Št. 37 (1935) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 11. septembra 1986 Cena: 120 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
PLAKETA XV. DIVIZIJE ČRNOMALJSKI OBČINI — Predstavnik skupnosti borcev XV. divizije je na nedeljskem srečanju borcev partizanskih enot, ki imajo domicil v Beli krajini, skupščini občine Črnomelj izročil plaketo in znak te divizije. (Foto: A. Bartelj)
Cilji NOB so v Beli krajini še svetli
Srečanje borcev domicii-nih enot v Črnomlju
ČRNOMELJ — Tradicionalnega srečanja domicilnih enot, ki je bilo zadnjo nedeljo v Črnomlju, so se udeležili številni borci XV. divizije, Cankarjeve brigade. XV. brigade, Belokranjskega odreda, 2. bataljona 1. brigade VDV, udeleženci partizanske ficirske in podoficirske šole, člani Partizanskega pevskega zbora ter aktivisti OF belokranjskega okrožja.
V jurjevansko drago v Črnomlju je lepo sončno nedeljo prišlo več kot tisoč borcev in njihovih svojcev iz cele Slovenije in od drugje, Črnomaljci pa so jim pripravili lep sprejem in krajši kulturni program. Sekretar predsedstva OK ZKS Črnomelj Lojze Šterk je v svojem govoru orisal velik napredek, ki ga je Bela krajina dosegla po vojni v največji meri opiraje sena lastne sile in danes je v Beli krajini zaposlenih že več kot 8.000 ljudi. »Čas revolucije in njeni cilji so tudi v nas mlajših svetli, zato jih ne smemo umazati z ozkimi interesi posameznikov, ki bi želeli biti sedaj pa 40 letih pravičniki in ocenjevalci takratnih dogodkov skozi sedanje razmere. Cilj je jasen, verjetno želijo s pisano besedo nadomestiti takratne svoje slabosti ali pa tudi revolucionarnost,« je med drugim dejal Šterk. »Ne zapiramo oči pred težavami, ki so nastale v našem razvoju, naj bodo ekonomske ali politične. Vendar tudi te niso takšne, da bi lahko spremenile naše zaupanje v nas in v našo lastno moč in sposobnost. To niso zgolj besede, to ima svoj odraz dejanjih, v uresničevanju kongresnih in drugih usmeritev.« Poudariljetudi.da je Bela krajina lahko za primer ustvarjalnega dela ter sožitja med narodi in narodnostmi, čeprav se tu vsak dan srečujejo pripadniki različnih nacionalnosti. »To je zato, ker medsebojnih razprtij ne politiziramo, kot se žal to velikokrat primeri v naši širši družbeni skupnosti.« Ko je govoril o težavah in nesporazumih v naši družbi, je'dejal, da so to vprašanja, ki mučijo sleherno civilizirano družbo. »Pri nas pa je tenkočutnost te obravnave toliko večja. Vezani smo na štafeto mladosti, na 25. maj, na Tita, Kardelja itd., služenje JLA je v naši večinski zavesti prijetna dolžnost, zato zavračamo teze, da je to dolg neki imaginarni preteklosti,« je dejal Šterk.
Predstavnik partizanskih enot, ki imajo domicil v Beli krajini, seje letošnjim gostiteljem zahvalil za pozornost in lep sprejem, obljubil, da se bodo borci še naprej borili za ideje in cilje, za katere so šli pred več kot 40 leti v oborožen narodnoosvobodilni boj.
A. B.
Deseteric* rr.sd
najboljšimi v Sloveniji
II Stoletni zgled IVI — Kopitarne
Uspeh delovnih organizacij novomeške občine v razvrstitvi GZS
Gospodarska zbornica Slovenije je v 34. številki Gospodarskega vestnika objavila pregled najboljših slovenskih organizacij združenega dela po zaključnem računu 1985. Izbrali so med 3845 delovnimi organizacijami in računalnik je izločil 330. najboljših.
Poglavitno merilo je bila vrednost akumulacije na povprečno uporabljena poslovna sredstva, upoštevaje tudi druge kazalce, ki niso smeli zaostajati.
Na seznamu zelo uspešnih gospodarskih organizacij jih je 10 tudi iz novomeške občine: Industrija in rudniki nekovin Novo mesto, Iskra-tozd Hipot Šentjernej, Krka-tozd Kozmetika Novo mesto, Strešnik-industrija gradbenega materiala Dobruška vas, Novoles-tozd Tovarna vezanih plošč Straža, Novoles-tozd Tovarna plas-tificirane iverice in žaga Soteska, Beti-tozd Konfekcija Mirna peč, Dolenjski informativni center-tozd Grafika Novo mesto, GG.t-ozd Gozdarstvo Straža in GG-tozd Gozdarstvo Podturn.
100 let M-Kopitarne Sevnica — Slavnostni govornik Miran Potrč — Plakete
SEVNICA — Razvoj in uspehi, ki ste jih dosegli z lastnimi močmi, nedvomno zaslužijo vse spoštovanje in ste nanje lahko upravičeno ponosni,« je dejal predsednik slovenske skupščine Miran Potrč v soboto na Lisci, kjer so se zbrali številni delavci M-Kopitarne Sevnica in gostje na proslavi 100-letnice tega najstarejšega sevniškega kolektiva.
Poslovni rezultati so predvsem odvisni od lastnih naporov v kolektivih, od njihovih kadrov, od
O SAMOPRISPEVKU BODO ODLOČALI DECEMBRA
KRŠKO — Na seji predsedstva občinske konference SZDL Krško, ki je bila pretekli četrtek, so med drugim sprejeli tudi program akcij za izvedbo prvega občinskega samoprispevka. Kakor je znano, bo tako zbrani denar namenjen za gradnjo novega zdravstvenega doma, del denarja pa bodo krajevne skupnosti porabile za svoje potrebe. Referendum, na katerem bodo krški občani glasovali o 2-odst. samoprispevku, bo predvidoma decembra. Hkrati bodo potekale tudi priprave in volitve v vodstva krajevnih skupnosti. Na seji so podprli tudi predlog izvršnega sveta o uvedbi ukrepa družbenega varstva v Kovinarski. Potrdili so tudi akt o ustanovitvi in programski zasnovi Dolenjskega lista.
OBISK V KOPITARNI — Gostje, med njimi predsednik republiške skupščine Miran Potrč, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč in drugi, so si v soboto z zanimanjem ogledali proizvodne prostore M-Kopitarne. Direktor Jože Štimac je goste seznanil tudi z delovanjem stroja (na sliki) za lepljenje lesenih podplatov, ki je delo domačih inovatorjev. (Foto: P. Perc)
poslovodnih delavcev in od razvitosti samoupravnih odnosov, je menil Potrč, ko se je zavzel za odpravljanje navade, da za težave v poslovanju kritiziramo samo sistem in ekonomsko politiko. Pomanjkanje industrijske tradicije v najmanj razvitih delih države je tudi
SPOMENIK PADLIM
SV. GREGOR — V nedeljo, 14. septembra, bodo ob 14. uri pri Sv. Gregorju v ribniški občini odkrili spomenik padlim partizanom na območju Slemen. Ob tej priložnosti bo tudi zbor 8. SNOUB-Levstikove, ki ima domicil v ribniški občini. Svečani govornik bo predsednik občinske skupščine Ribnice Franc Lapajne. Na svečanost bo organiziralo pohod ribniško AMD. Na Slemena bodo krenili tudi mladinska pohodna brigada, mladi teritorialci, rezervni oficirji, borci, gasilci in drugi. Za tiste, ki ne bodo šli na pot peš ali s svojimi vozili, bo organiziran prevoz z avtobusne postaje v Ortneku do Sv. Gregorja, do Ortneka pa se lahko vsak pripelje z rednimi avtobusi. Odkritje spomenika organizira krajevna skupnost Slemena, pobudo zanj pa je dala skupnost borcev Levstikove brigade. Načrt je izdelal inž. Božidar Rot.
BREŽIŠKI LIKOVNIKI SPET RAZSTAVLJAJO
BREŽICE — Člani tukajšnjega društva likovnikov razstavljajo svoja dela v Čateških Toplicah. Na ogled je 27 del, od tega pretežno oljne slike in grafike ter dve plastiki. Razstavljavci so: akademski slikarji Anton Miklavžin, Ljubiša Milič in Zdenka Salmič — Pojatina, akademski kipar Vladimir Štoviček ter slikarji Stane Fabjančič, Bojan Horvatič, Janez Kebe, Tugo Lebič, Nikola Miljanovič, Marija Mitrovič, Pavle Predanič, Apolonija Simon in Dragan Veličkovič. Razstava bo odprta do 22. septembra.
20 LET TURISTIČNE ZVEZE V BREŽICAH
BREŽICE — V soboto, 13. septembra, bo ob 19. uri v grajski slavnostni dvorani slovesnost v počastitev 20-letnega obstoja občinske turistične zveze. Združili jo bodo s koncertom Mešanega pevskega zbora bratov Milavcev iz Brežic.
Nova proizvodna linija Trima
Ob 25-letnici Trebanjske industrije montažnih objektov »Trimo« govoril predsednik GZS Marko Bulc — Nova linija za strešne in fasadne plošče
TREBNJE — »Uspeli ste zato, ker ste se zavedali, da ne morete biti dolgoročno uspešni, če ostanete samo na zelo zaščitenem jugoslovanskem trgu, temveč da morate ,na prepih' svetovnih trgov,« je položil na srce delavcem Trima ob proslavi njegovega srebrnega jubileja prejšnji petek v Trebnjem Marko Bulc, predsednik gospodarske zbornice Slovenije.
V Trimu so vedeli, da je na svetovnih trgih težko, toda kdor je zunaj dober, je pač tudi doma med boljšimi. Trimovi objekti stoje danes na Bližnjem vzhodu, " državah MAGREB, v Sovjetski zvezi, NDR, Vietnamu in na Kitajskem. Ključ Trimovih uspehov tudi na zahtevnem zahodnoevropskem trgu
je v samoodpovedovanju in v 'opiranju na lastne sile.
Nova posodobljena linija za izdelovanje strešnih in fasadnih plošč, ki so jo odprli prejšnji petek ob občinskem prazniku v Trebnjem,
Posojila oktobra?
O tem, da je ceneje doma kupovati devize, kakor pa v tujini najemati drage komercialne kredite, ne dvomi nihče več, celo vlada ne. Torej že lahko rečemo, da bodo banke dajale namenske kredite na odprodane devize. Kakor se govori — ni pa mogoče reči nič zanesljivega in dokončnega, ker zvezni sekretariat za finance še ni odgovori! na vlogo združenja bank — bodo pogoji za najamenja kreditov približno enaki,
v
za
kot so bili doslej. To pomeni, da bodo banke dajale kredite razmerju 1 : 2 za dobo petih letih in po obrestni meri, z katero se bodo še dogovorili. Kdaj bodo krediti, seveda nihče ne ve. Banke računajo, da se bo to zgodilo oktobra. Obljubljajo, da bo javnost o vsem pravočasno in v celoti obveščena. Seveda ne manjka kritikov takega reševanja naše nelikvidnosti. Jasno je namreč, da bodo ti krediti voda na mlin inflacije. A to je očitno manjše zlo. kakor pa ostati dolžan tujini, do katere imamo letos večje obveznosti kot lani, pa slabše izvozne učinke.
J. SIMČIČ
SPODBUDE IZVOZNIKOM — Marko Bulc je v govoru poudaril, da prve ocene kažejo, da bodo ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino, ki povečujejo dohodkovno spodbudo izvoznikom, dali pozitivne rezultate. Gospodarstvo upravičeno pričakuje in terja realni tečaj kot temeljni instrument ekonomskih odnosov s tujino.
omogoča mnogo večjo storilnost, več debelin plošč, uporabo tanjših pločevin in večjo kakovost. Naložba, vredna 400 milijonov dinarjev, od tega 260 milijonov lastnih in 140 milijonov LB-Temeljne dolenjske
• Predsedstvo SFRJ je ob 25-letnici odlikovalo Trebanjsko industrijo montažnih objektov — »Trimo« z redom dela s srebrnim vencem. Odlikovanje je v petek predsednik SO Trebnje Nace Dežman izročil predsedniku delavskega sveta Trima Francetu Pravnetu. Za dobro sodelovanje se je med drugimi zahvalil tudi generalni konzul ZSSR v Jugoslaviji, Slovenijales-DO Trgovina pa je izročil Trimu diplomo za uspešno dolgoletno sodelovanje.
banke Novo mesto za devizni del, pomeni del uresničevanja prve razvojne prioritete gospodarstva na Slovenskem. To je posodobitev izvoznih programov, da bi zadržali svoj delež v izvozu in bili dohodkovno uspešnejši.
P. PERC
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno, z občasnimi manjšimi padavinami, ob koncu tedna pa se bo vreme izboljšalo.
vzrok za razlike v kvaliteti delovnih rezultatov, zato naj bi njihov hitrejši razvoj spodbujali ne le s sredstvi, temveč tudi s prenašanjem izkušenj, tehnologije, s pomočjo strokovnjakov, s skupnim nastopom na trgu in ob skupnem poslovnem tveganju.
Na dopoldanski slovesnosti v kulturni dvorani GD Sevnica je predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič opozorila na dobro poslovanje M-Kopitarne. Kolektiv z manj kot desetino vseh zaposlenih v občini ustvarja 13 odst. akumulacije občine. S 700 milijoni dolarjev
• Na svečani seji delavskega sveta sevniške M-Kopitarne ob 100-letnici tovarne je prejšnji petek predsednica občinske skupščine Sevnica Breda Mijovič izročila državna odlikovanja enajstim delavcem. Predsedstvo SFRJ je z redom dela s srebrnim vencem odlikovalo Janeza Blasa, Alojza Gučka, Pavla Lendara, Adolfa Mirtelja, Zofijo Racman, Ano Umek, Jožeta Zavrla in Ivana Zupančiča; z medaljo zaslug za narod pa so prejeli Anton Imperl, Danica Plazar in Ivanka Vovk.
izvoza se uvršča v občini na 3. mesto, z izvozom pa štirikratno pokriva svoje uvozne potrebe. Storilnost je enaka dugim evropskim proizvajalcem! Zatem sta predsednik delavskega sveta delovne organizacije Vlado Mešiček in direktor M-Kopitarne inž. Jože Štimac 131 poslovnim partnerjem podelila spominske plakete.
P. PERC
BERITE DANES!
na 2. strani:
• IMV ni več v breme družbe
na 3. strani:
• Izbruh več hudih bolezni
na 6. strani:
• Nadpovprečni komaj rinejo
že
na 8. strani:
• Kako poimenovati novo šolo
na 9. strani:
• Dolenjskim gozdovom bije navček
na 12. strani:
• Slovenščina je košček domovine
na 18. strani:
• Morila je neprištevnost
LENART ŠETINC OBISKAL DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO — Lenart Šetinc, ki ima kot izvršni sekretar CK ZKS na skrbi informiranje, se je pred tednom dni udeležil sestanka komunistov Dolenjskega lista. V prisotnosti predstavnikov ZK in SZDL dolenjske regije in novomeške občine je beseda tekla o vključevanju komunistov pri udejanjanju uredniške politike Dolenjskega lista, predvsem v luči nedavnih kongresnih sklepov, o prizadevanjih komunistov za urejanje raznovrstnih vprašanj pri poslovanju in načrtovanju, ne nazadnje pa je bil govor tudi o usklajevanju samoupravnih aktov z zakonoma o javnem obveščanju. Komunisti Dolenjskega lista so dokaj (samo)kritično govorili o svojem delovanju in si za izboljšave na več področjih zadali povsem določne naloge.
DUŠAN ŠINIGOJ V RIBNICI
RIBNICA — V torek je bil v ribniški občini na obisku predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavci. Obiskal je Riko in se pogovarjal s predstavniki občine, gospodarstva in družbenih dejavnosti. Včeraj je bila na obisku v tozdu Donit v Sodražici tudi delovna skupina CK ZKS. O obeh obiskih bomo podrobneje poročali prihodnjič.
V KOSTANJEVICI ZDAJ FOTOGRAFIJE
KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu se letos
likovne razstave kar pogosto vrstijo. Od minuleta petka so v njem na ogled umetniške fotografije znanega slovenskega fotografa Miroslava Zdovca. Razstava bo odprta do 5. oktobra.	•*"
JUTRI V BREŽICAH OTVORITEV UČILNIC ZA RAČUNALNIŠTVO
BREŽICE — Srednje šole iz Posavja in Medobčinska gospodarska zbornica vabijo na otvoritev računalniških učilnic, ki bo v petek, 12. septembra, v prostorih Srednje šole v Brežicah. O pomenu računalništva bo najprej govoril predsednik za širjenje računalniške pismenosti pri gospodarski zbornici Posavja prof. Franc Savnik, za njim pa dr. Emil Pintar kot predstavnik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Dijaki srednje šole Brežice bodo v novi učilnici predstavili računalniške programe, ki so nastali kot plod njihovega znanja. Denar za opremo računalniških učilnic v posavskih srednjih šolah so prispevali delovni kolektivi iz regije in Temeljna posavska banka.
DAN GUBČEVCEV JE DAfl VOJAŠNICE — Ob dnevu ustanovitve 4.
D^J
ilnWd;
slovenske narodnoosvobodilnmidarne brigade Matija Gubec je bila 4. septembra v vojašnici »Milan Majcen« slovesnost, ki se je je udeležilo sto nekdanjih borcev — gubčevcev, predstavniki občin Trebnje in Novo mesto, krajani in drugi. Ob tej priložnosti so se borci dalj časa v uri zgodovine pogovarjali z vojaki in starešinami vojašnice, ki nadaljuje tradicije te slavne brigade. Popoldan so si skupaj ogledali tudi vojno ekonomijo v Črmošnjicah, zvečer pa so v Domu JLA prisostovovali kulturno- umetniškemu programu. Na sliki: spominsko sobo Gubčeve brigade si je skupaj z borci ogledal tudi komandant ljubljanskega armadnega območja general-podpolkovnik Svetozar Višnjič (drugi z leve) skupaj s komandantom garnizije Novo mesto, podpolkovnikom Stanislavom Galičem. (Foto: J. Pavlin)
IM V ni več v breme družbi
Polletni rezultati nad pričakovanimi, ni pa še dolgoročnega programa
NOVO MESTO — Tekoče poslovanje tovarne IMV je bilo ob letošnjem prvem polletju donosno tako v avtomobilski kot v prikoličarski proizvodnji, izgube ni izkazal noben tozd. Poleg vseh stroškov poslovanja so krili obresti od kreditov, negativne tečajne razlike, močno se je izboljšala likvidnost.
Polletni rezultat je v IMV boljši od načrtovanega. Ostanek čistega dohodka znaša 936 milijonov dinarjev, v poslovni sklad je šlo dobrih 460 milijonov in v rezervni sklad nekaj nad 272 milijonov dinarjev. Pomemben uspeh je bil dosežen v izvozu, kjer je !MV iztržil 57,8 milijona dolarjev, kar je 14 odst. več kot pred letom dni. Pokritost uvoza z izvozom znaša 122 odstotkov.
Teh nekaj uradnih podatkov priča, da so se razmere v skoro 5300-članskem kolektivu IMV močno popravile. Tudi osebni dohodki so v poprečju zlezli žena 75.335 din in so za dobrih 138 odst. večji kot ob lanskem prvem polletju, vseeno pa so v občini najnižji med zaposlenimi v večjih delovnih organizacijah.
Zaradi nestimulativnega izvoza v prvem polletju je bila proizvodnja prikolic znatno manj donosna kot proizvodnja avtomobilov, pač pa se že začenjajo kazati pozitivni vplivi novih ukrepov Z1S, zato v drugem polletju pričakujejo znatno boljši uspeh.
