ojenca iu sos tanovalca , poznejšega m e c e n a Cir i l -Metodove šolske družbe, po 
ratovi smrti s a m o prepisal i iz g imnaz i j e v realko (str. 122). 
Leveč ni bil v IV. šoli Cankarjev razrednik (to je bil neki Stauber) niti ni 
bil več takrat urednik Ljubl janskega Zvona, pač pa je poučeva l v tem razredu 
s lovenski jezik (122). O kaki nevarnost i za Ivana Cankarja , da bi se med šola-
n jem odtuji l l judstvu in zlil z razredom izkoriščevalcev (123), ni bi lo ne duha 
ne s luha, in sicer ne zaradi miselnost i mladega C a n k a r j a s a m e g a ne zaradi 
duha, ki je tedaj navdaja l s lovensko d i jaško mladino . 
S temi pr ipombami se mi je zdelo potrebno dopolni t i Petretovo knjigo, ki 
je pa k l jub tem pomis lekom, kakor sem zapisal že v začetku, zas lužno in svoje-
vrs tno delo. D a ni povsem uspelo, je pač vzrok v njeni izredno težki snovi, ki 
ji še z združenimi močmi ne bomo tako k m a l u kos. Zato je potrebno, da bi 
redki s lovenski cankaros lovc i — in Petrè je prav zaradi te knj ige v n j ihovem 
ospredju — deloval i kol ikor m o g o č e v z a j e m n o in načrtno. 
A. Slodnjak 
O D G O V O R 
na oceno po l judne izdaje Prešernovih poezij* 
Kakor v s a k o g a r tako bol i jo tudi mene zas luženi kri t ični udarci . T o d a 
t isočkrat huje skeli kr i t ikova neprikrita želja, odkrit i č im več »napak« v 
o c e n j e v a n e m delu . T a k o p i s a n j e sili č l o v e k a k o d g o v o r u , in č e bi se mu še 
tako rad izognil . Molk v takem primeru mrvi namreč vo l jo do nada l jn jega 
dela, v bralcih pa budi neupruvičene d v o m e in krive misli . S a m o zato odgo-
var jam G s p a n u in p o p r a v l j a m nekatere njegove trditve. 
V dobrih šest ih tednih — to o m e n j a m s a m o zaradi kr i t ikovih besed, da 
sem imel »na razpo lago l e n e k a j m e s c e v « — s e m o s k r b e l poz imi 1945/46 t eks t 
in korekturo naše knjige. T a nagl ica je bila potrebna zato, da iz ide knjiga že za 
Prešernov praznik 8. februarja 1946, zlasti ker ni bi lo po vojni nobene izdaje 
Poezij . Tega ci l ja knj iga sicer ni dosegla , pa ne zaradi priredite l jeve počas -
nosti , t emveč zaradi tehničnih zaprek v t iskarni. Izšla je šele v začetku marca 
t istega leta. Vsakdo razume, da se v teh šestih tednih nisem mogel bavit i s 
podrobno rokopisno anal izo , zlasti ker je bil znaten del »nevšečnih okol išč ine 
tudi v tem, da s e m opravl ja l ves ta čas redno s lužbo v pisarni. 
Morebiti poreče kdo: zakaj si se pa potem lotil t akega dela? D a , to j e res 
tragična krivda, toda naloga je bi la p r e v a b l j i v a . . . 
Na temelju faks imi l i ranega rokopisa Poezij , P intarjeve , Žigonove, Pirjcv-
č e v e in Glonar jeve ter Kidričeve izdaje sem torej najprej določi l besedi lo in 
ga v sp lošnem uredil tako kakor drugi uredniki . T e m u kritik v g l a v n e m ne 
ugovarja . Kar se pa tiče njegovega rahlega pomis leka zoper s k u p i n s k e na-
s love (Sonetje l jubezni , Zabavlj iv i napis i in Sonet je nesreče), ki jih v Poez i jah 
1846 res ni, a so bili prvotno v n j ihovem rokopisu, sein j ih sprejel zato, ker 
so Prešernovi , znači lni in udomačeni ter priobčeni tudi v drugih izdajah (n. pr. 
v Kidričevi) . Prigovarjat i bi se dalo s a m o izrazu Sonet je l jubezni , names to 
Ljubčznjeni sončtje , kakor je bil zapisal Prešeren, a to sem spremeni l po 
Pintarju. Pri tem n e vem, kaj bi se mi n a p a č n e g a zapisalo , kakor piše krit ik, 
k o sem imenoval Sonete l jubezni — venec sonetov, saj moremo tako imenovat i 
v s a k o organsko skup ino sonetov, ne s a m o ono, ki jo tvori 15 sonetov. 
Sonet Matiji Čopu in Krst pri Savic i sta v živi notranji zvezi , ki jo je 
b i lo treba v naši knjigi prikazat i , kakor jo je pr ikazal Prešeren v prvi 
izdaji 1836, čeprav je 1846. 1. res ločil sonet od epa iz neznanih, najbrž s a m o 
formalnih razlogov, da bi bili v knj ig i vsi sonetje pod istim s k u p n i m nas lovom. 
* G l e j oceno A l f o n z a G s p a n a v »Slavist ični reviji« štev. 1 in 2. str. 126 
do 137. 
» 
Skupinsk i nas lov D o d a t e k n a d on imi sprejet imi pesmimi , ki j ih v Po-
ez i jah 1846 ni, je izpadel med s tav l jenjem teksta, vendar je kr i t ikova skrb, da 
bi »nepoučeni bralci« ne trpeli zato kaj škode, nepotrebna, ker s e m pod vsako 
dodano pesmi jo zapisal , da je pesnik ni sprejel v Poezije . D o d a n e pesmi s e m 
uvrst i l »po v seb insko -ob l ikovnem principu«, kakor piše kritik, a pesn i tve 
G o s p o d u Izmaj lu Sreznjevskemu, Mihi Raste lcu, Janezu N. H r a d e c k e m u so 
zaš le pod n a p a č n e nas love zaradi t ehn ične n a p a k e v t iskarni, kar je zares 
nepri je tno in grdo, a pri orisani nagl ic i v sa j razumlj ivo , ako ne opravič l j ivo . 
