bodo minimizirale izgubo PC Razsvetljava in na vseh področjih zmanjšati stroške. Ukrep v ročni proizvodnji je torej treba gledati v luči perspektive podjetja kot celote. Tovrstni ukrepi pri delavcih povzročajo določeno mero nezadovoljstva in slabe volje, saj posegajo v ustaljen ritem dela, pa tudi v zasebno življenje posameznika. Prepričan pa sem, da jih je v skupno dobro potrebno sprejeti z razumevanjem. Njihov namen je ustvarjanje pogojev za normalno poslovanje, za zagotavljanje sredstev za surovine, energijo, s kolektivno pogodbo usklajenih in pravočasno izplačanih plač in nenazadnje razvojnih sredstev. Prvi kazalci uspeha teh ukrepov so pozitivni, niso pa sanirali vseh negativnih trendov. Zato to gotovo ni zadnji ukrep Steklarne Hrastnik. Slabo bi bilo vodstvo, ki ne bi še vnaprej iskalo načinov in možnosti za povečanje proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Ukrep v ročni proizvodnji je torej treba gledati v luči perspektive podjetja kot celote. Zdravko RANZINGER, nabiralec 1 MDR 1 Pogoji dela in disciplina so se bistveno izboljšali. Problemi pa so z opalnim steklom. Zagotovljeno pa je, da bo to po remontu izboljšano. Brigada, ki jo vodim, nima slabših rezultatov kot prej, čeprav jih večina ima. Mlajši brigadirji še nimajo toliko izkušenj, zato se pojavlja veliko težav, nihče pa jim tudi ne pomaga pri njihovem odpravljanju. Izobraževanje na delovnem mestu poteka le za novosprejete delavce, pa bi bilo krepko potrebno tudi za ostale. Mislim, da je bil sistem v preteklosti, ko so se delavci ob sobotah in nedeljah usposabljali, dober, in ne vem, zakaj smo ga opustili. Rezultati pa so vidni... Predlagam tudi, da bi v poletnih mesecih delali v jutranji in nočni izmeni, saj vsi, še zlasti pa ženske, težko vzdržimo vročino. Marsikdo izgubi zavest, pa letos sploh še ni bilo pravega poletja... IZ VSEBINE Odzivi na ukrepe v ročni proizvodnji Intervju - dr. Plaikner Stojan Binder -predsednik Zasav. društva managerjev Pridobitev v Stedeku Nov silos za živec Intervju - Gornik Slavko Hočeš - Nočeš - Moraš Horoskop Nada FERME, nabiralka -izpihovalka MDR 1 Kljub temu, da sem imela med vsemi izmenami najraje nočno, dvoizmensko delo predstavlja določeno olajšanje. Bolj smo spočiti, več imamo prostega časa, več se lahko posvečamo družinam... Rezultati brigade, v kateri delam, niso slabši, mislim pa, da smo za garaško delo, ki ga opravljamo, preslabo nagrajeni. Se zlasti to velja za predstiskal-ce. Ti so dejansko »duša« preše in od njih je v ogromni meri odvisen uspeh skupnega dela, ocenjeni pa so z enim najnižjih faktorjev. Prav tako se mi zdi krivično, da izpihalkam pripada le polovična stimulacija. Tako so dvakrat oškodovane - na eni strani z nizko plačo in na drugi s prepolovljeno stimulacijo. Slabo bi bilo vodstvo, ki ne bi še vnaprej iskalo načinov in možnosti za povečevanje proizvodnje in zmanjšanje stroškov. M Aleksej US, vodja Profitnega centra Razsvetljava Ukrep ima tako pozitivne kot negativne posledice. Realne slike o finančnih učinkih še nimamo, ker s podatki za mesec junij še ne razpolagamo, v maju pa je delo v dvoizmenskem turnusu potekalo le dva tedna. Glede na obstoječe število zaposlenih v našem profitnem centru, za formiranje večjega števila brigad, kot jih trenutno imamo, sploh ni pogojev. S te plati je torej ukrep racionalen. Mislim tudi, da je dvoizmensko delo za steklarje boljše. Splošno znano je, da nočno delo slabo vpliva na človekov bioritem in njegovo zdravje. Prepričan sem, da bo malo delavcev, ki bodo po preteku določenega časa še pripravljeni delati ponoči. Strošek dela, ki predstavlja dokaj veliko postavko v strukturi stroškov, se je s tem ukrepom precej zmanjšal. Za optimalno poslovanje Profitnega centra pa to ni dovolj. Mislim, da je potrebno takoj narediti selekcijo asortimana in nedonosne artikle izločiti iz proizvodnje. Res pa je tudi, da so se pogoji dela za večino poslabšali, zlasti v blagovni skupini MDR-1. Zaradi raznovrstnih težav, od zasedenosti brigad, oteženih delovnih pogojev, dolgih poti za odnašanje izdelkov, težav s hlajenjem (premalo hladilnih peči) ipd., se je odpadek povečal iz 10 na 25 %. Tudi steklo je slabše kvalitete, ker preko noči ni predelave, zato prihaja do izgube vsebnosti fluora in je večja verjetnost, da je steklo porozno. F peč dela preko svojih zmogljivosti, saj v dveh izmenah naredimo toliko izdelkov, kot prej v treh. Veliko naštetih pomanjkljivosti nameravamo odpraviti med remontom v tem poletju. P kadno peč bomo popravili in s tem povečali kapaciteto za 2 - 3 tone steklenih izdelkov, popravili bomo hladilne peči, zamenjali mrežo, naredili nove, boljše sestave delovnih brigad... V nekaterih brigadah v blagovni skupini RDBO 5 pa se pojavljajo odpori, ki niso neposredno povezani z ukinitvijo nočne izmene, pač pa s spremembo zasedbe brigad (3/2). Pojavljajo se slabši rezultati dela, tako količinsko kot kakovostno. Tovrstne reakcije delavcev lahko zaradi nizke rentabilnosti pripeljejo do tega, da se bo ta Profitni center moral ukiniti. Glede na obstoječe število zaposlenih v našem profitnem centru, za formiranje večjega števila brigad, kot jih trenutno imamo, sploh ni pogojev. Jože ROJKO, ročni pihalec 1 RDBO 5 Pri tovrstnih ukrepih se poraja vprašanje njihove ekonomske upravičenosti. Nanje pa nismo imeli vpliva ne delavci ne naši predstavniki v delavskem svetu, dogovori s sindikatom pa so bili vsiljeni. Zame je nočna izmena predstavljala precejšen napor, zato me sam prehod na dvoizmensko delo ne moti. Poleg tega smo imeli v letošnjem poletju precejšnjo srečo z vremenom, saj so bile izredno nizke temperature za ta letni čas. Razmere so se za delavce poslabšale predvsem zaradi povečanja normativov za 15 %, kar pomeni manjšo stimulacijo in plačo. Takšnega tempa namreč ni mogoče zdržati, sploh pa ne na daljši rok. Dodatno sta bili ukinjeni še dve brigadi, med njimi tudi tista, ki jo vodim jaz. Človek se v tako situaciji počuti nepotreben, odpisan. Veliko delavcev je bilo razporejenih na druga delovna mesta, njihove plače pa so ostale nespremenjene. Zato se sprašujem ali so bili ti ukrepi dovolj premišljeni in ali bodo prinesli pričakovane rezultate. Upam, da bo jesen prinesla boljše čase. Zato se sprašujem ali so bili ti ukrepi dovolj premišljeni in ali bodo prinesli pričakovane rezultate. Kljub temu, da sem imela med vsemi izmenami najraje nočno, dvoizmensko delo predstavlja določeno olajšanje. Tomislav KALEM, ročni pihalec 3 RDBO 5 Nov način dela mi nikakor ne ustreza. Vročina na popoldanski izmeni je neznosna, delamo več kot kdajkoli prej, plače pa so nižje. Mislim, da vodstvo premalo ceni neposredno proizvodnjo. Velik problem je tudi bolniški stalež, ki se je sedaj še povečal. Pogoji dela so se poslabšali, delamo brez počitka, zato delavci silijo v bolniško, nekateri upravičeno, drugi pa tudi ne. Skoraj vsak popoldanski delavnik je komu med nami slabo od vročine. Marsikoga naslednji dan ni več v službo. Delavci, ki pa pridemo, moramo zaradi pomanjkanja ljudi delati še bolj kot sicer. Pa bi se dalo marsikaj urediti brez posebnih stroškov. Eden od primerov je, da moramo na malico vsi naenkrat, nato pa skoraj ves predviden čas zanjo čakamo v vrsti... Pa bi se dalo marsikaj urediti brez posebnih stroškov. Eden od primerov je, da moramo na malico vsi naenkrat, nato pa skoraj ves predviden čas zanjo čakamo v vrsti... Soniboj KNEŽAK, predsednik sindikata Ukinitev nočne izmene v obratu razsvetljave je zame, še bolj pa za zaposlene v tem obratu, ukrep, ki ga nikakor ne pozdravljamo. Vsakršna ukinitev pomeni tudi določene viške, katere