V avtomobilski proizvodnji, ki je v prvih šestih -mesecih naredila za 3 odstotke vozil več z manjšim številom zaposlenih kot v tem času lani, so imeli maja in junija znatne težave pri oskrbi
Odloči naj dokaz, ne pa beseda vplivnega
Kako daleč k vojakom?
Spet se bliža čas, ko odhajajo vsako leto fantje k vojakom. Večina mladeničev si želi, da bi služili vojake čim bliže domu, željo pa je možno izpolniti le redkim. Kot smo zvedeli, so v nekaterih občinah izdelati merila, ki jih nato pri prosilcih upoštevajo. Tako naj bi služili bliže domu tisti, ki so poročeni ali imajo celo otroke, nadalje tisti, ki imajo bolne starše ali nasploh skrbe za socialno ogrožene sorodnike. Spet drugod so vnesli med ta merila tudi družbeno in politično angažiranost posameznika, sodelovanje v raznih organizacijah in društvih, prostovoljce v enotah teritorialne obrambe, udeležence mladinskih delovnih akcij, vrhunske športnike itd.
Slišali pa smo tudi za primere, ko za služenje v domači republiki ni bilo odločilno nobeno izmed teh meril in da so bili med izbranci taki, ki tegcrniso zaslužili. K taki odločitvi je pripomogla le beseda vplivnega moža.
Da se kaj takega ne bi več dogajalo, upravičeno predlagajo, naj bi merila za take odločitve sprejeli po javni razpravi in jih nato tudi javno objavili.
JOŽE PRIMC
z materialom in nedovršeno proizvodnjo. Do konca avgusta pa so kljub 14-dnevnemu kolektivnemu dopustu nadoknadili izpad iz proizvodnje in izvozili 15 odst. več vozil kot v enakem obdobju lani. Ob tem, ko de-
• •	• •	J	*	-	;	-j
lajo zlasti za izv CZ, uCEKlT C t—v »*•" kazuje večji interes za vozila, kot sojih z dodatnim delom trenutno sposobni zagotoviti. Domači trg je vzel iz IMV 8.812 vozil, 327 pa jih že dolgujejo kupcem. Ker je Renault zmanjšal letošnjo dogovorjeno količino vozil za 3500, so v nadomestilo naročili večjo količnino pločevinskih delov iz programa Renaultovih vozil. V naslednjih mesecih teh dobav ne bodo mogli realizirati s sedanjim številom delavcev v proizvodnji, zato se dogovarjajo za različne prerazporeditve. Na pomoč prihajajo delavci iz obrata na Suhorju, a še ni dovolj.
Medtem ko že delajo vzorčne količine prikolic za prihodnjo sezono, so že začeli proizvajati tudi pode in sendvič ster.e za tovarno prikolic v Novem mestu, prizadevajo pa si zagotoviti domače sendvič stene tudi za tovarno v Brežicah. Pomembno je, da so nove izvozne cene prikolic za okrog 8 odst. višje, delno na račun dviga cene, nekaj pa tudi zaradi dodatnega znižanja stroškov komerciale. Tudi investiciji v tozda Šentjernej in Črnomelj sta v zaključni fazi in imata zagotovljena sredstva za podražitve.
Pri prikolicah so v letošnjem prvem polletju plan proizvodnje zmanjšali za
Povezava s prakso
Iz dejavnosti Društva ekonomistov Posavja
POSAVJE — Društvo ekonomistov Posavja šteje okoli 150 članov, ki v medsebojnih stikih in na seminarjih izmenjujejo izkušnje in se izobražujejo. Dobro je bilo obiskano predavanje o inventivno-inovacijski dejavnosti, ki so ga lani še posebej pripravili družno s Sevničani za njihove direktorje. Pripravili so tudi predavanje o kreditno-monetarni politiki v Jugoslaviji ter o problematiki bančništva in finančne discipline. Nemalo težav so imeli prav pri pridobivanju ustreznih predavateljev za predavanja in vodenje okroglih miz.
Ob vrsti takih oblik izpopolnjevanja, ki so jih že in jih še bodo speljali do konca leta, pa se v Društvu ekonomistov Posavja, ki ga vodi magister Dejan Avsec, zavedajo, da je za uspešno delo njuno dobro sodelovanje z gospodarstveniki in z drugimi društvi, s katerimi imajo skupne interese pri krepitvi ekonomije v praksi in teoriji. Še bolj bodo okrepili povezavo v skupnih aktivnostih z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Posavje. Društvo ekonomistov Posavja se je povezalo tudi s splošnimi službami ozdov, da jih pravočasno obveščajo o štipendistih in na novo zaposlenih ekonomistih. Še tesnejše stike bi radi imeli s Klubom posavskih študentov v Mariboru in Ljubljani.
P. P.
Mariborsko pismo
Odstop delegata
Ob nevsakdanjem protestu razmislek o kulturi dialoga
MARIBOR — Redko se zgodi, da pri nas odstopi kak minister ali uglednež podobnega kova — če to stori, potem ponavadi ponudi odstop sam, nakar ga pristojni organ sprejme, kar je vsekakor ele-gantnejše, kot nekoga kratko malo odstaviti — še redkeje, da želi odstopiti — delegat. Zgodba o Viljemu Dolžanu, ki hoče odstopiti kot delegat družbenopolitičnega zbora mariborske občine Tabor, je zato toliko bolj vredna omembe. Pred dnevi so ga člani predsedstva občinske konference SZDL na zadnji predpočitniški seji sicer prepričevali, naj svojo odločitev še enkrat pretehta, kar jim je načelno obljubil, vendar to ni spremenilo bistva njegovega nevsakdanejga protesta.
Zakaj želi odstopiti? Kot delegat taborske borčevske organizacije je na spomladanskih predvolilnih zborih nekajkrat nasproto-
val kandidaturi Franca Popita za predsednika republiškega predsedstva in Petra Hedžeta, znanega mariborskega politika, za zvezni zbor. Zato se tudi še danes ne more strinjati s kasneje sprejetim stališčem, da so borci obe kandidaturi podprli. Predvsem pa ga je zabolelo, pravi, da so ga zaradi tega označili za lažnivca in kritizerja (treba je poudariti, da mu tega ni očital kdorkoli, temveč sam občinski partijski sekretar).
Zdaj si je nakopal nov očitek: da v bistvu želi odstopiti iz osebne užaljenosti, ne pa iz prej omenjenih načelnih razlogov. »Ne, ne gre za osebno užaljenost, temveč za poskus diskvalifikacije borcev. Odločili smo se, da bomo korenito spremenili svojo kritiko, da bomo uporabljali imeha. Presedalo nam je, da nas povojne generacije krivijo za sedanje težave, čeprav so že nekaj let na najvišjih položajih ljudje, ki v oboroženi revoluciji niso sodelovali. Toda moja kritika, ki je vsebovala imena in priimke, je bila sprejeta z negodovanjem,« je dejal na omenjeni seji.
Stališče, ki ga je potem sprejel ta organ, je bilo zares salomonsko: delegat Dolžan je pravilno prenašal mnenje svoje baze, vendar je tudi partijski sekretar, ki je navsezadnje tudi delegat svoje baze, imel pravico nasprotovati njegovemu mnenju. Njuna »delegatska izmenjava mnenj« ima zgolj eno šibko točko: bila je na takšni ravni, tako je bilo slišati na omenjeni seji od tistih, ki so jo imeli dvo-mlji*» čast na »inkriminiranem« zboru poslušati, da je bolje, ker o njej ni stenogramskih zapiskov. Toda o kulturi dialoga pri nas tako dovolj modrujemo, upajmo, da bosta o tem — pričakovati je, da vsak zase — pomodrovala tudi naš delegat in sekretar.
MILAN PREDAN
2900 kosov, kar je v svetu povsem običajna poteza pri prilagajanju tržišča. V tujini so imeli preveliko zalogo prikolic, ki sojih morali v drugi sezoni prodajali s popustom in so predstavljale mrtev kapital, zato je kazalo proizvodnjo zmanjšati. Povečevali pa jo bodo v drugem polletju, odkar so pogoji za izvoznike boljši.
Nova samoupravna organiziranost je v zadnjem času precej napredovala v nrinravsh. nrtdv?em Da je prišlo do važne odločitve, da ne bodo vec čakali rešitve za dolgoročni program, temveč bodo dotlej ostali ena delovna organizacija z / 10 tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Oba programa bosta imela čiste medsebojne odnose, zagotovljena bo možnost vodenja dveh poslovnih politik, vendar z obveznim usklajevanjem na ravni kolektivnega poslovodnega organa. Če pa bo dolgoročen program in bodoči avtomobilski partner zaradi obveznega sovlaganja zahteval dodatno reorganizacijo, jo bo možno hitro izpeljati.
Že zdaj pa reorganizacija po tozdih kaže na večje spremembe, zlasti v racionalizaciji. Mnogo manj bo mest za »šefe«, povečana pa bo odgovornost tistih, ki bodo na tem mestu ostali. Že primer razvojnega instituta nazorno kaže, da gre za korenite novosti. Prej so imeli 6 sektorjev in direktorjev, zdaj bodo le programski vodje in projektivni vodje.
Predvidevajo, da bo samouprava z vsemi temeljnimi akti končno urejena še pred zimo. V kratkem se bo o vrsti samoupravnih aktov začela javna razprava, rok za izvedbo referenduma pa je 29. oktober 1986.
• BREZ NERVOZE V ODLOČITEV — Čeravno je bilo za sprejem dolgoročnega programa avtomobilske proizvodnje postavljenih več rokov, so vsi minili, ne da bi prišlo do odločitve. »Razgovore z Renaultom in japonskimi ponudniki nadaljujemo, ni pa več potrebna nervoza glede odločitev na škodo kvalitete ponudb, ker ob sedanjih rezultatih v proizvodnji lahko mirno čakamo na najboljše možnosti,« meni Marjan Anžur, predsednik začasnega vodstva IMV. »Tuji partnerji dolgo tehtajo možnosti in ponudbe, potem pa jih na hitro izpeljejo, medtem ko pri nas ravnamo prav obratno. Tuji parterji v tem trenutku ne tehtajo le razmer v IMV — te so že spoznali — pač pa jugoslovansko zadolženost nasploh, in ker gre pri partnerstvu tudi za pomembna sovlaganja, so hudo previdni in natančni.«
Zdaj v vodstvu IMV ne postavljajo več datumskih rokov za pridobitev najmanj treh tujih ponudb za odločitev, pač pa menijo, da bo do konca letošnjega leta zadeva končana. Poleg tega imajo resne pogovore za možnost izvoza avtomobilov v Zimbabwe in tudi za izvoz na tržišča SEV.
RIA BAČER
OTVORITEV NOVIH ISKRINIH PROSTOROV
LJUBNO OB SAVINJI — 13. septembra bo Iskra, tovarna feritnih materialov, iz Ljubljane odprla nove proizvodne prostore v Ljubnem ob Savinji. Dograditev objekta omogoča nadaljnji razvoj moderne industrije v Zgornjem delu Savinjske doline. Tu ima Iskra svoje enote že 14 let, število delavcev seje podeseterilo in vseskozi so poslovali brez ekonomskih težav.
Načrti za nove kompresorje iz Črnomlja
Kam z zalogami? — V prihodnje bolj slediti tržišču
ČRNOMELJ — V črnomaljskem tozdu Kompresorji velenjskega Gorenja — kolektiv je od začetka pred petimi leti narastel od 40 na sedanjih 180 zaposlenih — izdelajo na dan 2.700 kompresorjev za hladilne in zamrzovalne aparate.
72radi selitve tovarne hladilnikov iz
Velenja v Bihac, ki je pov~CC!!3 73?L'’j v proizvodnji hladilnikov, se je v letošnjem prvem polletju v črnomaljski tovarni, ki vseskozi proizvaja načrtovano proizvodnjo kompresorjev, nabrala precejšnja zaloga. Z novo tovarno v Bihaču so planirali tudi večjo proizvodnjo, zato je črnomaljski tozd načrtoval za letos izdelavo 680.000 kompresorjev, medtem ko so jih lani naredili 520.000. »Povečano proizvodnjo dosegamo brez težav, kajti tehnološki postopki proizvodnje so vpeljani, prav zato smo na novo zaposlili 30 delavcev, naše zmogljivosti pa So celo večje, kakšnih 3.200 kompresorjev na dan,« pravijo v Črnomlju.
Tudi zaradi večjih zalog kompresorjev išče Gorenje nove kupce v tujini. Zaradi omejitev licenčnega partnerja, danskega Damfossa, ki ne dovoli prodaje črnomaljskih kompresorjev na zahodni trg, sta še posebej zanimivi Poljska in Kitajska. Kakorkoli že, v prvem polletju se je nabralo v zalogi 110.000 kompresorjev. Ker črnomaljska tovarna proizvaja kompresorje tudi za manjše zamrzovalnike, ki jih delajo v Gorenju, so v Velenju spremenili plan in bodo zaradi zalog proizvajali več teh manjših zamrzovalnikov, v katere vgrajujejo črnomaljske komp-resojev. Tako predvidevajo, da se bodo njihove zaloge do konca leta močno zmanjšale, sicer pa bodo morali zmanjšati proizvodnjo. Vsekakor pa se na hitro ne da preusmeriti v izvoz. Kompresor za hladilnik je precizen aparat, ki mora brez posegov delovati kakšnih 15 let.
Kljub precejšnjim zalogam pa je črnomaljski tozd Gorenja polletno poslovanje zaključil ugodno in ustvaril doslej najvišjo akumulacijo — 28 milijonov dinarjev. Ker črnomaljski kompresorji ustrezajo le za del proizvodov Gorenja, načrtujejo proizvodnjo novih tipov, in sicer za vgraditev v večje zamrzovalnike, katerih proizvodnjo namerava Gorenje povečati. Tehnološki projekt in ekonomski elaborat sta že narejena, in če se bo vse ugodno izteklo, načrtujejo proizvodnjo novih tipov za konec prihodnjega leta. Dolgoročno gledano, pa načrtujejo tudi osamosvojitev od licenčnega partnerja, saj je zaradi nekaterih zahtev tujega partnerja lastna cena kompresorjev na meji rentabilnosti.
A. BARTELJ
TISKARSKI ŠKRAT PREKRŠČA
V prejšnji številki je v podpisu k sliki na tej strani tiskarski škrat prekrstil Iva Kuljaja v Iva Kukalja, pod sliko na zadnji strani pa Franca Galundra v Franca Grudna. Prizadetima in bralcem se za spodrsljaj opravičujemo.
UREDNIŠTVO
TEKMOVANJE
TEKSTILNIH
DELAVCEV
KRANJ — V soboto, 13. septembra, bo v DO Tekstilindus v kranju 1. delovno-proizvodno tekmovanje tekstilnih delavcev Slovenije. Udeleženci se bodo pomerili v predenju bombaža, predenju volne, tkanju bombaža in tkanju volne. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri. Po opravljenih preizkušnjah bodo tekmovalci lahko prisostvovali ogledu kuturnozgodovinskih znamenitosti mesta Kranj, razglasitvi rezultatov in kulturnem programu.
Ne proti zdravi pameti
Z obiska člana P CK ZKS v metliški občini
METLIKA — Prejšnji teden je Metliko obiskal član predsedstva CK ZKS Vlado Klemenčič, kije po novem dolžan spremljati dogajanja v tej belokranjski občini. Po pogovorih z razširjenim političnim aktivom in vodilnimi občinskimi gospodarstveniki, kjer so bila v ospredju prizadevanja in uspehi metliške občine na gospodarskem področju ter naloge članov Zveze komunistov pri nadaljnjem napredku občine in pri krepitvi zaupanja v ZK, ki je, kot je ugotovil Klemenčič, med ljudmi precej omajano, je dejal: »To mora biti v prvi vrsti naloga tako CK ZKS, vsakega občinskega vodstva, vsake osnovne organizacije in vsakega komunista. Precej je še nerešenih gospodarskih in drugih težav in ljudje od ZK veliko pričakujejo. Naša aktivnost pa ne sme biti samo na papirju, v lepih sklepih, ki leže v predalih, zato se bomo z nedejavnimi člani razšli.«
Klemenčič je obiskal najprej Komet, kjer so ga seznanili z uspehi in težavami, zlasti uvoznimi. V Kmetijski zadrugi je bila razprava po Klemenčičevih besedah vsestranska in je dala vpogled tako v dejavnost kot v načrte metliške zadruge, ki je v marsikaterem pogledu
C
Naša anketa
Prilagajajo se politiki
»Zakaj je vse manj varčevanja v dinarjih?« je bila osnovna misel vprašanja, zastavljenega občanom ob govoricah, da mnogi sproti mesečne zaslužke pretapljajo v devize. Podatki o varčevanju v Ljubljanski banki Novo mesto sicer ne kažejo, da bi taka praksa veljala na splošno, vendar pa od julija dalje, ko veljajo za dinarsko varčevanje nižje obrestne mere, !e ugotavljajo znatno manj sklepanja novih pogodb za vezavo dinarskih sredstev, medtem ko devizno varčevanje že nekaj mesecev narašča. Res pa je, da se v kakršnokoli varčevanje lahko spušča le del prebivalstva in da je zlasti na jesen vse več takih, ki mesečne izdatke komajda spravijo v sklad z rednim
lahko za zgled dobrega sodelovanja s kmeti in prizadevanjem za boljše stanje v kmetijstvu nasploh. »V našem kmetijstvu smo preveč zanemarili zasebni sektor, zato kmetje izgubljajo zaupanje v zadruge, vedno večje kritik in nesodelovanja, zato se bojimo, da se bodo potrgale vezi, ki smo jih s težavo pletli več kot dvajset let,« je med drugim dejal direktor zadruge Janez Gačnik in dodal, daje kmetovo delo zaradi Škarij cen vedno manj vredno. »Vsa naša prizadevanja sproti razvrednoti inflacija, zato kmetu ni več do dohodkovnih odnosov z zadrugo, ampak hoče kupoprodajne. Zato so mladi vse bolj poredko odločajo za kmetovanje, na prste ene roke pa lahko preštejemo kmete, ki so v zadnjih letih vstopili v ZK.«
»V naši kmetijski politiki v preteklosti je bilo tudi precej sektaštva,« je priznal Klemenčič, »a je to obdobje že za nami, vendar kmetje še vedno živijo pod tem pritiskom. V vsem našem gospodarstvu se moramo boriti za pravila zdravega gospodarjenja. Pri delitvenih razmerjih je nespametno delati, kar je proti zdravi kmečki pameti,« je končal Klemenčič.
A. BARTELJ
hr.dk r m
o s eu n
K
EMIL STOPAR, delavec Elektra, doma iz Križa pri Razborju: »Sploh ne va-rčujem, ker mi nič ne ostane. Letos sem zidal, prenavljal hlev brez posojil, zato sem sproti porabil ves zaslužek. Če pa bi že imel denar, vendar ne verjamem, da se bo to kdhj zgodilo, bi raje varčeval v devizah, ker dinar prehitro izgublja vrednost. Sicer pa jaz nikdar nisem bil med omembe vrednimi varčevalci.«
ANTON PETJE, upokojenec iz Mar-tinje vasi pri Mokronogu: »Nekaj prihrankov imam v banki, ker sem dobil denarno odškodnino za poškodbe v prometni nesreči. Končno pa imam tudi kar dobro penzijo,okrog 100.000 dinarjev, zasluženo v rudniku. Je vseeno bolj varno hraniti denar na banki kot doma, nekaj ostane, čeprav so znižali obrestne mere.«
y.
