0tedoUtT« t opravai LJablJaoa. Kopitarje*« 1 T»l»'on n-tt-JI M. (lamina »aro6nln» H lit, aa Ino-,em,tTO <1 IU. - CA. rai. Ljnb-U»n» 10«M u »sroAntns to 10JIM M Ipserst«. IskUnAo« MJtopatTi u »sla«« U 1 tali J t la lnosemstvai 0P1 8. A. Ullano. gskapl*«* "t vraJam«. SLOVENEC OKTOBER - 1944 10 TOREK Steigende Erbitterung der Schlacht im Raum Geilenkirchen-Stolberg Heftige deutsche Gegenangriffe — Erneuter Abvvehrerfolg in Mittelitalien Sovvjets im Banat und in Serbien zum Stehen gebracht — Deutsche Gegenangriffe im Raum von Debrecen — Zahes Ringen zvvischen Memel und Windau — Anglo-amerikanischer Terror gegen die Zivilbevolkerung fortgesetzt Aus dem Fiihrerhauptquartier. DNB 9. Oktober 1944. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die feindlichen Angriffe an der Wcstfront haben gestern auf \veite-re Abschnitte iibergegriffen. Bei fort-dauernder ortlicher Kampftiitigkeit an der belgisch-holliindischen Grenke und in Mittelholland geht die Schlacht im Raum Geilenkirchen-Stolberg mit steigender Erbitterung veiter. Zaher Widerstand und heftige Gegenangritfe unserer Divisionen brachten nach schvversten Kiimpfen die zur beiderseitigen Umfassung von Aa-chen angesetzten feindlichen Panzer-verbiinde zum Stehen. Um einen Frontvorsprung nordostlich Nancy, den der Feind seit gestern friih stark angreift, sind heftige Kampfe entbrannt, vvfihrend sie beiderseits Remiremont mit anterikani-schen und franzosisehen Infanterie u. Psnzerkraften unvermiiidert anhalten. Starkes feindliches Feuer lag vvieder auf Diinkirchcn. Angriffe des Geg-ners vor St. Nazaire, Lorient und im Vorfeld von La Rockelle scliei-terten. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsina-rine versenkten vor der niederliin-diseken Kiiste ein britisehes Scbnell-lioot. Im Verlauf vvciterer Gefechte ging ein eigenes Fahrzeug verloren. jjas V 1 — Storungsleuer auf London geht vveiter. in Mittelitalien erzielten nnsere Truppen, die seit vielen Tagen siidlich Bo log na in schvvcrstem Kampf stehen, erneut einen grossen Abvvehrer-folg. Der Feind konnte zvvar unter ho-hen Verlusten an einigen Stellen in unsere vordere Linie einbrechen, vvurde dann jedoch durch sofort einsetzen-de Gegenangriffe geworfen oder zuin Stehen gebracht. Auch im ndriatisehen Kustcnge-biet gehen die schvvercn Kampfe wei-t»r nnd verliigferten sich mehr in das Berggeliindft vvestlich der adriatisehen Kiiste. Im Banat und in Serbien sfidlich der Donau Utben der zaha Widerstand unserer Truppen und dic Gegenangriffe ncu hcrangefiihrter Reserven den feind- Vojaško poročilo o položaju lichen Vormarsch zum Stehen gebracht. Im Kampfraum vvestlich Z a j e £ a r rieben Gebirgsjagcr zvvei in ihre Stellun-gen eingedrungene sowjetische Bataillone auf. Gegen den inSiidungarn aui breiter Front angreifeuden Feind halten deutsche und ungarisehe Truppen in Briickenkopfstellungen an der T h e i s s. Im Angriff nach Norden sind Sovvjcttrup-pen iiber die S c h n e 11 e K r e i s c h bis in den Raum von Debrecen vorge-drungen. Eigene Gegenangriffe sind in gutem Fortschreiten. Bishcr vvurden 25 Panzer abgeschossen. Deutsche Schlacht- und Kampiflieger bekampiten mit gutem Erfolg die feindlichen Angriiispilzen und den Nach-scbubverkehr der Bolschevvisten. An den Pass-Strasscn der W a 1 A -karpathen vviesen deutsche und ungarisehe Truppen bolschevvislische Angriffe teilweise im Gegenangriff ab. Aus ihren Weichsel . Brfik-kenkopfen sudostlich W a r k a und nordlich S c r o c griffen die Sovvjets er-folglos an. In der Schlacht zvvischen der Memel und der W i n d a u stehen unsere Truppen in zahem Ringen mit starkem Feind. In vergeblichen Angriffcn gegen den Rigaer-Brtickenkopf nordlich der Diina verlor der Feind 25 Panzer. Auf O e s e 1 vvurde die Halbinsel S w o r b e gegen starken feindlichen Druck gehalten. In F i n n 1 a n d haben sich unsere Truppen aus dem Raum von T o r n i o nach Norden abgesetzt. In der Sttitz-punktlinie an der finnisch-sowje-t i s c h e n Grenzc sttdwestlich von M u r-m a n s k vvurden die gestern gemeldeten starken feindlichen Angriffe zum Stehen gebracht. Schlachtlliegcr griffen trotz schvvicri-ger Wetterlr.ge in die Erdkampfe ein. Die begleitenden Jager schossen obne eigene Verluste 14 sovvjetische Flugzeuge ab. Die Anglo-Amerikaner setzten den Terror gegen die Zivilbevolkerung im w e s t - und sOdwestdeutschen Raum durch TiefangriH« fort. Mit Bomben ved Bordvvaffen vvurden ver allera Ortschaften und Personenziige angegrif-ien. 12 Jagdbomber vvurden abgeschossen. ^Berlin, 9. oktobra. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: Pri številnejših nemških protisunkih pa zahodnem bojišču, ki postajajo vedno silovitejši je merodajno dejstvo, da čeprav ne vodijo napadi do večjih pridobitev ozemlja, vendar ovirajo nasprotnika, da bi si ustvaril izhodiščne postojanke, ki jih potrebuje za napovedano jesensko ofenzivo. Sovražni oddelki izrabljajo tvojo silo med kleščami, ki se morajo na eni strani ubraniti nemških sunkov in nujnostjo nadaljevati s svojimi napadi, ki so predigra velikega udarta, na drugi strani. V ozadju pa ie nadalje grožnja ponovnega povratka slabega vremena, ki jim preprečuje množično uporabo njihovega letalstva, ki je bilo vedno merodajno sredstvo njihovih dosedanjih uspehov. Iz vztrajnosti nasprotnih sunkov je razvidna namera, da nameravajo Iz pričetnih uspehov takoj preiti v glavno ofenzivo. To bi lahko opravičile krvne žrtve ln materialne izgube, ki so posledica uničujočega ognja nemškega topništva. Nasprotne izgube oklepnikov in napadalnih topov daleko presegajo dosedanjo mero in so bile istočasno tudi vzrok za na več mestih opazovano ohromljenje čelnih napadov. Istočasno pa je to dokaz, v koliki meri sc je nemškemu vodstvu posrečilo dovesti na bojišče težko orožje. Slika bojišča na zahodu se bistveno ni spremenila niti nn belgijsko-nizozem-ski meji, niti med Waalom in spodnjim ške meje, je lahko ameriška propaganda s pravico javila, da je bila to »dosle| največja oklepniška bitka na nemški zemlji«. Tudi pri Metzu, kjer so sc bili ogorčeni boji za Fort Driant ter v gozdu Parroy Amerikanci pri menjajočih so bojih niso nikjer napredovali. V srednji Italiji so borbe izredno trde. Amerikanci sc skušajo prebiti do Bolog-nc od enega gorskega grebena do drugega. Na vzhodnem podaljšku bojišča gradi|0 Sovjeti novo južno bojišče na Balkanu. Tu je težišče bojev. Boljševiški oklepniški klini so dosegli izliv Tise ter prodirajo dalje proti Beogradu Največja ovira je zanje Donava. Nemške čete so morale 1 _______<„,: ..AU./n v nhrambi oro- premagati veline težkoče v obrambi pro sit. me,, nm m«u waa.u... ... . {. Tito"vim oddelkom ki nastopajo iz ju- ^nikVmoS ^kU^niškimi oddel- ' ^zahoda. Vedno znova so, si morale iz-ki, vendar je utrpel zaradi ojačene nemške obrambe težke izgube. Ker je bila to prva oklepniška bitka na tej strani nem- Italiji ne bodo vrnili kolonij Milan, 8. okt. V rimski javnosti in časopisju so zelo ogorčeni nad izjavo britanskega zunanjega ministra Edena, ki je izjavil, da Italiji nikakor ne bodo vrnili kolonij. Časopisi poudarjajo, da si italijanski narod, ki šteje 42 milijonov duš, ne more brez pomožnih virov iz kolonii zagotoviti potrebna živila in surovine za svoj obstoj. »Tempo« izjavlja, da je nemogoče, da bi z eno potezo odstranili vso preteklost, ki je bila nujno potrebna za izgraditev italijanskega imperija. List »Italia libera« ugotavlja, da jc Edc- nova izjava težka nepravičnost. Ni nobenega vzroka za to, zakaj bi morali sedaj Italijani izgubiti svoje kolonije, ki so jih pridobili s tako velikimi žrtvami. Socialdemokratski list »Avanti« piše: Italija nujno potrebuje surovin in inozemskih trgov ter afriške luke za ladijsko plovbo. List »Italia nuova« meni, da so v Atlantski listini vendar izjavili, da ne nameravajo anglosaksonske sile razširiti svojo posest. .Kako pa je to določilo združljivo z odvzemom italijanskih kolonij. Nemški protiukrepi na Finskem Berlin, prelomom bratstva v Naraščajoča ogorčenost bitke na področju Geilenkirchen-Stolberg Siloviti nemški protinapadi — Ponovni obrambni uspeh v srednji Italiji Sovjeti zaustavljeni ▼ Banatu in Srbiji — Nemški protinapadi pri Debre-Žilavi boji med Memlom in Vento — Angloameriški teror proti civilnemu prebivalstvu se nadaljuje czenu Fiihrerjev glavni stan, 9. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih bil javlja: Sovražni napadi na zahodnem bojišču so se včeraj razširili na nadaljnje odseke. Pri nadaljevanju kra- J z dobrim uspehom napadala sovražne na-jevnik spopadov ob belgijsko- pailalne konice in boljševiški oskrbovalni nizozemski meji in v srednji N i - Hitrega Kortisa vse do d e b r e -c ženskega področja. Lastni protinapadi dobro napredujejo. Doslej smo uničili 25 oklepnikov. Nemška bojna in borbena letala so zozemski se nadaljuje bitka na področju Geilenkirchen - Stol-nerg z naraščajočo ogorčenostjo, žilav odpor in siloviti protinapadi na-ših divizij so po najtežjih bojih zaustavili sovražne oklepniške oddelke, ki so hoteli ob obeh straneh obkoliti A a c h en. Za izboklino bojne črte severnovzhodno od N a n c y j a, ki ga sovražnik od včeraj močno napaaa, so se razvneli siloviti boji, ki se nadaljujejo nespremenjeno tudi ob obeh straneh Remiremonta z ameriškimi in francoskimi pehotnimi ter oklepniški-mi silami. D u n k e r q u e je bil zopet pod močnim sovražnim ognjem. Izjalovili so se sovražni napadi pred S t. Na-zairom, Lorientom in v prednjih črtah La Rochelle. Varovalna vozila vojne mornarice so potopila pred nizozemsko obalo nek britanski hitri čoln. Pri na-daljnjih borbah smo izgubili eno lastno vozilo. , Motilni ogenj »V 1« na London se nadaljuje. , ' V srednji Italiji so dosegle naše čete, ki se bijejo, že več dni južno od Bologne v najtežjih bojih, znova velik obrambni uspeh. Sovražniku se je sicer posrečilo, da je ponekod z visokimi izgubami vdrl v naše prednje črte, vendar smo ga s takoj-šnjimi&protinapadi vrgli nazaj ali zaustavili. Tudi ob jadranski obali se težki