smo zaenkrat še lahko prezaposlili v samem podjetju, pomeni pa tudi zmanjšanje proizvodnje in nenazadnje selekcijo kupcev, za katere komerciala trdi, da jih je enostavno izgubiti, mnogo težje pa pridobiti. Pomeni pa tudi spremenjen ritem dela pri steklarjih, ki se bojijo dvoizmenskega dela predvsem zaradi visokih vročin v poletnih mesecih. Vsa kriza v zadnjih letih še je v bistvu reševala prek obrata razsvetljave - kriza v obratu embalaže pred dvema letoma je zahtevala uvedbo štiriizmenskega dela tako rekoč čez noč. Povečanje naročila je pomenilo obvezno opravljanje nadurnega dela ob sobotah v lanskem letu, sedaj smo ukinili nočno izmeno... Vse našteto je povezano zmnogimi premestitvami delavcev in posledica je tudi dvig bolniškega staleža. Skratka mislim, da je bil omenjeni ukrep izveden prehitro, brez podrobnejše analize in da bodo čez nekaj časa razmere na trgu zahtevale ponovno uvedbo nočne izmene. Vse našteto je povezano z mnogimi premestitvami de lavcev in posledica je tudi dvig bolniškega staleža. Erna DEŽELAK, pregledalka stekla Nočno izmeno sem imela vedno zelo rada. Pa vendar sem se v tem kratkem času navadila na nov ritem, tako da sem z dvoizmenskim delom zadovoljna. Nočno delo je naporno, zlasti za ženske. Moti pa nas, da prevoz za pregledalke, ki delamo dalje, ni ustrezno urejen. Svoj problem sem sicer rešila z nakupom fička, vsaka pa te možnosti nima. Kot vidim, je proizvodnja, razen redkih izjem, upadla. Po novem sistemu nas v poletnih mesecih doleti tudi več vročine, čeprav se s pogoji steklarjev delavci pri hladilnih pečeh ne moremo primerjati. Nočno delo je naporno, zlasti za ženske. Ivan KALUŽA, ročni pihalec 1 RDBO 5, sindikalni zaupnik PC razsvetljava Letos prvič odhajam na dopust s slabim občutkom. Pravega smisla novih ukrepov ne vidim, mislim, da so premalo strokovno pretehtani in da gre za nelogične rešitve. Prinesli pa so veliko krivic. Mislim, da smo steklarji z dolgoletnimi izkušnjami tisti, ki najbolj poznamo svoje delo. Pa vendar se vodstvu ni zdelo vredno, da bi nas vprašalo za mnenje. Vem, da smo produktivni, vzroki za neuspeh profitnega centra pa so tam, kjer delavci nimamo vpliva. V tehnološki razvoj tega dela tovarne se je ves čas premalo vlagalo. Marsikaj bi se dalo izboljšati tudi z minimalnimi vložki, na mnogo načinov poceniti proizvodnjo, izboljšati pogoje dela... Zlasti pa je preveč izkoriščena ženska delovna sila. Ukrepi zadevajo le steklarje v neposredni proizvodnji, vsi ostali pa delajo pod enakimi pogoji kot prej. Mislim, da nas je vodstvo zelo oškodovalo, saj imamo za več dela, v slabših pogojih, plačo nižjo za 20 -30%. Najbolj pa sem zaskrbljen, ker ne vidim pogojev za prihodnost našega obrata, oziroma je ta zelo ogrožena. Ukinjanje brigadd je gotovo eden od ukrepov, ki utemeljuje mojo skrb. Če se v kratkem času zadeve ne bodo speljale v sprejemljivejše vode, se bojim nekontroliranih reakcij delavcev, na kar opozarjamo že daljši čas. Ukrepi zadevajo le steklarje v neposredni proizvodnji, vsi ostali pa delajo pod enakimi pogoji kot prej. PRESTAVITEV SILOSA ZA DOLOMIT IN POSTAVITEV NOVEGA SILOSA ZA ŽIVEC Že dalj časa je bila dana želja s strani nabave, da bi določene surovine (dolomit, živec) dostavljali po železnici zaradi znižanja stroška transporta. Poleg tega pa je bil transport dolomita in živca v sami tovarni od vhodnih silosov na dvorišču uprave stavbe do končnih silosov v zmesarni logistično zelo neugoden, dolomit in živec sta se namreč iz avtocisterne s pomočjo pnevmatskega transporta praznila v silose na dvorišču upravne stavbe, nato pa sta se v tako imenovanih »kiblah« vozila z viličarjem do dvigala v zmesarni, nato pa z ročnim viličarjem v dvigalo in z dvigalom v četrto nadstropje skladišča v zmesarni in nato naprej z ročnim viličarjem do vsipa v silose (tak transport še vedno poteka za kalcit). Pri tem so za to delo potrebni najmanj 3-4 delavci, ozko grlo predstavlja prevoz kibel z viličarjem. Pred leti smo dobivali živec iz Stru-mice v Makedoniji, po razpadu ju-go-trga pa ga zaradi transporta ni bilo možno več dobaviti, tako da smo začeli delati skupaj s firmama AKW-KICK in QUARZ-WERKE. Z obema firmama smo se dogovarjali o sovlaganju v nov silos za živec, na koncu smo se odločili za firmo AKW-KICK, katere kalijev živec bolj ustreza za našo kvaliteto stekla. Sredi maja 1995 nam je firma EN-IT iz Kočevja postavila nov silos za živec in prestavila silos za dolomit na dvorišče zmesarne, sredi julija pa planiramo še prestavitev silosa za kalcit. Moram poudariti, da vsa opravljena dela odpravljajo določena ozka grla in delno pocenijo transport, je pa to še daleč od optimalne rešitve. Skupaj z ing. Kavškom smo s firmo BECKS-HULTE iz Nemčije pripravili »predprojekt«, katerega izvršitev bi pomenila, da bi za celoten transport živca, dolomita in kalcita skrbel lahko operater v zmesarni, s tem bi odpadlo delo ostalih delavcev, najvažnejše pa bi bilo, da bi odpadla odvisnost od dvigala v zmesarni, (od dvigala v zmesarni je odvisno obratovanje cele tovarne, v primeru resne okvare preko 30 let starega dvigala, bi bilo potrebno v nekaj dneh ustaviti celotno proizvodnjo). Žal trenutno za takšno investicijo (preko 400.000,00 DEM) ni dovolj denarja. Marjan Polak PROBLEM IZVOZNEGA GOSPODARSTVA -PRVORAZREDNI NACIONALNI PROBLEM SLOVENIJE Cena prenove Slovenije je razdeljena skrajno pristransko: v primerjavi z izjemnimi napori in izčrpavanjem izvoznikov živijo druge strukture (od gospodarskih do ostalih) lagodno. Te bonitete želijo ohraniti in se takoj organizirajo in ukrepajo, če čutijo ogroženost (šolstvo, zdravstvo, policija, upokojenci itd.). Edino nosilni del preživetja Slovenije, izvozno gospodarstvo, od katerega je usodno odvisen napredek slovenskega gospodarstva, tega ne zna ali ne zmore. To izvozno gospodarstvo nikakor ne razume, da je v Sloveniji dogovorna ekonomija; to dejstvo gotovo najtežje razumejo ravno evropsko priznani managerji, ki so popolnoma vpeti v razviti zahodni svet. Zelo dobro pa to ekonomijo razumejo direktorji, katerih firme lahko prodajajo večino v Sloveniji, saj dosegajo zavidljive dobičke ob visokih plačah zaposlenih v teh firmah. V Sloveniji se praviloma doseše kaj z izsiljevanjem (štrajki), z lobiranjem; še najmanj gre računati na razumevanje ali zakonitosti razvitih gospodarskih sistemov; slovenski gospodarski sistem je po meri tistih, ki so najbolje organizirani (politično in drugače) in želijo ostati na položajih, torej vzdržujejo umetno ravnotežje - na škodo tistih, ki so skromni in molčijo. Steklarna Hrastnik je dvakrat medijsko opozorila slovensko javnost na resnost položaja slovenskih izvoznikov (prvič z okroglo mizo na Dnevu stekla in svetlobe, septembra 1994, drugič v osrednjem TV dnevniku 19.5.1995). Pokazalo se je, da se slovenski politiki zavedajo resnosti te problematike, saj je posebej po drugem opozorilu Steklarne Hrastnik osebno odreagiral dr. Drnovšek. Probleme izvoznega gospodarstva je celo sprl najuglednejše predstavnike oblasti, finančnih ustanov in ekonomske stroke. Zaključek je na dlani: a) kot celota slabo delujejo, vsak sledi parcialnem interesu in je na njem relativno uspešen; b) napake pri vodenju gospodarske politike so postale transparentne in jih ni moč zavijati v znanstvene formulacije. Vsekakor pa je za izvoznike najpomembnejše, kako preživeti. Samo spoznanje, da je ta tema lahko glavno težišče predvolilnega boja, predstavlja odločilno prednost na strani izvoznikov. To potrjujejo zapisi iz glavnih slovenskih gospodarskih revij in dnevnega časopisja (npr. Glas gospodarstva, Manager, Gospodarski