P r o s i m torej, da ta del kn j ige v s a k d o popravi tuko. kukor je bil zusnovan, 
namreč : Zabavl j iv i napis i (Čudni dihur, Metelčici in S lomšku) , Grobna napisa 
(Mutiji Čopu in Antonu Linhartu) , Posvet i la (Mihu Kasteleu, Prijat ' l ju Lašanu, 
G o s p o d u Izmaj lu Sreznjevskemu in Junezu N. Hradeckemu) . 
Na kr i t ikov dvom, da bi bil o uvrst i tv i »dodanih pesmic »dosti pre-
mišl jal« , ne vem odgovorit i . In če bi res bil zanje »kratko malo sprejel vrstni 
red iz P ir jevec -Glonar jeve (1929) oz iroma iz P ir i evčeve m i n i a t u r n e izdaje 
(1939)«, ne bi bil n ič zugrešil , sa j sta Pirjevec in Glonar m n o g o razmiš l ja la o 
Prešernu in m a r s i k a j storila za popular izac i jo in u m e v a n j e n jegove poezije . 
N a uvrst i tev nekaterih nemških Prešernovih pesmi v prevodu ni b i lo 
misl it i spr ičo nagl ice , v kateri ie knj iga nastujala, in spričo že l je založniku, 
da ne bi obseg preveč narastel . Res pa je, da sem n e m š k o e leg i jo Mutiji Čopu 
označi l ne s a m o nu str. 27., kukor o m e n j a kritik, t emveč tudi na str. 154—35. 
Krit ikov oči tek g l ede na spremenjeno g r a f i č n o podobo nekater ih pesmi je 
uprav ičen . 
Apostrof ni l epa stvar, ponekod pu za r a z u m e v a n j e potrebna. I rim. v 
Krstu 6. stih 24. k i t ice: šel na j vsak s a m bo skoz ž iv l jenja zmede. In podobnih 
mes t je več. A k o pa moraš postav i t i apostrof na tem ali o n e m mestu, j e težko 
biti nedosleden. Tudi Kidričeva izdaja i m a apostrofe . Nedos lednos t D o l e n c 
(352, 17) s e m v nagl ici povzel prav iz nje, vertdar sem ob tej pri l iki popruvi l 
nupuko: jim v mu, česar pa kritik ni opazi l . Pr ipominjam, da beremo ta epi-
grum v S lovenskem berilu V, str. 68. 194« 1. še v e d n o v neprav i ln i obl ik i : 
Prijat'lju Lašanu 
Varha te čaku D o l e n c (I) pred ar is tokratov t iranstvom, 
vurji s e družbe vo lkov , bod i j im (!!) brumbu pravic . (!!!) 
T o p o m e n i , d a stu v b e s e d i l u t reh vrs t i c d v e n e d o s l e d n o s t i (upostrof v besed i 
Prijat ' l ju in brezupostrof ičnost v besedi D o l e n c ter d v e s tvarni n a p a k i v zadnj i 
vrstici ( j i m n a m e s t o mu), ki dela besedi lo nerazuml j ivo in prot i s lovno, ter 
opust i tev k l icaja na koncu. Prav i lno besedi lo je doslej «umo v Vid ičev i priob-
č i tv i (LZ 1935, 178) iu v nuši k n j i g i 
Kar se t iče kr i t ikov ih ugovorov zoper uporubo nag lasn ih z n a m e n j v nuši 
izdaji , je treba povedat i : 
1. Nekateru nag lasna znamenja , ki j ih b o »vsak S l o v e n e c brez vsega 
l a h k o pogrešil«, kukor piše kritik, sem ohrani l , a ne kot nugluse posamezn ih 
besed, t emveč kot vodi la za prav i lno branje in u m e v a n j e celili s t ihov in kit ic 
uli pu zato, ker sem bil prepričan, da jih »vsak Slovenec« ne bo »luhko po-
grešil«. (Nu pr. n a p n f m o , drevo.) 
2. Pri nug lem t i skanju so s e .pokvari l i nekater i pravi lno označeni n a g l a s i 
kukor c v e t ê j o v cvetéjo , druge (temno, domù, prostost , namèst ' , zvonček , na 
gôro) sem pustil , ker so Prešernovi in ker j ih je ohrani l razen dveh (prostost 
in nu gôro) tudi Kidrič v svoji knjigi . Prešernova obl iku r ézvese l j êno je ostala, 
da pomore k p r a v i l n e m u branju. 
3. Besede: Z a p u š č i n a , priš la , svetu, so lze , kjer kôli , umrjè jo in imè so 
izruzite t i skovne napake , kur bi kritik mogel ugotovit i , ako bi pregledal , kako 
so te besede sicer n a g l a š e n e v uuši knjigi . 
4. Kri t ikova trditev, da je Prešernu s luži l gruvis pri pisnnju —èr v po-
udarjeni poz ic i j i le za oznuko po lg lasn ika , ni verjetna. Zakuj nuj bi pesnik v 
tej pozicij i označeva l po lg lasnik , k o mu je v e n d a r šlo za mesto oz iroma kval i -
teto akcenta , puščal pa brez z n a m e n j a to, kar je z nag lasn imi znamenj i hotel 
določit i? O b pregledu rokopisa Poez i j sem ugotov i l tudi, da je Prešeren v 
večini pr imerov jasno postav i l gravis na r ne na e, pisal je Verba, vterjene, 
zaperte , v persih, perva itd., č eprav je mogoče najti tudi obl ike: umèrl , smèrt 
itd., a teh je m n o g o manj. Tudi iz tega sk lepam, da pesniku ni šlo za o z n a k o 
polg lasnika , t emveč za mesto in kval i te to naglasa . Dr. Kidrič je v svoji izdaj i 
dal p o v s o d natisniti dos ledno grav is na nag lašenem z logotvornem r-ju. 