boji nadaljujejo ter se premeščajo bolj v gorovje zahodno od obale. V B a u a t u in Srbiji južno od D o -n a v e so žilav odpor naših čet in protinapadi sveže dovedenih rezerv zaustavili Sovražno napredovanje. Na bojišču zahodno od Z a j e č a r j a so uničili planinski lovci dva sovjetska bataljona, ki sta vdrla v njihove postojanke. Pred sovrnžnikom, ki napada nn južnem Madžarskem na široki Prti, se hm nI in nemške in madžarske čete v predmestjih oh Tisi. Pri napadih prnti iev&ru so prodrle sovjetske čete preko promet Na cestah preko prelazov v Gozdnatih Karpatih so nemške in madžarske čete deloma s protinapadom odbile boljševiške napade. Boljševiki so brezuspešno napadli s svojih predmestij ob Visli jugovzhodno od V a r k e in severno od S c r o c a. V bitki med Memlom in Vento se naše čete žila.vo bore z močnim sovražnikom. V brezuspešnih napadih proti predmostju pri R i g i severno od D v i n e je izgubil sovražnik 25 oklepnikov. Na Oslu smo kljub močnemu sovražnemu pritisku držali polotok S w o r b e. Na Finskem so se odmaknile naše čete s področja pri T o r n i j u proti severu. V črti oporišč, ob finsko-sovjet-s k i meji jugozahodno od M u r m a n -ska smo zadržali močne sovražne pade,.o katerih smo javili včeraj. Borbena letala so kljub slabemu vremenu posegla v boje na zemlji. Spremljajoči lovci so sestrelili brez lastnih izgub 14 sovjetskih letal. Angloamerikanci so t nizkimi napadi nadaljevali svoje strahovanje proti civilnemu prebivalstvu zahodnega in jugozahodnega nemškega prostora. Z bombami in krovnim orožjem so napadali predvsem kraje in osebne vlake. Zbili smo 12 lovskih bombnikov. Teklo bo mnogo krvi Stockholm, 7. okt. Churchillove in Rooseveltove izjave o ojačenem nemškem odporu so v Velikem nasprotstvu z zmagovalnim kričanjem, ki so ga povzročiti ti vojni zločinci pred par tedni. Churchill je namreč izjavil v petek v Spodnji zbornici: »Ne smemo si do-mišljevati, da položaj ni resen. V naslednjih tednih in mesecih bo preteklo mnogo krvi.« Ko je govoril Churchill o zakonu za ponovno izgradnjo na deželi in v mestih, je pri tej priliki nehote priznal kakšen učinek so imeli napadi »V I« v Angliji. Mesta so razdejana, je izjavil Churchill. Povsod najdemo velika razdejanja. 9. okt. Ko so finske čete s dolgoletnega nemško-finskega orožju pričele s sovražnostmi proti nemški vojski na severnofinskem področju, je izdalo nemško vodstvo potrebne protiukrepe. Vrhovni poveljnik nemških čet v severni Finski generalni polkovnik Rendulic je prevzel s 4. oktobrom vrhovno izvršujočo oblast na sever-Finskem. Finske oblasti lahko nadalje delujejo, vendar so podrejene nemškim vojaškim oblastvom. Finsko civilno prebivalstvo, ki se lojalno obnaša napram nemškim odredbam, je še nadalje pod nemškim varstvom. Finska .lastnina je nadalje spoštovana. Finska valuta je v prometu med prebivalstvom in nemško vojsko obdržala kot plačilno sredstva' svojo vrednost po dosedanjem tečaju. Nemško vodstvo je ukrenilo vse potrebno, da se lahko neovirano nadaljuje beg civilnega prebivalstva pred boljševizmom. Vse finske čete, poveljstva in posamezni vojaki, ki se nahajajo za hrbtom bojišča nemške gorske armade, bodo razoroženi in internirani. Ker pa so to vojaki, ki se niso sovražno obnašali napram nemški vojski, jih ne bodo smatrali kot vojne ujetnike. Razorožili in internirali jih bodo v soglasju s krajevnimi fin- skimi oblastmi. Da ne bi finsko civilno prebivalstvo in finski vojaki na Lapon-skem preveč čutili ukrepov svoje vlade in svojega vojaškega vodstva za katere niso odgovorni, so nemški protiukrepi mili. vojevati prost prehod preko cest, medtem ko sc razvija novo nemško bojišče. Vkljub temu, da se razvijajo boji v bližini srbskega glavnega mesta, ni možno govoriti o neposredni nevarnosti za Beograd. Nov v vojaškem razvoju je sovjetski velenapad severno od Arada s ciljem, pridobiti prehod preko Tise ter prodreti dalje do Budimpešte. Po pričetih boljševiških uspehih so izvedle nemške in madžarske čete na področiu Hitrega Ko-rosa protinapade ter pričele tudi z drugimi ukrepi. Boji v vzhodnih Beskidih so sc začasno ustavili. Končali so sc s popolnim nemškim uspehom ker sc nasprotniku ni posrečilo doseči prelaz Dukla. Sovražnik je utrpel tukaj zelo velike izgube v ljudeh in gradivu. Med Memclom in gornjo Vento so nemški oddelki v obrambnih bojih z močnimi sovjetskimi napadi. Zaradi žilavosli nemškega odoora posebno severnozahodno od črte Rossijeny-šiauliau sovražnik ni dosegel večjih pričetnih uspehov. Glavni napad jc bil usmerjen na luko Liepa-ja, da bi s tem odrezali nemške divizije, boreče se pri Rigi, nato pa tudi proti zahodu proti vzhodno-pruski meji. Dr. Stanko Kociper Obraiun Včeraj dne 8. oktobra je imel na Radiu Ljubljana naslednji govor: g. dr. Stanko Kociper Prenagljene pripombe k »V 1« Ženeva, 9. oktobra. Državni podtajnik Duncan Sandys, Churchillov zet, se bo moral, tako pripominja list »Sphere«, če sc bodo ravnali po parlamentarnih pravilih, zagovarjati v spodnji zbornici zaradi svojih prenagljenih pripomb o >V 1«. Na njegove izjave so se vrnili pred tremi tedni nazaj v mesto tisoči Londončanov, kjer pa so iz najrazličnejših vzrokov »nezaželeni«. Še preden pa se je vrnil prvi transport povratnikov, so sporočili javnosti, da primanjkuje stanovanj. Sandysijeva krivda je toliko večja, podčrtava »Sphere«, ker se je pozneje izkazalo, da je »V 1« 6icer par dni prenehal, da pa je nalo jx>novno nastopil z vso silovitostjo. Kdo pa lahko jamči, nadaljuje list, da ne bo vlada ščitila Sandysa. Potem pa je ta graja Sandysa le en dokaz več za to, da je vlada 5 let dolgo razširjala napačna poročila ter vedno govorila dvolično. »The Lcader« se prav tako pritožuje nad dvoličnimi izjavami Churchillove vlade. Tudi govori najvišjih civilnih in vojaških zastopnikov so zaradi svojega prevelikega optimizma ali pesimizma enako nevarni za narod. Pred mladimi gojenci vojne šole je izjavil general H. E. Francly med ostalim, da jc Anglija skoraj izgubila prvo svetovno vojno. V tej vojni ji ne gre mnogo bolje. Pa tudi če bi Anglija to vojno dobila, ne bi imelo to velikih koristi, ker bi gotovo sledila druga vojna. Takšna izjava angleškega generala je že dovolj ^močna« za odrasle, toda koliko močneje mora vplivati šele napoved tretje svetovne vojne na mlade ljudi. Angleži napadajo Bolgare Stockholm, 7. okt. Diplomatski dopisnik agencije Reuter ostro napada bolgarsko vlacto, ki se je doslej podložno obnašala, sedaj pa nastopa skoraj izzivajoče. Zavezniki so se dogovorili, tako izjavlja agcncija Reuter, rla se morajo umakniti vse bolgarske čete iz Grčije in Jugoslavije, preden bo dobila Bolgarija pogoje premirja. Poročila, ki prihajajo iz jugovzhodne Evrope, Grčije, Macedonije in zanadne Tracije so pomankljiva in protislovnu, nikjer pa ni nobenih dokazov, da so bile umaknjene vse bolgarske čete iz teh ozemelj. Lizbona. Nemški vojaški ataše polkovnik Kari Klaubach je v petek obiskal državnega predsednika generala Car-tntoo. Pred enim letom, na dan 24. septembra, je imel slovenski narod v Ljubljanski pokrajini zbor zn najstrožjo pripravljenost. Takrat so komunistični izdajalci, povezani s savojskim okupatorjem, kateremu so tako širokoustno napovedovali boj zn vsako ceno — tudi za ceno narodovega življenja, že porušili naši dve nnaionnlni trdnjavi v Grča-ricah in na Turjaku. Že so opravili svojo »krvavo rihto« v Mozlju in Jelen-dolii, že so odigrali svojo justično komedijo v Kočevju. Z vsem zagonom so z badoljanskimi topovi rušili slovenske domove. Takrat so junaški ljubljanski velmožje izgubili glave in se noro metali boljševiškemu krvniku v naročje, da danes med dvema ognjema jočejo šnuderlove solze, ker jim komunistična ogledniška kontrola ne dovoli povratka. . . Takrat, ko so mnogi možje, ki bi bili po vseh pooblastilih poklicani, stopiti na čelo naroda, mrzlično pripravljali kovčege in cule, je prišel z desnega in levega krila, to je iz Notranjskega kota in iz Zameškega ob Krki na Dolenjskem, kjer so hrabri dolenjski fantje pod poveljstvom svojega takratnega poveljnika, stotnika V u k a Rupnika, zadrževali mednarodni komunistični naval, vzpodbudni klic naših kmečkih mož in fantov z okopov: Mi se še držimo. Zberite glavnino! Ti naši vrli borci, ki so vzdržali silno premoč, so tedaj obrnili nase pozornost nemške vojske, ki je zaradi razvoja vojne po bndoljevski izdaji morala zasesti tudi našo drobceno pokrajino, da nam je omogočila zbrati glavnino — Slovensko do-mobranstvol To so bili v resnici časi, ko je pn nas vladala obupna negotovost. Toda tudi v tem našem obupu se je zopet razlila preko nas sama božja Ljubezen, ki nam je v najtežji uri dne 22. septembra dnla našega prezidenta, generala Rupnika. S stisnjenimi ustnicami in odločno voljo, pomagati zbeganemu slovenskemu narodu, ki jc v molitvi trpečih mater prosil Vsemogočnega za zmago idej borcev nn desnem in levem krilu naše fronte proti boljševizmu, jc prevzel vodstvo naroda skozi vojno in zahrbtno komunistično revolucijo. On je bil, ki je dne 24. septembra prvi prišel na zborno mesto, da sc okrog njega zbere pošteno in narodno misleči del naroda, in povedni je v usodnem času svojo očetovsko besedo, katera ga je v zdravi Večini naroda takoj naredila za našega krmarja. Da, tedaj — na dan 24. septembra pred letom dni — je imel naš narod zbor. Zbrali smo se okoli Rupnika vsi, ki še nismo pozabili naukov svojih slovenskih mater, ki nam tuji nauki in miselnosti še niso razjcdle korenin, s katerimi smo črpali življenje in nn/.i-ranje iz bistva slovenskega naroda. Zbrali smo se, ki v besnem direndaju vojne in poneumljanju komunistične propagande nismo pozabili svojih dolžnosti, katere imamo do svojega naroda in preko njega do kulturne Evrope. Prišli so stari vojaki, ki so prisegli zvestobo narodn. Prišli so zaradi neenakega boja tmačenl, pa zato v idealih, za katere so padali naši prvi m učenci, utrjeni prostovoljni protikomunistični borci z vaških postojank. Zbrali smo se interniranci, ki smo navzlic največjemu