vestnik, Finance, Delo, Dnevnik, Delavska enotnost itd.), kjer novinarji, politiki in gospodarstveniki tako ali drugače vse bolj razkrivajo velika nesorazmerja slovenske javne porabe, tečaja tolarja, cen, obresti, plač itd. G. Fujs iz mariborskega Primata celo pravi: Bolje bi bilo, da bi ljudje, ki kreirajo gospodarsko politiko, dobili bogate pokojnine, kot da še naprej povzročajo škodo. Tudi dejstvo, da bi za proračunska sredstva Slovenije iz leta 1992 lahko kupili 84.000 Audijev 100, za letošnja pa že 124.000 takih Audijev, pove marsikaj. Prav tako je za »trden tolar« značilno tole: januarja 1992 je bilo z neto plačo 320 DEM moč kupiti več, kot januarja 1995 z neto plačo 710 DEM. A vendar to povišanje plač za podjetja predstavlja ogromen zalogaj, saj v izvozu niso povišali cen za več kot 10 - 15 %. Poduk te zgodbe je: Izvozno gospodarstvo bo moralo samo postaviti stvari na pravo mesto. Podjetja, ki so opravila sanacijo, se dokazala na najzahtevnejših tržiščih razvitega sveta, se bodo morala organizirati, povezati in izboriti od oblasti take pogoje gospodarske politike, ki bodo omogočili njihovo preživetje in perspektivo. - Druga opcija pa je postopno zapiranje izvoznih podjetij in množice brezposelnih ter vse, kar temu sledi. Slavko Marčen Poslovni partnerji Steklarne Hrastnik DR. FRANZ PLAIKNER Dr. Plaikner je direktor zastopniške firme Peter iz So-lingena v Nemčiji. Že skoraj 30 let uspešno posluje s številnimi podjetji na evropskem trgu in skupaj s sodelavci dosega zavidljive rezultate. Od leta 1993 firma Peter zastopa Steklarno Hrastnik na nemškem trgu. Dr. Plaikner v razgovoru za Steklarja. Kakšne so bile vaše prve izkušnje ri poslovanju? tudij na Univerzi v Padovi mi je sicer dal nekaj teoretičnih osnov za delo, vendar sem prave izkušnje dobil šele ob srečevanju s problemi in seveda reševanjem le-teh. Svet se namreč spreminja iz dneva v dan in kar je včeraj veljalo za dobro, danes ljudem ni več interesantno. Zato se je vedno potrebno prilagajati željam kupcev. Moje podjetje se že 25 let, kolikor časa delujemo v Evropi, srečuje z raznovrstnimi problemi, vendar do sedaj še nobena tovarna, s katero poslujemo, ni bila zaprta ali prišla do bankrota. Na to dejstvo sem zelo ponosen, saj je to plod trdega dela in številnih prizadevanj. Kaj po vašem mnenju pomeni »poslovati profitno«? Poslovati profitno pomeni delati tudi jutri in v prihodnje. Pri vsakem sklenjenem poslu je zame pomemben samo profit, čeprav se morda sliši kruto. A žal, takšna je resnica. Že davno sem ugotovil, da je za profitno poslovanje podjetja pomembno ne le sodelovanje z vodstvom podjetja, ampak v prvi fazi spremljanje modnih trendov ter želja po višjem kvalitetnem razredu. Pri vašem delu je potrebno veliko potovanj, da ste lahko na tekočem z dogajanji tako na evropskem kot tudi na svetovnem trgu? Poti me večkrat vodijo v Ameriko, Anglijo, Francijo, Italijo, kjer nastaja moda. Uspešnost posla namreč narekujejo modni trendi, katerim se je potrebno prilagajati. Ljudje imajo vse in se za nakup neke stvari odločijo iz preprostega razloga - ker jo hočejo imeti in ne zato, ker jo potrebujejo. V njih je torej potrebno z ustrezno kvaliteto Kooperacija s Steklarno Hrastnik je uspešna in začrtali smo osnove sodelovanja v prihodnosti. in modernim izdelkom zbuditi občutek, da stvar hočejo imeti. Za to pa je prav gotovo potrebno imeti dobro razvit design? Seveda. Pri nas smo z lastnim oddelkom designa pričeli pred 15 leti. Trenutno so trije ljudje zaposleni samo na oddelku za oblikovanje, po potrebi pa še koga honorarno zaposlimo. Vendar ravno design izdelkov predstavlja izredno visok strošek dela v našem podjetju. Trenutno smo v položaju, ko proizvodnja povsod narašča, kvaliteta se boljša, trg pa ostaja isti. Manevrski prostor v prihodnosti ne bo večji, ampak se bo kvečjemu zožil, na nas pa je, da z dobrim designom in kvalitetnimi prodizvodi poiščemo prostor, kjer se bomo uveljavili in ga seveda maksimalno izkoristiti. Samo s pravo kvaliteto in obliko izde-klov bomo lahko uspešno prodajali in tako profitno poslovali. S koliko podjetji poslujete in kakšna so vaša osnovna izhodišča za poslovanje? Firma Peter Solingen danes uspešno posluje z več kot 50 podjetji širom Evrope. Trenutno je zaposlenih 12 ljudi, kar je izredno malo za takšen obseg poslovanja, kot ga trenutno imamo. Pri nas stremimo za tem, da z minimalnim številom zaposlenih dosegamo maksimalne rezultate. Ljudi je namreč lahko zaposlovati, vendar so v naslednji fazi vprašljivi doseženi rezultati. Zato v firmi Peter Solingen dajemo velik poudarek na samo organizacijo dela. Naj povem, da so v Nemčiji firme, ki imajo dvakrat večje šte- vilo zaposlenih kot pri nas, vendar dosegajo samo polovico našega prometa. Kdaj se je začela kooperacija med vašo firmo in Steklarno Hrastnik? Medsebojno sodelovanje se je začelo pred dvema letoma. Vse skupaj je potekalo zelo počasi, z veliko mero strpnosti, saj sta obe strani morali najti določene rešitve in se prilagajati zahtevam obeh partnerjev. Zelo sem zadovoljen z vodstvom Steklarne in z njegovo poslovno politiko, saj bomo z razvojem v začrtani smeri v prihodnjih letih lahko priča nastanku »novega« profitnega podjetja. Ko pravim »novega« podjetja, mislim na spremembo izdelkov in mentalitete. V zaposlenih moramo vzbuditi željo po tem, da bo njihov cilj preživetje podjetja. V zadnjem času se je veliko steklarn po svetu zaprlo ali pa so bile poceni razprodane, ker poslovanje ni bilo profitno. V Steklarni Hrastnik morate paziti, da stroški na enoto proizvoda ne bodo previsoki, kajti nobeno podjetje z visokimi stroški ne more preživeti oziroma poslovati profitno, čeprav se kvantiteta proizvodnje povečuje. Kakšni so rezultati prodaje izdelkov Steklarne Hrastnik na evropskem trgu? Prodaja narašča približno 50 % letno, predvsem v Nemčiji, za letošnje leto pa predvidevamo trikratno povečanje prodaje. Tudi za prihodnost nam ne manjka načrtov, poiskati moramo prave artikle, ki se bodo uspešno prodajali. Naši načrti s Steklarno so enostavni: firma Peter Solingen bo v razvoj designa vključila še več časa in denarja, Steklarna pa bo morala vložiti sredstva v novo opremo ter povečati proizvodno kapaciteto - trenutna proizvodnja namreč ne pokriva vseh potreb. Za zadovoljitev potreb naših kupcev in za preživetje Steklarne potrebujemo večji obseg Z modno oblikovanim izdelkom, ki je istočasno tudi prilagojen tržnim razmeram, lahko uspešno nastopamo na trgu in profitno poslujemo. Za intenziviranje sodelovanja so zelo pomembna vsakomesečna srečanja med predstavniki firme Peter in Steklarno Hrastnik. proizvodnje, več modno oblikovanih steklenih izdelkov, še višjo kvaliteto ter s tem povezan večji obseg prodaje. Kje torej iskati rešitev za obstoj tudi v prihodnosti? Mislim, da je potrebno čim prej kompletno reorganizirati ročno proizvodnjo, da bo vsaj za 50 % bolj profitna. V nasprotnem primeru bo strošek ročne proizvodnje postal previsok in proizvodnja ne bo rentabilna. Problemi z visokimi stroški dela so tudi v zahodnih državah, na primer v Španiji, Franciji, na Portugalskem. V Evropi je preživelo samo nekaj tovarn, in sicer takšne, ki so probleme pravočasno zaznale in jih pričele reševati, druge pa so izgubile svoj položaj. Tista podjetja, ki si zatiskajo oči pred dejanskim stanjem in še vedno verjamejo, da je situacija na trgu ostala nespremenjena, bodo propadla. Firma Glaskoch iz Nemčije je najbrž prva evropska firma glede kvalitete in obsega poslovanja s steklom za namizni program. Na sliki sta lastnik g. Kleine in glavni šef g. Goege v razgovoru z