5. Kritik zahteva, naj bi postavi l nag lasna z n a m e n j a tudi na nekatere 
enoz ložne besede, na pr. na préd (časovni adverb), češ da je mogoča z a m e n j a v a 
s predlogom pred. Toda kdo bi p a č mogel v pesmi Pod o k n o m (tega se n a m r e č 
boji) kr ivo ujneti s t ihe: 
Pred n e z n a n e 
srčne rane 
meni spat i ne pusté! 
Ako je kdo, temu p a č ne pomore nobeno nag lasno znamenje ! 
Res pa je, da bi pri »tujih besedah« moral pustit i Prešernove naglase; 
s tr injam se s kr i t ikom tudi v tem, da so potrebna nag lasna z n a m e n j a na onih 
s lovenskih besedah, ki j ih našteva na str. 129. (spodaj) in na str. 130. (zgoraj). 
Morebiti bi bilo ce lo najbolje , ako bi bil ohranil tudi v naš i izdaji kol ikor 
m o g o č e vse Prešernove naglase . 
Glede na kr i t ikovc ugovore zoper rabo ločil p r i p o m i n j a m : 
1. Vse vejice, ki se zde krit iku odveč , sem ohrani l zato, ker so se meni 
zdele potrebne za pravi lno branje in u m e v a n j e in ker so pač tudi v izvirniku. 
T u d i dr. Kidrič jih je ohranil v svoji knjigi . 
2. Na 82, 14 in 234, 22 je vej ica izostala zaradi t i skarske pomote , povsod 
drugod sem vej ice ohranil tako, k a k o r so v Prešernu in Kidriču, ki m u prav 
to stran n jegove redakci je šteje v posebno zas lugo dr. Ocv irk v oceni (LZ 1939, 
2ОД), ko p iše: »Izredno vužna so pri Prešernu tudi loči la, sa j so večkrat ce lo 
ses tavni oe l n jegovega ritma. Nedopus tno bi zato grešil prireditelj , ki bi svoje-
vo l jno spreminja l pesn ikov sistem ločil in jih preveč logic is t ično to lmači l v 
smis lu današnj ih s lovničn ih pravil . Prof . Kidrič je skušal vestno ohranit i Pre-
šernovo k o n c e p c i j o in terpunkc i j po zadnj i izpričani redakcij i pesmi in se 
odloč i l za s p r e m e m b o le tam, kjer je de jansko dopustna in utemeljena.« 
3. Velja, kar zgoraj , ker naštete vej ice »niso n a p a č n o postavljene«, kakor 
trdi kritik, t emveč ohranjene tako, k a k o r j ih j e zapisa l Prešeren, a ohrani l 
tudi Kidrič. 
4. N a 191, 3 je moja pomota , bit i mora res podpičje , ne vej ica , a povsod 
drugod je tako kakor v Prešernu (in Kidriču). 
5. Na 43, 10, 14, IS ter 242, 4 mora biti g lede na P o e z i j e podpičje , dasi 
bi se v prvih treh primerih lahko skl iceval na nj ihov rokopis , k jer je p ika 
kakor v naš i knjigi . Povsod drugod pravi lno. 
6. Pravi lno , i zvzemši , da je v c i tatu v u v o d u p o m o t o m a izostal klicaj. 
7. Poprav l j eno v s e z n a m u t i skovnih napak. 
8. N a 172, 6 moja, najbrž med t i skanjem nasta la napaka . Mora biti vej ica. 
9. V naš i knj ig i pravi lno. Morebiti bi tfes bi lo bol je postavit i za besedo 
imena vej ico, a ne podpičje , kakor j e v Prešernu in v naši knjigi , n ikakor pa 
ne kl icaja, kakor predlaga kritik. 
10. T a k o je v Prešernu in v Kidričevi i z d a j i 
11. N a str. 95, 12 je v naši knjigi pravi lno, v 117, 2 in 255, 6 pa bi bila 
bolja vej ica, kakor nasvetuje kritik. 
12. V naši knjigi pravi lno. 
13. Morebiti bi bi lo res bolje, da bi postavi l dvop ič j e v 43, 6, kakor na-
svetuje kritik, a v tem primeru bi bilo treba postuvit i kl icuj na koncu cele 
pesmi. 
14. To kr i t ikovo o p o m b o je treba upoštevat i . Toda na k o n c u prve k i t i ce 
soneta O V r b a . . . mora biti kl icaj , ki pa ne ve l ja samo, kakor misl i kritik, 
• o k a t i v u O Vrba, t emveč vsebini ce le kit ice, zlasti pa k o n č n e m u v z k l i k u : 
go l j ' f iva kača, ki izraža g lobino in težo pesn ikovega razočaranja nad otroško 
ukaže l jnost jo , ki ga je bi la zvod i la iz oče tove hiše. Tudi v 2. kitici i s tega 
soneta ni ne pravega vokat iva ne ve lc ln ika ali že le lnika, a k l jub temu j e 
pesnik postav i l na koncu kl icaj , ki ga je treba ohranit i v vsaki izdaji . 
Glede na kr i t ikovo pisanje o mojem zapisu ep igrama Prešernova vera 
p o d a j a m tu natančni prepis Kaste lčevcga zapisa , ki sem ga našel v Levs t ikov i 
zapušč in i . S love tako: 
Prešerinooa oéra t 
Kar je, beži; 
ni 
Al beg i. Bog, ? 
Ki vodi v e k o m a j v ne-b<). 
Kar je, kar b lo je in kar bo. 
Iz ob l ike zap i sa spoznamo, k a k o se je Kaste l ic 1866 trudil , da bi Levs t iku 
prav i lno sporoči l po s p o m i n u besedi lo ep igrama. Prvotno jc v drugi vrstici 
pozabi l na n ika ln ico ni, a na koncu je postavi l vejico. Nato je vpisal nikal-
nico ni, na koncu pa je zapisa l vprašaj , ne da bi vej ico prečrtal . S lednj ič j e 
pa vpraša j prečrtal . 