prizadevanju tudi tam zvezanih snvojccv in boljševikov padli na visoki šoli komunizma v italijanskih taboriščih. Dne 10. oktobra lanskega leta pa se je zgodilo nekaj, čemur posvečamo s temi besedami svoj spomin in kar bo šlo v slovensko zgodovino prav tako, kot 22. in 24. september 1943. Takrat je namreč zdrava slovenska mladina dala porajajočem« se Slovenskemu domobranstvn prvi udarniški poudarek, ki ga jc do današnjega dne vodil od uspeha do uspeha in ga bo pripeljal tudi do končne zmage nad hinavskimi zločinci v OF. Takrat, ko je tako rekoč vsa Ljubljana še plavala v hipnotičnih rdečih sanjali, ko so strahopetci vseh starosti in položajev — prav tako kot te dni —, kot z zme-sanostjo udarjeni brez cilja tekali po zameglenih ljubljanskih ulicah, ko so nekatere salonske pokveke iz rodu narodnih zajedalcev s posmeškom omalovažujoče komentirale vpis v Slovensko domobranstvo, je komaj 500 slovenskih mladcev brez dolgega povpraševanja okoli neokretnega, gnilega ljubljanskega javnega mnenja razvilo narodno zastavo, s trdim, čisto vojaškim korakom stopilo nn spolzke ulice slovenske prestolnice in primnzalo nekaj vročili zaušnic. Zbrali smo sc iz najrazličnejših bivših političnih tnbn-rov, ki smo jih spričo_ mnogo višjih interesov zapustili, da bi združeni lažjp koristili narodu, in s tega mesta prvič zaklicali vsemu svetu: Vemo, da gre za biti ali nc biti našega naroda. Ker iz vsega bistva ljubimo svoj narod, sc bomo brezpogojno, brez vseh ozi-rov, brez vseh če iu toda, z vsemi sredstvi uprli komunistični revoluciji, naj poreče kdo, kar hoče! Živeti hočemo, ker to ni samo naša pravica, ampak z ozirom lin poslanstvo našega naroda tudi naša dolžnost! Mladina je že tnkrat prva odvrgla vse strankarske obzire in ustvarila ono vsenarodno skupnost, ki nain je dala današnje domobranstvo, in katera edina nos lahko reči smrti od komunistične kuge in nam zagotovi narodni obstoj v povojni brcz.boljšcviški Evropi, zn kar so potrebni resni napori vseh pozitiviiili narodovih sil. Srsein je bilo že takrat povsem jasno: Tn narod bo živel! Te mladine breznarodni komunizem nc bo nikoli premagal! Iz vrst te mladine, ki je v toliki domovinski ljubezni zavrgla vse majhne ozire in ustvariln Slovensko domobranstvo, bodo prišli naši bodoči voditelji! Zavedali smo se zvestobe in ljubezni do svojega naroda in domovine in šli smo preko zlobnih pogledov. S prezirom smo vračali bedasto šušlja-nje tistih, ki jim jc komunistični strup razkrojil še tisti ščepec nadarjenosti za pogled v bodočnosti, ki je vsakemu človeku z zdravo pametjo dan že po naravi. Mirno in tovariško smo sprejeli orožje iz rok nemškega vojaka, ker smo vedeli, dn bomo z njim branili življenje svojemu narodn pred tistim kietim sovrnžnikom, pred ka-(Nadaljevanjc nn 2. strani.) (Nadaljevanje s 1. strani.) Obračun terim on še ukineš z uspehom brani tisočletna izročila kulturne Evrope in kateremu edinemu se moramo zahvaliti — če seveda hočemo hiti resnico-ljnbni —, dn boljševizem še ni preplavil vse Evrope, in da bo v svojem besnem zagalopiranju končno izgubi} vse in sc zrušil. Brezobzirno smo šli fireko spogledovanj in obsodb, ker smo >ili bolj zaskrbljeni za usodo svojega naroda, kot dovzetni zn neutemeljena opozorila nekaterih ljudi, ki so nas vso mladost vse preveč učili gledanja v i u j i svet in sovraštva nn levo in desno, pa preinulo prave ljubezni do svojega naroda, poznanja bistva njegove narave in zakoreninjenosti v svoji domovini. Zato je bil poziv generala H upnika zn nas glas naše naroduc vesti. Ko se spominjamo tega prvega nastopa na ulicah naše prestolnice, lahko pregledamo uspehe tega leta na or-ganizatoruem iu bojnem področju in napravimo obračun. S ponosom lahko ugotovimo, da je Slovensko domobranstvo s pomočjo nemškega vojaka napravilo toliko, da je v svoji disciplinirani enotnosti in v svojih visokih idealih, katere črpu prav iz dna slovenskega krščanskega, kulturnega in evropskega bistva, postulo resnični temelj naše lepše narodne bodočnosti. Okoli Slovenskega domobranstva se je danes zbrala vsa ona poštena večina našega naroda, ki bo v naši bodoči gradnji kaj pomenila. Vse drn-eo nc šteje nič! Ali je okuženo po boljševizmu, ali po ozkem političnem egoizmu, gonjo za karierami in po podkupljivosti značajno tako pokvarjeno, da mu narod nikoli več ne bo mogel zaupati vodstva, če ne bo hotel izdati svojih najnujnejših koristi na narodnem, ideološkem in družabnem področju. Slovensko domobranstvo danes pod edinim nagibom — koristiti narodu, v zvestobi Bogu in domovini vzgaja v svojih vrstah kader bodočih zidarjev naše narodnostno prekaljene in družabno preurejene bodočnosti. — Sodite dejstva, kakor hočete, prišel bo čas, ko bo duh tega Slovenskega domobranstva prve brez usmiljenja iztrebil, druge pa postavil v ropotarnico. Največjo srečo vsakega človeka predstavljajo po naših kulturnih, evropskih in slovenskih pojmih Bog, narod in domovini). To edino so ideali, ki so si jih naši domobranci zapisali na neomadeževani slovenski prapor, kakor sem v njihovem imenu imel dolžnost že večkrat na to opozoriti. Tokrat poudarjam to ponovno, da ne bo nikdar in nikoli nobenega dvoma in izgovarjanja, da smo v svojih vrstah žalili in nismo upoštevali svetovnonazorske koncepcije vsega zdravega naroda! — Potrebno je, da to znova pribijem zaradi nekaterih. ki mislijo, da bodo za rešitev "♦vojih »idealovt, — če njihovo neresno strankarsko-politikantsko stremljenje sploh lahko imenujemo — ideali, uspešno uničevali komunizem v nepomembnih skupinicah izven narodne skupnosti vseh slojev in vseh bivših taborov v Slovenskem domobranstvu pod vodstvom generala Rupnika. Ti so namreč v sramotnem političnem računa-njn, ki jim je ostalo v kosteh še iz minulih časov, že mislili, da lahko spričo nervoznih poizkusov potapljajo-čih se komunistov, namenjenih razkro-jn domobranstva, pristavijo svoje pi-skerčke k ognju, ki se je krcsal med nami in komunisti, in ki je končno pošteno osmodil klaverne bolj.ševiškc betice. Slovenski domobranci dobro vedo. zakaj jih je poklical čas. Zato so se ob naši disciplinirani enotnosti vsi ti komunistični poskusi z govori njihovih lutk v Londonu vred žalostno razleteli in nas še bolj ojeklenili. Vse to b^dno prizadevanje zločinskih prisklednikov kaznjenca Brozn-Tita nam je namreč bilo samo v dokaz naše moči — in strahu, ki ga imajo pred nami. če ostane naš duh v vsakem položaju tako udaren, kot je bil doslej. Vse ostale bo pa razvoj dogodkov nujno prisilil do enakega sklepa, kot ga je napravil v bratski Srbiji Draža Ml hajlovič, ki je spoznal bridko, nežna-čajno prevaro tako imenovanih zaveznikov in se vključil v srbsko narodno sknpnost okoli generala Nediča, da se te dni na življenje in smrt bije skupaj z nemškim vojakom proti vdirajoči Sovjetom in Titu v zaledju. Kdor ima še dvome, naj si enkrat za vselej zapomni: Od vsega začetka še za trenutek nismo postali nezvesti svojim idealom. Ljubimo svoj narod, domovino fn Boga! Ni je osebe in sile na svetn, ki bi nam mogla zabraniti, da ne bi ljubili tega, kar nam je najsvetejše in najdražje. Ni je osebe in sile na svetu, ki bi bila upravičena, da bi nas kda. klicala nn odgovor za to, da smo z vsem svojim slovenskim bistvom ljubili in z vsemi silami branili Boga narod in domovino! To pa smo izpričali s svojimi mrtvimi junaki in ranjenimi borci. Tem mrtvim sinovom sc bo nekoč narod iz glohinc spoznanja zahvaljeval za nji hovo — nam že sedaj sveto žrtev. Mi njihovi bratje po ideji in krvi, pn jih prosimo, naj v zboru junakov molijo pri Bogu za izdani in trpinčeni slovenski narod, ki so ga v zboru bor cev branili s puško in življenjem. Po njihovem zgledu stoje na mrtv straži svojih domov tisoči tistih, ki jih bo zgodovina neleoč imenovala naj boljše sinove našega naroda. Kdo božj na svetu more te naše junake klicati na odgovor in jim količkaj očitati, če so iskreno hvaležni nemškemn voin-ku, dn jim je pomagal, ko se je njihove očetne strehe loteval ogenj iz iz tako imenovane — bratske roke, ki c« nnvezala s savojskim okupatorjem, ko pa danes vsi Srbi brez izjeme spoznavajo odurno Igro svojih včerajšnjih zrazniko* od tarferife so priča- kovali hipno rešitev iz vseh težav, ln kateri danes še s prstom ne mignejo, ko tisti, ki so ustoličili hrvaškega cerkvenega tatu Tita na »maršalski« stolček, z mongolskimi hordami rušijo srbska mesta in nnskakujejo proti jugoslovanski prestolnici? Kdo na svetu nam more očitati, če smo hvaležni nemškemu vojaku, da nam je pomagal, ko se je naš narod — že lansko leto izdan in zapuščen — davil v komunistični gnojnici, ki so jo pomagali dovajati k nam — naši »zaveznl-ti«? Nihče ni in ne bo zu to poklican, zakaj več kot vse pulile nade, ki bodo vse razočarale, več kot vse grožnje, vabe in miki nam pomenijo Bog, uuroil in domovina! če jc z narodom povezani slovenski časnikar pred dnevi zapisal, da je vsa-ku v naših listih po nas zapisana beseda v času nnše borbe proti komunizmu nnjpristnejši krik naših lastnih slovenskih src in duš, potem naj vedo vsi, ki se pripravljajo na obsodbe, da je vsak korak slovenskega domobranca nnjpristnejši izraz naše največje domovinske ljubezni. Le mi edini ima-mo pravico klicati k spreobrnjenju vse, ki si brusijo jezik okoli nas. To velja tudi za vas, gospod Kuhar, ki ste nam govorili, naj se združimo s tistimi, ki bi vam že davno odstrigli vrat prav tam, do koder sega vaš beli duhovniški ovratnik, če bi ostali v domovini in vršili med nami ono poslanstvo, zn katerega so dali svoje življenje prof. Ehrlich in desetine vaših bratov, ker so poleg velike domovinske ljubezni, ki jih je navdajala, kot duhovniki upoštevali tudi sta-išče papeža do komunizma, stališče torej onega foruma, ki tudi zn vas, — če ste še duhovnik in katoličan — predstavlja najvišjo cerkveno instanco! Če pa ste govorili zato, da bi si rezervirali ministrski stolček, potem ste prav lako kot M i k n ž nepokorni svoji vrhovni cerkvcni, oblasti in niste več duhovnik. Za nas pa ste umazana, neznnčnjna pokveka, ki je