g. Mirtom in dr. Plaiknerjem. Slovenska vlada bo morala v bližnji prihodnosti spreje ti ukrepe, s katerimi bo stimulirala izvoz in oživila ko lesa industrijskega razvoja. reševati poleg svojih tudi vladne probleme. Slovenija se mora usmerjati v izvoz, vendar mora vlada izvoznikom pri tem pomagati. Finančna politika je lahko zelo nevarna, zato mora biti vlada Slovenije posebno pozorna nanjo. V nasprotnem primeru bo prišlo do odpuščanja delavcev, pojavil se bo problem brezposelnosti. V primeru, da je domača valuta višja kot najmočnejša valuta v Evropi, potem je nekaj zagotovo narobe. Amerika na primer je znižala dolar na najnižjo možno raven, da bi s tem pokrenila kolesa industrije, Italija je znižala valuto za 40% - spet se je torej s pomočjo vladne politike poskusilo oživiti gospodarstvo. Kaj si želite v prihodnjih letih? Predvsem si želim dobrega sodelovanja s Steklarno, obilo novih izdelkov, katere bomo lahko plasirali na evropsko tržišče in tako izpolnili zastavljeni cilj - postati podjetje s profitnim poslovanjem. Pogovarjala se je Dolores Urbajs Kaj mislite o steklarstvu? Večina steklarjev je umetnikov, artikle izdelujejo samo z roko in imajo seveda občutek, da delajo čisto posebne, dragocene stvari. Saj jih resnično delajo, vendar ravno tako jih proizvajajo tudi v drugih državah in to z mnogo manjšimi stroški, kot jih ima Steklarna Hrastnik. Razlika v stroških je tako visoka, da takšno podjetje, kot je Steklarna v danih razmerah težko preživi. Upam, da bo nekoč drugače, čeprav sem zaenkrat glede tega še pesimist. Detajl iz vzorčne sobe firme Glaskoch. Ročno izdelane artikle danes proizvajajo stroji, kar pomeni masovno proizvodnjo, ki prinaša profit. Kako se naše tehnično osebje prilagaja vašim zahtevam? Tehnično osebje Steklarne Hrast- nik je izredno fleksibilno, kar ne srečaš povsod. Pripravljeni so se spoprijeti z vsako zahtevo, z vsa kim problemom. Bistvo je v tem, da nimajo zagotovljenih vseh pogojev za proizvodnjo kakšnega izdelka, ki ga želim, vendar se spopadajo z izzivom, ker takšen izdelek hočejo narediti. Razlike med podjetji pa so prav v takšnih drobnih stvareh. Kdor išče rešitev in jo hoče najti, ta je tudi najde. Pomembna je mentaliteta - ljudje so pripravljeni soočiti se z izzivom in najti rešitev. To je pravi duh za prihodnost. Kaj mislite o ekonomski politiki v Sloveniji? Razvoj dežele je vsekakor viden, eden velikih problemov pa je v tem, da mora krajevna industrija 20. 7. 1995 Zasavsko okno je na stežaj odprto STOJAN BINDER -PREDSEDNIK ZASAVSKEGA DRUŠTVA MANAGER Zasavje je bilo v preteklosti poznano kot knapovsko središče v osrčju Slovenije, kjer so premogova slojišča in domujejo rudarji. Pred desetletji so postavljali tovarniške zgradbe, nameščali tekoče trakove, v delo vključili tudi žensko delovno silo. Številna manjša podjetja so se prilagajala tržnim razmeram, nekatera manj, druga bolj uspešno, njim pa so se pridržili v zadnjih letih še uspešni zasebniki. Nastop direktorja Steklarne na osrednji TV Slovenije ni nič več nekaj izrednega - ravno ta promocija pa je približala Steklarno Hrastnik Ljubljani. Svoje ime je direktor hrastniške Steklarne zastavil v imenu največjega zasavskega delovnega kolektiva, saj želi, skupaj s stanovskimi kolegi - managerji, temu Zasavju dati ključ in odpreti zastrnjeno zasavsko okno. Direktorji večjih zasavskih podjetjih so v tej naglici, ki je prelomno zgodovinska in hitro beži mimo nas, spoznali potrebo po ponovni oživitvi Zasavskega društva mana-gerjev, ki bi lahko zasavsko gospodarstvo afirmiralo v slovenskem prostoru. Za predsednika so izvolili direktorja hrastniške Steklarne Stojana Binderja. Po njegovih besedah je namen društva, te cehovske organizacije, da se slovenskemu prostoru odpre in prikaže zasavska regija, njene svetle plati in da se o Zasavju ne govori samo o temnih straneh rudarjenja in zapiranja rudnikov, saj imamo v zasavskem prostoru vrsto uspešnih podjetij, ki se ponašajo z dolgoletnim izvozom svojih izdelkov na konvertibilna področja, s certifikati kakovosti, najboljšimi in najbolj iskanimi proizvodi, inženiring posli, ki so svoje ime gradila vrsto let in dosegla zavidljive uspehe. V Zasavskem društvu managerjev so direktorji iz različnih delovnih in občinskih okolij, različnih starosti, nekateri z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami, drugi s teoretičnim znanjem. Njihov skupni interes je en sam, in sicer povezati uspehe zasavskega gospodarstva in odpreti okno Zasavja v slovenski in evropski prostor. Zasavski managerji so spoznali, da so prerasli ozke občinske okvire, da so preskočili plotove vseh treh zasavskih občin, da se ne vprašujejo in ne gledajo na okolje, iz katerega prihajajo, ampak jih vežejo strateški interesi. Do kadrovskih zamenjav je prišlo tudi v zborničnem sistemu. Izvoljeno je bilo novo vodstvo in članstvo upravnega odbora slovenske Gospodarske zbornice. Volitve so bile tudi v območnih gospodarskih zbornicah. Hrastniška Steklarna je predlagala direktorja Stojana Binderja za člana upravnega odbora panožnega združenja za nekovine pri GZ, kjer je bil izvoljen in postal hkrati predsednik upravnega odbora. Stojan Binder je bil tudi pri območni gospodarski zbornici Trbovlje izvoljen za člana upravnega odbora in za podpredsednika upravnega odbora, kjer je zamenjal sedanjega predsednika mag. Mira Štrajharja. V združenju za nekovine pri Gospodarski zbornici bodo imeli člani skupaj s predsednikom upravnega odbora, gospodom Binderjem veliko dela. Soočili se bodo s težavami pri lastninjenju podjetij za predelavo nekovin, z ne najbolj rožnatim položajem slovenskih izvoznikov, z nekontroliranim uvozom nekakovostnih izdelkov, ki jih bo potrebno certificirati in še z drugimi nepredvidljivimi rečmi. Istočasno je bil v okviru panožnega združenja gospod Stojan Binder, kot eden izmed treh kandidatov, predlagan za člana skupščine Gospodarske zbornice. Z nepričakovano izvolitvijo se je pridružil peterici Zasavčanov, ki prihaja v več kot stočlansko skupščino Gospodarske zbornice Slovenije, po različnih poteh in iz različnih delovnih okolij. Ljubljanski Petrol, Zemeljski plin, po novem Geo-plin ima prav tako v svojem sestavu namesto bivšega direktorja IGM Zagorje Riharda Majcna, direktorja hrastniške Steklarne. Tajne volitve, kjer se je volilo 5 kandidatov, čeprav je bila majhna verjetnost, da bi bil lahko izvoljen gospod Binder, saj je naša regija majhna in steklarstvo ne pri vrhu dejavnosti, so mu uspele zadržati mesto v upravnem odboru. V tem združenju se kroji cenovna politika, prevladujoči vpliv na ceno imajo porabniki, njihova želja je nizka cena, zemeljski plin se je pocenil že za 10 odstotkov, s prvim julijem še za dodatnih 5 odstotkov. Odločujoč vpliv imajo porabniki in zato je prav, da imajo svoje ljudi, na pravih mestih. Stojan Binder pravi, da se splača biti prisoten povsod. Tam, kjer se kroji politika, tam kjer se lobira, kjer so prostozidarske lože. Svoje ime je direktor hrastniške Steklarne zastavil v imenu največjega izvoznega zasavskega delovnega kolektiva, saj želi, skupaj s stanovskimi kolegi - managerji, temu Zasavju dati ključ in odpreti zastrnjeno zasavsko okno. Vojka Povše Krasnik Zasavski managerji so spoznali, da so prerasli ozke občinske okvire, da so preskočili plotove vseh treh zasavskih občin, da se ne vprašujejo in ne gledajo na okolje, iz katerega prihajajo, dampak jih vežejo strateški interesi. Minister Deželak med zasavskimi managerji. 20.7. 