OSKAR KOPITAR, upokojenec iz Kočevja: »Država piše in govori le o devizah, tako tudi državljani vedo, da nekaj veljajo le devize. Če varčuješ v tuji valuti, ohraniš višjo ali vsaj enako vrednost prihrankov, medtem ko pri dinarskem varčevanju veliko izgubiš. Sicer pa ljudem z nizkimi dohodki ali pokojnino ni potrebno o tem razmišljati, deviz ne moreš kupovati in še marsičesa ne...«
VINKO KERSNIČ, upokojenec iz Ribnice: »Vsak varčevalec je okraden. Kdor jemlje posojila, živi na račun varčevalcev, zato se v osnovi ne izplača varčevati. Bolje je vse takoj zapraviti, čeprav za predmete, ki jih nujno ne potrebuješ. Najmanj pa izgubiš z varčevanjem v devizah, teh pa po predpisih ne smeš kupiti.«
VIKTORIJA GERM, natakarica pri Treh lučkah v Krškem: »Kdo lahko danes sploh varčuje? Imam 100 tisoč dinarjev zaslužka z vsemi nadurami in dodatki, s tem pa komajda živim. Če bi že imela, ne bi varčevala v dinarjih. To bi pomenilo težko prisluženi denar prepustiti inflaciji. Jaz v devizah ne morem varčevati, ker jih nimam, a se niti ne pritožujem. Nekateri so še na slabšem.«
MILAN OBRADINOVIČ, glasbeni pedagog iz Novega mesta: »Šolniki so redki, ki o varčevanju sploh lahko razmišljajo. Moja plača gre iz meseca v mesec za preživljanje. Avtomobila nimam, spomladi sem z največjim odrekanjem kupil nov pralni stroj na tri obroke. So pa v naši družbi tudi taki, ki zjutraj v Delu najprej preberejo tečajno listo, da ugotove, koliko so čez noč zaslužili.«
I
DARINKA KOBETIČ s Tanče gore, učiteljica v Črnomlju: »Mi nimamo kaj varčevati, ne v dinarjih ne v devizah. Ves denar porabimo sproti. Imamo štiričlansko družino, možje šofer, pravkar pa smo se vselili v novo hišo, ki še ni gotova. Pri današnji inflaciji se tudi ne izplača varčevati. Če že imaš denar, je najbolje takoj kaj kupiti.«
FRANC KRAŠEVEC, delovodja KZ Metlika: »Od nekdaj varčujem, vendar ne tako, da bi kopičil denar, ampak vsak dinar sproti vložim v hišo in kmetijo. Ne poznam drugega kot delo v službi in na kmetiji, morje sem le enkrat videl. Vso plačo vedno pustim v zadružni hranilnici, živimo pa z ženinim zaslužkom. V banki imam že več let 700 nemških mark, a ne grem zanje niti vprašat. Imam jih za vsak primer, če bi moral kupiti kak rezervni del.«
BRUNO POTOKAR, vodilni delavec Kovinoplasta, Jesenice: »Imam sicer tekoči račun, vendar ob sedanji draginji nimam možnosti za varčevanje. S plačo pokrivam izdatke za prehrano družine z dvema šoloobveznima otrokoma. Lahko pa rečem, da ne bi varčeval v dinarjih,če bi imel možnost dajati denar na stran. Vložil bi ga v stvari, ki ohranjajo vrednost.«
kmetijstvo
PREPREČITI NEVARNOST SLINAVKE IN PARKLJEVKE
V okolici Vidma (Udine) v Italiji je izbruhnila slinavka in parkljevka med govedi in prašiči. V Jugoslaviji zdaj primera te bolezni še ni, republiška veterinarska uprava pa že opozarja, da je potrebno sprejeti ukrepe, da se bolezni ne bi razširili k nam. Lastniki živali ne bi smeli pasti živine ob cestah (vsaj ne ob glavnih), dokler traja nevarnost okužbe. Bolezni namreč lahko (hote ali nehote) prenašajo tudi turisti, ki odmetavajo razne predmete, ostanke hrane itd. Na večjih farmah že uvajajo karantenski sistem (zaprti hlevi).
ZAŠČITENA
ZEMLJIŠČA
ČRNOMELJ —Okoli 18 odst. vseh kmetijskih zemljišč v občini Črnomelj je po predlogu srednjeročnega prostorskega plana uvrščenih v 1. kategorijo, ki je predvidena izključno za kmetijsko dejavnost, in ni možna sprememba namembnosti. Prav tako predlog plana določa 2. kategorijo kmetijskih površin. V okviru kmetijskih zemljišč še posebej določajo vinogradniška območja, ki pa so namenjena zgolj za ljubiteljsko, tako imenovano vikendarsko obdelavo vinogradov. Nekaj manjših vinogradniških površin, ki še niso pozidana z vikendi, je zaščitenih, in to pri Vinici in na območju KS Semič.
IZLET NA MADŽARSKO
KRŠKO — Aktiv kmečkih žena, ki deluje v okviru TOK Kooperacija krškega Agrokombinata, priredi vsako leto za svoje članice več izletov. 15. septembra se bodo članice aktiva udeležile izleta k Blatnemu jezeru na Madžarskem. Sodeč po dosedanjih prijavah, bodo odšle na izlet s tremi avtobusi.
o *	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni tedenski sejem prašičev v Brežicah je bilo pripeljanih 190 pujskov, od tega 155 pujskov, starih do 3 mesece, in 35 nad 3 mesece starih. Prodali so 85 prvih in 17 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 850 do 900 din, starejših pa od 550 do 600 din.
Izbruh več hudih bolezni
Veterinarska služba svari pred njimi rejce
NOVO MESTO — Veterinarsko higienska služba, ki deluje pri Dolenjskem veterinarskem zavodu za 7 dolenjskih in posavskih občin, ima zadnje dni ogromno dela zaradi izbruha več hudih bolezni med živalmi. Za kaj gre, je natančneje pojasnil dipl. veterinar Andjelko Vra-nčič, vodja te službe in direktor veterinarskega zavoda.
»Medtem ko smo imeli na našem območju pred dvema letoma svinjsko kugo in smo jo v mesecu dni uspešno zatrli, gre tokrat pri prašičih za novo bolezen — trihinelozo, nevarno ljudem in živalim.«
• Kje se v telesu naselijo ti zajedalci in kakšni so znaki bolezni?
»Zajedalci se naselijo v mišičju po vsem telesu in jih ni mogoče več z ničemer odstraniti. Znaki obolenj v blažjih oblikah so podobni revmatičnim, pri težjih oblikah pa nastopajo otekline, lahko pride tudi do smrtnih primerov. V preteklem letu. je v Jugoslaviji obolelo 1240 oseb, največ v Vojvodini in Srbiji, v Makedoniji in Bosni, zadnje čase je več primerov tudi na Hrvaškem in 7 smo jih zabeležili v Sloveniji.«
• Kako se ta bolezen prenaša in kako jo zatirate?
»Trihineloza obstaja že od nekdaj, vendar smo jo nadzorovali, ker se je javljala le na kmetijah na obronkih gozdov, kjer so prašiče puščali v želod v gozd,
Andjelko Vrančič
tam pa so se okužili z ostanki poginulih okuženih gozdnih živali. Ker je vse več intenzivne reje prašičev in so ponekod nehigienske razmere, kjer je dosti podgan in miši, se lahko bolezen prenese tudi na farme. Medtem ko je ves promet s prašiči na sejmih pod veterinarsko kontrolo, pa obstaja nevarnost širjenja bolezni z zakoli doma in nakupom prašičev v drugih republikah. Prav zato zahtevamo pri vsakem zakolu doma, naj prinesejo na pregled košček mesa, ki se drži trebušne stene.«
• V zadnjem času se širi tudi nevarna kužna bolezen med čebelami. Imamo take primere na našem območju?
»Okužbe čebeljih zaleg smo našli v Stopičah, Trebnjem in pri Metliki. Medtem ko so v trebanjski občini že povsem pravilno ukrepali — okužene panje so uničili, ostale pa razkužili — taka akcija trenutno poteka v novomeški in metliški občini. Priporočamo čebelarjem, naj bodo pozorni do pojavov sprememb pri čebelah in to takoj javijo veterinarjem.«
• Za kakšne vrste bolezen gre pri zajcih?
»Doslej je bila miksomatoza, kužna bolezen pri zajcih, ugotovljena predvsem pri divjih zajcih, zdaj so okuženi domači kunci. Tudi ta okužba je nevarna zajcem in ljudem. Najprej je bila bolezen pri domačih zajcih ugotovljena v Slovenski Bistrici, nanjo pa je pozorna vsa Slovenija. Ker imamo na območju trebanjske občine dve kunčji farmi, moramo biti še posebej natančni in previdni.«
• Kako ukrepa družba spričo vseh teh pojavov bolezni pri živalih?
»Na predlog veterinarske inšpekcije občinske skupščine sprejemajo odloke in odredbe, v katerih je natančno določeno ravnanje, da bi bolezni lahko čimprej ukrotili. V interesu lastne varnosti občanov je, da se po teh odredbah ravnajo.«
R. BAČER
Niti svoje zemlje ne znamo ceniti
V Posavju zahtevajo realnejše odškodnine
BREŽICE — Posavski kmetijci so razočarani, ker je kmetijska zemlja tako malo cenjena, kadar je treba zanjo plačati odškodnino. Komite za kmetijstvo Slovenije so že 1979 opozorili na potrebo po realnejših merilih za vrednotenje, sedanji osnutek metodologije pa kljub temu ne upošteva izgubljenega dohodka, ki biga zemljišče dajalo lastniku, in tudi ne investicijskih naložb, zato je zadnja seja projektne skupine za kmetijstvo pri programskem svetu za Krško polje izzvenela tako, kot da kmetijci ne znajo poskrbeti zase.
Naložba v vinograd je na primer (po lanskih cenah) vredna 4,5 milijona dinarjev za hektar, naložba v sadovnjak 4,2, hidromelioracija 6,5, ureditev rastlinjaka 4 in namakanje enega hektara zemljišča 2,5 milijona dinarjev. Pri odškodnini pa osnutek enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda upošteva samo 3,5 milijona dinarjev za hektar.
Razen tega pri vrednotenju zemljišča upoštevajo na komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano samo donos in ceno pšenice, ne pa več kultur, ki se na njem izmenjajo med letom. Pšenica za Slovenijo namreč ni tipičen pridelek.
Veliko nezadovoljstvo programskega sveta za Krško polje je izzvalo tudi to, da v metodologiji ni razčlenjena vrednost zemljišč, ki jih družbena skupnost odvzema iz zaokroženih kmetijskih kompleksov. Kmetijci razen tega ne soglašajo z enakim postopkom za pridobivanje zemljišč od zasebnikov in družbenih lastnikov.
Nastalo je veliko nesorazmerje med osnutkom nove metodologije in realnostjo, saj je dogovorjena cena pri zemljiščih za vrhovsko hidroelektrarno nekajkrat večja, kot jo predvideva izračun po osnutku najnovejšega postopka.
Vsa jeza in ves gnev prizadetih se obračata na posavske kmetijce, ki jim pa v republiških pisarnah ne znajo ali nočejo prisluhniti. A življenje pa kljub temu teče svojo pot in zahteva popravne izpite za vsak neživljenjski ukrep.
J. TEPPEY
Rejsko delo je pot do uspeha
S sobotne živinorejske razstave, posvečene 100-letnici Kmetijske šole Grm
NOVO MESTO — »Živinoreja je in ostaja glavna veja kmetijstva na Dolenjskem. Ker je dobra krava osnova, bi morali reji plemenske živine vsekakor posvečati več pozornosti. Žal pa ni tako in prav z razstavo živine pri Kmetijski srednji šoli Grm na Bajnofu smo hoteli spodbuditi tovrstna hotenja,« je povedal Lojze Zupančič iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, enota Novo mesto.
na razstavi tudi Bojan Strmole iz KZ Trebnje.
J. S.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Uneja: Tit Doberšek
Primer Čurin
S kletarjenjem je zagotovljeno delo za družino skozi vse leto, je izjavil najbrž največji slovenski zasebni vinogradnik Stanko Čurin iz Koga v Slovenskih goricah (ljutomersko-ormoške gorice). O tem izjemno uspešnem in prizadevnem vinogradniku je novinar Branko Vodušek v letošnji 9. št. revije Sodobno kmetijstvo napisal naslednji članek:	_____
Čurinovih sedem hektarov vinogradov (opomba: skupaj 8 ha, ker ima za 1 ha vinograda zemlje v najemu) je nastalo na izrazitih slovensko-goriških legah v okolici Koga. Sprva niti ni povsem zaupal tej panogi, toda s hektari je narašla tudi vinogradniška zavzetost in strast ter ljubezen do izkoriščanja tistega, kar podnebje, sonce in zemlja dajejo vinski trti na tem koncu Slovenije. S tem spoznanjem se je rodilo neizmerno zaupanje v dejavnost, ki je središče njegovega življenja, z njo in zanjo pa zdaj živi vsa družina.
Povsem razumljivo je, da so s površinami naraščale tudi vinogradniške skrbi, hkrati pa odgovornost za dobro gospodarjenje z naložbami, ki jih ni mogoče vreči prek ramen od danes na jutri, saj se začnejo obrestovati šele po nekaj letih. Še zdaj se Stanko Čurin z grenkobo spominja leta, ko je z najbližjim kombinatom sklenil dogovor, da bo s svojih takratnih petih hektarov vinogradov prodal vse grozdje po ceni, ki bi morala biti enaka proizvodnim stroškom grozdja na družbenih posestvih. Ob trgatvi pa mu pridelka ni uspelo vnovčiti po takšni ceni. Če bi takrat grozdje zares prodal (več kot desetletje je že od tedaj), bi pri vsakem kilogramu pridelal 20 par izgube, kar pri 60 tisoč kilogramih ne bi bila majhna vsota. Sam celo pravi, da bi ga ta posel spravil na kolena. Zato se je takrat odločil, sicer na hitro, vendar premišljeno. Grozdje je sam predelal v vino, in čeprav še ni imel svoje kleti, je to postalo odločilno za zaokrožitev njegove, lahko bi se reklo reprodukcijske verige. Od takrat namreč ves pridelek grozdja sam predela v mošt, večino vina pa kasneje v svoji polnilnici stoči v buteljke, ki jih prodaja kupcem širom po Jugoslaviji. Vendar je njegovo vino mogoče dobiti le v nekaterih izbranih restavracijah
hotelov Interkontinental, Espla-nade, v trboveljskem Rudarju, gradu Podvin... Zmanjka ga namreč za vse, ki bi hoteli vsaj poskusiti pozne trgatve renskega rizlinga, sauvignona, šipona, belega burgundca, laškega rizlinga, ru-landca, muškat otonela ali še katere od sort, ki rastejo v njegovih vinogradih.
Pred dvema letoma je namreč hkrati z veliko kletjo pri Stanku Čurinu dozorela odločitev, da vsako letino, če je le mogoče, pospravi čim kasneje. Tako s poznimi trgatvami, ko se v grozdju poveča delež sladkorja in zmanjša vsebnost kislin, doseže svoj kletarski vrhunec. Že doslej je pridelal vrhunska vina, za lanski letnik pa pravi, da je letnik stoletja. Po količini sicer zelo skromni pridelek so v Čurinovih vinogradih trgali še v visokem snegu 29. novembra. Prav to grozdje je dalo neponovljivo vino, ki bi lahko bilo vodilo kletarskih dosežkov. Gospodar sicer priznava, da je z manjšimi količinami vina veliko lažje kletariti, kajti nadvse je pomembno, da je grozdje stisnjeno čimprej. Poleg tega je redek kletar, ki bi s takšno skrbjo opazoval domala vsak liter mladega vina v procesu dozorevanja, kot dela prav Stanko Čurin. Še tako skromna količina posamezne sorte je deležna enake pozornosti, kot če bi gospodaril z mnogimi hektolitri. Sicer pa 80 tisoč litrov, kolikor je vina ob normalni letini, sploh niso zanemarljive količine. Zatrjuje, da s kletarjenjem zagotovi delo sebi in svoji družini vse leto, medtem ko se samo z vinogradništvom zaradi velikih stroškov obdelovanja in vzdrževanja vinogradov ne bi mogli preživljati. Cenovna nesorazmerja je mogoče blažiti le s svojim delom in prihajati na trg s končnim pridelkom.
Tako meni vinogradnik in kletar Čurin, čeprav je s tem tvegal vsakdanje očitke, da -se izogiba zadružne organiziranosti. To pa mu je onemogočilo, da bi bil kakorkoli deležen tudi lanske solidarnostne pomoči za škodo, ki jo je povzročila katastrofalna zimska vinogradniška pozeba. Tudi pred takimi dogodki mu je v največje zadoščenje kakovost njegovega vina, ki je bila že tolikokrat potrjena z najvišjimi priznanji. Zato je tudi to eno izmed temeljnih vodil nadaljnjega dela. Dokler bo zmogel, ne bo odnehal.
S
s
s
I
s
s
I
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
s
I
s
N
I
S
s
I
s
I
s
*
N
I
S
I
s
I
s
I
J
»Sedanji obisk na razstavi je pokazal, da rejsko delo na Dolenjskem, če odštejem bogato tradicijo v Ribniški dolini, še ni na primerni ravni. Zato bi si morali vsi prizadevati, da bi se rejska kultura izboljšala. Naj ponovno poudarim: prave živinoreje brez rejskega dela ni,« je dejal Zupančič.
Na živinorejsko razstavo, kije bila v soboto, 6. septembra, pri Kmetijski srednji šoli Grm, so rejci prig-
nali 140 živali. Največ je bilo krav rjave pasme, ki je je na Dolenjskem tudi največ. Ostalo so bili konji in drobnica. Seveda razstava ne bi bila razstava, če na njej ne bi ocenjevali živine in potem najboljšim rejcem podelili tudi priznanj.
Kmetijski
Zavrtač — nova nevarnost
Nekdaj so sadjarji komajda vedeli zanje; bolj iz knjig kot iz svoje prakse so poznali zalubnike in zavrtače, hroščke, ki se niso zdeli niti približno tako nevarni, kot so se izkazali letos, drugo leto po hudi lanski zimski pozebi. Pokončali so marsikatero oslabelo drevo ter odprli novo fronto, s katero je bilo večini sadjarjev v preteklosti prizaneseno.
Doslej sta veljala za najpogostejša zalubnika svetli in mali likar, letos pa je postal najbolj razširjen in nevaren lesni zavrtač (Anisand-rus sp.). Ni prav nič zjedljiv, saj mu tekne cela vrsta gozdnega in sadnega drevja in se rad seli z enega drevesa na drugo. Sadovnjaki blizu gozdov so zato v posebno veliki nevarnosti.
Najprej se loti oslabelih dreves, ki imajo šibkejši pretok hranljivih snovi. Močnejša muževnost ovira hrošča pri vrtanju rovov, saj jih sokovi sproti zalivajo. Lesni zavrtač pa brez rovov ne more; v njih se razvijajo ličinke, ki se hranijo s posebno glivico, zaleže pa jih samica, ko neutrudno vrta v lesu zelo značilne rove. Večja in mnogo nevarnejša je od samca, ki po parjenju tako in tako pogine.
Daje sadno drevo napadel lesni zavrtač niti ni tako težko prepoznati, če je človek pazljiv. Lubje spremeni barvo, s prostim očesompa je na njem mogoče videti tudi luknjice, skozi katere se je samica prebila do kambija. Če sumljivo vejo prelomimo, lahko kmalu najdemo približno 3 mm velikega črnega ali bleščeče temno rjavega hrošča, ki pa ga je kaj kočljivo zatirati.
• Zdi se, da se še najbolje obnesejo preveventivni ukrepi. Vse napadene veje je treba odstraniti in požgati, včasih kar cela drevesa. To delo naj bo opravljeno pred marcem, ko zavrtači še tičijo v svojih rovih in še niso okužili zdravih dreves. Sicer pa se dokaj obnese kemično zatiranje (gusathion, fenitrotion, pitroidi idr.), če uporabljamo večje koncentracije od običajnih.