pljunila v tisto juho, ki jo je včeraj s slastjo jedla in jo celo drugim prodajala. S tem ste za vse večne čase zaigrali upoštevanje med našim narodom, ki ga bodo vodili samo pošteni in znočoj-ni možje. Vaš primer jc tudi dokaz, da nas nobena stranka — tudi vaša nc! — nc more rešiti, ker je vsaka po vasem primeru, ki ste imeli pred lclom še polna usta obsodb partizanov, pripravljena na vsak kompromis — zaradi korita! Tem bolj bo zdrav narod v domovini dal vse svoje sile na razpolago novi vsenarodni skupnosti, ki jo v boju proti zločinskemu in izdajalskemu slovenskemu delu boljševizma ustvarja naš general-reši-tel j K u p n i k. In vnm, gospod Churchill, lahko nekaj resničnega povemo, čeprav smo majhni in čeprav se z nami igrate kot objestna mačka z mišjo. Nekateri nam namreč očitajo, — da smo izdajalci, ker delamo drugače, kot to zahtevate vi — naš »zaveznik«, čigar velikopotezna igra na svetovni šahovnici ogroža naše življenje. Nisino namreč takšni politični ignoranti, kot bi kdo mislil. Znamo poslušati in znamo citati tudi lo, kar je napisano v Londonu. Znali smo citati tudi to, kar ste govorili vi, gospod Churchill, o boljševizmu in Sovjetski Rusiji. Strupeno pikre so bile besede na račun »azijntskih džingis-kanov 20. stoletja«, kakor ste še pred štirimi leti imenovali Sovjete. Dale so nam celo slutiti spopad, ki naj bi — po vaših besedah -— vzplamtel med njimi in imperijem, ki mu imate čast krojiti politiko kot ministrski predsednik. Če ste to pozabili in se povezali s tem nenaravnim zaveznikom samo zaradi tega, da bi zrušili Hitlerjevo Nemčijo, in če ste samo zaradi tega izdali in pognali v žrelo tega židovskega mololia male narode, ki ste_ se jirn desetletja napihnjeno predstavljali kot zaščitnik, potem, gospod ChurcliilL niste vredni, da predsedujete angleškemu svetovnemu imperiju, oziroma je angleški svetovni imperij z vsemi svojimi stotinami milijoni prebivalcev takšen slabič, da ni vreden življenja. Kajti sramota jc, spoštovani gospod Churchill, da za rešitev svojega svetovnega imperija žrtvujete svoje včerajšnje zašcitnice »džingisknnu 20. stoletja«, kakor to te dni doživlja tudi oni del nacionalne Srbije, ki je z Mi-hajlovičem nB čelu polagal vse nade edino v vas, pa ste ga izdali kot kralja, dn se bo sedaj ob Nediču z združenimi močmi boril proti vdirajočemu boljševizmu na življenje in smri Gospod Churchill, ali sedaj vidite, da nismo mi krivi, če vas nismo poslušali in smo se zvezali z vašim sovražnikom, ki nam je pomagal? Gospod Churchill, mi vas in vašega naroda ne sovražimo, ker smo se v teh groznih letih naučili samo ljubiti svoj ubogi narod. Postali pa vam bomo pravi prijatelji, kadar za zaščito svojega svetovnega imperija ne boste žrtvovnli malih narodov kugi, ki jo prinaša vaš nenoravni zaveznik, in kadar boste stopili v evropski blok, ki ga Nemčija — in to Hitlerjeva Nemčija, gospod Churchill — že od leto 1941 vodi v borbi zn obstanek, ki ga ograža židovski -satanizem bogataško boljševiške igre. Vaš sovražni zaveznik vam namreč že sega v žep. "Ce boste po takrat, kadar vam ho pregloboko segel v malho, svojo igro le spremenili in ga udarili po zobeh, potem vedite, da mi vsi, ki smo že tri leta dan in noč v borbi z boljševizmom, vemo, da je Hitlerjeva Nemčija proti kateri ste sc poslužlli tega nenaravnega zaveznika, že od junija 1941 čuvala tudi vaš svetovni imperij, kakor koli se to sliši nn moč paradoksno! In prav tej Nemčiji bo zgodovina ne koč dala veličastno priznanje, da je edino njena in Hitlerjeva zaslugo, da bo boljševizem propadel, ker je edino ona tako zdesetkala aziatske sile v službi svrtovnega židovstva, da se jih bo združena Evropa lahko ohranila in jih zapodila nazaj tja, od koder jih je židovski patron spustil na krščansko Moja pot iz jelendolskega groba Kako 1« tisti, ki le živ uiel iz lelemtolskesa groba, hodil med žive Jelendolske žrtve in druge, ki še počivajo v znanih in neznanih grobovih v ribniški dolini, so pred letom dni preživljale najtežje čase. Stotine nedolžnih, poštenih in zavednih Slovencev je trpelo najhujše telesne in duševne muke v ribniških ječah. Zapori rdeče »republike« so bili v gradu, ki je sedaj deloma -porušen in v razsežnih vojašnicah nekaj sto metrov izven trga. Od teh stoje danes le še požgani zidovi, v katerih zevajo razpadajoče okensko odprtine. Mnogi Ribničani se še dobro spominjajo tistih dni in zlasti noči, ko so vlačili jetnike k neznanim grobovom. Rab-lji so delali te pokolje kar 6e da na skrivaj. Nihče se tedaj ni upal gledati skozi okna, ko so ropotali naloženi avtomobili. Bilo je preveč nevarno, da ne bi bil še sam povabljen na vožnjo v neznano smrt. Rdeči teror je tedaj pač hotel s krvjo udušlti zadnji odpor poštenosti in zavednosti. Za likvidacijo določene jetnike so zvezane natovarjaii na avtomobile. Na avtomobilih so morali klečati, da jih je bilo manj videti. To je bilo potrebno, saj so bili sestradani, pravi živi okostnjaki. — Dolgo jetništvo, ki so ga od 19. septembra prestajali v Kočevju, odkoder so bili pred prvim petkom v oktobru prepeljani v ribniške zapore, jim je pač izčrpalo zadnje moči. Kuharju 6amemu so se tako smilili, da je sam od sebe iz usmiljenja hodil po kosti, ki so jih odmetavali tolovajski mesarji. Tedaj so namreč iz badoljevskih mul delali na debelo salame. Kosti pa so metali proč. S temi kostmi je torej kuhar belil jetniško juho. VOS so je po 10. oktobru lotil dela na debelo, začeli so se množični pokolji. V zaporih eo zdelavale jetnike bolezni ne glede na to, da je bila hrana že sama tako slaba, da človek pri njej ne bi mogel obstati. Kuhali so jim čorbo, v kateri je plavala v koscih repa, pesa ali korenje. Zabeljena ta gorka voda sploh ni bila. Tedaj je zmagoslavno sodil prosluli Srnjak, načelnik okrajnega VOSa, ki je že plačal z glavo svoje zločine, njemu ob strani pa ,e stal študent farmacije in lekarnarjev sin Ančik, ki bi najraje »osvobodil« Ribnico zadnjega poštenjaka. Ko je krvavi tribunal izbral primerno število žrtev, se je začela Golgota. Odpeljali so jih z avtomobili proti Jelen-dolu. Nedaleč od Jelendola 6o jih zložili z avtomobilov in razvezali. Gnali so jih skozi gozd do jam. Roke so imeli zvezane še naprej in po več jih je bilo skupaj povezanih na vrvi. Ko so prišli pred jamo, so jim zvezali noge in nato se je začelo streljanje. — Nel Najprej so si krvavi rablji izbirali žrtve. Ne daleč od zevajoče luknje je plapolal ogenj in okrog nJega so se prepirali krvniki: »Ti, tega bom jaz!« — »Tega bom pa jaz!« — »Pa tudi 8 tem imam še račun, zato je moji« To so poslušale najprej pripeljane žrtve. Potem so morale poslušati in gledati, kako prav od blizu streljajo krvniki pač po razpoloženju moža za možem. Večinoma so streljali proti čelu. Pa tudi v obraz ali v prsa. Njim je bilo pač vseeno, kako so koga razni eearili, saj je takoj telebnil v jamo, na njegovo mesto pa so postavili novega. Med vezanjem nog so še enkrat pretipali žepe. Tisti, ki so imeli še kolikor toliko dobro obutev ali gojzerje, so jih morali sezuti. Nekateri so itak že bili bosi prignani, ker so jim že prej pobrali — škornje. Tako je bil končno postavljen na morišče tudi Zupančič Stanko. Previdnost je hotela, da iz bližine oddani strel sploh ni zadel. Šo bolj pa se lahko čudimo drugemu strelu. Puhnil je plamen obsojencu v obraz, krogla pa je švignila lik ob glavi. Puh je povzročil, da je mož, ki je že drugič čakal smrti, zgubil ravnotežje in vznak padel brez glasu v jamo. Težko se je zamisliti v človeka, ki je dvakrat gledal v puškino cev, iz katere je švignila zanj namenjena smrtna krogla. Mislim, da hi vsak, ki bi takole padel v jamo, najprej zbegan ugotavljal: »Sedaj bom pa umrl.« Šele kasnejo hi morda ugotovil, da ni nevarno ranjen, da mu sploh nič ni, razen da ima zvezane roke na hrbtu. Kako je v takih trenutkih, se ljudje, če jih prežive, navadno ne spominiajo mnogo. Tudi Zupančič prav teh najhujših trenutkov no more opisati preveč podrobno. Padel je na gorka trupla svojih tovarišev v kri. Negiben je obležal in kmalu zatem so zopet zagrmeli streli in druga žrtev je z vso težo telebnila na njegova prsa. Kri od zgoraj je zalila živega, ki je ob sunku nehote zastokal. Straža ob grohu je zaklela in nov rafal krogel ie žagal po mrtvecih v jami. Tudi to pot krogla ni zadela. Kako je bilo potem? Ko se je vtnila Zupančiču jasna zavest, da je živ, da ni ranjen, je z vsem naporom skušal najti primerno pot, da uide rabljem. Čutil je, .da so mu vezi v nogah popustile, da bo lahko hodil. Pazil je, da je ostal ob strani jame, da ga trupla niso zasula in končno je, niti sam no ve kako, vendasle zlezel iz groba. Utonil je v temo podzavestno se zanašajoč na svoje čute in srečo. Začela se jc prava pot iz groba. Kako je ustreljeni bežal pred morilci Po pogrebu jelendolskih žrtev v Ribnici sva se srečala. Vprašal sem ga, če e hil ves čas pri izkopavanju. Pri prvem ijrobu, v katerega je bil nekoč telebnil, jo bil ves čas. Kasneje sem ga pa zgrešil. »Ne, saj nisem ostal ves čas v gozdu. Ko so zložili vse moje prijatelje iz groba v krste in je ostala jama prazna, na robu zunaj pa le še zamazane porcije in žlice, som mislil že oditi. Pa sem šel še pogledat k drugemu grohu. Videl sem, kako so dvignili prvih pet iz njega, potem sem šel še enkrat tisto pot, ki eem jo prehodil takrat.« »No, kako pa je bilo takrat?