1995 »TUDI CIZELER JE SVOJEVRSTEN UMETNIK« pravi Slavko Gornik, zaposlen v podjetju Forstek Hrastnik, kjer s svojim talentom, znanjem in kreativnim delom prispeva k izboljševanju kvalitete steklarskega orodja ter izdeluje enkratne vzorce iz plexi stekla. Življenjska pot vas je pred 25 leti pripeljala v Steklarno Hrastnik. Kje so vzroki za takšno odločitev? Vedno sem si želel postati radioteh-nik, vendar v moji mladosti še ni bilo danih pravih pogojev za takšen študij. Tako sem se silam prilike odločil za kovinarsko šolo. Takrat še ni bilo tako imenovanega usmerjenega izobraževanja in šolski programi so bili zastavljeni drugače. Kar polovico časa smo učenci prebili na delovni praksi, kar je bilo zelo pozitivno. Veliko veščin smo se naučili že pred prihodom v službo. Danes je šolanje drugačno in po mojem mnenju mladim primanjkuje delovnih izkušenj. Kako ocenjujete cizelerski poklic? Tega poklica se človek ne more naučiti iz knjig, niti niso dovolj dve ali tri leta, da bi lahko postal dober cizeler. Potrebno je dolgo časovno obdobje, v katerem spoznavaš umetnost obdelovanja kovin, razpoznavaš kovine in načine njihovega obdelovanja, poznati je potrebno tehnologijo delovnega procesa, pa tudi talent in nekaj znanja sta pomembna. Dobrodošla pa je prav gotovo pomoč izkušenih delavcev? Seveda. Moji generaciji cizelerjev sta veliko pomagala pokojni g. Orožen in tudi g. Križaj, ki sta svoje znanje z velikim veseljem prenašala na mlade, oporo pa smo dobili tudi pri svojih nadrejenih. Kako se spominjate svojih začetkov? Vsak začetek je seveda težak. V tistem času se je delalo veliko več ročnih izdelkov, ker je bil poudarek na ročni proizvodnji in verjetno je bila že konjuktura takšna, saj smo delali veliko lesenih prototipov, tudi program embalažnega stekla je bil vedno zanimiv. Cizelerski poklic mi je nekako zlezel pod kožo in me je prav zaradi svoje raznolikosti vedno bolj zanimal. Kakšne so značilnosti steklarskega orodja glede na to, da obstajajo v Steklarni trije programi in s tem več tehnologij? Steklarna je resnično nekaj posebnega, saj je zaradi takšne raznolikosti v proizvodnih programih potrebno poznavanje tehnologije in drugih specifičnosti steklarskega orodja. Rad imam razgibano delo, všeč mi je, da se vsak dan srečujem z novostmi, včasih sem postavljen pred izzive, za katere sprva ne vem, kako jih bom rešil, pa mi vendar uspe. Prav zato sem mnenja, da je cizeler svojevrsten umetnik. V cize-lerskem poklicu nikoli ne veš in ne znaš vsega. Z vsakim orodjem se nekaj novega naučiš in hkrati uporabiš že pridobljeno znanje. Vsaka izdelava orodja je zanimiva, na primer leseni modeli pri ročni proizvodnji. Brez dobrega poznavanja tehnologije ni mogoče narediti dobrega modela in dobrega orodja. Pomembno je namreč, da se orodje v samem proizvodnem procesu lahko uporabi in maksimalno izkoristi. S kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? Največjo težavo že od nekdaj predstavljajo materiali. Cizelerji se pri svojem delu srečujemo z različnimi materiali, od sive litine, tako modularne, steklarsko modularne do navadne litine in prokroma. Pred 25 leti je bila enostavna listina, ki ni bila tako trdna, danes pa so zahteve same proizvodnje veliko večje in tako moramo uporabljati prav steklarsko litino, katero je precej težje oblikovati. Kakšne so razlike v izdelavi steklarskega orodja pred leti in danes? Spominjam se, da so bila steklarska orodja za namizni program včasih veliko zahtevnejša, saj smo za pepelnike, kozarce, sadne kupe in drugo delali orodja, katera smo ročno sekali in oblikovali, lahko bi rekel celo v baročnem, bogatem stilu, medtem ko danes prevladujejo bolj ravne linije, ni različnih oblik, kot na primer, kare, metuljčki, katere smo včasih z veseljem delali in za katere upam, da se bodo spet pojavili. V zadnjem času vas poznamo tudi kot izdelovalca vzorcev iz plexi stekla. Od kod vam ta ideja? Pred slabimi osmimi leti je g. Fiš-nar prinesel v delavnico del plexi stekla in želel, da ga očistimo, torej samo spoliramo. Takrat sem se prvič srečal s tem materialom. Samo idejo za oblikovanje vzorcev iz plexi stekla pa sem dobil pri g. Marcenu, ki se je pri svojem delu že večkrat srečal s tovrstnimi vzorci in poznal njihovo pomembnost pri predstavitvi novih artiklov. Ko sem se prvič lotil oblikovanja tega stekla, so se problemi kar kopičili. Pri izdelavi vzorcev iz plexi stekla obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na samo izdelavo, tako hitrost obdelave, načini hlajenja, granulacija brusnega papirja, razne paste in podobno. Vendar počasi osvajam znanje pri obdelavi plexi stekla in izdelavi vzorcev in mislim, da smo na tem področju že dosegli vrhunsko kvaliteto vzorcev v evropskem merilu, saj prejemamo številna naročila za izdelavo vzorcev iz plexi stekla. Ste svoje znanje že prenesli na sodelavce? Sodelavci mi večkrat pomagajo pri izdelavi vzorcev iz plexi stekla, vendar nekatere drobne skrivnosti zaenkrat še ohranjam. Vsekakor pa Zaradi vsakodnevnih izzivov pri izdelovanju steklarskega orodja sem se odločil, da ostanem v Steklarni in izpopolnim svoje znanje. V Steklarni je služil kruh moj oče in odločil sem se, da bom nadaljeval družinsko tradicijo. Na vsak vzorec iz plexi stekla sem ponosen, saj vem, da sem vanj vložil veliko truda in znanja. bom svoje znanje slej ko prej prenesel tudi na druge, če bodo to želeli. Sedaj ste zaposleni v podjetju For-stek. Ali obstajajo kakšne razlike v načinu in obsegu dela? Vsekakor. S tem ne mislim, da v času, ko smo spadali pod Steklarno, nismo imeli dela. Nasprotno. Vendar pa se je sedaj tempo dela še povečal, saj navzven nastopamo kot samostojni gospodarski subjekt. Trudimo se, da je kvaliteta opravljenega dela čim boljša in da je delo opravljeno v čim krajšem času. Vse to namreč vpliva na ceno izdelka, ki pa ne sme biti previso- ka, če se želimo obdržati na površini. Vaše želje v prihodnosti? Želim si, da bi tudi v bodoče uspešno delali in se lotevali novih izzivov. Nadarjenih ljudi je dovolj, dobiti morajo samo možnost, da se izkažejo, izkušeni cizelerji pa jim bomo pomagali, da bomo cizelerski poklic vzljubili in se mu v celoti predali. Le tako bomo še vnaprej lahko izdelovali kvalitetna orodja in se postavljali s prvovrstnimi vzorci iz plexi stekla. Dolores Urbajs INFORMATIKA V STEKLARNI HRASTNIK O tej temi je bilo v Steklarju napisanih le malo besed, zato naj nadoknadim zamujeno. Informatika je veda,.ki se ukvarja z obravnavanjem podatkov oz. informacij s pomočjo računalnikov. Cilj informatike je dobiti točne informacije v najkrajšem možnem času. Da pa danes pridemo do učinkovite informacije v podjetju, moramo imeti učinkovit informacijski sistem. V Steklarni Hrastnik so doslej storitve s tega področja za nas opravljali v Zasavskem računskem centru (ZRC) v Trbovljah. Zaradi prepogostih izpadov na telefonskih linijah in zaradi zastarelosti programske opreme pa se je vodstvo podjetja že v začetku preteklega leta odločilo, da nam ta sistem ne ustreza več. Razlogi za to so naslednji: iz ZRC sistema se ne da do- biti sprotnih podatkov za izpise, obdelave se delajo za nazaj in vsaka obdelava je gotova najhitreje v enem dnevu in ne nazadnje so njihove storitve zelo drage. Zaradi same okornosti ZRC sistema so se vzporedno z njim nabavljali tudi različni osebni računalniki (PC), na katerih se določeni podatki dajo hitro in učinkovito obdelati za določene potrebe. Tako si s PC-ji pomagajo operativne priprave dela na vseh treh proizvodnih programih, kjer se na podlagi operativnega plana izpisujejo delovni nalogi za proizvodnjo. S PC-ji si pomagajo tudi tehnologi oz. konstruktorji. Z njim si olajšajo delo tudi v nabavni službi za vodenje nabave z uvozom in pri nabavi