Poskrbeti je treba tudi za bujnejšo rast dreves, ki potem postanejo odpornejša. Sem štejejo vsi ukrepi, ki rast spodbujajo. Najhitrejše rezultate daje foliarno gnojenje, ki tako drevesu dvakratno koristi.
Inž. M. L.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
j:
KRAVJI BAL V BOHINJU
UKANC — V nedeljo, 14. septemb-' ra, bo v Ukancu že enaintridesetič tradicionalna prireditev Kravji bal v Bohinju. Program se bo začel ob 10. uri.
RAZSTAVA NAJBOLJŠIH — Na živinorejski razstavi pri Kmetijski srednji šoli Grm je bilo predstavljeno najboljše, kar premore Dolenjska. Poglede je pritegoval tudi tale žrebec, ki so ga lastniki komajda spravili na prikolico. (Foto: J. Simčič)
Lojze Zupančič: Rejsko delo je osnova živinoreje.
Iz KZ Krke je prvo nagrado dobil Anton Murgelj z Daljnega vrha. Na razstavo je prignal pet živali, šteje pa med najbolj uspešne rejce iz ožje Dolenjske. Drugo nagrado je dobil Jože Kos z Velikega Kala, tretjo pa Janez Miklič z Gorenjskih Kamene. Iz KZ Trebnje je najboljši rejec Alfonz Jaki iz Brinja, drugo nagrado je dobil Matija Bukovec iz Mrzle luže, tretjo pa Dane Potokar z Račjega sela. Iz KZ Metlika je dobil nagrado en sam rejec, in to Jože Hlebec, prav tako tudi Vinko Kocjan iz KZ Črnomelj. Iz KZ Ribnica se je na razstavi najbolje odrezal Jože Rigler, iz KZ Grosuplje Anton Potokar in KZ Vrhnika Janez Veselič. S čredo drobnice seje predstavil
• Ne- vem, kaj naj z regresom. Naj z njim plačam kosilo ali sladico?
DUŠAN STARČEV1C
%
ŠOLARJI NA NJIVI — Prve štiri dni v začetku meseca so učenci 7. razredov metliške osnovne šole pobirali krompir na hektar in pol veliki zadružni njivi v Metliki. Denar, ki so ga zaslužili — pobrali so 45 do 47 ton krompirja — bodo uporabili za šolske izlete oziroma ogled kulturnih prireditev. Krompir sorte dezire bo zadruga v glavnem izvozila v Italijo. (Foto: A. Bartelj)
Avtomatsko
krmljenje
kuncev
Francoska novost
Reja kuncev postaja tudi pri nas donosna, so poudarili na predavanju v Gornji Radgoni v času kmetijskega sejma, hkrati pa opozorili, da je iz zdravstvenih razlogov lahko tvegana. Prav ta čas straši po Sloveniji nevarna kužna bolezen, miksomatoza, ki jo je treba čimprej v kali zatreti, saj lahko hitro zdesetka čredo. V Gornji Radgoni so priporočili hibridne pasme in tipizirane kletke, o čemer smo na tej strani že pisali.
Kot novost naj tokrat navedemo avtomatsko krmljenje kuncev po sistemu Gilet, ki gaje izdelala francoska firma Promodela. V poštev pride le pri velikih obratih, farmah, ki jih je v Franciji pa tudi v nekaterih drugih zahodnoevropskih deželah vse več. Za primerjavo naj navedemo, da tam odkupijo na leto tudi do 60.000 ton kunčjega mesa, medtem ko smo ga v Sloveniji le 25 ton (kunce odkupuje Kmetijski kombinat Šentjur po 700 din kilogram).
Krmilni sistem Gilet je popolnoma avtomatiziran. Iz bunkerja dovaja krmo v krmilnike polžasti transporeter, ki deli obroke v primernih porcijah in hkrati poskrbi, da je krma vedno sveža. Doziranje naravnava poseben teleskopski regulator, ki tudi preprečuje, da se živali krme ne pre-nažro, kar se ob običajnem krmljenju večkrat zgodi. Natančnejše odrejanje obrokov, ki ga omogoči avtomatska regulacija, pripomore do bolj smotrne porabe krme in s tem do cenejše reje. (Iz Vestnika in Gospodarskega vestnika)
DOLENJSKI LIST
(1935) 11. septembra 1986
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Deklica za vse
Ali res lahko večmilijard-ne investicije uspešno nadzirajo amaterji?
Vse investicije v družbenih dejavnostih skoro praviloma vodijo gradbeni nestrokovnjaki, denimo ravnatelji šol, ki morajo že tako biti sami za vse. Resda ima danes že marsikak šolski ravnatelj gradnjo domače hiše za seboj in s tem v zvezi nekaj izkušenj, vendar je to nekaj drugega kot nadzorovali gradnjo kake šole, katere predračun sega preko 1 milijarde dinarjev. Tudi ob gradbenem odboru, ki je sicer v pomoč, je odgovoren vendarle en sam. Običajno se z vsemi močmi zažene v gradnjo, kar pa se nedvomno pozna pri razmerah na šoli.
Kaj ne bi bilo cenejše, če bi v šolah pri gradbenem odboru, v katerem bi mora! sicer ravnatelj obvezno sodelovati, dobili za vodstvo — strokovnjaka gradbenika? Ta bi mora! opravljati tudi nadzor, pa bi bilo verjetno v dolgoročni praksi mnogo ceneje, kot je videti prvi hip. Vsi se takih stroškov bojijo, češ da investicija ne prenese dodatnih obremenitev, razen tega se izgovarjajo, da niti ni pooblaščenih strokovnjakov za opravljanje tako zahtevnega nadzora, in podobno. Resno pa še nobena investicija družbenih dejavnosti ni šla po tej poti. Tudi ni res, da v regiji ni možno dobiti ustreznih kadrov. Zavod za družbeno planiranje je z delom svoje dejavnosti registriran za take posle, a se prav iz šol doslej nanj še niso obrnili po pomoč.
R. BAČER
ODPOVEDAN ZABAVNI VEČER
METLIKA — Napovedanega radijskega snemanja zabavnega večera, ki bi moral biti zadnjo soboto v metliškem kulturnem domu in katerega jedro bi sestavljal izbor humoresk iz knjige Tonija Gašperiča »Ljudje z zaščitenimi hrbti«, ni bilo. Ljubljanski radijci so prireditev v zadnjem hipu odpovedali in jo prestavili.
SPET
NAMIZNOTENIŠKA
ŠOLA
NOVO MESTO — S septembrom je novomeški namiznoteniški klub pod vodstvom trenerja Egona Žabkarja spet začel svojo namiznoteniško šolo za pionirje in pionirke. Vsi, ki se želijo taučiti tega lepega, koristnega in poceni športa, lahko pridejo ob torkih in četrtkih ob pol štirih popoldne v novomeško športno dvorano.
VPIS V PLESNO ŠOLO V NOVO MESTO
NOVO MESTO — V plesni šoli se prično v nedeljo, 14. septembra, plesni tečaji, in sicer v konferenčni dvorani hotela Metropol. Od 16. do 18. ure bo začetni tečaj, od 18. do 20. ure nadaljevalni in od 20. do 22. ure izpopolnjevalni. V ponedeljek, dan kasneje, pa se bo pričela celoletna plesna šola za otroke, in sicer za otroke od 8. do 14. leta od 15. do 16.30, od 6. do 7. leta od
16.30 do 17.30, od 3. do 5. leta med
17.30 in 18.30. V ponedeljek bo med 19. in 20. uro tudi začetek tečaja aerobike. Vse dodatne informacije dobite na telefon 22-555 ali 22-226.
Obetavno v komisijski trgovini
NOVO MESTO — Nedavno odprta Dolenjkina komisijska trgovina na Kidričevem trgu privablja veliko radovednežev, vse pa kaže, da tudi kupčij ne bo manjkalo. Prodajalka Marjana Bizovičar pravi:
Marjana Bizovičar: »Začetek je kar obetaven.«
»Bavimo se tudi s konsignacijsko prodajo v Novem mestu, tako imamo na zalogi tranzistorje, televizijske sprejemnike in razne druge tehnične in akustične aparate. V komisijskem oddelku pa začenjamo prodajo s tranzistorji, brivskimi aparati, kamerami, projektorji, šivalnimi in pletilnimi stroji, raznimi glasbili. Vse take malo rabljene ali skoraj nove predmete so prej interesenti nosili v komisijsko prodajo v Ljubljano ali Zagreb, zdaj jim je pot prihranjena. Kot zanimivost naj povem, da imamo v komisijski prodaji tudi tajnico — aparat za avtomatsko snemanje telefonskih pogovorov.«
Nekaj aparatov so tudi že prodali, v oddelku, ki je za zdaj še prazen, pa bodo prodajali tudi usnjena in krznena oblačila, za kar bo verjetno več zanimanja v jesenskem obdobju.
Po izjavi Bizovičarjeve bo v kratkem ponudba še veliko boljša, saj so dobili od strank veliko prijav za komisijsko prodajo. Sicer pa so strankam na voljo tudi z vsemi informacijami, saj se marsikdo ob tej novosti še ne znajde.
R. B.
ih
Tokrat gre brez razočaranj
Prvič se novomeški referendumski program za šole dosledno uresničuje
NOVO MESTO — Kar je bilo občanom ob zadnjem referendumu za krajevni samoprispevek, namenjen gradnji šol, obljubljeno, se doslej dosledno uresničuje. Te dni so začeli pouk v novi šoli na Otočcu, Vavta vas pa je tik pred začetkom gradnje.
NOV DALJNOVOD — Prejšnji petek so v Dobravi pri Trebnjem predali uporabi nov 2X10 kilovoltni daljnovod Novo mesto — Trebnje, dolg 14,7 km (upoštevajoč še odsek do Bršljina). Začasna obratovalna napetost je 20 kV, predračunska vrednost naložbe pa je bila 509 milijonov dinarjev. Na sliki: delovodja trebanjske izpostave tozda Elektra Novo mesto Jože Gabrijel je po UKW zvezah pozval Novo mesto, naj vključijo daljnovod. (Foto: P. Perc)
Ker so ob prejšnjih referendumskih programih gradnje šol na koncu seznama zaradi podražitev vselej odpadle, so bili vedno nekje prikrajšani. Tako Otočec in Vavta vas pa še marsikatera šola niso doživeli modernizacije.
LETOS VEČ INVESTICIJ
NOVO MESTO — V letošnjem prvem polletju je šlo za investicije v osnovna sredstva 5,1 milijarde dinarjev, kar je enkrat več kot pred letom dni. Pretežni del sredstev za nove naložbe — 69 odst. — je šlo za gospodarske naložbe v industriji, med negospodarskimi investicijami pa je zajeta tudi stanovanjska izgradnja. Da je mnogo manj investiranja s pomočjo posojil, kaže podatek, da ješlo92 vseh izplačil za investicije iz računa investitorja, le preostalo vsoto predstavljajo krediti.
Popustili uzdo?
Ob nadpovprečni rasti cen je dovolj dela za svete potrošnikov
NOVO MESTO — Da se resolucij-ska predvidevanja o rasti cen ne uresničujejo, potrjujejo tudi uradni statistični podatki. V novomeški občini so v prvi polovici letošnjega leta cene na drobno porasle za 90 odst., kar jo uvršča med občine z najvišjimi cenami. Cene raznovrstnega blaga so v novomeški občini poskočile za 88,7 odst., v republiki za 85,3 odst. Industrijski izdelki so se podražili za 87 odst., v SRS za več kot za 3 odst. manj. Isto velja za kmetijske pridelke, obrtne storitve in komunalne storitve. Največja razlika jev obrtnih storitvah, ki so se v Novem mestu podražile za približno 10 odst. nad republiško ravnijo, ter pri komunalnih storitvah, kjer gre celo za 40 odstotkov višjo podražitev uslug, kot znaša poprečna komunalna podražitev v republiki!
V občini Novo mesto letos niso bili predpisani ukrepi neposredne kontrole cen, pristojnost občine pa je omejena le na cene storitev. Najmanj razume občan višje cene kmetijskih pridelkov, ker je bilo rečeno, da bo zaradi nove hladilnice manj visokih prevoznih stroškov.
R. B.
ŽELIJO SI MOSTU
NOVO MESTO — Z otvoritvijo novega zaklonišča in proslavo pred Domom JLA so krajani krajevne skupnosti Center v soboto, 6. septembra, proslavili svoj drugi krajevni praznik. Po besedah slavnostnega govornika, predsednika sveta KS Zvoneta Špelka, je to krajevna skupnost starejših ljudi, ki se več srečujejo na pogrebih kot na proslavah in prireditvah. Tisoč dvesto prebivalcev sicer živi v trgovskem in kulturnem središču, a tudi v starih dotrajanih hišah in prometnem kaosu, ki mu ni najti rešitve. Zato si ljudje v naslednjem letu najbolj želijo mostu v »mestna pljuča«. Obljubljeno je, da bo most v Ragov log postavljen že naslednje leto. Tri krajevne skupnosti naj bi zanj združile 140 milijonov dinarjev. Otroci pa bodo najbolj veseli novega otroškega igrišča, ki ga čakajo že od tedaj, ko so začeli graditi Dom JLA. Sedaj, ko je zgrajeno zaklonišče, je urejena tudi dokumentacija in ni ovir za uresničitev teh otroških sanj. Igrišče bo postavljeno na zaklonišču že prihodnje leto, pravijo delavci v vodstvu krajevne skupnosti.
Načrt za novo veliko naselje
Osnutek družbenega plana načrtuje nadaljnjo zasebno gradnjo na območju Bo-čka—Strmec, kjer naj bi zraslo novo naselje z 250 do 280 hišami
METLIKA — V metliški občini pripravljajo dva temeljna dokumenta, ki bosta v veliki meri začrtovala nadaljnji razvoj te belokranjske občine. Gre za srednjeročni in dolgoročni družbeni plan, ki načrtujeta razvoj do leta 1990 oz. 2.000.
Uba dokumenta posvečata posebno pozornost kvalitetnim kmetijskim zemljiščem, ki bodo namenjena izključno za kmetijsko proizvodnjo in jih ne bo več moč pozidavati. Tako družbena kot zasebna gradnja bosta potekali na manj kakovostnih zemljiščih, ki niso primerna za kmetijsko obdelavo. Tako bodo družbena stanovanja gradili izključno v novem Kidričevem naselju v Metliki, kjer naj bi leta 2.000 živelo okoli 1250 ljudi, v kratkem, ko se bodo v drugi del prvega bloka v 50 novih stanovanj vselili prvi stanovalci, pa jih bo okoli 350. Drugje v občini v planu ne predvidevajo gradnje
družbenih stanovanj.
Za zasebno gradnjo bo na voljo še nekaj lokacij na metliškem Bregu revolucije, na Dacarjih bo 20 novih gradbenih parcel in v trikotniku med cesto proti Črnomlju in Cesto XV. brigade 17, ki bodo v prodaji prihodnje leto. Dolgoročno pa bo vsa nadaljnja zasebna stanovanjska gradnja potekala na območju Bo-čka—Strmec, kjer bo za to na voljo okoli 25 hektarjev površin in kjer bo sčasoma nastalo novo metliško naselje z vsem, kar tako naselje danes potrebuje, od trgovine in otroškega vrtca do igrišč. Tam bo prostora za 250 do 280 hiš, to pa je toliko, da bo
Tokrat so organizatorji z načinom zbiranja sredstev zadeli v črno. Vnaprej so določili prednost gradnje in čas, v katerem se bo za posamezno šolo zbiral krajevni samoprispevek. Toliko in toliko ga šola dobi, če je medtem postalo premalo, je kraj tudi bolj zainteresiran za samoiniciativno dodatno pridobivanje sredstev.
9 Dograditev in posodobitev šol v Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti tudi ne bo ostala na papirju, zanje pa se bo samoprispevek zbiral od leta 1987 do srede 1989, ko se program izteče.
V tem referendumskem programu, ki teče odleta 1984, je bila šola v Žužemberku prvo leto posodobljena, leta 1985 pa so začeli graditi novo šolo na Otočcu. Sredstva za gradnjo so bila zbrana natančno po planu od 1984 do 30. marca letos, od tega je samoprispevka okrog 334 milijonov dinarjev. Te dni so začeli pouk v novi šoli, ki je seveda tudi na novo opremljena in ima urejeno okolje.
Osnovna šola Vavta vas je po vrstem redu naslednja na vrsti. Samoprispevek za Vavto vas se že zbira, prav tako sredstva iz zd-
ružene amortizacije šol. Dolgo pa se zatika pri pridobitvi zemljišča, čeprav je večina lastninskih razmerij že urejenih. En sam lastnik hoče v nadomestilo zdaj to, zdaj ono parcelo, in ko mu ugodijo, si spet premisli. Upajo, da bo te dni vendarle celotno zemljišče za šolo pridobljeno, potem bodo gradnjo lahko začeli.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 13. septembra, bodo do 19. ure odprte naslednje trgovine z živili:
• v Novem mestu: Dolenjkin Market na Cesti herojev in Delikatesa v stavbi Hotela Kandija, kije odprta vse sobote,
• v Šentjerneju: Mercatorjeva samopostrežba,
• v Dolenjskih Toplicah: KZ Krka — prodajalna Vrelec,
• v Žužemberku:	Dolenjkin Market,
9 v Straži: prodajalna KZ.
Vse ostale trgovine z živili bodo v soboto odprte do 13. ure.
Vsi izvozniki v izgubi
Ob 27-odstotnem večjem izvozu in povečani storilnosti je 7 Novolesovih tozdov izkazalo izgubo
NOVO MESIU — »V prvem polletju ugotovljeno 62-milijonsko izgubo v 7 izvozno usmerjenih tozdih smo v Novolesu krili z rezervnim skladom in solidarnostjo med tozdi,« pravi Vili Pavlič, član Novolesovega kolektivnega poslovodnega organa.
Izgube bi bilo še dosti več (okrog 100 milijonov dinarjev), če se ne bi po-
služili možnosti nove zakonodaje, da so del obresti poračunali z revalorizacijo zalog. Tako jim je uspelo zadržati tudi osebne dohodke na dosedanji ravni.
Metlika preskrbljena ne samo do leta 2.000, ampak še veliko dalj. Seveda vse naselje ne bo nastalo naenkrat, postopni gradnji pa bo prilagojen tudi zazidalni načrt in tako je zastavljena tudi projektna naloga.
9 Industrija se bo širila na sedanji lokaciji, se pravi v tako imenovani industrijski coni, kjer je prostor zagotovljen, čeprav konkretnih novih programov sedaj še ni. V osnutku plana je do' leta 1990 predvidenih okoli 1.500 ha kmetijskih zemljišč, ki jih nameravajo komasirati oz. opraviti agromelioracije.
Do prihodnjega poletja naj bi bil narejen osnutek zazidalnega načrta, ki bo potem v javni razpravi.
A. B.
Nepogrešljiva
elektronika
V Beti sami vzdržujejo stroje, ki imajo vedno več elektronike
METLIKA — Pred časom so v metliški Beti ustanovili nov oddelek za razvoj, konstrukcijo in vzdrževanje elektronskih naprav, katerega vodja je postal Ivan Gornik.