P o tej obliki so m o ž n e (zame) tri raz lage: 
a) ate is t ična (vprašaja ne upoštevam) . Bistvo vsega je nag lo gibanje , prav 
za prav g inevanjc . Го pa nasprotuje ideji Bogat ker Bog p a č ne more spremi-
njati vsega, to je tudi s a m e g a sebe v nič (ne-bo), ki se ne bo pojavi l n ikdar 
več. Zamisel Boga je torej prot is lovna njegovi d o m n e v a n i ali verovani m a n i f e -
stacij i , ki je v b i s tvu s a m o prirodno g ibanje ; 
D) pante i s t ična (vprašaj upoštevam) . Bistvo vsega je beg, torej g ibanje . 
T o d a ali ni ta beg, to g ibanje prav za prav ed ino božanstvo , iz katerega izha-
ja jo in v katero se v e k o m a j iz l ivajo sedanjost , preteklost in bodočnos t? 
c) f i l o lo ško-zgodov inska (vprašaj upoš tevam, najbrž v nekakšn i zvezi z 
neko mis l i jo v Linhartovi zgodovini ) . Vidimo, da vse, kar je, beži. Torci je 
prav i lna s tarogrška, a tudi Linhartova e t imolog i ja , da je bog s a m o posebna 
obl ika besede neg, kajti beg vsega v nepovrat lahko sproži in vodi s a m o naj-
v iš je vodeče bitje, to je Bog. 
S hege l jans tvom pa ep igram najbrž n i m a zveze. Najverje tnejša se mi zdi 
druga , g lede na nas lov tudi tretja razlaga. Pravi lna ob l ika bi torej b i la: 
Prešernova oera. 
Kar je, beži . 
А Г beg ni Bog, 
ki vodi v e k o m a j v ne-b6, 
kar je, kar b'lo je in kar b6? 
Pr ipomnit i pa moram, da ne razumem kr i t ikove opazke , češ da je »zna-
či lno«, da nisem sledil dr. Prijatelju, ki je po Koršcvem predlogu zapisal epi -
gram v trivrstični obl ik i in opust i l vprašaj . Koršev predlog ni bil dober, 
kakor dokazuje Kastelčev zapis. I o d a še preden sem ta zap i s poznal , sem vedel , 
da se je Korš motil , ker ga je z a v a j a l o krivo mnenje , da je v III. de lu Ro-
m a n c e od S t r m e g a grada tro jna r ima: 
Kriv ic mašč'v i ivcc večni Bôg, 
O b i l n o pošlje ti nad log: 
Zaprto žene je tclö . . . , 
č e p r a v se r imata v tem delu romance s a m o po d v e vrstici in je r ima tretje 
vrst ice že organski del r ime naslednje , t. j. četrte vrstice. In ker je Korš v idel 
v tem pr imeru trojno rimo, je sklepal , da ima tudi naš ep igram podobno trojno 
r imo »Bog — ne-bö — bo« in da je zato ep igram trovrstičen. 
N a istem listu k a k o r Prešer inovo vero j e zapisa l Kastel ic tudi ep igram: 
Repiču 
V Ljubljani je mož, ki misli , da je t ič; 
Pa ni t ič ne, le nekaj t iča je, — repič. 
Pod Kaste lčev im zap i som je pa »popravi l« Levst ik e p i g r a m tako, k a k o r je 
danes znan: 
V Ljubl jani je možič . 
Ki misl i , da je tič. 
Pa je le t iča kos ič — 
Repič . 
V 124, 10 in 197, 9 mora biti za vpraša jem ve l ika začetnica , kakor pred-
laga krit ik, čeprav je tako kakor v naši knjigi tudi v izv irniku in v Kidričevi 
izduji. Kadar beseda f i lomela pomeni s lavca, je ne gre pisati z ve l iko začet-
nico, ker ni več lastno, t emveč je obče ime. Tudi g lede p i save Ajdovski Gradec 
trdi kritik, da sem • navzkr iž ju s S lovensk im pravopisom. Stvar je zabavna , 
ker berem v svojem izvodu S lovenskega pravopisa (res, da imam s a m o malo 
izdajo, a ta je iz 1938.1., medtem ko me kritik opozarja na izdajo iz 1935.1.), 
da je treba pisati Nemški Gradec in Po lhov Gradec. Zato sem sklepal , da 
mora biti tudi Ajdovski Gradec. G i g a n t e je pa treba ponižat i v g igante , če-
prav j ih je pisal Prešeren z ve l iko začetnico . 
Kar mi cit ira kritik iz Rup lovega S lovenskega pravorečja g lede zame-
njave predpone u- in v-, mi ne gre do srca, ker takrat, ko sem urejal našo 
knj igo, Pruvorečja sploh še ni bi lo med l judmi. Zadeva s a m a pa mi je bi la 
z n a n a iz Breznikove s lovnice, od koder jo je Rupel povzel . N a v z l i c temu nisem 
hotel spreminjat i Prešernovih obl ik. Tega tudi dr. Kidrič ni storil. Ohrani l j e 
tudi ob l ike p lesavcc itd. 
Besede oznanuj , apostel , zarijovi , trnjevka p i šemo danes : oznanjuj , apo-
stol, zarjavi , trnovka, vendar sem j ih n a m e n o m a ohrunil v Prešernovi obl iki ; 
prvo zaradi rime z besedo žaluj , ker se mi zdi, da bi rima ne bi la več tako 
čista, če bi se r imalo »žaluj — oznanjuj«. Tudi drugo (zarijovi) sem ohrani l 
s a m o iz ozira na njeno r imo »ponovi«. Kima je morebit i res enozložna, das i 
ima Prešeren v tej pesnitvi tudi večz ložne rime, toda stik je vendar ves dru-
gačen, ako soglašutu tudi nenag lašena vokulu pred rimo. Trnjevka (Preš. 
ternjôvka) sem zapisa l zato, ker mis l im, da je Prešeren izvaja l besedo iz 
trnje, ne iz besede trn. 