kartonov. Tudi planska služba ne bi preživela brez PC-jev, prav tako tudi kadrovska služba, elektroniki, da vseh ne naštevam. PC-ji so v nekaterih pogledih koristni, po drugi strani pa je njihova slabost ravno v tem, da delujejo sami zase, nepovezano. Tako se je na žalost začelo dogajati, da se podatki iz različnih virov (ZRC, PC) niso več ujemali. Vsak si je podatke prikrojil malo po svoje. To vzbuja pri ljudeh dvome in potem pridemo do ugotovitve, da je boljša nobena informacija, kot pa napačna informacija. Proizvodno podjetje, kot je naše. bi seveda moralo startati z zbiranjem in obdelovanjem podatkov v proizvodnji, pri samem začetku. Žal pa do tega ni prišlo, ker se pri računalniško podprtem sistemu zahteva pri organiziranosti podatkov določen red. Urejene morajo biti šifre izdelkov, polizdelkov, recepture, sestavnice, tehnološki postopki in operacije. Vse te stvari morajo biti v računalniku opisane na njemu razumljiv način. Šele potem bo možno račnulniško podprto vodenje proizvodnje. Toda v naši tovarni bo moralo preteči še kar nekaj časa, da bomo prišli do tega spoznanja. Včasih imam občutek, da delavci na delovnem mestu sprejemajo računalnik kot breme. Računalnik je potrebno jemati kot orodje, treba ga je razumeti in spoznati programe, ki tečejo na njem in potem ugotoviti, da le ni tako neumen kot izgleda, le pametno mu je treba vstaviti podatke. Če v računalnik vložiš čudne podatke, bodo tudi na poročilih čudni rezultati in za to ne bo kriv računalnik, ampak vedno le človek. S postavitvijo novega informacijskega sistema smo začeli letos marca. Zaenkrat smo se odločili, da z novo mrežo računalnikov pokrijemo le poslovni del sistema, proizvodni del pa pride na vrsto takoj v naslednji fazi. Strojno in programsko opremo smo izbirali skoraj eno leto. Na področju strojne opreme smo se odločili za firmo Hermes Plus d.o.o. iz Ljubljane, ki dobavlja Hawlett Packard-ovo opremo, za katero lahko rečem, da danes sodi v sam svetovni vrh (poleg IBM in COMPAQ). Na področju programske opreme pa smo izbrali MIT Inženiring d.o.o. iz Kranja, ki ima dobre reference po vsej Sloveniji. Naj naštejem nekaj stvari, ki jih bo nov informacijski sistem omogočal: enoten, sproten in kompleten vnos dokumentov s kasnejšimi prenosi podatkov med posameznimi paketi, celoten in ažuren sistem povratnih informacij v okviru sistema, možnost sprotnega pridobivanja potrebnih poročil ter maksimalno uporabo pregledov na ekran namesto izpisov na papir. Sedaj se bližamo koncu uvajanja programske opreme, smo v fazi testiranja. Programski paketi, ki so uvedeni so: kadrovska evidenca, plače, saldakonti kupcev in dobaviteljev, obračun obresti, glavna knjiga, osnovna sredstva, vodenje projektov, finančno planiranje, zajem prejetih faktur, vodenje prodaje z izvozom, vodenje nabave z uvozom, nabavne kalkulacije, materialno in blagovno knjigovodstvo ter program za vodstvene delavce. Zadnji omenjeni program bo za naše podjetje novost, v sodobnih informacijskih sistemih pa je v bistvu nepogrešljiv za hitro in učinkovito odločanje. Kot pri vsakem projektu, tudi tukaj seveda ne bo šlo brez problemov in napak, ki pa se bodo, upam, sproti reševale, tako da bo celoten sistem zaživel tako, kot je bilo na začetku planirano. Seveda pa brez podpore vseh uporabnikov sistema ne bo šlo. Vsak dober informacijski sistem je odvisen od vsakega uporabnika posebej. Vsak pooblaščen uporabnik je v bistvu odgovoren za svoj del podatkov, ki jih vnaša v sistem in tako dopolnjuje kamenčke v mozaiku celotne slike podjetja. Če bo ta slika čistejša kot je bila na starem sistemu bomo lahko rekli, da smo uspeli. Cvetka Hočevar Pridobitev v Stedeku AVTOMATSKI STROJ ZA ŠESTBARVNI SITOTISK Obdobje, v katerem živimo, je zaznamovano z dinamičnimi spremembami na svetovnem trgu. Vse bolj razvijajoče se svetovno gospodarstvo pomeni željo in predvsem potrebo, da vsak majhen segment temu sledi in se mu po svojih najboljših močeh prilagaja. Podjetje Stedek d.d. vsekakor ne sme in ne more biti izjema. Obstanek podjetja je v veliki meri odvisen od razvoja, ki pa je bil v preteklosti precej zapostavljen. Zastarela in iztrošena proizvodna oprema, nižja produktivnost, visoki proizvodni stroški ter s tem posledična nekonkurenčnost predvsem na tujih trgih nas je prisilila v razmišljanje o modernizaciji proizvodnih kapacitet na tehniki dekoriran-ja z večbarvnim sitotiskom. Stroji za sitotisk, kateri so bili v uporabi v firmi do sedaj, so že vsi po vrsti zelo stari, iztrošeni, predvsem pa po svojih karakteristikah in zmožnostih neprimerni za kakršenkoli resen nastop na trgu za dekorirane izdelke. Najmanjši in uporaben je še stroj za trobarvni sitotisk Monica iz leta 1980, ki pa ima velike omejitve pri velikosti izdelkov, tako da je možno praktično nanašati samo dve barvi po celi površini izdelka. Ta stroj je bil za takratni čas dokaj sodoben, danes pa je zahteva po bogatih dekorjih z večjim številom možnih barv, in sicer tja do osem. Povpraševanje in zahteve naših dosedanjih in novih potencialnih kupcev so bile usmerjene na večbarvne dekorje, na izdelkih večjih dimenzij in raznih oblik (vrči, pepelniki, kozarci, posode). Ker jim tega nismo mogli ponuditi s sitotiskom, smo se posluževali dekoracije z lepljenjem odlepk. Gledano s stroškovnega vidika, je bila takšna dekoracija dražja od tiste z direktnim sitotiskom. Zaradi vsega naštetega in poleg osnovnega namena ustanovitve družbe pred dvema letoma po hitrejšem razvoju te dejavnosti smo intenzivno prešli k iskanju ustreznega stroja in zagotovitvi finančnih sredstev. Pri LB Zasavje nam je uspelo dobiti kredit za nabavo stroja, tako da je bil ta dobavljen v drugi polovici meseca junija. Predhodno smo morali za njegovo namestitev urediti in povečati prostor v slikarnici, ker ob obstoječih strojih ni bilo dovolj prostora za montažo nove linije. Izbrani stroj je italijanske proizvodnje firme Fermac in omogoča izdelavo šestbarvnega sitotiska na izdelke premera 120 mm in višino 320 mm. Stroj je konstruiran kot karusel izvedba po najnovejših in že preverjenih spoznanjih na tem področju. Delovanje stroja poteka avtomatsko, kar pomeni, da potrebuje minimalno število posluževal-cev. Vlaganje izdelkov v stroj, izlaganje iz stroja in transport do žgal-ne peči je avtomatiziran. Sam stroj je voden in krmiljen s sodobno krmilno opremo, ki omogoča dovolj natančno tiskanje z zelo ozkimi tolerancami, podobno kot stroji konkurenčnih proizvajalcev. Seveda morajo biti tudi stekleni izdelki, na katere se tiska, narejeni dovolj kvalitetno v mejah dogovorjenih odstopanj, tako dimenzijsko kot oblikovno. Obvladovanje in zagotavljanje proizvodnje za zaposlene na tem stroju ne bi smel biti večji problem, saj imajo že kar precej zkušenj in pridobljenega znanja pri delu z eno do tribarvnim sitotiskom. Izvedeno je bilo začetno usposabljanje za delo s strojem pri proizvajalcu v Italiji, nadaljevalo se je ob sami montaži in zagonu stroja pri nas. Prav tako pričakujemo popolno sodelovanje dobavitelja stroja pri odpravi problemov, ki se bodo verjetno še pojavljali. Z nabavo novega stroja bomo lahko konkurenčno nastopali na trgih Nemčije, Italije, Avstrije, Francije oziroma pri kupcih, ki jih spoznavamo na sejmih, katerih se udeležujemo. Zaradi naših dosedanjih proizvodnih omejitev pa jim nismo mogli izdelati željenih dekorjev. Na teh trgih so izdelki Steklarne Hrastnik že prisotni in uveljavljeni; manjka samo še dopolnitev te ponudbe z našim programom dekoracije, da bi bila potem ponudba po- P°'na' Janez Kavzar Nov stroj za šestbarvni sitotisk. ZANIMALO VAS BO Ob koncu