« »Hudo. Rok, zvezarfii na hrbtu, skoraj nisem čutil. Telefonska žica se mi je tako globoko zajedala v kožo, da sta mi obe in kulturno Evropo. To že danes govorim vsemu svetu jaz, Stanko Kociper, slovenski domobranec, pa me lahko, dragi rojaki, ki še niste slišali radia Beograd in ste še slepi, podrete — kot izdajalca, ker se dam voditi od suhoparnega razuma in ne od čustev, ki jih je skuhala ljubljanska ulica. Tem bolj vidimo spričo vsega tega, knko prav je imel naš general R upnik tudi takrat, kadar smo stiskali zobe zaradi njegovih besed. Vidimo, da imamo v svojem generalu Rupniku največjega Slovenca, kar jih je rodila slovenska zcinljn v svoji 1500 letni zgodovini. In zaradi tega njegovega globokega političnega duha, zaradi njegove neizmerne, vse žrtvujoče ljubezni do svojega naroda bomo sedaj v nje- §ovem imenu in v bodoče v njegovem uhu storili vse, da bo naš narod živel lepše življenje, kot ga ie imel kadar koli prej. Prav zato pa bomo dali vse svoje sile — tudi sile tistih, ki so stali doslej ob strani, pa bodo v kratkem spregledali —- na razpolago slovenski narodni skupnosti, da nas bo Rupnik z njo popeljal v lepšo bodočnost. Sedaj vidimo, kaj nam je storiti. Naša odločitev je padla. Do konca, do skrajnosti disciplinirani in enotni pod vodstvom našega genernln Rupnika v borbo proti boljševiški kugi! Gospodje iz vseh koncev sveta, ki ba-rantatc z malimi narodi za profite svojih velikih žepov, gospodje izpod domače strehe, ki za te žepe špekulirate na korita in na stolčke, videli boste, kako bomo znali za to svoje prepričanje umirati! Toda popustili ne bomo! — Umrli bomo, toda zmagali bomo! — Prišel ho čas. ko se hoste spomnili teh mojih besed, čeprav sem mlad in nepomemben. Narod bo klical v življenje duha junakov iz Grčaric, ki so padli za tisto, kar so — veliki politiki z eno potezo zatajili; klical bo v življenje duha junakov s Tnrjakii, ki so dali mlada življenja za Boga, narod in domovino! — Razočaran in izmučen narod bo preklel vse današnje politike in zapeljivce in bo romal k Rupnikovemu spominu! Takrat bo vstal nekdo, ki ga bo božja Ljubezen, ki «e razliva nad slovenskim narodom, naši domovini ohranila, ir. ta bo ta nsredič popeljal v lepšo bodočnost z geslom: Bog« narod io domovina! roki močno otekli. Seveda sta me tudi boleli, poleg tega sem pa imel roke od ram navzdol že vse otrple. Rinil sern bos skozi največjo goščo počasi in previdno, da ne bi zdramil stražarjev. Slišal 6em. kako so še regljale brzostrelke, medtem ko sem se polagoma pomikal proti Ra-kitnici.« »Polagoma sem se priplazil iz gošče, nog že nisem več čutil. Bil je zelo hud mraz in pomislite, da sem bil le v — perilu, sestradan in izmučen. Vse to bi še prestal, toda strašno me je žejalo. Po padcu v jamo sem dobil od naslednjega tovariša kri na obraz in tudi v usta. Slani okus me je še vedno motil in žejen sem bil, tako žejen. V gluhi temi sem se začel vleči čez jaso. Ceste sem se seveda izogibal. Končno sem obstal pod neko jablano. Zadel sem z glavo v zakasnelo jabolko. Lovil sem ga z usti, ujel ln odgriznil kos, a se je že odtrgalo in padlo na rušo; otipal sem ga še z nogami, toda kaj mi je to pomagalo.« »Kaj si niste mogli z rokami prav nič pomagati?« »Ne, niti najmanj ne. Visele so mi otrple na hrbtu in komaj sem jih še čutil. Veste, tudi včeraj sem vso pot od izkopane jame pa naprej do Dolenje vasi prehodil z na hrbtu prekrižanimi rokami, pa sem jih ves čas tako dobro čutil, tako da se niti ne morem misliti, kako je mogoče, da so mi tedaj zaradi vezi iz telefonske žice tako zelo otrpnile. Včeraj sem si ogledal tudi jabolka na jablani, pod katero sem pred letom počivat1. Nič posebnega niso. Enega sem pokusil... Še Očenaš sem zmolil, da bi prav ta jablana vedno obilno rodila in morda še kdaj ustregla komu, ki bi bil tako zelo žejen, kakor jaz tedaj.« »Kako pa je bilo naprej?« »Tisti grižljaj jabolka mi je dal čudne moči. Previdno 6em se bližal hišam v Rakitnici in sem končno obstal tik vasi. Slišal sem dva tolovaja, ki sta hodila po cesti sem in tja in najbrž bila na straži. Pridrdral je zopet avto, prisluškoval sem in slišal, da sta oba odšla z avtomobilom naprej, najbrž proti morišču. Tedaj sem se odločil, da poskusim srečo. Pri bližal 6em se prvi hiši. Videl sem, da bril v njej luč in sem potrkal na okno. Bila so visoko, prav i glavo sem jih dosegel in z njo sem začel udarjati po šipi. Butal sem in butal dolgo časa zastonj. Ko le nisem odnehal je prišla že niča, odprla okno in vprašala, kaj hočem. Povedal sem, da nič drugega, kakor da mi razveže roke, da bom lahko šel naprej. Ker nisem mogel rok dvig. niti, mi ni mogla pomagati, odpreti vrat se pa nI upala. Milo me je prosila, nai grem kam drugam. Groza jo je bilo, morda bolj kakor meue. Pa sem šel.. .< »Ste se tudi včeraj oglasili tam?« »Da, tudi včeraj sem r. glavo trkal po oknu, pa me ni nihče slišal. Šel sem okrog hiše in vstopil 6kozi dvorišče. Srečal sem isto ženico, ni me spoznala. Ko sem ji povedal, kdo sem, Je bruhnila v Jok in prosila: ,Nikar ne bodite hudi, ne zamerite mi, nisem mislila nič slabega, ko vam nisem pomagala. Bili ste tako strašni in strah me je bilo..Potolažil sem jo, da ji ne zamerim in da naj pač drugič pomaga, kjer more in kakor more.« »Ste poskušali srečo še drugod po vasi?« »Ni se mi več zdelo varno, saj bi m6 lahko zalotili. Krenil sem v breg, ker sem vedel, da so tam še samotne hiSe, kjer mi bodo morda lažje pomagali. In res sem vnovič trkal na okno pri samotni kmetiji. Oglasili so se in lepo sem prosil potem, ko so odprli okno, naj mi razvežejo vezi na rokah. Povedal sem, da sem se rešil iz groba in da bežim. Molil eem zvezane roke v okno tn čakal, kdaj se me usmilijo. Pa so me odganjali, nič niso hoteli imeti z menoj opravka in končno so me tudi odgnali z zvezanimi rokami. Blodil sem naprej, daleč od ceste, noge so mi bile popolnoma otrple, nisem jih več čutil, vendar sem se vlekel naprej proti zadnjemu cilju —• Dolenji vasi. Tam je bilo moje edino upanje, da mi pomagajo. Dolgo sem hodil, končno, končno sem bil v Dolenji vasi. Tam so bili ljudje, ki so me poznali iz prejšnjega leta.« »Pa so vara pomagali?« »Da, pa ne boste verjeli, kdo. Tja, kjer sem prebival svoj čas, nisem upal iti, ne da bi vedel, kako se imajo. Izbral sem znance, kjer 6em bil večkrat na obisku in sva se zlasti z domačim sinkom prav dobro razumela. Prišel sem do hiše. Stanovanje je bilo v podstrešju in moral sem po stopnicah, strmih kmečkih stopnicah, po katerih ne morete drugače, kakor da se hkrati oprijemljete tudi držaja. Z zvezanimi rokami se nisem mogel, pa sem se vsedel na stopničke in se polagoma presedal s stopnice na stopnico. Tako sem rinil navzgor in končno obstal pred vrati. Zopet sem potrkal. Otroški glas je začel spraševati, kdo je. Bil je moj mladi znanec. ,Jaz sem, Stanko!' sem dejal. ,Kaj me ne poznaš po glasu? Daj, odpri mi.' — ,Saj te ne poznam, nič ne vem, kdo si? Pojdi proč!' — Začel sem ga spominjati, kdo sem, kaj sva delala, končno se je ojunačil in mi odprl. Komaj sem se vrinil v sobo, že Je dečko s krikom odskOčii. Zopet ga Je poetalo strašno strah. Lepo sertt ga prosil in pregovarjal, da mu nič nočem, da naj mi lo razveže žico na rokah. Res sem ga pregovoril. Molili.sem mu roke, . ko je stal za mojim hrbtom in skozi zatekle gube skušai odpreti trde zadrge iz telefonske žice. Hudo me Je ščipal, pritiskal. Upal sem, da bom kmalu prost, ko je nenadoma začel zopet jokati. Ustrašil sem se, da je zopet izgubil korajžo. Vprašal sem, zakaj joka. Pa mi Je ves v solzah za hrbtom dejal: ,Ko te pa ne morem odvezati, ne gre in ne gre!' Rekel sem mu, naj vzame škarje in nai kakor koli s silo skuša preščipniti žico, četudi bi mi tekla kri. In me je osvobodil. Roke so mi omahnile, kakor nekaj tujega ob telesu. Zopet sem jih videl, zatečene in nabrekle, v modrikasti koži je kar žarela rdeča sled vezi. Prosil sem ga, naj mi jih dvigne na prsi, Zopet so mi omahnile, parkrat sva po novila, in kmalu sem čuti!, da mi zopel teče kri po žilah. Fant je še ves čas jokal in trepetal. — Na mizi sem zagledal precejšen kos kruha. Rekel sem mu, na mi ga nekaj odreže, pa je zajokal šf bolj: ,Kar vse vzemi, samo pojdi, pojdi! Vzel sem kruh ln odšel.« »Ali ni zanimivo, da vam ja po dve! nesrečnih poskusih pri odraslih pomaga šele otrok? Jaz vidim v tem poseber pomen. Mladina je tista, ki bo prelomil* e sedanjim časom in njegovo g-rozo. \ mladih rokah je rešitev za ves narod kakor je bila tisto noč za vas.« »Da, ko sem imel roke svobodne sem bil že bolj brez skrbi. V temi sen pojedel nekaj kruha, pa mi je nato ta koj postalo slabo, saj sem bil sestradat kar se da. Čeprav sem bil ves trd or mraza in nisem čutil skoraj ničesar več sem moral naprej. Pri drugih znancit bi rad zlezel v hlev, da bi se pogrel ir skril, pa je bil zaklenjen. Prav previdne Sem jih zbudil, saj nisem vedel, kakšni so razmere pri njih. Spoznali so me odprli so mi in z grozo buljili vame Ves krvav som bil po obrazu. Kasneje so rekli: kakor krvav okostnjak. Posa dili so me na stol in prinesli škaf vode da bi mi odtajali zinrzle noge. Koma sem začel zopet čutiti mravljince po no gah, se mi je zameglilo pred očmi ii zgrmel sem s stola. Nezavestnega so me uredili in spravili spat. — V samaritan ski in usmiljeni hiši sem se skrival n; podstrešju nad 14 dni za starimi škri njami ter butarami in pričakali rešitev To je bila moja zadnja postaja na pot iz groba v svobodo.