»V Beti je vse več strojev z mikroprocesorsko tehniko, novi stroji, pa naj bojo to šivalni, barvarski, pletilni ali sukalni, so programirani oz. računalniško vodeni, zato je bila ustanovitev takega oddelka na ravni delovne organizacije res potrebna,« pravi Gornik. Ža sedaj sta v tem novem oddelku samo dva zaposlena, predvideni pa so še štirje. Naše delo je sedaj v prvi vrsti sprotno vzdrževati te stroje, spoznavati novo tehnologijo, nabaviti je treba rezervne dele za številne stroje ter zbrati manjkajočo dokumentacijo. Seveda bo trajalo še nekaj časa, da bo naša ekipa dobro vpeljana.«
Ivan Gornik
Kasneje naj bi ta oddelek skrbel tudi za vzdrževanje računalniških terminalov v Beti, morda tudi za birotehniko, vendar je tu vprašanje, če se jim bo splačalo nabavljati toliko rezervnih delov, kajti stroji so od številnih firm. »Tu gre za majhne količine, a veliko drobnih delov, ki so vsi uvoženi in je nanje treba dolgo čakati. Za kasneje je v načrtu, da bi v našem oddelku tudi konstruirali nove stroje in starejše izboljševali, jih avtomatizirali. Ena od možnih nalog je izkoriščanje odpadne toplote, kajti iz naše barvarne gre na dan 2.500 kubikov vode, od tega najmanj desetina tople. Če bi to toploto izkoristili, bi se poraba energije za gretje zmanjšala do 20 odst.,« pravi Gornik,
A. B.
9 Novoles, ki ima 13 proizvodnih tozdov, med katerimi jih je v prvem polletju donosno poslovalo samo 6, ostali — izrazito izvozno usmerjeni — so bili v izgubi, za zdaj še ni dosegel trdnega položaja. Bojijo se, da bodo izgube še večje. Slab rezultat, ki ga pričakujejo ob periodičnem obračunu za tretje trimesečje, pa bo tudi posledica dejstva, da zagotovljenih izvoznih stimulacij v tem času še ne bo.
Tak položaj pa gotovo ne vpliva na še večjo prizadevnost zaposlenih, kajti dobro vedo, da so letos izvozili za 27 odst. več kot v tem času lani, da so znatno povečali produktivnost in izkoristili vse možne notranje rezerve, finančni rezultat pa je kljub temu slab.
Težko pričakovani ukrepi ZIS so v prvem hipu sicer nakazali znatno boljše možnosti za donosno poslovanje v izvozu, medtem pa nerealni tečaj dinarja, dodaten padec vrednosti dolarja in inflacija že močno majejo kalkulacije.
»Prav zdajle ugotavljamo,- da so naši plani za poslovanje v tretjem trimesečju ob navedenih neugodnih gibanjih podrti in resno razmišljamo, koliko še izvažati, oziroma kje in kako izvoz zmanjšati, sicer enostavno ne bomo vzdržali. Težko nam je, ker smo z velikimi napori prišli do proizvodnega programa in pridobili tržišče, ko bi lahko na veliko proizvajali, žal, prav zdaj izgubljamo ekonomski motiv za rast izvoza. Delavce v kolektivu smo seznanili s položajem,« pravi Vili Pavlič.
R. B.
OBNOVA VODOVODA
METLIKA — V metliški občini si prizadevajo, da bi letos dokončali obnovo vodovoda od zajetja v Ra-jakovičih do rezervoarja v Kuljajih. To delo so začeli brigadirji MDA Bela krajina 86 in na novo položili okoli 800 m cevi, ostalo pa je še približno toliko.
PREDLOGI ZA OBČINSKA PRIZNANJA
METLIKA — Utemeljene predloge za podelitev letošnjih priznanj občine Metlika: imenovanje za častnega občana, podelitev domicila in plakete lahko družbenopolitične organizacije, društva, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, interesne skupnosti in drugi pošljejo do 15. septembra komisiji za priznanja pri občinski skupščini. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji občinske skupščine za praznik metliške občine.
Novomeška kronika
PRIHRANKI — Pri bančnih okencih smo vsak dan priče, kako predvsem upokojenci množično dvigajo prihranke, ki jim je potekla trimesečna vezava. Ta način varčevanja je bil doslej zelo priljubljen, saj so starejši ljudje z njim nekako ohranjali vrednost denarja, namenjenega predvsem za primer bolezni, smrti in drugih nevšečnosti. Zaradi novih obresti je vsakršno varčevanje kratkovidno, kar so uvideli tudi upokojenci. Kdor si ne bo pomagal z napol dovoljenim varčevanjem (nakup deviz), bo pač moral ugotavljati, da je denarja, ki ga je bilo še nedavno za dostojen pogreb, samo še za krsto, ali celo manj. Kakršni časi, takšen humor.
PREVOZI — Vsak si pomaga, kakor ve in zna. Pred nekaj dnevi smo v okolici Straže pri Dolenjskih Toplicah opazili tovornjak, polno naložen z betonskimi kvadri. Nič nenavadnega, posebnost je bila, da je tovornjak »vršil prevoze« kar s preizkusno tablico. Številke ne bomo izdali, ker smo prepričani, da ne gre za »prekršek stoletja«.
TEHTANJE — Zvedeli smo, daje pripadnik tako imenovanih socialno ogroženih slojev sklenil predlagati, naj bi mesarjem prepovedali tehtati meso skupaj z zavojnim papirjem. Pri nekaterih nakupih se namreč ne ve, česa je na tehtnici več: mesa ali papirja.
Ena gospa je rekla, da na novomeških bencinskih črpalkah ni več mogoče napolniti avtomobilskih koles. Je to priprava na davek od zraka?
V času od 28. avgusta do 3. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Tomščič iz Gorenje vasi — Mašo, Martina Judnič iz Brezja pri Vinjem vrhu — Tanjo, Jožica Urbanč iz Drnovega — Janeza, Edita Gubenšek iz Kostanjevice — Sandro, Nada Redek s Krke — Jaka, Milka Grabnar iz Jelševca — Jožeta, Marija Urbančič — Udovč s Trebelnega — Davorina, Marija Dular iz Gornjega Podboršta — Darjo, Veronika Vaupič iz Dobov — Jerico, Biserka Stankovič iz Kamanja — Teo, Eli-ca Lipoglavšek iz Repč — Davida, Angela Remus iz Jablanice — Natalijo, Sonja Jonke iz Gradca — Katjo, Jelka Medja iz Gorenje vasi — Vesno, Jožica Janežič iz Daljnjega vrha — Janjo, Simona Matakovič iz Semiča
— Tejo, Nada Vračar iz Gorenje Straže — Borko, Mojca Jeler iz Kostanjevice — Iris, Ankica Kutija iz Šentjerneja — Lidijo, Ivanka Grabrijan iz Vinice — Roka, Tamara Mirt z Broda — Viktorja, Agata Bohinc iz Podzemlja — Aljaža, Vida Metelko iz Dolenje Stare vasi — Simona, Jožica Žagar iz Dolenjega Karteljevega — Sonjo, Jožefa Lekše iz Hudenja — Janeza, Jožica Košmerl z Gorenjih Kamene — Aleša, Marta Šepec s Čat-e^a— Tanjo, Matilda Ahlin iz Zaloke
— deklico, Štefka Slak z Jordankala
— dečka, Jožica Trbanc iz Dolenje Stare vasi — dečka in Majda Jarc iz Trebče vasi — deklico.
Sprehod po Metliki
PESNICA ALENKA MEŽNARŠIČ in najhitrejši pesnik na sončni strani Gorjancev Jani Bevk imata vse pripravljeno za izid svojih pesniških zbirk: Alenka prve, Bevk pa že druge. Vprašanje je le denar, kajti ustvarjalca svojih del nista ponujala nobeni od založb, ampak računata na denar iz metliškega združenega dela. Bevk je že poslal pismo s prošnjo delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, Mežnaršičeva pa računa, da bodo izvrtali potrebni cvenk v Kometu, kjer združuje delo in.'sfedstva že vrsto let.
MLADI LIKOVNIK MLADEN VUKŠINIČ., Metličan, pa je; te dni razstavljal svoje akvarele kar v gostilni Mežnaršič na Mestnem trgu. Njegove upodobitve Bele krajine si je ogledalo veliko število krajanov, ki so, ob obisku razstave posegli še po pijači in jedači. Razstavljene slike so bile naprodaj, vendar piscu teh vrstic ni bilo moč ugotoviti, če se je Vukšinič zapisal med milijonarje.
MALO PRED PRIČETKOM POUKA so šli osnovnošolski učitelji na ekskurzijo po zahodni Sloveniji in slovenski Koroški. Udeleženci trdijo, da je bila strokovno odlično pripravljena, a kaj, ko se je je udeležilo le dvanajst prosvetarjev od približno tridesetih zaposlenih.
PRED VRATI JE JESEN in v Metliko bodo navalili izletniki iz vseh koncev in krajev Slovenije, še posebej ob koncu tedna. Ni pa slišati, da bi se na to kdor koli v občini posebej pripravljal. Pač: ko bo jesenska sezona mimo, bomo kot vsa zadnja leta ugotavljali, da smo zamudili s turistično ponudbo in da so nam gostje po skrajšanem postopku zbežali čez Gorjance oziroma preko reke Kolpe.
BIFE BREZA NA METLIŠKEM
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
OH, TA KINO — Črnomaljci si lahko ogledajo kar štiri različne filme na teden. Po količini to vsekakor zadostuje, bolj sporen pa je spored, čez katerega se ljubitelji filma kot sedme umetnosti upravičeno pritožujejo, Prejšnji teden so plakati (niti eden ni bil v slovenščini) vabili na ogled naslednjih filmov: Samo dvaput se živi, Posljednja američka djevica, Iza rešetaka, Opsjednutost. Če pa že v kino slučajno zaide kakšen dober in znan film, je v dvorani tako »vzdušje«, da resni gledalci odhajajo.
OZIMNICA NA CESTI — Te dni so bolj iznajdljivi prodajalci prodajali papriko za ozimnico kar s kamiona s tuzlansko registracijo na parkirnem prostoru pred občinsko skupščino. Manjši kamion je bil kljub dežju, kije v sredo dopoldne krepko padal, v pol ure, ravno v času malice, prazen. Zadovoljni so bili prodajalec in kupci. Kaj pa »ta pravi« trgovci?
dragocena karjola — v
črnomaljski trgovini Elektrotehne so očitno spoznali, da se bližajo električno bolj suhi časi in da se bodo ljudje oprijeli »aparatov« na mišični pogon. Tako so na vidno mesto v izložbi postavili kaijolo. Po ceni tega dragocenega pripomočka — 20.637 din — pa bi človek sklepal, daje karjola na električni pogon.
RAZLIČNE ŠTIPENDIJE
ČRNOMELJ — Lani je 285 dijakov in študentov iz črnomaljske občine dobivalo štipendije iz združenih sredstev. Povprečno dobiva na leto okoli 150 mladih občanov štipendije iz čistih združenih sredstev in okoli 120 tako imenovanih dopolnilnih (razliko, ki jim pripada od kadrovske štipendije). Rok za oddajo vlog za štipendije iz združenih sredstev je potekel 5. septembra. S septembrom so se štipendije povečale za 30 odst., letos pa so za kadrovske štipendije prvič uvedli različno višino'za tiste, ki se v srednji šoli šolajo v domačem kraju, oz. za tiste, ki se šolajo drugje.
Ribniški zobotrebci
POBARVANI KIP — Ribnico krasi več kipov, kar gotovo prispeva tudi k njenemu lepšemu in kulturnejšemu videzu. Dogaja pa se, da skušajo nekateri »posebno kulturni« neznanci kipe še dopolniti s svojo »umetnostjo«. Tako je kip pri osnovni šoli že okrašen z napisom, izdelanim v »sprej-barvni tehniki«, ki se glasi »Punk«, »A« in morda še kaj. Pač: kultura nad kulturo...
KISLEGA KRUHA NI VEČ — Poletje je za novinarje znano kot čas kislih kumaric, za Ribničane pa je bilo to poletje čas kislega kruha. V pekariji smo zvedeli, da je bil kruh tako zelo kisel samo zaradi pridanih več dodatkov proti kvarjenju kruha, in to zaradi poletne vročine. Vročina je zdaj minila in tudi kruh ni več pretirano kiselkast.
PUŠČAJO AVTOMOBILI ALI ŠOFERJI? — Pri vhodu v Ribnico iz ljubljanske smeri, in sicer pri odcepu za Šolsko ulico, je lepo urejeno parkirišče za tovornjake. Žal pa je na njem že več velikih oljnih madežev, ki gotovo niso v okras niti parkirišču niti Ribnici.
Drobne iz Kočevja
VELIKO OS — Letos so se zelo razmnožile ose, ponekod pa tudi sršeni. Na to nadlogo nas opozarjajo iz vasi pa tudi v mestu.
ZŠAM ZA ŠOLARJE — Kot vsako leto so tudi letos člani kočevske ZŠAM prve tri dni novega šolskega leta ob prehodih za pešce skrbeli za varno pot šolarjev v šolo in domov.
ONESNAŽENA RINŽA — V ponedeljek zjutraj so krajani opazili na Rinži v mestu mastne madeže raznih barv. Inšpektorji še niso ugotovili, od česa so in kdo je onesnaževalec.
MALA PASJA ŠOLA — Kinološko društvo Kočevje sprejema prijave za malo pasjo šolo, ki je namenjena lastnikom mladih psov in psov, ki bodo prihodnje leto obiskovali veliki B (začetni) tečaj.
Trebanjske iveri
VRTEC — Medtem ko so mamice, ki imajo svoje malčke v trebanjskem vrtcu, zelo zadovoljne s tem, kar lahko nudijo njihovim otrokom v sodobni ustanovi, Mirenčanke bolj negodujejo. Pa ne da ne bi bile zadovoljne s prijaznostjo in sploh delom tovarišic, ampak se pritožujejo zaradi neustreznih prostorov. Inšpekcije zaenkrat še nimajo resnejših pripomb, saj je v stari stavbi pač težko poceni urediti prijeten kotiček za vrtec. Ni pa to verjetno tudi v nobeni zvezi z odnosi med Mire-nčani in Trebanjci (ko smo neko tovarišico vprašali, če je iz trebanjske občine, je odvrnila: »Ne, sem z Mirne«)
ELEKTRIKA — Ravno ko bi moral ob otvoritvi novega daljnovoda Hudo — Dobrava spregovoriti direktor ljubljanskega Elektra, je bil mikrofon nem, pa ne zato, ker ne bi bilo elektrike, temveč je napravo izključil tisti, ki skrbi za ozvočenje. »Ravno sem ga v rokah držal,« je prisopihal vzdrževalec. Kozarec pijače namreč. Direktor seje brž znašel; ko je mikrofon oživel, je dejal, da bo verjetno manj takih izpadov, ko bo prišla »nova« elektrika.
Tržnica »v zraku«
Kako se bodo odločili Črnomaljci? — Na Vinici že dela živinski sejem
Črnomelj še vedno nima prave tržnice. V središču mesta, za cerkvijo, sedaj sicer prodajajo nekaj zelenjave in suhe robe, toda vse skupaj daje vtis zapostavljene kramarije in zanemarjenosti. Po govoricah sodeč, so ljudje različnega mnenja: eni si želijo, da bi tržnica čimprej zaživela, da bi si lahko kupili domače kmetijske pridelke kot tudi izdelke domače obrti, medtem ko so drugi še vedno zagovorniki »civilizirane« prehrane (smetane v tetrapaku, kislega zelja v tovarniško pakirani vrečici itd.). Žanimivo bi bilo slišati tudi mnenje kmetov.
Nedolgo tega pa so svoj glas povzdignili Viničani. Izrazili so željo po ustanovitvi živinskega sejma, ki sedaj že deluje, hkrati, vsak drug ponedeljek, ko je sejem, pa bi radi imeli tudi svojo tržnico. Skupščina občine Črnomelj je oživitev živinskega sejma odobrila, delovanja tržnice pa ne, ker na tem prostoru še zdaleč ni ustreznih sanitarij. Prav Viničani so pred slabima dvema mesecema na občini sprožili postopek za sprejetje odloka o tržnem redu in prometu blaga za celo občino. Odlok še ne velja, vendar ko bo dokončno sprejet, bo obnovitev tržnice odvisna še od krajanov samih.
V Črnomlju bi bilo potrebno pokriti del tržnice, napeljati vodo, zgraditi sanitarije. Pri občinskem komiteju za družbeno planiranje so zagreti za to akcijo.
J. ŽAGAR
PUBLIKAChH-O KOČEVSKIH GOZDOVIH
KOČEVJE — V teh dneh sta v Kočevju izšli dve1 publikaciji o gozdovih in gozdarstvu na Kočevskem, ki so ju napisali domači strokovnjaki. Anton Prelesnik je avtor publikacije »Pogled na Husnaglovo zamisel prebiralnega gospodarjenja na slovenskem visokem krasu po sto letih,« v njej se spominja strokovnjaka, ki sodi med začetnike razvoja gozdarske znanstvene misli na Slovenskem. Publikacijo Kočevsko gozdno gospodarsko območje je napisal Janez Konečnik s sodelavci Janezom Andoljškom, Antonom Gregoričem, Antonom Prelesnikom in Marjanco Preložnik. V spremni besedi ob njenem izidu je sekretar splošnega združenja gozdarstva Slovenije Ciril Remic zapisal željo, naj bi bralcem utrjevala zavest, da so gozdovi nenadomestljiva dobrina nas vseh, zato moramo zanje tudi skrbeti, da se bodo ohranili in razvijali.
VETERANOM MEMORIAL STANETA FAJDIGE
SODRAŽICA — Minuli vikend je bil v Sodražici turnir za memorial Staneta Fajdige, na katerem so imeli največ uspeha rokometaši Veteranov iz Sodražice, ki so v finalnem srečanju ugnali drugo Inlesovo ekipo. Rezultati: Itas-Donit 18:11 (6:5), Inles-Itas 14:11 (6:4), Veterani-Donit 11:10 (5:3) in Inles-Veterani 13:14(6:6).
M. G-č
Rabovci, prisrčno pozdravljeni!
Kočevje bo še širše sodelovalo z Rabom
KOČEVJE, DRAGA — Delegacija 55 predstavnikov občine Rab in KS Kampor-Rab je bila te dni na obisku v pobrateni občini Kočevje in v pobrateni krajevni skupnosti Draga. Listini o pobratenju so podpisali že septembra lani.
IVICA LUPIČ, predsednik KS Kampor, nam je o obisku dejal: »V Dragi smo prvič. Domačini so nas v soboto lepo sprejeli in nastanili po svojih domovih. Danes so nam razkazali svojo KS, tozd LIK v Podpreski, razstavo lovskih trofej in ročnih del, priredili pa so nam tudi svečanost s kulturnim programom. Mi smo položili venec k spomeniku žrtvam vojne. Dogovorili smo se tudi o trajnejšem medsebojnem sodelovanju, in sicer predvsem na kulturnem in športnem področju!
UGO BELAMAR1Č, predsednik občinske konference SZDL občine Rab, pa nam je povedal, da je bila občinska delegacija Raba v petek in soboto na razgovorih o nadaljnjem sodelovanju v občini Kočevje. Tako so se dogovarjali o sodelovanju predstavniki občinskih gasilskih zvez obeh občin pa spet ločeno predstavniki lovskih družin, športnih društev, osnovnih šol, kulturnih skupDesri in tudi gospodarstva. Na področju gospodarstva že sodelujejo: Zidar Kočevje z GP »Jedinstvo« Rab, trgovsko podjetje »Merkur« Rab s Trikonom Kočevje, gostinci se dogovarjajo o organiziranju dne-vov rabske kuhinje v Kočevju, pri LIK Kočevje so bili razgovori o opremljanju rabskih šol itd.
J. PRIMC
Kaj vse načrtuje Črnomelj
Obsežen predlog prostorskega plana črnomaljske občine do leta 1990
ČRNOMELJ — Po predlogu srednjeročnega prostorskega plana črnomaljske občine — osnutek je bil dalj časa v razpravah po krajevnih skupnostih, kjer so nanj dali svoje pripombe, nanašale pa so se v glavnem na zazidljivost zemljišč okoli naselij in na vinogradniških površinah — se bodo do leta 1990 razvijala v prvi vrsti večja naselja v občini, Črnomelj, Semič in Vinica.