polletnega poslovanja se običajno opravijo tudi inventure, zato vam bom tudi jaz podala nekaj statističnih podatkov o kadrovskih spremembah v prvih šestih mesecih letošnjega ieta. Na začetku naj navedem zadnje že objavljene podatke, in sicer nas je bilo konec meseca maja 1995 skupaj 885 zaposlenih, in sicer je bilo od tega 406 žensk in 479 moških (med vsemi zaposlenimi je bilo tudi 16 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov pa v tem obdobju ni več). Od zadnjega podatka pa so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU JUNIJU 1995 smo na novo zaposlili 16 delavcev, in sicer: iz bivše firme Barbara d.o.o. so se v obrat prehrane delavcev Steklarne Hrastnik vrnili: Darino Rižner - vodja obrata prehrane delavcev, Marinka Kmet - ekonom -administrator, blagajničarke so: Cvetka Homšek, Zofija Hribarnik, Cirila Krašovec in Silva Strniša, razdeljevalke hrane oziroma kuharice pa Nada Habinc, Stojanka Jeran, Gordana Neškovič, Ružica Petrovič, Lilijana Šklander in Branka Šuljagič. Na isto delovno mesto so razporejene za določen čas Maja Knez in Marjana Zidarič. Za določen čas je sprejeta tudi Olga Bolte, in sicer kot kuharica. Iz firme Sinet, d.d. pa se je vrnila komi-sionarja skladišča kartonov Irena Grabnar. Delovno razmerje je prekinilo 6 delavcev, in sicer: Upokojen (1 delavec): Stane Trinker - ročni pihalec 1 Invalidsko upokojena (1 delavka): Joža Brglez - pregledalka steklenih izdelkov Sporazumna prekinitev (1 delavec): Muharem Šumič - delavec težak v obratu zmesarne V naše hčerinsko podjetje Sinet je odšla: Vanja Pijadjer - pregledalka steklenih izdelkov Umrl (1 delavec): Roman Radej - operater v obratu zmesarne Izključitev (1 delavec): Zoran Tomše - odnašalec stekla z možnostjo priučitve za steklarja Ob navedenih kadrovskih spremembah smo konec meseca junija 1995 zaključili s skupnim številom 895 zaposlenih, med katerimi je 419 žensk in 476 moških (17 delavcev je bilo sprejetih za določen čas, pripravnikov še vedno nimamo). PRIRASTEK V DRUŽINI SO DOBILI: Za izpolnitev želja pa so v družinski krog prinesli veselje štirje malčki, in sicer: hčerka Elmedina materi Žumri Kas-umovič in očetu Senaidu ter hčerka Maja našemu delavcu Sašu Burkeljcu in njegovi ženi Dragani. Sina Edija pa je povila naša delavka Marjana Pavšek svojemu možu Ediju. Sina Žana je rodila mlada mamica Sabina Sihur svojemu izvoljencu Milanu Medvedu. POROČILA STA SE: Pri Vidergarju na »Kmečki ohceti v Kandršah« sta si obljubila zvestobo naša sodelavka Dolores Marinkovič in njen izvoljenec Ivan Urbajs. Kot sem že omenila, bom tokrat ponudila tudi nekaj statističnih podatkov. V leto 1995 smo zakorakali s skupaj 909 zaposlenimi, oziroma 412 ženskami in 495 moškimi. Po preteku šestih mesecev nas je še 895 (419 žensk in 476 moških). V tem času smo na novo zaposlili 25 delavcev (16 žensk in 9 moških), večina sprejemov je bila v mesecu juniju, in sicer iz bivše firme Barbara, d.o.o. so se zaposleni vrnili v naše podjetje - obrat prehrane delavcev, in sicer 15 delavcev. Odjavili smo pa 39 delavcev (10 žensk in 29 moških), med njimi je 8 upokojencev, 8 jih je na služenju domovini, 6-tim je poteklo delo za določen čas, 5 je bilo izključitev, 4 so sporazumno prekinili delovno razmerje, razporeditve v hčerinska podjetja so bile 4 in 2 trajna viška. V tem kratkem polletnem obdobju pa smo zaradi smrti izgubili tudi sodelavko in sodelavca. Kadrovska služba Slavi Brajer OVEN od 21. 3. do 20. 4. ra od 21, 4, do 21. 5. I¥l DVOJČEK od 22. 5. do 21. 6. □ RAK od 22. 6. do 22. 7. LEV od 23. 7. do 23. 8. m DEVICA od 24. 8. do 23. 9. ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 10. 7. do 10. 8. 1995 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek V sredini meseca boste spoznali osebo, ki vas bo spominjala na otroštvo in mlade dni. Ko se boste umirili od svojih spominov, vam bo postala ta oseba še posebno draga. Delo boste opravljali z večjim elanom, prednost pa le dajte razumevanju in skladnosti odnosov v družini. Če premišljujete o zasebništvu, dobro premislite, čas za to še ni prišel. Upoštevajte tudi drugo stran, zaletavost ni dobra. Če bodo težave z nogami (ožilje), se posvetujte s strokovnjakom. Pri partnerju uporabite svoj čar! Čas ljubezenskih sprememb in nestalnosti je za vami, zato boste lahko mirno zadihali. Dobre volje boste in radi se boste zabavali tako doma kot v službi. Svoj dom spet doživljate neobremenjeno, ne da bi mogli razmišljati, kaj še morate postoriti. Ustvarjalni boste in ponosni na svoje dosežke. V prvi polovici julija vas bodo vabili na počitnice in prav je, da se jim odzovete. V tem času boste tudi dober sogovornik in končno boste znali prisluhniti tudi drugim, pri tem pa boste razvili nekaj toplih odnosov. Ne premišljujte, če delate prav - bodite zgolj topli in človeški. Težko boste razpoznavali, kaj je ljubezen in kaj samo prijateljstvo. Venera vam bo malce ponagajala, zato je prav, da se preusmerite k delu, tako boste lažje spoznali, če ste se prav odločili. V tem obdobju pa se lahko veliko naučite o človeški naravi, o ljudeh in o pomembnosti neke veze, ki vas muči. Naslednji teden boste radi vzeli v roke pisne razlage o dogajanjih iz preteklosti, ki jih ne morete pozabiti. Dolgčas vam ne bo, ker boste kljub vsem prigovarjanjem skovali lastno vizijo. Sonce v vašem znamenju vas spodbuja k večji aktivnosti in če hočete ohraniti psihično ravnotežje, se ne smete upirati razmišljanju, temveč se morate vanj poglobiti. Pri tem vam lahko pomagajo prijatelji in to bo dodaten čas za razmišljanje in presojanje. Naučite se delati iz predanosti in ne zaradi tega, ker to morate ali ker drugi tako želijo. Veliko lahko pridobite, če se boste posvetili samo eni stvari v določenem trenutku, tudi v službi. Več možnosti je, da uspete, Merkur je v vašem znamenju, ne zanemarjajte tega! TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10. ŠKORPIJON od 24. 10. do 21. 11. STRELEC od 2. 11. do 21. 12. KOZOROG od 22. 12. do 20. 1. ra Veliko načrtov ste skovali, ko ste opazovali druge ljudi in ob tem spreminjali svoj lasten odnos do dela, ko ste se odločili, s čim bi se lahko ukvarjali v prihodnosti. Še več smernic in nagibov lahko dobite od svojega partnerja. Vsak dan sproti. Po 18. 7. bodo dnevi neplodni, če si boste delali načrte za vnaprej, rajši si privoščite nekaj samote, ki bo pripomogla k temu, da se poglobite vase. Ne ukvarjajte se s problemi drugih ljudi, važni ste vi! Partnerjev odmik je lahko opozorilo. Nič ni bolj pomembno, kot tisto, za kar ste sami odgovorni ali za stvar, za katero se sami opredelite. To boste spoznali 13. 