« Novice s Primorskega V St. Petru na Krasu so domobranci zaplenili nekemu kmetu voz krompirja, moke, fižola in drugih živil, ki so bila namenjena za komuniste Domobranci Iz Ilirske Bistrice so pred nekaj dnevi odšli v borbo s komunisti v nekem bližnjem kraju. Po uspelem pohodu so se vrnili domov ln privedli s seboj tudi enega ujetnika. V bajih ja padlo 5 tolovajev, med njimi en komandant, Domobranci so zaplenili tudi nekaj orožja, Ko so se domobranci vračali v vojašnico, so jih domačini gledali kot hi jih prvič videli, kar si nikakor niso mogli razložiti. No, pa io zvedeli Audao novico, Komunistični lažnivci »o razširili vest, da se je posadka v Ilirsk Bistrici s poveljnikom vred pridružil tolovajem. Komunisti se poslužujejo vsel vrst laži, toda takšne imajo še celi kratke noge ln ves njihov trud razšir jevati take novice je brezuspešen, saj s resnica kmalu pokaže. Izgledi za gospodarsko obnovo Rn munije. Vedno manjši postajajo izgled za kakršno koli gospodarsko obnovo Romuniji, izjavljajo begunci. V pod ročjih, ki so jih zasedli Sovjeti, bod> poslane vse delovne sile v Sovjetsk; zvezo in bo za obnovo domovine pri manjkovnlo delovnih moči. To vpraša nje je odločilno pri obnovi in novec gospodarskem podvigu Romunije, Zadnja pot jelendolskih žrtev k Sv. Križu Ljubljana, fi. oktobra, popoldne se V soboto popoldne smo položili k poslednjemu počitku v blagoslovi jeni zemlji tri notranjske žrtve komunizma, katerih trupla so bila izkopana v Irlendolu. Eno leto so ležala v množičnih grobeh Jelendola skupno 7. ostalimi 116 žrtvami, zdaj pn so jih svojci prepeljali v Ljubljano, da jim pripravijo dostojpn pogreb. Številni notranjski begunci, ki so pokojne poznali, so prišli na pogreb, da jim še enkrat pokažejo svojo ljubezen in Irvaležnost 7.a kar so jim dobrega storili. Prišli ps so tudi mnogi Ljubljančani, da ob pogrebu teh treh žrtev pokažejo sočutje z vsemi onimi, ki so bili pomor-jcni v Jelendolu, ter obsodijo komunistična zločinstva. Pogreb je vodil ob asistenci duhovščine dekan mons. Skerbee. V imenu ljubljanske občine je prišel k pogrebu (f. Jančigaj, okraj Kočevje je zastopal okrajni glavar g. Lesar. K pogrebu je prišla tudi komisija, ki je prisostvovala izkopavanju jelendolskih žrtev. Od univerzitetnih profesorjev sta bila navzoča prelat dr. Matija Slavič in prof. ing. Lube. Ob cisto preprostih krstah je na Žalah po cerkvenem obredu salezijan-ski pevski zbor zapel žalostinko, zaigrala je godba, nato pa je ob krstah svojih prijateljev spregovoril g. kaplan Tomazin. Slovo tovariša s križevega pota G. Tomazin je sam skupno s pokojnimi preživel vse one strašne dni po lanskem osmem septembru. V poslovilnem govoru od pokojnih prijateljev je popisal njihovo delo za korist No-tranjcev in pokazal, kako podlo je bilo obrekovanje komunistov, ki so pokojne razglasili za izdajalce in jih nečloveško pobili. Ferjančič Danilo, Primorec po rodu, je bil občinski tajnik na Blokah in vsi Bločani se hvaležno spominjajo, koliko dobrega jim je naredil, ko jih je varoval pred ba-dogliev. represalijami in internacijami. Pozenel Pavle je bil poveljnik Vaške straže v Loškem potoku, branil je Loški potok pred komunističnim divjanjem in je z veliko ljubeznijo skrbel za revno prebivalstvo. Jože Baraga pa je prvi zbiral fante v Grahovem za Vaško stražo, ki ji je pozneje poveljeval Kremžar. Notranjska pozna njihovo delo in jih bo ohranila v spominu kot junaške žrtve za njeno ljudstvo. Tomazin je nato še popisal kri-žpv pot, ki ga je s pokojniki prehodil, zatem pa se je junakom in mučencem zahvalil za 'njihov zgled in njihovo žrtev. Za g. Tomazinom se je v imenu prijateljev in kat. organizacij z Rakovnika posloyil od rajnega Pavleta Po-ženela g. l^narčič. Pred dvema letoma je pokojni Pavle odšel iz družbe svojih tovarišev med zdrave, kmečke fante in može v Loški potok, da se skupaj z njimi bori proti komunističnim zločincem za vero in dom. Po dveh letih boja se pokojnikovo truplo vrača trpinčeno in izmaličeno, a prav zaradi te ga poveličano, saj se jc žrtvovalo za ohranitev krščanske vere in slovenskega naroda. Mučenci, naše priče in naš ponos Ob grobu je žrtvam spregovoril v lepem cerkvenem govoru dekan mons. škerbec: »Gospod, ko bi bil Ti tukaj, bi se to ne bilo zgodilo.« Ta tožba se nam dviga ob tisočerih grobovih komunističnih žrtev in težko razumemo, zakaj je Bog vse to dopustil. Toda laže bomo razumeli, če se spomnimo Kristusovega naročila njegovim učencem: .Pošijjam vas kakor ovce med volkove in ... blagor vam, kadar vas bodo zaradi meue preganjali in vse hudo zoper vas govorili.' Resnično, danes se izpolnuje nad nami Gospodova beseda: »Prišel bo čas, ko bodo mislili, da dobro delajo tisti, ki vas bodo morili.« Ce mislimo na Kristusove besede, nam postane današnje gorje razumljivejše. Vemo, da je katoliška Cerkev od nekdaj mnogo trpela in imela milijone mučencev. Vsi ti mučenci so bili priče resničnosti naše vere. Slovenski narod ima v teh letih prve mučence. Tudi naši mučenci so naše priče. Pred vsem svetom izpričujejo, da v našem narodu živi krščanstvo, da ljudje celo umirajo za svoje krščanstvo. Naši mučenci so tudi neizpodbitne priče domovinske ljubezni, ki živi v našem narodu. Ena izmed žrtev komunističnega pokolja v Jelendolu je zapisala pred smrtjo na zid zaporov: »Umrli smo za vero in domovino.« Umirali so resnično za domovino. Branili so pred brezboštvom našo zemljo, našo govorico, naše družine, ki jih komunizem razbija. Borili so se junaško proti največjemu narodnemu sovražniku kakor nekoč Makabejski bratje. Bili so resnični mučenci za vero in slovenstvo. Strašna je bila njihova smrt, če jo gledamo po človeško, a pozabiti ne smemo na Kristusovo obljubo: .Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene za-sramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili, ... zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.' Smrt za vero je najlepša smrt. Mučence je že obilo poplačal Bog, a tudi narod jih nikoli ne bo pozabil. Blagor družini, ki je dala mučenca! še kasni rodovi bodo ob njegovem mučeništvu dobivali moči v boju za svoje ideale. Ljudem ni dano, da bi mogli tolažiti, toda svojcem mrtvih žrtev lahko rečemo: Jokajte, a vaše solze naj bodo pomešane s ponosom, kajti blagoslovljene so družine mučencev. Vi pa, junaki, naši mučenci, molite za nove rodove junakov!« Pevski zbor je odpel nagrobno pesem »Človek glej spoznanje svoje«, nakar je Poženelu Pavletu na kratko spregovoril prijatelj g. Šega. Zadnja pot mučeniških žrtev je bila končana. Odslej bodo ležali v blagoslovljeni zemlji ob grobovih naših prvih mučencev. Prostor, kjer_ počivajo, nam bo kakor tiho svetišče, kamor se jim bomo hodili priporočat, v molitev, in kot večen spomin na sveti boj našega naroda. Nobeno delo ljubezni ni brez ; pomena pred Eogom, nobeno delo usmiljenja brez sadu. * (Leon Veliki.) ' NOVI GROBOVI +Ivan Knavs. V izvrševanju svoje službe se je smrtno ponesrečil Ivan Knavs, kurjač drž. žel. Njegovo truplo bodo pokopali v torek 10. t. m. ob pol treh popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. — Naj rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje! ZGODOVINSKI PABERK1 10. vinotoka 1815. leta se je rodil v Ronzole pri Russetu v bližini Parme Giuseppe Verdi, italijanski komponist. Glasbo je študiral pri mojstru Cavigna v Mi-anu. Po proglasitvi kraljevine Italije je bil nekaj Časa senator. Umrl je 27. januarja 1901 v Milanu. Verdi je tipičen mojster italijanske glasbene šole z vsemi njenimi značilnostmi. V poznejših operah se delno opaža vpliv Richarda Wagnerja, zlasti v »Falstafu« in celo že v »Aidi«, ki mu je podlegel tudi Rossini. Njegove naj-epše opere Trubadur, Traviata in Ri-goleto bodo vedno priljubljen reper-toir na vseh evropskih odrih. 1861. leta se je v bližini Kristjanije rodil polarni raziskovalec Fridtjof Nansen. Po končanih študijah je postal kustos zoološkega muzeja v Ber-genu. L. 1897. so ga poklicali na univerzo v Kristjanijo, kjer je predaval zoologijo. Vse svoje življenje je posvetil raziskovanju polarnih krajev. Že I. 1882 je napravil z ribiško ladjo Viking prvo potovanje v Severno ledeno morje. S pomočjo mecenov je v 1. 1888-9 preiskal Grenlandijo, prepotoval jo je od vzhodne do zapadne obale. To potovanje je bilo obenem preizkušnja za glavni cilj: doseči Severni tečaj. Leta 1894 se je podal z ladjo Fram na pot. Skušal je priti s pomočjo morskega toka, ki teče od Novosibirskih otokov proti severu, čimbolj daleč, da si skrajša pot po ledu. Ko je ladja zamrznila, jo je s spremljevalcem jo-hansenom zapustil in dosegel 86° 4' sev. širine. Z ekspedicije se je vrnil 1. 1896. Velike, so njegove zasluge na vseh področjih geografije in prirodoznanstva. Odkril je številne otoke in popravi! karto na področju Ledenega morja. 1941. leta je umrl v Ljubljani Metod Dolenc, pravnik in pravni zgodovi- Koledar Torek, 1». vinotoka; Frane Borgla. sro. inavaleo; Evlampila, devica ln mučeni- niča; Gereen. mučeneo. Sreda, 11. vinotoka: Marijino materin »tvoi Filouida, sveta žena; Turak, muč. Operno gledališče »Jenufa«. Red A. Ob 18 Dramsko gledališče »Jakob Ruda«. Red Premierski. Ob 18. Kino Matica »Vizija na Jezeru« ob 1« in IS. Kino Union »Njen prvi doživljaj« ob 16 in 19.15, Kino Sloga »Zakaj lažoš, Ellzabetat« ob 18 ln 19. Lekarniška služba Nočno a In t b o t m aJ o 1 ek arnes mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohino dod., Rimska oesta 31. nar. Rodil se je 19. decembra 1875 na Slapu pri Vipavi. Gimnazijo je delal v Ljubljani in Novem mestu, pravne ^ študije pa na Dunaju. Služboval je v Novem mestu in Gradcu. Po svetovni vojni je 1. 1920 postal profesor na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. Predaval je kazensko pravo, številni so njegovi znastveni spisi, zlasti iz področja pravne zgodovine, kamor ga je uvedel zgodovinar Kaspet. Njegovo največje delo je »Pravna zgodovina Slovencev« in »Dušanov zakouik«. 11. vinotoka 1531. leta je umrl Huldreich Zwin-gli, Poleg Kalvina ustanovitelj reformirane cerkve. Rodil se je v Kantonu St. Gallen. Študiral je v Baslu in Bernu. Univerzo je obiskoval na Dunaju in v Bernu. Ko je bil pridigar v samostanu Marije Pomočnice, jo začel javno nastopati proti zlorabam v cerkvi in klical k zboljšanju. Leta 1518. je bil poklican v Ziirich in tu se začne njegovo pravo delovanje. Njegov nauk je sličen Kalvino-vemu in je po smrti res prišlo do združitve. Do življenja jo zlasti značilno Zwln-glijevo odklonilno stališče do kakršne koli umetnosti, slikarstvo in kiparstvo, glasba ter petje in stavbarstvo so mu nepotrebne stvari v cerkvi in s tem v javnosti. Pri nas se je reformirana cerkev deloma uveljavila v Prekmurju, prišla pa je iz Madžarske. 1851. leta se je rodil v Krnu na Goriškem Simon Rutar, zgodovinar, feolal se je doma, gimnazijo je napravil v Gorici in univerzo v Gradcu. Služboval je na gimnazijah v Gorici, v Kotoru, Splitu in Ljubljani, kjer je 3. maja 1903 umrl. V prvi dobi svojega znanstvenega dela se je posvetil arheologiji in je ustvaril slovensko arheološko terminologijo. Višek udejstvovanja na tem polju je dosegel, ko je služboval v Splitu. Sodeloval je v domačih in tujih znanstvenih publikacijah. Skupno s Premersteinom je izdal knjigo >Romische Straasen und Be-festigungen in Krain«. Kot zgodovinar se se je bavil z najstarejšo dobo slovenske zgodovine. 