V teh središčih se bo v tem obdobju Uejavnost. Drugje pa je predvidena le
razvijala tako gradnja družbenih kot zasebnih stanovanj, predvideno je nadaljnje infrastrukturno opremljanje ter razvoj sedanjih industrijskih obratov, medtem ko gradnja večjih novih industrijskih objektov ni predvidena. Tudi v ostalih krajevnih središčih, kot so Dragatuš, Stari trg in Adlešiči, ki sodijo med tako imenovane oskrbne centre, je predviden razvoj zlasti zasebne gradnje ter izboljšava komunalne infrastrukture, medtem ko je v ostalih krajih, kot so Griblje, Tribuče, Petrova vas, Črmošnjice, Črešnjevec predvidena zasebna gradnja za potrebe teh krajev, isto velja za storitveno
tako imenovan nadomestna gradnja ter gradnja kmetijskih objektov.
Do leta 1990 predvidevajo 126 novih družbenih stanovanj v Črnomlju, 26 v Semiču in po 6 v Vinici in Starem trgu. Zasebna gradnja bo v Črnomlju potekala v glavnem v okviru novega zazidalnega načrta Drage nad Buto-rajsko cesto, kjer je predvidenih 114 zasebnih hiš.
V planu je tudi posodobitev nekaterih regionalnih in lokalnih cest, tako nadaljevanje partizanske magistrale od Marindola do Žuničev ter povezava do Preloke po novi trasi; nadalje Dobliče:doblički ovinek, od lokalnih
Najtežje gre zdaj Donitu
Zato v teh dneh občinski in republiški obiski — Poslej več za socialno skrbstvo — S seje IS
RIBNICA — V občini Ribnica so osebni dohodki naraščali za 4,4 odst. hitreje od rasti dohodka. To so ugotovili na seji občinskega izvršnega sveta, ki je bila minuli teden, na njej pa so razpravljali o poslovanju delovnih organizacij v prvem polletju letos. Ni pa še ugotovljeno, koliko je prekoračiteljev resolucij-skih določil, saj je razen dohodka pri izplačilih osebnih dohodkov potrebno upoštevati še druga merila, opredeljena z resolucijo.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da bo rast osebnih dohodkov v večini primerov usklajena že ob tričetrtle-
RAZGOVOR Z GOSTI — Na fotografiji (od leve proti desni): predsednik OK SZDL Rab Ugo Belamarič, predsednik skupščine KS Kampor-Rab Ivica Lu-pič, predsednik skupščine KS Draga Ferdinand Katern in tajnik občinske skupščine Kočevje Miro Ferlin, s katerimi smo se v Podpreski pogovarjali o načrtih za nadaljnje sodelovanje pobratenih. (Foto: Primc)
Spomenik in Titov park
Žal že sedanji spomeniki niso najbolje vzdrževani — Še zadnja večja oddolžitev borcem in žrtvam
RIBNICA — KO ZZB NOV Ribnica pripravlja postavitev spominskega obeležja vsem z območja krajevne skupnosti, ki so darovali svoja življenja v NOV. Stalo bo na območju ribniškega gradu, na njem pa bodo imena okoli 170 padlih in žrtev.
»To bo osrednji spomenik na območju KS, z njim pa se bosta krajevna skupnost in KO ZZB NOV oddolžila vsem za njihov prispevek za svobodo,« pravi predsednik KO ZZB NOV France Škrabec in dodaja, da se je že začela akcija za zbiranje denarja za ta spomenik, ki je izdelan po načrtih inž. arh. Vlaste Kopača. Veljal bo okoli 5 milijonov dinarjev, prispevke zanj pa je treba nakazovati na tek. rač. pri KS Ribnica št. 51310-645-16002. Dobrodošel bo vsak prispevek.
Krajevna organizacija ZZB je dala tudi pobudo za ureditev spominskega parka predsednika Tita. Park bo na starem stadionu na Mlaki. Mladina, vojaki in krajevna skupnost ga bodo začeli urejati jeseni.
V občini je zdaj 77 spomenikov NOV, od tega največ, 37, na območju KS Ribnica. Skrb za njihovo vzdrževanje je s posebnim samoupravnim sporazumom naložena raznim organizacijam, šolam in drugim, saj borci zaradi starosti, bolezni in pomanjkanja denarja tega ne zmorejo. Žal pa je bolj malo takih, ki bi za spomenike skrbeli, kot je dogovorjeno.
J. P.
POSEBNI PRIZNANJI OBČINE — Prislužila sta si ga makedonska novinarja Ivan Vasilevski in Gjorgi Pojrazovski za knjigo o tragičnem dogodku leta 1953, ko je na jugoslovansko;bolgarski meji pri Strumici padel graničar Anton Hlebec iz Straže pri Šentrupertu. Knjiga je najprej izšla v srbohrvaščini, nato v makedonščini, za letošnji pionirski praznik 29. september pa še v slovenščini. Na sliki: predsednik občinske skupščine Trebnje Nace Dežman izroča Makedoncema posebno priznanje. (Foto:
Perc)
Letos je bogatejši praznik
Ferdo šetrajčič je častni občan — Plakete so ob občinskem prazniku prejeli: Franc Bartolj, Alojz Metelko, Stane Peček, Tone Prpar in Elma Čatež
TREBNJE —Trebanjski občinski praznik je letos bogatejši kot prejšnja leta, kar potrjujejo zlasti številne nove pridobitve v tej občini. Na svečani skupni seji vseh zborov prejšnji petek, ki so seje udeležili tudi ugledni gostje iz republike, pobratenih in sosednjih občin, so podelili letošnja občinska priznanja.
Slavnostni govornik predsednik	počasnejši,
občinske skupščine Trebnje Nace	Najvišje	občinsko priznanje, na-
Dežman je poudaril, da bodo glavni nosilci razvoja obstoječe organizacije združenega dela, kmetijstvo in malo gospodarstvo. Razvoj občine v tem srednjeročnem obdobju naj bi bil sprva zavoljo neuresničenih ciljev prejšnje »petletke« nekoliko
ziv častni občan občine Trebnje, so ob prazniku podelili Ferdu Setra-jčiču, ki seje že kot dvajsetletni usnjarski delavec v mokronoški tovarni usnja s krepkimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega revolucionarnega gibanja kot soorganizator
stavke in organizator prve sindikalne organizacije v tem kraju. Upokojitev je Šetrajčič dočakal kot generalmajor oziroma kot republiški sekretar za ljudsko obrambo.
Plakete občine Trebnje so prejeli Franc Bartolj, Alojz Metelko, Stane Peček, Tone Prpar in Elma Čatež. Za slovesno počutje je že pred svečano sejo poskrbel Občinski pihalni orkester, v kulturni dvorani pa nastopil Trebanjski oktet.
P. PERC
tnih izplačilih (čeprav nikjer, razen v KZ, niso zniževali osebnih dohodkov, ampak povečujejo storilnost in dohodek), v redkih primerih pa do konca leta. Težav torej ne bo, obetajo se le v Donitu v Sodražici.
Izvršni svet je osvojil tudi predlog, da se poviša prispevna stopnja za občinsko skupnost socialnega skrbstva od 0,73% na 1 odst. Glavni vzrok za to je, daje ribniška občina doslej prejemala solidarnostna sredstva za ta namen, zdaj pa mora vplačevati v solidarnostni sklad. Razen tega je potrebnega več denarja za zavodsko varstvo odraslih (v Kočevju je odprt dom starejših občanov), več otrok je v zavodih za prizadete otroke itd. Ugotovili so še, da so najobčutneje porastli izdatki gospodarstva za splošne in skupne potrebe, vendar ne na ravni občine. Prvič se je letos zgodilo tudi, da so bili povprečni osebni dohodki ob polletju v gospodarstvu večji kot v družbenih dejavnostih in sicer za okoli 2.500 din. To neskladje bo do konca leta odpravljeno.
Zaradi dejstva, da so nekatere družbene dejavnosti (zdravstvo, izobraževanje) pogosto v denarnih težavah, je bila sprejeta tudi pobuda skupščinam SIS družbenih dejavnosti, naj si med seboj pomagajo z dajanjem kratkoročnih posojil.
J. P.
KATERA POMLAD BO PRAVA?
RIBNICA — Poročali smo že. da sla krajevna skupnost Ribnica in Cestno podjetje Novo mesto poskrbela za najsodobnejšo ureditev Grajske poti v Ribnici. Pločniki so nekaj enk-ratnegal slično pa tudi asfaltirana cesta. Žal pa pride ob nalivih do izraza še druga plat. Voda teče po sredini ceste, in ne v jašek, ker sopačja-ški zgrajeni ob robu. na privzdignjenem delu ceste, voda pa nikakor noče teči v hrib. Nekateri prebivalci so kar s krampi prekopali novi asflat in vodo speljali v jaške. O nevšečnosti so obvestili tudi krajevno skupnost in Cestno podjetje že lani in še pozimi, ko je voda še zamrznila in se je cesta spremenila v drsalnico. Dobili so odgovor, da bo spomladi vse popravljeno. Pomlad je že minila in mineva poletje—popravljeno ni pa še nič.
Prave tolažbe občanom ne moremo dati. Svetujemo jim lahko le. naj se pri odgovornih pozanimajo, katero pomlad so imeli v mislih.
P-c
cest pa Štrekljevec—Jugorje, Gaber— Rožni dol in Vinica—Bojanci. Pri razširitvi telefonske mreže predvideva srednjeročni plan v prvi vrsti razširitev telefonskih central v Vinici, Draga-tušu, Adlešičih in Gradcu za Griblje ter v Semiču, težnja pa je, da bi vsako naselje v občini dobilo telefon. Prav tako načrtujejo obnovo elektro omrežja, in to z izgradnjo 24 novih transformatorskih postaj; pri oskrbi z vodo pa imajo prednost nižinske vasi v semiški krajevni skupnosti ter Tribuče, Bojanci, Butoraj, razširitev vodovodnega omrežja v KS Adlešiči, gradnja rezervoarja v Črnomlju, oskrba za naselja
• V tem obdobju predvidevajo pričetek gradnje osrednje čistilne naprave v Črnomlju, v kratkem pa bodo začeli graditi tudi čistilno napravo v Semiču. Lokacija za novo odlagališče odpadkov še ni določena, saj mora biti prej vsa stvar dobro proučena in sprejete strokovne podlage za novo lokacijo. V Črnomlju bodo v Loki zgradili novo trgovino, za kar je že zagotovljeno zemljišče. Predvidena je še sanacija hotela Lahinja, kjer bodo dobili prostor za 60 novih sedežev in 35 ležišč.
Grič, Doblička gora, Otavec ter Sela pri Otavcu ter načrtovanje oskrbe z vodo za višje ležeča naselja v KS Talčji vrh.
A. B.
TALČJI VRH PRAZNUJE
TALČJI VRH — Krajevna skupnost Talčji vrh bo v nedeljo, 14. septembra, slavila svoj krajevni praznik. Ob 16. uri bo proslava pri gasilskem domu na Rožič vrhu, kjer bo poskrbljeno za dobro razpoloženje. Vabljeni!
Brez moke in kvasa tudi ni kruha
Nekaj misli ob zaključevanju turistične sezone
KOČEVJE — »Čeprav govore statistični podatki, da je bilo v prvih osmih mesecih letos v kočevski občini v družbenem sektorju gostinstva za preko 20 odst. manj nočnin domačih in tujih gostov, menim, da je bilo obiskov v Kočevju celo več kot lani in da je bila letošnja turistična sezona zelo živahna,« pravi predsednik Turističnega društva Kočevje Stane Jajtič.
Več so turisti povpraševali po zasebnih gostiščih. Opaziti je bilo, da jih je bilo strah pred cenami v hotelu ali restavraciji Name, ko pa so ti dve gostišči obiskali, niso imeli pritožb ne nad ceno in ne nad kakovostjo storitve.
Skozi Kočevje gre vedno večji tok turistov proti morju in domov, zato je 70 prenočišč za tako mesto premalo. Turisti vprašujejo tudi, kaj bi si lahko ogledali. Vendar jim kaj posebnega ni možno svetovati. Kraške jame niso opremljene za obisk. Za obisk drugih zanimivosti ni vodičev. Muzej je ob sobotah in nedeljah zaprt (razen za naprej najavljene večje skupine). Likovni salon Turističnega društva nikoli ne obvešča o razstavah. Itd.
»Domačini pa so še bolj zahtevni od turistov in hočejo nove razglednice, prospekte, kulturne prireditve... Če pa kulturne prireditve kdo le organizira, je dvorana skoraj prazna,« pravi predsednik Jajtič in dodaja, da je turistično društvo s svojimi skromnimi sredstvi lahko organiziralo le prireditev ob otvoritvi turistične sezone; pobuda, da bi se pred sezono trgovci, gostinci, kulturne skupine in drugi dogovorili za pripravo na sezono, pa ni nihče upošteval. »Če ne bomo v turizem vlagali, tudi kasirali ne bomo,« je za zaključek dejal Stane Jajtič.
J. PRIMC
Ne zapravimo ravnovesja v naravi!
Na 2. lovski razstavi v Trebnjem govoril F. Šetinc, član P CK ZKJ
TREBNJE — Trebanjci šo že leta 1951 organizirali prvo lovsko razstavo na Dolenjskem. Razlika med tedanjo razstavo in tisto, ki so jo odprli v trebanjski šoli prejšnjo soboto, sklenili ph v torek, je ogromna. Srnjadi in jelenjadi takrat v loviščih skoraj ni bilo, tudi divjih svinj je bilo le nekaj. Medveda so lovci poznali le iz pripovedovanj.
Sedanja razstava, ki si jojeogle-dalo po oceni predsednika odbora za organizacijo razstave Tomaža Plazarja okoli 4000 obiskovalcev, je pokazala izjemne trofeje medvedov, jelenov in merjascev.
Razstavo lovcev LD trebanjske občine so pohvalili tudi ugledni gostje: slavnostni govornik ob otvoritvi Franc Šetinc, član P CK ZKJ, predsednik GZS Marko Bulc, Stane Potočar in drugi. Razstava je pokazala lepoto ustvarjanja narave v vsej raznolikosti. Imela pa je tudi vzgojni pomen: obiskovalce je skušala opomniti, naj bi se vedno vedli kot razumna bitja, da bi se zavedali svojega početja. Franc Šetinc je v govoru poudaril aktualnost Kardeljeve misli: Če izgubimo ravnotežje v naravi, tvegamo, da ga izgubimo v sebi.	-i
P. P.
fj IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NkŠiH OBČIN
Prej vik in krik, zdaj vsi molčijo
Bodo v Posavju izkoristili možnosti za nove obrate v nerazvitih KS?
BREŽICE — Od letos naprej se nihče večne more izgovarjati, da ni denarja za spodbujanje naložb v manj razvitih krajevnih skupnostih. Organizacije združenega dela lahko za te namene porabijo tretjino sredstev, ki so jih dolžne obračunati za manj razvita območja Slovenije in Kosovo.
Torej se je le odprla možnost za policentrični razvoj občine in regije. Tudi interesne skupnosti materialne proizvodnje imajo priložnost dobiti nevračljiva, če predložijo posebne razvojne programe.
Zdajle mineva že deveti mesec v letu, vendar vse kaže. da nihče v Sloveniji, v regiji in občini ni izkoristil olajšav pri naložbah. V Posavju je ta vsota kar precejšnja, če upoštevamo, da so lani nakazali za manj razvite 481 milijonov dinarjev. Tretjina od tega je 160 milijonov, to pomeni, da bi letos vsaj toliko lahko porabili za delovna mesta doma. Vsaka delovna organizacija, ki izkoristi to možnost, ima razen tega olajšavo pri republiškem davku na dohodek. Tega davka je oproščena za štirikratno višino naložbe.
Zamisli za obrate do sto zaposlenih je v Posavju kar nekaj, ni pa prave volje za izpeljavo. To je garanje. Najlaže je reči, da sredstev ni, vendar jih ni za tiste, ki niso pripravljeni delati. Tudi v Posavju so najbrž tovarne, ki bi lahko oddale del delovnega procesa in se tako razbremenile. Delavci bi ostali bliže doma in zmanjšal bi se pritisk na šole in stanovanja v mestu. V nerazvitih krajevnih skupnostih bi to pomenilo tudi lažjo pot do pošte, bančne izpostave ali trgovine. Poslej se ni bi smelo ponoviti, da bi zavrnili ponudnike od drugod. Več bi lahko naredili tudi za razvoj tistih obratov, ki zdaj le životarijo, samo volje je treba.
J. TEPPEY
ZAČENJA SE INVENTURA PRAZNIH ŠOL
BREŽICE — Medobčinska gospodarska zbornica Posavja bo skupaj z izvršnima svetoma sevniške in brežiške občine v najkrajšem možnem času pripravila pregled praznih osnovnih šol, kmetijskih in drugih gospodarskih zgradb, da se bo natanko vedelo, kam podjetja lahko investirajo. Takoj za tem se bodo lotili popisa drugih objektov, pomembnih za ustanavljanje obratov in hitrejši napredek odročnih krajev. Gje predvsem za ceste, telefonsko napeljavo, stanovanja, trgovine in pošte, ki bi jih krajevne skupnosti laže posodobile v sodelovanju z zainteresiranimi investitorji iz Posavja in drugih delov Slovenije.
Delavci v gosteh pri Poljakih
Skupina delavcev iz krSke Celuloze je letovala na Poljskem
KRŠKO — V tovarni celuloze »Djuro Salaj« imajo zelo razvito sindikalno dejavnost. Lani in letos pa sojo še obogatili. Iz poslovnega sodelovanja s poljskim rudnikom žvepla Siarkopol se je namreč porodila zamisel, da bi izmenjavali tudi počitniške zmogljivosti.
Poljski delavci so bili že lani v Nerezinah na Cresu, v Celulozinih počitniških zmogljivostih pa je tudi letos letovala skupna Poljakov. Sindikatu v »Djuru Salaju« pa so ponudili možnost letovanja ob umetnem jezeru Polanezyku v jugovzhodnem delu Poljske.
»Najprej smo mislili, da nas bo za cel avtobus,« je povedal Anton Troha, referent za osebne dohodke, »potem pa se nas je na Poljsko odpravilo le 18. Tam smo bili na oddihu, ker so za to v resnici odlične možnosti, od 17. julija do 1. avgusta. Poleg tega, da smo se lahko kopali v jezeru in uživali v miru, smo si ogledali precej poljskih mest v tistem delu države. Žal nam je bik),nekoliko dolgčas, ker nismo imeli s sabo svojih boljših polovic. Zdi se mi, da bi bilo najbolj primemo, če bi na tako letovanje odšli kar zakonski pari,« je dejal Troha.
Sicer pa so se letovanja udeležili delavci, ki bi morali na preventivno zdravljenje v toplice. In zanje so veljale enake ugodnosti, kakršne bi veljale doma.
J. S.
Anton Troha
Nadpovprečni že komaj rinejo
Iz razgovora delovne skupine CK ZKS s komunisti tovarne pohištva v Brežicah
Brežice — V Tovarni pohištva so se pripravili na težje čase z novimi programi, s povečevanjem izvoza in naložbami v lasten razvoj. Na tuje prodajajo 60 odst. proizvodnje in to jih zdaj tepe. Ta 500-članski kolektiv je eden največjih izvoznikov furniranega pohištva v Sloveniji in Jugoslaviji, a trenutno ne more plačati delavcu toliko, kot zasluži, niti ne more uvoziti nujno potrebnega reprodukcijskega materiala. V ceni izdelkov je komaj 18 odst. njihovih stroškov, zato se sprašujejo, kako naj jo še znižajo, ne da bi prizadeli delavca.