Prehudo me je pa kritik obdolži l , češ da sem pokvar i l r imo v 260, ? in » 
260, 10 ter v 282, 1, 3, 5. V prvem primeru rima sploh ni prizadeta, ker j e 
Prešeren najbrž govori l in tudi rimul »naredu — zmédu«, u ne »nurčdiii — 
zméditU. V drugem primeru je stvur neko l iko hujša, ker je Prešeren najbrž 
govori l in rimul, kakor je pisul: »pokruj'ni, vunujni — nekdajnic , toda mis l im, 
da bo navz l i c moji pisavi »pokruj'ni — vununji — nekdanj i« bra lec zadel 
pravo. Tudi dr. Kidrič je popravi l te rime (ako, kakor je v naši knj ig i . 
V 247, 1? bi bil res moral popravi t i odpera v odpira, a ine je z a v e d l a ne-
kakšna opt ična prevara g lede na gra f i čno podobo njene r ime: ineru. Ne raz-
u m e m pu kri t ikovegu očitku, du sem zagreši l »s intaktično napako« s spremem-
bo: ker vredna dela niso jih budile . Ali ni popo lnoma istu »s intakt ična napaka« , 
če bi bil pisal po Prešernovo: ker vredne dela niso jih budi l e? Verz 125, 20 pa 
je zapisal Prešeren (kur je ohrunil tudi dr. Kidrič): Pokôput k to lovujum be-
r ičam ga dadé. Torej brez apostrofa , kar znuči, da ie besedo P o k ô p a t občut i l 
kot nameni ln ik . Apostrof v Poezijuh, ki se nanj sk l icuje krit ik, gre nujbrž 
na rovaš korektorja. Beseda brez apostrofa ustreza tudi današnjemu ž ivemu 
govoru, na pr. Sina j e dal v mesto služit , D a l si j e o b l e k o delat itd. 
Zveza »ko, ki budi« je zaradi dveh kričečih i-jev za moje uho manj 
b lagoglasna kakor moja sprememba »kot, ko budi«, kar je tudi razumljivejše. 
Toda o tem se je težko zediniti. Ne vem tudi, zakaj zahteva kritik v 314, 1 
pridrévil, namesto pridrvil , ko je pa oblika pridrvil t ipična za Prešerna. 
Še teže kakor na krit ikove očitke glede na pravopis in s lovnico odgo-
varjam na njegove opazke o uvodu in komentarju. Poglejmo j ih po vrsti! 
Za silo bi res lahko obveljal ugovor, da ni s pesnikom ugasnil Ribičev 
moški rod. Ob smrti je pesnik res zapusti l nezakonskega sina Franceljna, ki 
ga je pa preživel komaj za nekaj let. A znano je tudi, da j e Prešeren večkrat 
hudo dvomil , da bi bil Francelj njegov sin. 
Sodbo, da je bil pesnik v l jubljanskih šolah »prvak tudi po vpl ivu na 
svoje součence«, sem zapisal na podlagi spominov njegovih sošolcev. Jurij 
Grabrijan je pripovedoval o tem svojemu kaplanu, kakor sporoča ta dne 
2. marca 1881.1. Tomu Zupanu, med drugim tole: 
»Pesnik Prešeren je bil zelo nadarjen, in pred vsemi (!) součenci naj bol j 
talentiran, bil je tudi nedolžne nravnosti in do svojih součencev priljuden, 
prijazen in postrežljiv in zato tudi od vsih spoštovan in ljubljen.« (Iz zapušč ine 
Toma Zupana v l jubl janskem muzeju.) In sošolec Simon Wi l fan ga je označil 
svo jemu vikarju Mihaelu Barbu, kakor je ta sporočil 25. marca 1880 Zupanu, 
med drugim: »Prešeren bil je s i lno talentiran, med vsemi naj boli , a pridni 
so bili nekateri drugi bolj. . . . Ljubil je kratkočasile družbe, bil je poln humora, 
zelo dovt ipen in š a l j i v . . . « (Iz iste zapuščine.) 
O idejnosti in vsebini Sonetov nesreče se je težko prerekati. Kdor čuti 
nj ihovo težo, se bo strinjal morebiti z menoj, kdor pa sliši iz njih krik obupa 
zaradi slutnje nesreče, ki bi jo utegnila imeti za pesnika »celovški izpitni 
rezultat in ljubljanski l jubezenski razplet«, seveda ne bo pritegnil. Resnično 
ie sicer bilo, kar je izrazil pesnik po pričevanju sestre Lenke z besedami: »Ko 
bi bili za imenovati trije škofje , bi jih cesar Frone prej potrdil kot enega 
advokata«, toda samo slutnja bl ižajoče se osebne nesreče zaradi slabe izpitne 
ocene in zaradi razdora s Khlunovo bi bila pesniku vendarle težko navdihni la 
sonet: Življenje j e č a . . . 
Kritikovo spodt ikanje nad stavkom, ki ga je okrnjenega iztrgal iz zveze: 
»Zdaj mu ni bilo več težko urediti pesmi v Poezije«, ne priča o rahločutnosti . 
V več odstavkih sem razpravljal že prej o Prešernovem življenju in delu v 
poslednjem desetletju njegove zemeljske poti. Nato sem šele zapisal citirani 
s tavek kot sklep prejšnjih razmotrivanj, a nato spet nadaljeval o težavah 
urejevanja, ki jiii je pesnik mogel premagati šele sedaj. S krit iziranim stavkom 
torej nisem hotel reči, da je bilo Prešernu urejanje pesmi v Poezije — igrača, 
kakor me je mendu razumel kritik, temveč du so Poezije Prešernovo poslednje 
vel iko umetniško dejanje, ki ga je mogel pesnik ustvariti šele, ko je popolnoma 
dozorel. 
š e huje mi je recenzent zraedel razlago soneta Je od vesel'ga č a s a . , in 
vseh problemov, ki so v zvezi z njim. Večletno razmišljanje o tem, zlasti pa 
ponovna anal iza vseh sem spadajoči!-, pesmi sta me primorali , da sem opusti l 
mnenje, ki sem ga zapisal v Pregledu s lovenskega s lovstva (l ,)34). Ta spre-
memba je v idna tudi v romanu Neiztrohnjeno srce (1936). Že takrat sem moral 
poslušati očitke, da sem svoje mnenje spremenil zgolj i/, opoz ic i je zoper dr. Ki-
driča, ki je medtem tudi predrugačil svoje mišljenje o teh pesmih, a v obratni 
snu-ri kakor jaz. 