1878. leta je umrl v Fcldhofu pri Gradcu Ferdo Kočevar, publicist. Rodil 6e je 8. aprila 1833 v Žalcu. Gimnazijo je obiskoval v Celju in nekaj časa študiral medicino na Dunaju. Opustil je študije, ker ni imel sredstev in dobil službo pri računovodstvu v Zagrebu ter upravlja računsko posle pri univerzi in akademiji. Poudarjal je v številnih spisih v hrvatskih in slovenskih časopisih potrebo, da se v vseh plasteh ljudstva prebudi narodna zavest, da se vpelje slovenski jezik v urade, šole, cerkev in društveno življenje. Zahteval je zedi-njenje vseh Slovencev in zagovarjal počasno zbliževanje slovenskega jezika v jezik, ki bi ga razumeli Hrvati in Srbi. Odločno pa je odklanjal ustvarjanje vse-slovanskega književnega jezika na podlagi slaroslovenščine, ker nima oživljajoče moči in je prišel do spoznanja, da se ne bodo slovanski narodi nikoli dali spojiti v eno celoto. Franc Jerebic padel V sredo, 4. oktobra je dal svoje življenje na oltar domovine bivši nad-poročuik slovenskih domobrancev Franc Jerebi?, star 52 let. Pokopan je bil v Cerkljah na Gorenjskem v petek, dne 0. oktobra. Na zadnji poti so ga spremljali njegovi zvesti tovariši bojevniki. Nad grobom je zaplapolala v zadnji pozdrav narodna zastava. Natančnega poročila še sicer nimamo, a toliko je znano, da je tolpa komunistov nad Cerkljami napadla domobransko postojanko. Tolovaji so bili kmalu premagani in razkropljeni. Jereblč in več tovarišev so šli po boju v neko kmečko hišo, katero so tolovaji obkolili in z bomhaml pognali v zrak. Z Jereblčem je padlo več njegovih tovarišev. Na strani tolovajev je bilo veliko število ubitih in težko ranjenih. Med našimi ranjenci, katere so zapeljali v ljubljansko bolnišnico, tje tudi Jerebičev sin. — Jerebič jo bil rodom iz Veličan pri Svetinjah v ormoških goricah. Po gimnazijskih študijah jo vstopil v mariborsko bogoslovje. Zaradi rahlega zdravja je izstopil in se posvetil pravnim in gospodarskim študijam. Bil je več let ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Ko se je ustanovilo slovensko domobranstvo, je vstopil kot Častnik in je bil vzoren poveljnik čete v Vel. Laščah. Zapušča ženo in 3 otroke! Bodi mu slovenska zemlja lahka! Knjižna tombola Ljubljančani pridno rešujejo nagradno uganko, ki smo jo objavili v nedeljskih časopisih. Kdor jo je spregledal, naj jo poišče, ker utegne biti nagrajen s knjigo »Cvet in sad« in tombolsko tablico za 20 lir. Do zaključno 14. t. m. bomo dajali še brezplačno šalijevo pesnitev »Sncv rodni zemlji« kupcem bibliofilskik tombolskih tablic po 100 lir. Nedvicnjeni dobitki te tombole so s 5. oktobrom zapadli v korist Zimske pomoči. Kupujte tombolske tablice po 20 lir v lokalu za tombolo v Gradišču št. 4 in od prodajalcev, ki vas obiskujejo na domu. Z žrebanjem bomo pričeli nepreklicno 15. t m. šolske vesti I. moška realna gimnazija Ima zajetno službo božjo dne 12. oktobra oh S v cerkvi sv. Jakoba. Po sv. maši bodo 811 nčencl v šolo po razporedu, ki bo objavljen v cer kvl. — Ravnatelj. Na II, ženski realni gimnaziji t Ljubljani bo otvorjena šolska slnžba božja v četrtek, 11. oktobra, ob 8 v stolnici (in ne v eerkvi Srca Jezusovega ob I). »SVET« na sleherno knjižno polico! Dramsko gledaliSCe Torek, K. oktobra ob 18: »Jakob Ruda«. Red Premierski, Sreda. 11. oktobra, oh 18: »Jakob Rnda« Red Sreda. Ivan Cankar »Jakob Ruda«, Osebe: Ja koh Ruda, posestnik na Drenovem — M Skrblnšek, Ana, njegova hči — V. Jnvano-va, Marta, njegova sostra — Kraljeva, Ivan Dolinar, slikar — Jan, Peter BroS, podjetnik ln trgovce — Kovlč, Dobnik, posestnik in gostilničar — Ci vozovi so bili mahoma polno zasedeni in ljudje so se hitro vozili domov h kosilu. V soboto popoldne ie tramvaj nato imel vedno dober promet. Tudi nedelja je bila tramvaju zelo naklonjena zaradi deževja. V ponedeljek pa fo bili vsi jutranji vozovi \odno nabito polni, ko je tako neprestano deževalo. Mesečni promet v današnjih časih je na tramvajskih progah veliko večji kot pred 40 leti. 'I ako je n. pr. 1. 1903 tramvaj celo leto prevozil nad 900.000 oseb. ko jih sedaj prepelje v enem mesecu in še več. Ko je tramvaj počival, ko je bila I jubljana uckoliko v stiski zar adi električne luči, saj se je primerilo, da ao gospodinje pri štedilnikih na električni tok šele napol skuhale večerjo, ko je tok prenehal, je postalo sila živahno povpraševanje po nadomestkih električne razsvetljave. Ljudje so privlekli na mizo stare in častitljive petrolejke. v katerih so hranili še kak kanček petroleja. S petrolejkami so si za silo pomagali. Mnogi pa, boječ se, da bo pomanjkanje elektrike trajalo več dni, so hiteli v proda jalne kupovat petrolejke in drugo svetilke. Pravijo, da je bilo prodanih mnogo preprostih svetilk. Pa tudi po karbidkah so ljudje segali. Seveda si je bilo treba preskrbeti tudi nekaj petroleja in karbida, kar se je mnogim posrečilo, zlasti onim zvitežem, ki imajo poslovne zveze in znajo vse prilike izrabiti. Ko so ljudje v petek opazili, da lahko rabijo elektriko, da so spet žarnice v razsvetljavi, so bili mahoma potola-ženi in veseli, kajti res je nekaterim težavno iti s kurami spat, ko radi kramljajo in se pogovarjajo pozno v noč ali na delajo drobnarije in berejo knjige. Vsem je torej prišla prav nagla rešitev nekaj dni trajajoče električne krize. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih J jflOGLASI I Druga laza oktobrskega deževja Lanski oktober je bil v prvi polovici izredno sončen in lep. Grozd je naglo zorel. Lepo je dozorela poznojesenska ajda, na kateri so imele čebelice dobro pašo. Letos je narobe. Prva oktobrska polovica jo bila doslej močno efeževna. Kakor prva, tako je bila tudi druga nedelja zelo deževna. Sprva je v nedeljo kazalo, da se bo vreme pre-tegnilo na bolje, saj je dopoldne sonce razgnalo goste megle z barjanske ravnine in prijazno posijalo na mesto. Toda to kratek čas. Nebesni svod so vsenaokrog zagrnili gOsti deževni oblaki. In začelo je v pravih štrenah deževati, zlasti popoldne in ponoči. To nedeljsko deževje je imelo za posledico, da je Ljubljanica spet močno narasla, takole za dober meter, in se jc na raznih krajih razlila po travnikih. Zunaj so še nepospravljeni poznoje-senski pridelki, tako zelje, repa, pesa in korenje. Koruza je v glavnem že pod streho in se sedaj ob deževnih dnevih pričenja po kmečkih hišah h-čkanjo koruze. Izrdeno dobra je bila ponekod koruzna letina. Deževje ovira spravljanje poznojesensko ajde. Zad- Kaj je novega pri naših sosedih? Is Trata U prvega nadstropja je padel. 5 letni Klavdij Spoto je slonel na oknu domače hiše v prvem nadstropju v ulici Be-linzono, pa se je malo preveč sklonil in izgubil ravnotežje. Padel je na tlak in lahko bi se bil ubil, pa je k sreči ostal živ; dobil je poJkodbe po glavi in pretres možganov. Zatemnitveni čas v Trstu je od 7 zvečer do 5 zjutraj, policijska ura v Miljah pa je od 4. oktobra naprej od 9 zvečer do 4 zjutraj. Listnico so ji ukradli. Ko je kupovali v trafiki v Rossettijevi ulici 24-letna Nerl Bellini ie Valussijeve ulice št. 1, ji je nekdo ukradel rdečo listnico, v ka-t,-ri le bilo 1500 lir, 12 živilskih nakaznic in osebni dokumenti. Z Gorenjskega Tobak so pridelali v Celovcu. Zdaj je dozorel tobak, ki so ga nekateri Celovčani nasadili po svojih vrtovih, in letina ?e je prav dobro obnesla. Mnogi so se lotili tega posla prvikrat, nekateri pa ž? delj časa vedo, kako se zvije cigareta iz tobaka lastnega pridelka. Pri nasadu tobaka so lastniki predvsem gledali na to, da so izrabili take dele vrta, kjer zelenjava in sočivje ne bi uspevala. Skoraj ga ni vrta v celovški okolici, kjer iip bi imeli vsaj nekaj tobačnih rastlin. Kadilci se seveda veselijo svojih lastnih ^"dlet in jih pridno >pušijo«. Tako nam iSlroca »K&rntner Zeilungi z dne 5. ok- Jlikovana sta bila mojster pri organizaciji Tod t Anton PŠeruik z vojnim zaslužnim križcem i. stopnje z meči, in desetnik Ernest Glabišnik iz šmohorja z železnim križcem 2. stopnje. Umrli so: v Celovcu železničar 34-lelni Franc Peternel, in sodnijski oti-cijal Anton Zelinski, a v Beljaku višji železniški revident v pokoju, 73 letni Peter Jurič. Sto kilogramov medu za ranjence. — Znani koroški čebelar Franc Neu-teufei je od letošnjega pridelka daroval 10 kg medu Rdečemu križu,^ ki so se ga ranjenci v celovški bolnišnici in v lazaretnih vlakih prisrčno razveselili. Poldrug kilogram težak jurček. V -Kiimtner Zeitung« z dne 4. oktobra t. I. beremo, da je nekdo pri Lienzu našel 1.5 kg težkega jurčka, ki mu meri klobuk 31 cm v premeru. Pet oseb se je nasitilo s tem jurčkom. V graških kavarnah si gostje sami postrežejo. V gra.