V razgovoru z delovno skupino CK ZKS, ki jih je obiskala prejšnji teden, so komunisti z zadoščenjem ugotovili, da so ogromno naredili, da ne bi bilo še slabše, kot je, ne morejo pa molče mimo tega, da so bremena krize prevzeli izdelovalci končnih izdelkov, mnogi drugi kolektivi pa so pred njo zaščiteni.
Zavedajo se, da z omejevanjem osebnih dohodkov ne bodo pre-
in mnogi zato zapuščajo tovarno. Komunisti menijo, da so še rezerve v neizkoriščenem znanju in v organizaciji dela, in pričakujejo, da bodo glasovi delegatov iz dobrih kolektivov v zborih združenega dela poslej bolj odločni.
V brežiški tovarni so že vpeljali nove programe pohištva v manjših serijah in jih napovedujejo tudi za naprej. Težave imajo z uvozom strojev, saj jih morajo menjati za vsako novo tehnologijo. Napovedujejo tudi uvajanje računalništva za pravočasnejše informiranje in za proizvodnjo.
Svoje izdelke za tujino prodajajo preko različnih izvoznikov. Tudi to jih tepe, dajugoslovanska industrija v tujini ne nastopa enotno in da sosed sosedu konkurira in izničuje drugemu vloženi trud.	j.	T.
• Pogovor so strnili v ugotovitev, da so komunisti dolžni ustvariti vzdušje in pripravljenost za to, da v kolektivu stvarno ocenijo razmere, ker bo še slabše, ker teče življenje po starih kolesnicah, ker slabo odplačujemo dolgove in še premalo izvažamo. Perspektiva so majhni koraki tudi za to tovarno, vendar pa kolektiv mora izkoristiti dosedanjo nadpovprečnost pri gospodarjenju, pridnost in znanje pa uporabiti zato, da se bo bolje organiziral na znotraj in navzven, čeprav mu trenutni ukrepi proti dobrim gospodarjem jemljejo ustvarjalno in delovno voljo.
prečili krize, saj podpovprečni zaslužek v občini, republiki in panogi delavcem že tako jemlje preveč volje
VZDRŽEVALCI SO SE POVZPELI NA TRIGLAV
KRŠKO — 2. septembra seje s Triglava srečno vrnila ekipa 57 vzdrževalcev iz Tovarne celuloze in papirja. Pod vodstvom Ivana Špesa in Jožeta Koštomaja so se povzpeli na našo najvišjo goro. Med njimi je bilo 37 takih, ki so bili prvič na Triglavu. Kot piše v internem glasilu Obveščevalec, so vzdrževalci pionirji množičnega planinstva v »Djuru Salaju«, kar pomeni, da lahko pričakujemo nove množične vzpone.
SPOMINSKA ZBIRKA — V drugi polovici tridesetih let so bile organizacije KSP v enajstih, Skoja pa v petih krajih Posavja. Predvojni revolucionar Maks Strmecki je v maju 1940 dobil nalogo, da poveže partijske organizacije v okrožni komite KSP za Posavje. V dogovoru s stricem Francem Rupretom je sklenil, da skliče komuniste v njegovi zidanici v Vini gori nad Pilštanjem. V spomin na pomembni dogodek iz zgodovine delavskega gibanja in da bi mladina zvedela za žrtve, kot je dejal sekretar MS ZKS Posavje Franc Pipan, so v soboto v prenovljeni zidanici (nad katero so si kozjanski lovci uredili lep dom) odprli spominsko zbirko. Na sliki: lovci LD Kozje bodo skrbeli za zbirko v pristnem am-bientu. (Foto: P. Perc)
V Upi novo življenje
V Kostanjevici so se preusmerili in posodobili
KOSTANJEVICA — »Predlani smo začeli spreminjati proizvodni program, ko smo opustili izdelavo stavbnega pohištva in se dokončno lotili serijske proizvodnje struženih in
Skupščina bo končno odločila
Krški izvršni svet predlaga zboru združenega dela, da sprejme sklep o ukrepu družbenega varstva v Kovinarski — Seja bo 23. septembra_
KRŠKO — Že 14. avgusta smo poročali o tem, da je dal krški izvršni svet pobudo za sprejem ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Kovinarska. Neposredni povod za ta predlog je bila izguba posla v koprski Luki, sicer pa je moč govoriti o motnjah v poslovanju in samoupravnih odnosih. Sedaj je predlog za ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji in tozdih dokončno oblikovan — sprejel ga je izvršni svet na seji 3. septembra — o njem pa bosta razpravljala tudi družbenopolitični zbor in zbor združenega dela občinske skupščine na seji 22. in 23. septembra.
Kot pise v gradivu, ki je pripravljeno za delegate krške občinske skupščine je Kovinarska poslovala moteno od leta 1983 dalje. Na motnje so opozarjali tako izvršni svet kot družbenopolitične organizacije. Letos pa se je dokončno pokazalo, v kakšnih težavah je Ko-
Jubilej studenskih lovcev
40-letnica Lovske družine Studenec — Zdaj 40 članov — Prihodnje leto nova lovska koča?___
STUDENEC — Pred štiridesetimi leti so se zbrali ljubitelji narave, divjadi in lova ter ustanovili lovski družini Studenec in Sv. Duh. Kasneje sta se obe družini iz krške in sevniške občine združili pod isto streho, za svoj sedež pa določili Studenec.
»Ko bo izginila divjad iz naših lovišč, sledi tudi konec človeštva,« je parafraziral znani rek Jože Puntar, predsednik LD Studenec, na sobotni slovesnosti ob 40-letnici studenških lovcev pri Krvavi luži, kot že od nek-
Jože Puntar, predsednik LD Studenec
daj imenujejo kraj, kjer so si zgradili lično kočo. Lovci se trudijo, da bi omejili in odpravili neodgovorno onesnaževanje narave, a niso dovolj močni.
• Odlikovanja lovske zveze Slovenije so prejeli: Ivan Brinovec, Lado Klavs bi Mirko Zalokar (vsi znak za lovske zasluge in red za zasluge III. stopnje), Darko Metelko (znak za lovske zasluge III. stopnje). Stane Bizjak, Vinko Cizel, Jože Gramc, Anton Hočevar, Vinko Lekše, Jože Lisec, Martin Metelko, Rudolf Metelko, Franc Pavlovič, Jože Popotnik, Nada Popotnik, Jože Puntar, Alojz Udovč, Pavle Bizjak in Slavko Gorenc (vsi znak za lovske zasluge).
V LD Studenec je 40 lovcev, ki ne kažejo svoje vneme le pri udarniškem delu in prostovoljnih prispevkih za ureditev nove koče, ampak tudi pri svojem osnovnem poslanstvu. Z vaščani kmeti se skušajo zmeraj sporazumeti, ko gre za izplačilo škode na pridelkih, ki jo povzroča divjad. Polovica deviz, ki jih iztržijo pri izvozu divjadi, gre za nabavo repromateriala, kemičnih sredstev, škropiv in drugih sredstev za potrebe kmetijstva.
P. P.
vinarska. Motnje so se pokazale v samoupravnih odnosih, planiranju, izplačevali so višje osebne dohodke, kot bi jih sicer lahko glede na resolucijo, itd., itd.
Začasni ukrep družbenega varstva pomeni, da bodo delegati razpravljali o odstavitvi dosedanjega glavnega direktorja Antona Planinca, namestnika direktorja Janka Straška in vodje delovne skupnosti skupnih služb Mire Fabjančič.
• Za sedaj člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa še niso znani. Znano je le, da bo dosedanji namestnik glavnega direktorja Janko Strašek, ki bo tudi odstavljen, dobil v začasnem kolegijskem organu pomembno funkcijo s še širšimi pooblastili, kot jih je imel kot namestnik glavnega direktorja.
Poleg tega bodo sprejemali sklep o odstavitvi direktorja tozda Industrijska oprema Aleksandra Tuška, direktorja Tehnoservisa in direktorja tozda Prodajni inženiring Stane-
KOMU PREDNOSTNO STANOVANJE?
SEVNICA — Stanovanjska skupnost je razpisala nov natečaj za sestavo prednostne liste solidarnostnih stanovanj v prihodnjem letu. Stanovanja bodo na voljo le v Sevnici in ne tudi v Krmelju. Za solidarnostno stanovanje lahko zaprosijo delavci, ki stanovanja ne morejo dobiti v kolektivu, kjer delajo, mlade družine, upokojenci, invalidi, borci, kmetje in za delo nesposobni občani. Vloge bodo sprejemali do 26. septembra letos.
ta Zorka ter vodje zunanjetrgovinske službe Tineta Božiča.
J. SIMČIČ
Za mesec požarne varnosti
oktobru razstava, kviz, pregledi
SEVNICA — V sevniškem gasilskem društvu so se zgodaj začeli pripravljati za letošnji mesec požarne varnosti, ki bo po običaju v vsej Sloveniji v oktobru. Gasilci bodo obiskali vrtce v prvi polovici oktobra. Vzgojiteljice se bodo pogovarjale z otroki pred obiski in po njih. Otroci bodo spustili bujno domišljijo na pašo, jo prenesli na likovne izdelke, razstava del malčkov o nevarnem rdečem petelinu pa bo od 3. oktobra na ogled v avli GD Sevnica.
Učence vseh osnovnih šol v občini bodo sevniški gasilci povabili k sodelovanju za kviz Kaj vem o požarni varnosti. Za stanovalce strnjenega Naselja heroja Maroka v Sevnici so gasilci pokazali dobro voljo tudi tako, da prihajajo mednje ne le zato, da bi jim govorili o nevarnostih, ki prežijo nanje v blokih, marveč tudi, da jim praktično pokažejo, kako se da preprečiti večja gmotna škoda ali celo ogrožanje človeških življenj ob požarih.
Seveda nameravajo sevniški gasilci tudi v letošnjem mesecu požarne varnosti opraviti številne preventivne preglede. Razveseljivo je, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena take pomoči in ne zapirajo vrat pred gasilci, kot seje nekdaj dokaj pogosto primerilo. Nekakšen uvod v mesec požarne varnosti pa bo prikaz gašenja in reševanje 12. septembra ob 17. uri v novem naselju Pod Vrtačo, kjer bodo člani vseh operativnih enot GD Sevnica preverili pripravljenost ob požaru v bloku.
P. P.
kopiranih elementov za Novolesove pohištvene programe. Z lani končano veliko naložbo v strojno opremo in novo halo je mnogo lažje stekla na novo organizirana proizvodnja,« poudarja inž. Anton Šoba, direktor tozda Lipa v Kostanjevici.
Ta 140-članski delovni kolektiv Novolesovega tozda se je srečeval z motnjami v poslovanju, dokler so imeli še »stavbarja«, kot pravijo bivšemu programu, in otepali so se tudi z rdečimi številkami. Zdaj, ko imajo proizvodne zmogljivosti ves čas zasedene, se je začelo novo življenje. Zaposlili so okrog 50 novih delavcev, potrebovali pa bi še nekaj lesnih tehnikov, dva sami štipendirajo. Zvečine so v mladem kolektivu (povprečna starost je manj kot 32 let) polproletar-ci, ki verjamejo v obetavnost, zanesljivost Novolesove družine in so veseli razvoja svoje tovarne.
Pridevek »splošno mizarstvo« ob imenu tozda Lipa je prejkone ostanek preteklosti, vendar hkrati označuje tudi veliko prožnost tovarne. Ravno prožnost pa je ena največjih odlik. V »Lipi« dobivajo izvozne premije, ker posredno izvažajo, predvsem v ZDA.
P. PERC
TEDEN STEKLA, KRISTALA IN KRISTALINA
SEVNICA — Od ponedeljka do sobote bo v prodajalni pohištva in železnine v Sevnici pri Mercatorju Kmetijskem kombinatu teden rogaškega stekla, kristala in kristalina. Razstavljeni bodo tudi unikatni predmeti, okrašeni po zamislih priznanih slovenskih umetnikov, ki so vzbudili zanimanje doma in na tujem. Kupiti bo mogoče izdelke steklarne Rogaška Slatina in tozda Dekor iz Kozjega. Prizadevali si bodo prikazati tradicijo steklarstva na Kozjanskem. V trgovini bo v tem času delal brusilec, ki bo na željo kupcev izdelke graviral
TRIATLON LISCA 86
SEVNICA — ZTKO in Turistično društvo Sevnica priredita v nedeljo, 14. septembra, »Triatlon Lisca 86' Preizkus se prične ob 8. uri v sevniškem bazenu, in sicer s plavanjem za moške na 600 m in za nežnejši spol na pol krajši progi. Sledi kolesarjenje do Krakovega, zatem pa hoja ali tek, pač po zmožnostih, do Tončkovega doma na Lisci, nato se ponovita nalogi v obratni smeri, s tem da na cilju v sevniškem bazenu seveda ni treba več znova plavati. Vsak, kdor bo nalogo opravil v petih urah, bo dobil priznanje »Triatlon Lisca 86«. Startnine ni. Prijave zbirajo v ZTKO do petka, prijavite se lahko tudi na startu na bazenu do 7.30. Tekmovanje bo vsakem vremenu, tekmujejo pa lahko le starejši od 15 let!
Novo v Brežicah
POZOR, STRUP! — Tak napis z mrtvaško glavo na sliki že dolgo plaši mimoidoče iz nasada jablan ob cesti iz Cerkelj proti Mraševemu. Sadeži vabljivo rdijo, ljudi pa kar strese, ko se spomnijo na opozorilo, in nikomur ne pride na misel, da bi se jih dotaknil. Končno le ne vedo, če z napisom preganjajo tatove ali pa so jabolka zares neužitna.
MED STARIM IN NOVIM MOSTOM NI RAZLIKE — To velja samo za omejitev hitrosti na mostu čez Krko v Krški vasi. Dokler se je nekdanji leseni most še pogrezal vase in šo morali potniki iz avtobusov peš čezenj, so smeli avtomobili voziti po njem s 30 km hitrosti na uro, po novem železobetonskem pa je dovoljeno samo deset kilometrov'več. Se dobro, da na izpitih v avto šoli ne sprašujejo, zakaj, saj bi kandidate spravili v hudo zadrego.
GLUH TELEFON NA NEPRAVEM MESTU — Zelo se moti, kdor misli, da z železniške postaje.v Brežicah lahko telefonira ob vsakem času. Iz javne govorilnice zagotovo ne, ker je pogosto pokvarjena in razen tega ponoči ni osvetljena.
VAŠKE IGRE, ZAKAJ PA NEJ — Mnogi turisti jih šele odkrivajo in se navdušujejo nad njimi, če so zares izvirne. Izvajalcev s podeželja nikoli ne zmanjka in po vaseh, kjer imajo tovrstno tradicijo, bi se radi odzvali, če bi jih pogosteje povabili na zelene trate ob zdravilišču v Čateških Toplicah. Potem se gostje gotovo ne bi utegnili dolgočasiti.
PIŠECAM PRVO, ARTIČAM DRUGO MESTO
ČATEŽ OB SAVI — Na razstavi kmečkih jedi, ki so jo v soboto popoldne odprli v zdraviliškem domu, so se najbolje odrezale razstavljavke Turističnega društva iz Pišec. 'Njihov izbor domačih dobrot je bil najlepšlT Na drugo mesto so se uvrstile članice artiškega Turističnega društva, pripravile so vabljive poslastice s sadjem.
ZA GOSTE V ZDRAVILIŠČU
ČATEŽ OB SAVI — Pod streho hotela Terme Posavski muzej prikazuje vabljivo etnološko razstavo o slivarjih na Bizeljskem in nekaterih drugih krajih brežiške občine. Za večino je pripravljanje sliv za izvoz nekaj novega, saj se le tu in tam kdo spomni sušenja žlahtnih prunel, s katerimi so si včasih na Bizeljskem, na Goriškem in delno na Dolenjskem služili kruh za preživetje. Od petka dalje razstavljajo v Termah tudi likovniki, združeni v brežiškem klubu. Med njimi so kar štirje akademski slikarji, ki se pridružujejo amaterjem, s katerimi so skupaj včlanjeni v društvu.
Krške novice
PRIHODNJI TEDEN ZAČNO OBIRATI JABOLKA — V nasadih Agrokombinata Krško-tozd Sadjarstvo se bo prihodnji teden začelo obiranje jabolk in hrušk. Ocenjujejo, da bo 350 sezonskih obiralcev in domačih delavcev obralo približno 5500 ton jabolk in hrušk. To je poprečna letina, prav taka pa je tudi kakovost jabolk in hrušk.
RAČUNALNIŠKA ERA SE JE PRIČELA — V krškem Šolskem centru so že opremili eno izmed učilnic z računalniki Iskra delta, na katerih se bodo računalniške pismenosti lahko učili učenci tega centra. Seveda je bila naložba v učilnico velik zalogaj, zato je bila potrebna pomoč več botrov. Med njimi je treba omeniti medobčinsko gospodarsko zbornico Posavje, združeno delo in Ljubljansko banko.
Sevniški paberki
VEČNI ŠTUDENTI — Sobotni finale Iger brez meja v sevniškem bazenu je minil v zmagoslavju ekipe Večnih študentov. Izkušnje, kakršnekoli so že, zmeraj prav pridejo, če ne prej, pa čez dolga leta vegetiranja.
NOVODOBNI FENIKS? — V Loki se pri obiralnem stroju za hmelj niso mogli načuditi, kako je uspelo preživeti ptici, ki je z gnezdom vred, skritim v hmelj, zašla v kolesje. Naposled je stroj dolg celih 17 metrov in približno tako dolgo je bilo romanje tega novodobnega Feniksa.
ZNIŽANJE CEN TEKSTILA? — V poslovalnici 6 Mercatorja — KK Sevnica so prodajalke v začetku septembra opazile, da iz stanovanja nad trgovino veselo curlja voda. Ne, ni šlo za kakšno sabotažo, poplava v stanovanju pa je vseeno pustila na tekstilu prodajalne dosti nič kaj modnih odtenkov. Se obeta razprodaja tako namočenega blaga?
KOGAR KAČA PIČI, SE BOJI ZVITE VRVI — Lastnik bolj nove stoenke je bil po lovski veselici v Bo-štanju v jutranjih urah kar Židane volje. Razpoloženje pa seje bliskovito spremenilo v besno grmenje, ko je možak opazil, da je avto brez dveh koles, ki so mu jih bili sneli nepridipravi. Za sobotno lovsko veselico na Studencu je nesrečnež oropano stoen-ko seveda spet opremil s kolesoma in je avto pripeljal skoraj na plesišče, da bi ga imel vedno pred očmi.
kultura in izobra-
ževanje
Ustvarjalnost mladih
V Dolenjski galeriji so na ogled likovna dela otrok iz vrtcev ter osnovnošolcev in srednješolcev iz novomeške in trebanjske občine
Piranski nagrajenec
Novomeški slikar Jože Kotar že tretjič nagrajen na slikarskem ekstemporu v Piranu
NOVO MESTO — Nedavni mednarodni slikarski ekstempo-re, ki so ga priredile Obalne galerije Piran, je bil uspešen za udeležence iz Novega mesta, saj so se vrnili z nagrado. Nagrajen je bil slikar Kotar, kije tudi eden od redkih razstavljal dve sliki. Kotarju je nagrado prinesla slika z istrskim motivom.
Letošnjega že 21. ekstempora se je udeležilo rekordno število slikarjev, po Kotarjevi izjavi kar okoli 170. Poleg slikarjev iz Slovenije in drugih republik so na ekstemporu ustvarjali tudi likovniki iz Avstrije, Italije, Madžarske, Kitajske in Iraka. Ustvarjenih je bilo kar 210 del, od katerih je mednarodna žirija najboljše nagradila, kakih 40 pa jih je odbrala za razstavo.