Razumlj ivo je, da sem zato prišel med redigiranjem naše knjige spričo 
vel ikodušne pomoči dr. Kidriča pri branju korektur v težaven položaj. Na eni 
strani sem čutil hvaležnost za njegovo pomoč, na drugi strani sein pa vedel, 
da mu je mnogo do tega, da se ne bi moj komentar prehudo ločil od njegovih 
izs ledkov v knjigi o Prešernu. Svojega spoznanja pa nisem mogel zatajiti , 
ker sem bil prepričan, da je pravilno, čeprav sem si moral priznati, da je 
dr. Kidrič svoje trditve dobro utemelji l in podprl. Toda prav njegova razlaga 
Gazel me ni zadovolji la, ampak me je utrjevala v mojem prepričanju. V tej 
krizi, ki je bila spričo žc orisanih okoliščin, ki je v njih delo nastajalo, prav 
huda, sem delo zaključil , kakor sta mi veleval i vest in spoznanje. Dr. Kidričn 
sem dal, kar je njegovega, svoje stališče sem pa branil, kakor sem vedel in 
znal. Ker problem ni bil matematičen, temveč umetniški in psihološki, seveda 
nisem mogel najti matemat ično jasne rešitve. Zapisal sem pa vse, kar sem 
spoznal in občutil , in mislim, da krit ikovo prizadevanje, da bi s stavki, ki jih 
je iztrgal iz zveze, dokazal protislovnost mojih trditev in polemičnost mojega 
pisanja zoper dr. Kidriča, ni obrodilo sadu. Prim, samo, kako je kritik zaobrnil 
s tavek: »Ne more se ubraniti (urednik) docela tudi misli na možnost tretje 
razlage, da je Prešernu v 1. 1831.—53. važnejša stvar s lovenska umetna ljube-
zenska pesem sploh, kakor pa misel opevati to ali ono dekle«! Gspan pa piše: 
»Potemtakem (!) S. kljub pravkar navedenemu stavku uči, da je Prešernova 
l jubezenska pesem iz časa 1851—55 vendarle larpurlartistična(!!!).« Kaj je lar-
purlartizem in kaj je Prešernovo stremljenje, uveljavit i v s lovenskem zelotskem 
ozrač ju i skreno in svobodno l j u b e z e n s k o pesem! Al i s e m mar zapisal v na-
p a d e n e m stavku, da j e Prešeren zložil Prvo l jubezen v i gr ivem verz i f ikator-
skein razpoloženju, ko ni čutil v sebi ničesar razen želje, zlagati bolj ali manj 
umetne s lovenske stihe? Reči sein hotel samo, da je ta pesem zložena iz širo-
k e g a k o m p l e k s n e g a čustvu, ki ne o b j e m l j e v sebi samo l j u b l j e n e g a bitja , 
t e m v e č meri tudi nu pesn ikov odnos do muter inskegu j ez ika in n j e g o v e 
»izobrazbe«. Prva l jubezen ni l j u b a v n a pos lanica i zvo l jenki , ni pesem o l ju-
b e z e n s k e m ruzkritju ali erot ični prošnji , ki bi jo nas lav l ju l pesnik neposredno 
njej . V prvih kiticuh j e n e d v o m n o umetnišku podoba usodnega dogodka, a 
pesn ik ne p o j e o n jem dekle tu , t e m v e č mlademu m o š k e m u svetu, ki ga v 
Končni kitici svari pred zvedav im o g l e d o v a n j e m cvetoč ih deklet . Lastna ne-
sreča d a j e P r e š e r n u pri l iko in možnost , du zučne zlugati p o g u m n e j e nego 
dos l e j s l o v e n s k o pesmi z l j u b a v n o vsebino, ki bi mogle , kakor je namigni l 
v Novi pisuriji, najprej >poilahtnitit domači jezik v smislu Čopovega in 
lastnega s lovstvenega in kulturnega programa. A tako je mogel peti Pre-
šeren samo v začetku s v o j e usodne l jubezni . Guzele in Sonetni v e n e c sta žc 
pruvi erot ični poslanic i , prva rahlo e leg ična , druga orf ično-tragična. Ljubezen-
s k e pesmi po Sonetnem vencu so tudi skoruj v se pos lan ice Julij i in v pogla-
v i tnem (celo takrat, kudur niso neposredno n a s l o v l j e n e nje j ) krvuveči lik 
Prešernovega do samomori ln ih nuklepov k ipečegu t rp l j en ja spričo nerazume-
vanja in prezira, ki ju kaže ona n j e m u in — pesmim. k 
Jaz tudi nisem spremenil n o b e n e g a je v bo, kakor namiguje kritik; kar 
sem dognal o teh stvareh, sem zapisal na str. 205.—207. tako, da mi ni treba 
po njegovi kritiki niti besedice popravljati . 
Nepremišljena je tudi krit ikova trditev, da sem hotel v knjigi polemizirati z 
dr. Zigonom in dr. Kidričem. Kdor prebere str. 225. in pregleda knjigo, uvidi, 
da me Gspan ni razumel. Zmoti, kakor da bi po dr. Žigonu in dr. Kidriču nikdo 
ne smel zapisati svojih misli o nekaterih prešernovslcih problemih, pu bi se 
gotovo uprl tuko pokojni dr. Žigon, kukor se ji nedvomno upira dr. Kidrič. 