7., ko bo sporočilo povzročilo pravi kaos v vašem življenju. Ni dobro, da hromite sami sebe in svoje podzavestne moči, ko pa dobro veste, kakšna bo reakcija vaše okolice. Potrudite se, saj nanjo lahko vplivate. Poudarek dajte harmoniji in začutite to skladnost, ob tem pa ne zanemarite materialne plati življenja. Vzdržljivi boste in odporni, zato vam o zdravju ni potrebno razmišljati. Zdaj spoznavate, da nespremenljivost lahko pelje v lahkomiselnost! Ne boste mogli zabetonirati čustev in odnosov in tudi garancije ne morete dobiti, da bo sedanje razmerje enako prejšnjemu. Podobne misli vam rojijo po glavi zato, ker spoznavate svojo notranjo duševno gibljivost. Konec meseca boste spoznali, da je čar v tem, da je vsak dan nekaj novega. Predajali se boste zemeljskim užitkom, pri tem pa ne izgubljajte cilja izpred oči. Gradite na karieri in ne obljubljajte preveč. Ni dobro da ste vsiljivi v razčljenjevanju družinskih odnosov. Takšno vedenje lahko ovira vaše psihično ravnovesje. Kljub temu, da imate kup skrbi, boste kmalu spoznali, da se veliko problemov, reši samo po sebi in da se postavijo tja, kamor spadajo. V dobri družbi boste spoznali, kaj je tisto, za kar je vredno živeti, vendar si z nepremišljeno avanturo lahko nakopljete težave, zato raje dvakrat premislite. Pomanjkanje lastne koncentracije vam bo oteževalo vsakdanje delo. Poživilom pa se raje odpovejte. Ne jezite se nad ribami! Veselemu in brezskrbnemu življenu bo sledil padec energije. Nekaj dni v juliju boste še pretirano zgovorni, kot da bi hoteli nadomestiti zmanjšano učinkovitost. Spomnite se, da je potrpljenje božja mast. Poskušajte biti umirjeni in skromno čakajte, da se pokažejo rezultati. Trenutno se vam zdi, da čas teče prepočasi za vas in vse prihaja z zamudo. Vzrok temu občutku je energija v vas, ker ste bolj aktivni, prisluhnite stališču partnerja, ki se razlikuje od vašega, pa vam vendar ni nerazumljiv. Ne poskušajte biti samo dominantni za vsako ceno. Navezali boste veliko novih stikov, izbirali pa boste predvsem med ljudmi, ki so sposobni bolj globoke osebnostne povezave, ki so pripravljeni odkriti kaj o sebi in se zanimajo tudi za duhovno strukturo. Ker ste v dobri kondiciji, se boste radi telesno postavljali. Morda na plaži? Pri tem pa lahko odkrijete svoje resnične želje. V globini vaše podzavesti je zapisano, kaj si v resnici mislite. Dobro se zaščitite pred sončnimi žarki in upoštevajte nasvet. Ognjeni Mars vam poklanja vso svojo energijo. Lahko se zgodi... VODNAR od 21. 1. do 18. 2. RIBI od 19. 2. do 20. 3. m Primeren čas je za to, da začnete z neko zadevo, o kateri ste razmišljali že prej. Naslednje dni se držite nazaj in ne razmišljajte, kaj vse bi se vam lahko dogodilo. Vse je mogoče, to veste iz lastnih izkušenj. Več pozornosti boste polagali na želje svojih bližnjih. Naučili se boste sprejemati sebe in tudi tiste stvari, ki vam niso najbolj všeč. Ker trenutno niste sposobni, da bi govorili o sebi, ne dovolite, da bi vas kdo silil v to. Bodite potrpežljivi in počakajte na trenutek, ko boste začutili željo, da bi res iz srca spregovorili. Naj vas vaše delo ne skrbi preveč, predajte se čustvom in ljubezni, saj vam bodo zvezde same poslale sporočilo, kdaj morate za katero stvar poskrbeti. Svojo domišljijo izkoristite v konstruktivne namene, še posebno tiste, ki ne bodo zahtevale pretirane discipline ali rutine, temveč več samostojnosti. Konec meseca boste potrebovali več energije za službena opravila. Vse bo šlo, če boste realno pri stvari. Do družinskih članov bodite bolj potrpežljivi in ne prelagajte stvar na jutri. Prehladi in slabo počutje naj vam ne pokvarijo razpoloženja. ROMANU V SPOMIN HOČEŠ užiti sončne žarke, ki ti nežno božajo srce, NOČEŠ dežnih kapelj, ki utrujajo tvoje misli, MORAŠ poiskati svoj prostor v svetu... Srebrna voda se odseva čista, na nebu zvezd je še čutiti moč, jezero zaspano pozibava, moj čolnič mali v noč, čolniček ziblje se v spokojni noči, mesečina mu pokaže pravo pot, tja kjer lokvanji so cvetoči, tam kjer sanja bel labod. Takrat v čolniču ljubico objamem, jo poljubim prav rahlo, da laboda ne predramim, saj sanja svojo ljubico. Le obišči prijatelj, ta mirni kotiček pod soncem, ki bogu za hrbtom kraljuje, kako lepo je priti v deželo, koder sreča v ljubezni domuje... Bistvo misli je beseda, a besede glas je naš pogum, kdor pa tega v življenju nima, ostal nesrečen bo pisun. Kdor povedati ne upa, ta boji živeti se, a tisti, ki preveč je glasen, nič mu prida ni srce. Hudo je biti od mladosti utrujen, ko mrkega obraza se smehljaš, težko prikriti je pred prijatelji žalost čeprav jim tega nikdar ne priznaš. Zdaj razmisli kaj boš storil, katero pot ubral boš v svet, pazi, kdo živeti te bo učil, da ne postaneš od ljudi preklet. Andrej Nov delovni teden, ponedeljek kot vsak ponedeljek, pa vendar tako drugačen. Srčno upanje, da naša ušesa niso slišala prav in da je prišlo do pomote, se je razblinila v enem samem trenutku. Našega sodelavca Romana je usoda iztrgala iz naše sredine. Res je, da je dokončnost izgube sočloveka težka že sama po sebi, res pa je tudi, da se ljudje razlikujemo drug od drugega. Ene pot varno vodi mimo preprek in skozi viharje, spet drugi prenaša muke in trpljenje, medtem ko stopa po trnovi poti skozi življenje, misleč, da stopa v lepši jutri. Leta 1952 sta mu starša prižgala življenjsko lučko kot četrtemu in zadnjemu otroku v družini. Po končani poklicni elektro šoli si je po družinski tradiciji tudi on poiskal zaposlitev v Steklarni Hrastnik. Že leta 1967 je kot vajenec prvič prestopil prag steklarne. Dolga leta je delal v elektro delavnici. Vmes pa je še dopolnil svoje znanje in dokončal šolo za delovodje. Nemirna žilica ga je v 80. letih za nekaj let z ladjo popeljala okrog sveta. Pa vendar si je zopet zaželel te doline in se leta 1984 vrnil v Hrastnik in se ponovno zaposlil v podjetju, kjer je pričel svojo poklicno pot. V spomin na mornarska leta pa mu je ostala prikupna živalca, ki je njega in njegove bližnje na mornarska leta spominjala še nekaj let. Zadnja leta pa je v štiriizmenskem turnusu opravljal delo oepraterja v zmesarni. Poznali smo ga kot dobrodušnega, vedno za šalo pripravljenega človeka, ki ne zna biti slabe volje, ki bi naredil vse, da bi pomagal drugim, četudi v svojo škodo. Pri delu je bil natančen in zanesljiv, med sodelavci pa zelo priljubljen. Glasba je bila njegova stalna spremljevalka. Njegovo zbirko plošč bi težko prešteli. To je bila tudi neizčrpna tema za pogovore. Prav tako je imel rad dobro knjigo. Njegove knjižne police so se šibile pod njimi. Po očetovi smrti je živel sam z materjo. Veliko ji je pomagal, nobeno delo in nobena skrb mu ni bila odveč. Znal je skuhati, speči pecivo, ali potico ali pripraviti ozimnico. Njegovi številni vrtovi so bili obdelani že v prvih pomladanskih dneh. Vnaprej se je veselil pomladanskih in poletnih dni, ki jih je izkoristil za nabiranje darov narave. Skrbno je načrtoval prihodnost, zato se je odločil da si zgradi nekaj resnično svojega. Na obrobju Radeč je pričel rasti prijeten mali domek, tam je preživel vsak svoj prosti trenutek. Veselil se je vsakega napredovanja pri delu, vanj je vložil vsak težko prihranjeni tolar. V glavi pa je imel še polno načrtov v zvezi s svojo sanjsko hišico. Tja ga je vodila tudi njegova zadnja pot brez vrnitve. Na srečo pa se življenje ne meri po dnevih, pač pa po dejanjih... In Romanova so bila takšna, da njegovo kratko življenje odtehta sto pustih let koga drugega. In čeprav je daleč od nas, ostaja v naših srcih, kot da nesrečnega konca junijskega vikenda nikdar ni bilo. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, in brata PETRA JONKEJA se iskreno zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, vsem, ki so darovali cvetje in sveče v poslednje slovo ter izrekli sožalje, gospodu župniku za opravljeni obred ter godbi in pevcem. Žena, sin, hči in sestra ter ostalo sorodstvo Nagradna križanka O’ fc? 0 '0* ||7j I7UMITELJ TELEGRAF- SKEGA SLADKOVODNA RIBA, K RA-P0VEC ZLITINA OSMIJA IN VOLFRAMA VELIK GORSKI VRH JAMBSKI VERZ IZ SE STIH STOPIC PIVSKI VZKLIK, NA DUŠEK'- ifj LJUDSTVO V INDOKINI RIMSKI PESNIK IN ZDRAVNIK VZDEVEK GRŠKEGA LADJARJA ONASSISA IME IT. FILMSKE. IGRALKE L 1 Sl JEZERO V SEVERNI RUSIJI MESTO V OHIU V ZDA OB JEZERU ERIE ANTON OCVIRK FERI HORVAT (SAMUEL) ORGAN VIDA MAJHNA KRAVA ► ŠP. BAR0Č-Nl SLIKAR (Ö.ESTEBAN) DR!AVA V ZDA ► UMETNI -KOVA DELAVNICA m MALIK DENARJA, POHLEPNE! STANE SEVER NAJMANJŠI DELCI SNOVI ▼ T SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI OTOČJE OB NOVI GVINEJI REJ -t \ , 5 4 ' - stran 12