ških kavarnah in točilnicah ni nobene postrežbe več. Sleherni gost si sam vzame kavo in odda posodo. Zaradi majhnega truda, ki ga imajo zdaj gostje s seboj, morejo biti kavarne še nadalje odprte, bivše kavarniško osebje pa je lahko zaposleno pri sodelovanju za vojno. Z drevesa je padla .Magdalena Ripan iz celovške okolice, ko je obirala jabolka in si zlomila desno roko Prepeljali so jo v okrajno celovško bolnišnico. S Spodnje Štajerskega Obnova spodnještajerskih občin. Pri Ptuju na Dravskem polju je krajevna skupina Sv. Marko uiie Ptuja. Po triletnem delovanju je ta skupina dobila na dan svoje dožetnice posebno zastavo. S tem v zvezi je bila značilna proslava vsega kraja, kjer so najprej počastili vse padle občane v tej vojni. Govoril je okrožni vodja in deželni svetnik Fric Bauer, ki je orisal sedanji politični in vojni položaj. Pohvalil je delovanje vodje krajevne skupine in župana Urbana, omenil zgraditev velike lope za kmetijske stroje, prireditev športnega igrišča in vzorno vodeno »vaško knjigo«, ki da je ena najlepših na Spod. Štajerskem. Prva pomoč pri porodih. »Tagespost« z dne 4. t. m. umestno poroča, da bi moral biti v zakloniščih tudi naslov babice, ki stanuje najbolj blizu tistega zaklonišča. Oskrba lazareta r Radgoni, v rezervnem lazaretu v Radgoni so zaposlena dekleta iz krajevnih skupin Ljutomer, Radenci in Veržej. Vodi jih gospa Miheličeva, ki si je lazaret ogledala 'in se pohvalno izrazila o skrbi teh deklet. Padli pri sovražnem napadu — tako bo odslej označeno v mrtvaških knjigah pri tistih osebah, ki so bile ubite po bombah tujih letal, beremo v »Tages-posti« z dne 4. okt. 1944, in ne več, da so liste osebe »umrlec. Mladina iz Radcjf pri Zidanem mostu je 1. oktobra t. 1. zborovala in se zavezala. da bo pridno sodelovala za vsesplošno vojno in se izkazala v nalogah, ki so tozadevno določene v jesenskih delih. Padla sta na lahodnem bojišču Rudolf Jagodic, in četovodja Feliks Derč- nik v starosti 29 let. Regulacija Sotle. Rečica Sotla. ki meji Štajersko in Hrvatsko, je že cela desetletja predmet, o katerem se razgovarjajo na obeh straneh zaradi regulacijskih načrtov. Sedaj se je zopet porodila misel, da bi bilo vendarle treba začeli z regulacijo. Sotla napravi na obeh straneh ob času večjega deževja veliko škode. V bližini Dobove je poplava najhujša. Glavna ovira za izvršitev regulacije so mlini ob Sotli. Ako se hočejo regulacijska dela pravilno izvršiti, bi se morali mlini ob Sotli odstranili. Temu pa se protivijo tako Štajerci kakor tudi Hrvati. Ker pa drugod v bližini ni mlinov za domačo rabo, go prav za prav mlini glavna zapreka. Med Gradcem in Zagrebom se vrše pogajanja in posvetovanja, kako bi se moglo vijugasto Sotlo najboljše urediti. — Regulacijski načrt tudi predvideva nove železobetoneke mostove in moderne napajalne naprave.. Petdesetletnica dela. Nedavno je obhajal v Celju znani in spoštovani slaščičar Fric Terček petdesetletnico svoje obrti. • Padla sta na zahodnem bojišču 47- letni vojak Anton Kolarič iz Gradca in višji desetnik Toni Kravanja, ki je bil večkrat odlikovan. nji čas je sedaj tudi sejanje ozimino. Dež setev ovira, težavno je tudi oranje njiv v dežju. Zastrupitev z volčjimi jagodami Posestnik Janez Jereb od Sv. Treh Kraljev na Vrhniko je v nedeljo pripeljal v ljubljansko splošno bolnišnico svojega, močno nezavestnega dečka Anilrejčka, starega tri leta. Deček je pred tremi dnevi zaužil nekaj volčjih jagod, ki so, kot znano, zelo strupene, ročasi so se pojavljali znaki zastrupitve. Desna roka mu je že popolnoma ohromela, ko ga je oče v nedeljo pripeljal k zdravniku dr. Stanku 1 erper-ju v Logatec. Ta je dečku nudil prvo zdravniško pomoč, nato pa vse ukrenil, da io oče dečka lahko prepeljal v ljubljansko splošno bolnišnico. Zdravnik' je ugotovil močno zastrupljenje z volčjimi jagodami. Z glavnega kolodvora je bil deček prepeljan z reševalnim avtom v bolnišnico. Zastrupljenje z volčjimi jagodami je pri nas zelo redko. Jagode, ki jeseni dozore, so zelo vabljive po svoji živo rdeči barvi. Prav nepoučena mladina na kmetih dostikrat trga ta sad, vendar zastrupitve so prav redke. Razne nesreče in poškodbe V I. kurilnici drž. železnic pri glavnem kolodvoru se je v petek zjutraj primerila nesreča. Stroj je pritisnil v Brsni koš 54 letnega kurjača Josipa i r g 1 i n a , stanujočega v Koceljevi ulici. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v splošno bolnišnico. — Pri padcu med delom si je zlomila desno nogo 60 letna delavka Ana Tomi.n cev a. — Desno roko pa si je pri padcu zlomila 62 letna zasebnica Ana Indo-f o v a izpod Golovca. II. simfonični koncert ljubljanskega radijskega orkestra se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob 19 v veliki unionski dvorani. Pomnoženi radijski orkester bo pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca izvajal znamenita dela Mozarta, Chopina. Skrjanca in Riharda Straussa. Domače skladbe bodo zastopane s škrjančevo »Marenko«, ki jo je zložil na Cankarjevo novelo iz njegovih dunajskih let. Kot 6olist pianist bo sodeloval virtuoz prof. Anton Trost. Vstopnice in spored od srede 11. t. m. na razpolaco v knjiear-ni Glasbene Malice. •OMitnMIia shnpina Mfranha primorje- RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za II. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 7.50 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročil« v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.43 Koncert za razvodrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.13 Od dveh do treh, glasben meh — 17 Toročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldansko kratkočasje — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Rozina Skubic-Debevec: Navidezno zdravi zobje — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.15 Trenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Komorno glasbo izdajajo Ljubljanski komorni trio in violinist Miran Viher, pri klavirju M. Lipovšek — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vodopivec — 23 Pre. nos osrednjega nemškega sporeda. V lorek bo v prodaji zadnji del obširne trilogije, ki je izšla v Slovenčevi knjižnici [ Službe dob* Smrt Mariborčanke. Po dolgem trpljenju je umrla znana. 60 letna mariborska gostilničarka Karolina \Velle, ki so ji trije sinovi v vojni. Smrtna kosa. V Celju je umrla Marija llladin, roj? Zavrl, v Št. Lenartu pa Ana Sraka, soproga vladnega svetnika. Nesrečni padec. 47 letna Ema ZavriČ iz Maribora je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo nogo iu so jo prepeljali v bolnišnico. Nesreče. 49 letnega Avgusta Cando iz Dobrovcev, obč. Slivnica pri Mariboru, je podrl bik in ga močno ranil po hrbtu, a 64 letnega Antona Barovnika iz mariborske okolice pa je brcnil konj v nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. I s IlrvaSke Teden hrvaškega Rdečega križa. — Osrednji odbor hrvaškega Rdečega križa v Zagrebu je objavil, da morajo imeti v dneh od 3. do 9. oktobra t. 1. v vsej Hrvaški poseben: »Teden hrvaškega Rdečega križa«. Zatorej v teh dneh ne smejo biti na Hrvaškem nobene nabirke za kake druge ustanove. Pogledi nacionalizma. »Katolički tjednik« prinaša v svoji 31. št. članek pod gornjim naslovom, ki pravi med drugim: »Mar nismo v zadnjih letih čutili udarce tujcev kot katoličani in kot Hrvati? Naš sovražnik ni delal razlike med enim in drugim, oboje jc hotel zatreti, uničiti in nas je primo-ral na borbo zaradi enega in drugega. Naši državni zakoni in naša načela ne nasprotujejo našemu katolicizmu. Mi bomo zato najvernejši sinovi našega naroda in bomo najpoštenejši državljani svoje države. Od tega nas ne bo odvrnila nobena nevarnost in nobena pretnja sovražnikov Hrvaške in naše svete vere.« Novi gledališki taknn. Da bi bil omogočen čim številnejši razvoj hrvaške gledališke umetnosti, je hrvaška vlada izdala nov gledališki zakon, ki omogoča gledališkim nameščencem čim boljše življenje. Vsi so poslali državni uradniki. »ŠTEFANA« Hande!- Mazzetti: v dvojnem obsegu št. 35.-36. Vsi tisti, ki so dva dela že prebrali, gotovo že težko čakajo na zadnjega, ki je najobširnejši. Tako smo tretji letnik zaključili. Letošnje knjige so bile vredne in v obogatitev vsaki knjižnici. Za četrti letnik pa smo še prav posebej izbirali. Undsetova, Ostenso, Van de Velde, Daudet so imena, ki vam lahko pričajo, da so knjige literarno visoko vredne. Izbrali smo romane, ki so živahno pisani in ki bodo vsakomur všeč. Postanite naročnik za četrti letnik in ustvarite sebi in svojim otrokom lepo, ceneno in bogato knjižnico! POŠTENO DEKLE sprejmemo kot gospodinjsko pomočnico k 3 članski rodbini. — Služba stalna. Plača in hrana dobri. Vprašati Orainova 3/1. (b Krepkega FANTA za tricikelj sprejmem. Ponudbe na upr.. >St.« pod »Močan itt pošten« St. S881._(b 3""Službo g iJtteio B MEHANIK za dvokolesa in šivalne stroje išče službe, l.ediua. ljudska šula, soba 10/1. (a I Vajenci | Močnega VAJENCA poštenih staršev, ki una veselje za železno stroko, s predpisano šol. izobrazbo, sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takojšnja plača« št. 8880. (v | Prodamo | MOŠKE ČEVLJE št. 4i rjave, nizke, star material, usnjena podloga, skoraj nove, prodnm. Dolenjska cesta 13, pritličje, levo. MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, Eodgane, voluharje in ramorje zanesljivo ivokoučate l strupom, ki pa dobite t droge-riji Kane, Židovska 1. ZIMSKO SUKNJO črno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9012. (I OTROŠKA POSTELJA naprodaj. Bežigrad 19. Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK se je preselila v Gradišče št. 7 (nasproti Dramskega gledališča. ZIMSKA SUKNJA temuorjava, skoraj nova, naprodaj. Vidovdanska cesta 22-1. ti I Poizvedbe I NAGRADO 300 UR dobi, kdor mi prinese nazaj mpjega panj. gajčka (VVellensitich), modre barve, ki mi j« ušel t četrtek. Dobila sem nazaj tujega, ki ga vruem lastniku. — Odda naj se pri c, Roza Kunz. Karlovi\s cesta 1 (vila Samajsal, PEGE IN L1SAJ vam zanesljivo od-straaj »ALBA« krema. DROGERIJ A KANC -Židovska ulica 1. (1 KAPUCO od dežnega plašča izgubila dne 2. X. t | po poti od Galjevire po Dolenjski cesti, Dol. most, po Sireliškj ulici do Zmajska mostu. Naproša se najditelj, da^ jo vrne v upravi »Slovenca« alt na naslov: Potočnik Ivana, Galjevica šlev 108. j Kupimo | CRESLO (smrekovo lubje) tnlio kupi tnkoj »ZegoriK, Gallusovo nobrc/je 5y Krmilno KORENJE. PESO suho deteljo in slami, kupi vsako množini) »Zcgozn« — Gallusovi, nabrežje 33. (V Komisijska trgovini HINKO PRIVŠEK ■e je preselila v Gn. dišče št. 7 (nasproti Dramskega gledališča. J VEČJE PECI na žaganje, v pošlev pridejo samo dobro ohranjene — kupimo. Brata Vlaj, Wolfova 5. RJUHE. K APNE posteljno perilo, brk • ače. razno moško Ii damsko perilo knpin •talno In plačam ot). boljše cene. • Kupim (udi drnes ratoa obit. čila event. previsnim ista * komisijske pto. dn jo. Hinko Privlek ■ Ljubljana. Kolodvonki ši. r. ik I Živali | ZDRAVEGA KON1A S let starega (Tol šimell * prodam. Gro< suplje 28 — gostilna Tišlcr. (j PLEMENSKI KOZE! ie na razpolago pi Klopčar. Sncberje 60 pn DAMSKI KOLESI Plianomen in \Vande-rer, prvovrstno ohranjeni, £ dinamoma in ostalim priborom — n god no naprodaj t trgovini »OGLED« Mestni trg 3. Vhod skozi vežo. KRAVO S TELETOM prodam. Arhar Janer, Zapuška 13. (1 SVINJO 7 mesecev, prodam za pleme ali rejo. Pojra-čar Franc. Sp. Hru