Ne zdi se mi potrebno odrasl im Slovencem tolmačiti besed: lojtra, rodii 
Abrahamöv'ga hči (v pesmi z naslovom Judovsko dekle), brevir, vgovarjul = 
ugovurjul, bit' staršim prijetna, č u t a r c a , miserere, liberu, kancelir, mušketir, 
tercijalka, talar in gine. Slavščino in f i lomelo sem pu dovolj razložil. Razlage 
so pu res potrebne, kakor piše kritik, besede: gruja = ograja, zapoldan = opol-
dne, odreče => odgovori , zujtro = zgoduj zjutraj, besedišče = jezik (sicer slo-
vur), goriučur = rokovnjuč. sanje kratkočasne =« sanje kratkotrajne, zamuda = 
zamuja, hodnik = grobo platno, tudi platno sploh. Besede: elegija, magistrale, 
klasik, homeopat, Lenora Estijanka, l o g e n b u r g , Komposte! je itd. so razložene 
v opombah ali v komentarju neposredno pod pesnitvami, v katerih jih beremo. 
Nisem trdil, da sta nujni varianti na str. 65. in 91., trdim pu, du stu obe 
znači lni in da ima komentutor pruvico, du si voli pripomočke, o katerih misli, 
du bo z njimi neko pesnitev bolje razložil uit bralčevo zanimanje pritegnil . 
Poez i je niso roman. Zato p a č ne b o n ikogar h u d o moti lo , a k o s e m n e k o 
zadevo razloži l na str. 180., a ne na str. 176. 
Ne razumem, č e m u ni kritik zadovo l jen z raz lago na str. 66. Prav v tem 
je Prešernova vel ič ina, da ni kot pesnik n ikdar obt ičal v osebni boleč ini 
zaradi nesreče pri c e lovškem izpitu, zaradi zavrnjenih prošenj za samosto jno 
a d v o k a t u r o in zaradi nesreče v l jubezni , t emveč da se je v pesmi v e d n o dv iga l 
na občeč loveško viš ino. 
N e m š k u t a je s a m o N e m k a , beseda ne pomeni ne tu ne v s tarejšem jez iku 
s p l o h »ženske, ki rada nernškujec, kakor misl i kritik. Takšn i ženski so še le 
p o 1848. letu začel i rekati hc inškutar ica , tako da sta pojem in beseda m n o g o 
mla j ša kakor Prešernov Učenec. Prim., kako uporabl ja to besedo Prešernova 
sestra Lenka v spomin ih na brata. (Zupan T.: K a k o Lenka Prešernova svojega 
brata pesn ika popisuje . 1933.) 
Kri t ikova o p o m b a k str. 158. m e je spomni la V o d n i k o v e g a ep igrama na 
n e k e pesmi iz Kranja. Beseda, za katero kri t iku gre, je še več kot trivialna, 
a je tudi tuja in o tuj ih besedah se je v koment iran i tercini š irokoustno raz-
k lepeta l Pisar. 
Res pa je, da se za D a n t e j a pr ične druga po lov ica ž iv l jenja šele po 35., 
n e p o 30. letu in da je za to moja raz laga na str. 172. de lno nepravi lna . 
Glede vat la ali lakta je morebit i res, da iu k je tako ločijo, kakor uč i 
krit ik, toda Ciga le tov nem.-slov. s lovar, ki vsebuje besedni zak lad dobe, ki 
je bi la m n o g o b l i ž ja Prešernu (I860), kakor je naša, raz laga n e m š k o besedo 
Elle kot vate l ali lakat ter pristavl ja , da je »po sedanj i rabi tri lakti = štiri 
in pol vatla«. Kot vir n a v a j a C i g a l e nekega Potočnika , ki utegne biti nekdanj i 
čbe l i čar Blaž Potočnik. T a k o bi po rabi v Prešernovi dobi moge l bit i lakel 
v e n d a r vsa j pr ib l ižno enak vat lu, v sekakor pa daljš i od njega. 
K a k o j e beseda: pesem na 201, 8 smise lno raz lož l j iva v edninsk i obl iki , 
n a j pojasni kritik. 
Leto se preokrene že »o kresi«, torej konec junija , jesenit i pa se začne 
p o l judskem miš l jenju šele k o n e c jul i ja ali v začetku avgusta . V m o j e m roj-
s tnem kraju je prvi »jesenščak« sv. Lovrenc (10. avgusta) . 
Besedo zadat i raz laga Pleteršnik tudi v p o m e n u povzročit i (verursachen). 
In v tem pomenu sem jo uporabi l tudi jaz, da bi kol ikor to l iko a d e k v a t n o 
razloži l Prešernov jedrnat i verz: D a He len ina lepota, tol 'kanj mož pred Trojo 
s m r t . . . 
Med s t a v k o m a : da boš v idel nje podobo b lago in: da bo v idna nje p o d o b a 
b l a g a v nekem komentar ju more najti razloček s a m o huda gorečnost . 
Tudi kr i t ikovo naporno pr izadevanje , da bi odkri l nesoglas je v moji raz-
lagi verza: s loveča Hero je b i là v Abidi , bi si naj po i ska lo lažji cilj. Kdor pre-
bere mojo raz lago in njegov ugovor , se bo začudi l . Prešeren se kot pesnik 
seveda ni zmoti l . Za lepoto in pravi lnost n jegove primere je brez pomena, ali 
je b iva la Hero v Abidi ali v Sestu. Moja o p o m b a noče poprav l ja t i pesnika, 
t e m v e č pojasnit i s a m o njegovo primero. 
Pintar ni dokazal , kakor trdi kritik, da beseda M o ž o v u označuje »nižjega 
s tre lskega mojstra in l jub l janskega meščana Karola Moosa«, t e m v e č je zapisa l 
skromneje , da bi se »soditi dalo«, da je Prešernov Mož omenjeni Moos. Za 
P in tar jevo d o m n e v o sem vedel , vendar je nisem uporabil , ker sem prepričan, 
da Prešernova beseda Možovu meri s a m o na obnovi te l ja in protektorja ljub-
l janskega stre lskega društva župana Janeza l l r a d e c k e g a . V tem m e potrjuje 
tudi to, da je pesnik zloži l na pobudo č lanov strelskega društva 1834.1. s lav-
nostno pesni tev njemu, a ne n iž jemu s tre l skemu mojstru Moosu, za svečanos t 
odkri t ja njegove, a ne Moosove sl ike, v streliški dvorani . S pesmijo je pros lavi l 
Prešeren l l r a d e c k e g a na pobudo l jubl janskih strelcev tudi 1843 in 1845, ko je 
odbor stre lskega društva s lavi l 20 letnico ž u p a n o v a n j a l l r a d e c k e g a prav tako 
v streliški dvorani z odkri t jem s p o m i n s k e p lošče njemu, a ne Moosu. P i s a v a 
z ve l iko zače tn ico besede Možovu, t. j. možu (prim. Prešernovo p i smo č e l a k o v -
s k e m u z dne 14. marca 1833. I., v katerem uporabl ja ta dat iv za Kopitarja) , je 
z u a k Prešernovega spoš tovanja do n a d p o v p r e č n e g a moža. 
O nadal jnj ih kr i t ikovih ugovor ih k razlagi posamezn ih pesmi s e mi ne 
d a pisati . V njih je to l iko nerazumevanja , da se čudim, k a k o se j e mogel 
kritik spričo jasnega besedi la tako motit i O d vsega, kar tam navaja , m u 
morem pritegnit i le v tem, da P. ni dobil zunanje pobude za Zdravlj ieo s a m o 
iz pesmi Koseskega, t emveč tudi od drugod. O drugem pa vzdržujem svoje 
miš l jenje in sem pr ipravl jen njegovo pravi lnost tudi dokazat i , a pros im 
krit ika, na j ga najprej s tvarno ovrže, ne pa da ga p a v š a l n o odklanja ali pa 
se zaletuje v a n j izza hrbta drugih avtoritet . N a j o m e n i m s a m o nekaj primerov 
njegovega pisanja. Epigram Čebelarju raz lagam na str. 188.—189. tako: »Pre-
šeren hoče po Kidričevi razlagi reči Kaste lcu: T 'oviš l jube ko muhe, namesto 
da bi skrbel za redno i zhajanje Čbelice. Mogoče. T o d a m o ž n a je tudi pre-
prostejša razlaga. Kastel ic m u h e lovi , pomeni : Kastel ic s i tnari in se kuja, 
namesto da bi skrbel za Čbelieo; morebit i : Kastel ic čebelari«. Kritik pa je 
vzel eno moj ih razlag (Kastelic čebelari) in Kidričevo ter je stvoril svojo. Na-
mesto da bi bil zadovol jen , se obrega nad mojo drugo razlago, s tvorjeno na 
osnovi narodne rečenice: imeti m u h e = past i m u h e = m u h e loviti (Pleteršnik 
str. 617), biti torej samosvoj , kujav , siten, skratka muhast , češ da se mu »zdi 
pr i s i l j eno« . D a n e s mis l im, da j e ed in i p o m e n tega verza : Kas te l i c čebe lar i 
in k u p č u j e z m e d o m in čebelami . Prim, s tavek iz Prešernovega p i sma Čela-
k o v s k e m u z dne 22. avgus ta 1836: »Kastel ic hat die Er fahrung gemacht , dass 
i h m die lebendigen Bienen mehr eintragen, a ls die l i terarische Čebel ica; es ist 
i h m d a h e r nicht zu v e r a r g e n , dass er s ich l i eber mit d e m B i e n e n - und H o n i g -
handc l abgibt , als mit der Redakz ion der Čebelica.« Prim, tudi raz lago Antona 
O v n a v LZ 1932, 719—721. 
Vzdržujem tudi misel, da je Org lar obračun s kr iv ičnimi krit iki duhov-
skega stanu. V tem m e potrjuje njegova vsebina, n jegov duh in prepričanje , 
da 1845.1. Prešeren pač ni hotel polemizirat i niti s pokojn im Kopitarjem niti 
z Bleivveisom, v č igar N o v i c a h je pesni tev takrat priobčil . 
V razlagi pesmi N u n a in kanarček se nisem »izgubljal po nepotrebnem 
v po l emik i s Kidričevo študijo«, t emveč sem skuša l označi t i idejo, vsebino in 
. ž iv l jenjsko ozadje pesmi. N a Kidričevo š tudijo pa sem moral reagirati , ker 
mi jo je avtor raca de lom poslal kot pomaga lo , a n i sem mogel z njo v vseh 
s tvareh soglašat i . 
Levs t ikovo Ježo na Parnas sem oincnil v zvez i s Prešernovim e p i g r a m o m 
o v i šnjanskem polžu s a m o zato, ker s m o iskali p o b u d e za to satiro vsepovsod, 
ce lo v neki Cervantesov i pesnitvi , s a m o ne v njenem najb l iž jem in najverjet-
nejšem vseb inskem zametku. Itd., itd. 
O d l o č n o pa zuvračain očitek, da sem »nedosledno in večkrat pomanjk l j ivo« 
cit iral vire. Trdim, da sem dal v s a k e m u svoje že v besedi lu samem, a da sem 
na koncu še enkrat poudari l to, kar sem prejel od drugih, pišoč: »Razlaga in 
o p o m b e v naši knjigi so posnetek iz naših prešernos lovskih razprav od Lev-
s t ikov ih dni do danes. Spisi pokojnega dr. A. Žigona, zlasti pa raz iskovanja 
in ugotov i tve predsedniku S lovenske ukudemije znanost i in umetnost i , univer-
z i tetnega profesorja dr. Franceta Kidriča, so m e vodil i po čarobnem svetu 
Prešernovih Poezij . Z nj ihovo lučjo sem skušal razsvet l i t i našemu de lovnemu 
č loveku nekatera temna mesta v Prešernovih pesmih.« 
Podoba je, da se krit iku k l jub njegovi obširnosti , suj j e napisal skoraj 
tol iko kritiko, kol ikršen je m o j komentar , ni posreči lo v nobeni b is tveni stvari 
omujuti moje razlage, razen v nekaterih pravopisn ih in drugih bol j zunanj ih 
rečeh. A tudi te n u p a k e m e bolijo. Krit iku pa sem za p lodna opozori la hvale -
žen in boin v morebitni drugi izduji popravi l , kar je res napačno . 
Vinotoka 1948. A. Slodnjak 
20 305