Jože Kotar pravi, da pomeni zanj Piran srečen kraj, saj je bil na ekstemporih že trikrat nagrajen. Nagrada z 21. mednarodnega slikarskega ekstempora v tem mestu je hkrati tudi tretja, kar jih je dobil letos na podobnih prireditvah. Nagrajen je bil namreč že na ekstemporu v Brestanici in kasneje še v Rogaški Slatini.
I.	Z.
NOVO MESTO — Od minulega petka je v Dolenjski galeriji na ogled razstava Otroška in mladinska likovna ustvarjalnost, ki jo je v odsotnosti kustosa galerije, umetnostnega zgodovinarja Jožefa Matijeviča, odprl ravnatelj Dolenjskega muzeja Franci Šali in ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed o pomenu ustvarjalnosti mladih in o potrebi, da si tako razstavo ogleda kar največ obiskovalcev. Žal pa so Šalijeve besede izzvenele precej v prazno, saj seje otvoritve udeležilo le kakih deset obiskovalcev. Navzoči so pogrešali predvsem udeležbo iz šol, od koder so razstavljavci, tako pa ni bilo niti učiteljev niti učencev. To pa je kaj nespodbuden začetek za razstavo, ki ni nastala brez truda in bi vsaj zaradi tega zaslužila večjo pozornost. Zamujeno bodo šolniki, šolarji in drugi obiskovalci delno še lahko nad-
V TOPLICAH DVA KONCERTA
DOLENJSKE TOPLICE — V četrtek, 11. septembra, bo ob 17.30 otvoritev slikarske razstave Jožeta Kotarja v restavraciji Zdraviliškega doma, 12. septembra pa bo ob 20. uri koncert komornega kvarteta iz Nove Gorice.
BORIS JESIH V NOVOMEŠKI KRKI
NOVO MESTO — V galeriji Krkine poslovne stavbe v Ločni bodo danes ob 13. uri odprli razstavo slik in grafik akademskega slikarja Borisa Jesiha. Slikar, ki je doma iz Škofje Loke, zdaj pa živi in dela v Ljubljani, na Dolenjskem ni neznan. Pred leti se je z večjo razstavo svojih del predstavil kostanje-viškemu občinstvu v Lamutovem likovnem salonu, razstavljal pa je tudi že v Dolenjski galeriji, in sicer kot udeleženec Novoteksove kolonije. O njegovih delih govore tudi številna priznanja in nagrade, ki jih je prejel doma in v tujini.
Podravina v slikah
Z njimi se trebanjskemu občinstvu predstavlja Zlatko Huzjak, slikar samorastnik iz Džurdževca
TREBNJE — V tukajšnji Galeriji samorastnikov so od minulega petka na ogled dela Zlatka Huzjaka, slikarja iz Džurdževca, večkratnega udeleženca mednarodnih taborskih srečanj v Trebnjem in dobitnika častnega priznanja umetniškega sveta na 7. salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije.
O Huzjakovem delu je govoril in razstavo odprl Janez Gartnar, predsednik skupščine Tabora likov-
■
oknadili, saj bo razstava odprta do 17. septembra.
Na razstavi se z likovnimi deli predstavljajo otroci iz vrtcev, osnovnošolci in srednješolci iz novomeške in trebanjske občine. Med razstavljavci so gojenci vrtcev iz Novega mesta, Trebnjega, Mirne in Šentruperta, učenci osnovnih šol Grm, Bršljin, Trebnje, Šentjernej in Mokronog, od srednješolcev pa razstavljajo dijaki SSTZU Boris Kidrič in nekaterih drncih šol.
Eksponati so izdelam v najrazličnejših tehnikah, posebno pozornost pa pritegujejo male plastike iz gline. Razstava potrjuje že mnogokrat zapisano misel o neusahljivem izviru otroške domišljije in domiselnosti.
Skoda je le, da se razstavljalcem niso pridružili še mladi likovniki iz drugih šol novomeške in trebanjske občine.
I.	Z.
CARTE POSTALE
LJUBLJANA — Od 10. septembra pa do konca meseca bo v Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani na ogled kulturno-zgodovinska razstava z naslovom Carte postale. Mariborski Pokrajinski muzej bo ob tej priložnosti predstavil zbirko razglednic, ki kot likovni utrinki z najrazličnejšo tematiko sestavljajo kulturno podobo časa, v katerem so nastajale. Razstava bo odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure. Vstop bo prost.
njegova zgodnja dela so opozorila, da imamo opraviti z nadarjenim ustvarjalcem.
Za trebanjsko razstavo je Huzjak pripravil 45 slik, ki mu jih je navdihnila podravska pokrajina z življenjem in usodami tamkajšnjih ljudi. Kajpak ne gre za realistično odsli-kavo motivov, marveč za »slikanje po spominu«, kar je značilno za vse samorastnike. Slikarja zanima vse, od življenja na vasi do opravil ljudi, zamaknjen pa zre tudi v spremi-njasto naravo, v plodove v sadovnjaku in sneženje. Njegova priljubljena tehnika so oljne slike na steklu, redkeje na lesu. Te, ki jih je razstavil v Trebnjem, so nastale pretežno letos, kar pomeni, da imamo opraviti z nadvse marljivim avtorjem.
Huzjakova razstava je edina samostojna razstava, pripravljena letos v Galeriji samorastnikov. Odprta bo do 20. septembra.
BIBLIOBUS ŽE VOZI
NOVO MESTO — Nekako z novim šolskim letom seje začelo novo obdobje tudi za novomeško potujočo knjižnico. Te dni je namreč prvič odšel na pot novi bibliobus, ki bo odslej oskrboval bralce v novomeški občini s knjigami. Bibliobus, ki lahko sprejme kakih 3.500 knjig oziroma dobrih 1.000 več kot kombi,kije bil v službi potujoče knjižnice celih osem let, so izdelali v mariborskem Tamu, veljal pa je okoli 7,4 milijona dinarjev (danes velja tako vozilo že 15 milijonov).
POSAVSKI MUZEJ BO KMALU IMEL SVOJE DELAVNICE
BREŽICE — Do konca septembra bodo v tukajšnjem muzeju uredili konservatorsko-preparatorske delavnice. Tako bodo poslej lahko doma restavrirali, preparirali in kon-servirali vse arheološke najdbe. Do zdaj so to gradivo pošiljali v obdelavo drugam, v delavnice muzeja v Mainzu, v Maribor in Ljubljano. Gradiva imajo še veliko, vendar bi v tej sodobno opremljeni delavnici lahko delali tudi za druge ali pa bi v njej omogočili delo preparatorjem iz drugih ustanov. Novi delavnici so namenili 100 kv. metrov prostora v prvem nadstropju brežiškega gradu. Zraven so depoji za arheološke, etnološke in zgodovinske predmete, obsegajoči 300 kvadratov.
Ne samo delo s knjigami
Knižnica na srednji šoli v Črnomlju je del kulturnega dogajanja na šoli
Zlatko Huzjak — Njegova dela hranijo galerije v Jugoslaviji, Italiji in Franciji, sodeloval pa je na več kot sto razstavah v domovini in tujini.
nih samorastnikov v Trebnjem. Med drugim je dejal, da je pojav Zlatka Huzjaka v likovnem življenju vzbudil veliko zanimanja in že
UMETNIKI NASTOPAJO V SEVNIŠKI CERKVI
SEVNICA — Zveza kulturnih organizacij, Turistično društvo in Zavod za kulturo in prosveto Sevnica priredijo jutri, 12. septembra, ob /19. uri lep kulturni dogodek v sevni-ški cerkvi. Nastopili bodo priznani umetniki Zlata Ognjanovič (sopran), Marcel Ostaševski (bariton), Dragiša Ognjanovič (bas) in Hubert Bergant (orgle).
V sklopu šol so tudi Knjižnice. Na Srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju je v knjižnici zaposlena Mira Trifkovič. Na to delovno mesto je prišla pred štirimi leti, predtem je bila zaposlena v črnomaljski splošnoizobraževalni knjižnici. Kako to, da se je odločila za delo z dijaki? »Bila je priložnost pa še delo se mi je zdelo bolj zanimivo in dinamično.«, pravi Mira. In resje delo zelo razgibano. Knjižnica je polna dijakov, predvsem v začetku šolskega leta, ko tu sprejemajo nove učbenike. (Knjižničarka zabeleži kupljene knjige in pobere denar.) Črnomaljska srednja šola nabavi vse učbenike na šolo. Za knjige odštejejo dijaki 50 odst. celotne cene in jih konec leta zopet vrnejo. Med letom je malo manj obiskovalcev, leposlovje in strokovno literaturo si izposojajo predvsem družboslovci, manj kovinarji. Knjige so na voljo tudi učenkam tekstilne šole Beti, ki imajo del pouka na tej šoli.
Vendar to še ni vse, kar se dogaja v knjižnici. Vsako leto naredi knji-
žničarka v začetku šolskega leta skupaj z učenci okvirni program šolske knjižnice. V preteklem letu’ so priredili več razstav, najpomembnejše med njimi so bile: predstavitev del Mire Mihelič po njeni smrti, razstava del Josipa Vidmarja, nobelovcev itd. Za vse skupaj ima največ zaslug prav tovarišica knjižničarka, kot ji pravijo dijaki.
Knjižničarka Mira pa le ni zadovoljna sama s sabo, pravi, daje že, odkar je tu zaposlena, imela v načrtu urediti knjižni katal; x)g, vendar zanj vedno zmanjka časa. Trudi se, da bi bilo več literarnih večerov in srečanj s pisatelji in pesniki, vendar to le težko organizira, saj imajo ti ljudje malo časa. Poleg dela v knjižnici poučuje pet ur na teden družboslovce knjižničarstva, dejavna pa je tudi v sindikatu na šoli in v črnomaljski kulturni skupnosti.
Prav to Mirino vsestransko delo se čuti v knjižnici in nasploh na šoli. Učenci jo imajo radi, saj je dobrega srca, živi s knjižnico in dijaki.
J. ŽAGAR
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 12. IX.
17.05 — 00.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Pravljica o ribiču in ribici
17.40 MODRO POLETJE, 10. del španske nadaljevanke
18.15	INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE, 1. del izobraž. serije
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA
OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 AFRIKA: OBVLADOVANJE CELINE, 2. del angl. dok. serije
21.10 DERRICK, nemška nanizanka
22.10 DNEVNIK
22.40 VPRAŠANJE LJUBEZNI, ameriški film
Osnova za filmsko zgodbo je resnična, zapisnik sodnega procesa o odvzemu otroka materi, ki živi v lezbični skupnosti. Linda je mati dveh sinov in živi s prijateljico Jane in njeno hčerko. Obe sta razvezani in njuno skupno življenje je podoba urejenega doma, v katerem vladajo sloga, razumevanje in ljubezen do otrok. Kljub temu pa mati nima nobenih možnosti, da bi obdržala otroka, čeprav je očitno, da je dobra mati in da njena erotična naravnanost nikakor ne more škodljivo vplivati na vzgojo in razvoj otrok.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Dajmo, družimo se! — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Mali veliki
svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 O glasbi (oddaja resne glasbe) — 20.30 Človeški faktor — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.35 Čajkovski in ljubitelji glasbe (angl. film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Dajmo, družimo se! — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.10 TV v šoli —17.10 Poročila —
17.15	TV koledar — 17.25 Številke in črke (kviz) — 17.45 Dajmo, družimo se! — 18.15 Govorimo o zdravju —
18.45	Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (angl. nanizanka) — 20.55 Želja moja, pesem moja (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik —
21.55	Kultura srca — 23.25 Program plus — 00.25 Poročila
SOBOTA, 13. IX.
7.45	— 11.30 in 16.25 — 23.35 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	MARKACIJA
8.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O Pustu
8.40 MIŠKOLIN: Miška spregleda
8.50	ČIRULE ČARULE
8.55	USTVARJALNE IGRE: Pravljica o ribiču in ribici
9.10 JUGOSLOVANSKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI V NIŠU, 1. oddaja
9.40 AFRIKA: OBVLADOVANJE CELINE, ponovitev 2. dela
10.40 EDVARD RUSJAN — SLOVENSKI IKARUS, dok. oddaja
11.10 KAKO POSTANEŠ VOJAŠKI PILOT, dok. film
11.25 POROČILA
16.40 POROČILA
16.45 MALI KAZNJENEC, avstralski film
18.00 VRNITEV, dok. oddaja
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	LINDBERGHOV POLET ČEZ ATLANTIK, ameriški film
22.40	DNEVNIK
22.55	POP SATIRIKON — Žarko Petan in Dušan Uršič: VARIACIJE NA ISTO TEMO
DRUGI PROGRAM
14.40	Test — 14.55 Jugoslavija, dober dan — 15.25 Miti in legende — 15.40 Otroška predstava — 16.40 Premor —
16.55 Košarka (ž) SFRJ:Francija —
18.25	Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi s skupino Leb i sol — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.05 Glasbeni večer —
21.55 Športna sobota — 22.15 Reportaža z nogometne tekme Hajduk:CZ in Partizan:Dinamo
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 TV v šoli —
14.00	Sedem TV dni — 14.30 Filmi z Greto Garbo: Dama s kamelijami —
16.10	Narodna glasba — 16.40 Poročila — 16.45 TV koledar — 16.55 Košarka (ž)SFRJ:Francija—18.25 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Party (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 V soboto zvečer — 23.30 Program plus — 00.30 Poročila
NEDELJA, 14. IX.
8.55	— 12.35 in 13.45 — 22.25 TELETEKST
9.10 POROČILA
9.15	ŽIV ŽAV
10.10 FLIPPER, 19. del ameriške nanizanke
10.35	PRAGOVI, 2. del madžarske nadaljevanke
11.30	FOLKLORNI ANSAMBEL TRINIDADA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 POROČILA
14.00 Brnik: LETALSKI MITING
17.00 V NEDELJO POPOLDNE IZ MARIBORA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KO ŠE NE BOLI
19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 OČE NA SLUŽBENI POTI, 2. del nadaljevanke
21.05	JAZZ NA EKRANU: JULIUS HEMPHILL JAH BAND
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.20	POROČILA
DRUGI PROGRAM
12.00	Kdor zna, ima — 16.20 DP v konjeništvu — 17.25 C. Orf: Carmina burana (opera) — 18.25 Neobvezno (oddaja iz kulture) — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugi spol (zadnji del franc. dok. serije) — 20.55 Včeraj, danes, jutri —
21.15	Malu (8. del brazilske nadaljevanke) — 22.00 Poezija
PONEDELJEK, 15. IX.
17.10	—22.15 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30 ZLATOROG
17.45 MODRO POLETJE, 11. del španske nadaljevanke
18.15	NOVI ROCK 86, reportaža
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	OMOŽILA SEM SE S KLON-
DIKOM, 1. del kanadske nadaljevanke
Kratka nadaljevanka skozi oči mlade učiteljice, ki seje poročila s siromašnim rudarjem, obravnava zgodovino Dawson Cityja. Zgodba se dogaja na prelomu zadnjega stoletja. Mlada učiteljica je morala povsem spremeniti svoje življenje, ko je sprejela službo daleč na severu. Tam si je ustvarila družino. Njen sin Pierre Berton, uveljavljeni zgodovinar in pisatelj, je sodeloval pri nastajanju se-
rije. Nadaljevanka ima tri dele.
21.00 AKTUALNO: KJE SI, MALO GOSPODARSTVO?
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
18.00	Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija (končno zadnji del) — 22.05 Stereovizija — 23.05 Kronika Bitefa
TOREK, 16. IX.
17.10	— 23.10 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30 FESTIVAL MPZ CELJE 85
18.00 PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
CELJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, gledališka predstava SLG Celje
22.10	SVET NA ZASLONU
22.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mali svet —
18.15	Mostovi-hidak — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Liki revolucije — 77 nn Po sledeh tt. --'iike vojne: Doba junako-	v
SREDA, 17. IX.
17.00	— 22.25 TELETEKST
17.15 POROČILA
17.20	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh kraljevih sinovih
17.35	MODRO POLETJE, 12. del
18.15 GOZDOVI: ČLOVEK PROTI GOZDU, 2. del
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Film tedna: ALSINO IN KONDOR, kubansko-mehiški film
21.30 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.10	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Burleske —
18.15	Pred pisanim svetom poklicev
— 18.45 Zgodbe iz starih mest —
19.30	Dnevnik — 20.00 Športna sreda
— 22.30 Poročila
ČETRTEK, 18. IX.
17.15 — 23.05 TELETEKST
17.30	POROČILA
17.35	MIŠKOLIN — Miškolin v krempljih
17.45 ČIRULE ČARULE
17.50	MODRO POLETJE, 13. del
18.15 DELEGATSKA TRIBUNA
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
GORENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEDNIK
21.10 ZGODBE Z MALE STRANI, zadnji del češkoslovaške nadaljevanke
22.10 ABECEDARIU M, dokumentarna oddaja
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Učitelj (zadnji del nadaljevanke) — 18.15 Znanost —
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč— 19.30 Dnevnik — 20.00 Hiša (9. del poljske nadaljevanke) — 21.35 Poročila — 21.40 Umetniški večer
SPORED RADIA SEVNICA ČETRTEK, 11. IX.
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Rezervirano za— 17.50 Naš prosti čas — 18.10 Predstavljamo vam — 18.25 Glasbena oddaja— 19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 13. IX.
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Turistična razglednica — 17.40 Počitni-
ška razglednica — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Naši otroci na počitnicah — 18.40 Naš prosti čas — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 14. IX.
10.30	Napoved sporeda — Nedeljsko dopoldne: Kmetijska panorama; Od tedna do tedna; Kulturni utrinki; Mikrofon na vasi; Opazujemo, ocenjujemo, ugotavljamo; Zanimivosti domače občine — 12.00 Govori se —
12.15	Minute za prometno varnost —
12.20	Za vsakogar nekaj — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 17. IX.
17.00	Napoved sporeda — 17.05 Novice — 17.20 Naši kraji in ljudje —
18.25	Glasbena oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
pisma in
odmevi
Se: Vdan v usodo
Ugovor na kmetovo trditev (DL, 28. avgusta)
28. avgusta je bil natisnjen v Dolenjskem listu na tej strani članek z naslovom Še: Vdan v usodo kot dodatek k intervjuju. Avtor Franc Jakša je zapisal, da v naši Temeljni organizaciji Kooperantov Črnomelj vlada' mačehovski odnos do kmetov, ter da nekajkrat ceneje odkupujemo les, kot ga prodajamo.
Taka navajanja niso resnična. Odkupna cena za lesne sortimente je formirana tako, da lastnik gozda prejme okrog 70% vrednosti prodajne cene, 30% pa temeljna organizacija, v tem je pa še všteta biološka amortizacija, ki jo temeljna organizacija odvaja v SIS.
Morda tov. Jakša primerja naše cene s cenami na »Črno«, vendar pri tem najbrž pozablja ali pa noče razumeti, da so pri nas cene določene s cenikom, ki ga organizacija mora spoštovati. Zavedamo se, da je Temeljna organizacija kooperantov izključno organizacija, ki posluje v zasebnem sektorju, to je z lastniki gozdov, zato nam ni vseeno, kako lastniki gozdov gledajo in cenijo našo organizacijo. Ne trdim, da pri našem poslovanju ni pomanjkljivosti ali napak. Skušamo jih odpraviti in poslo-vati po najboljših močeh.
Vsak, kdor želi, se lahko oglasi na sedežu organizacije in preveri, kako je z našimi odkupnimi in prodajnimi cenami. Tisti »nekajkrat ceneje« izvira le iz cen na črno, to pa za našo organizacijo ni merilo.
Tov. Jakša pozablja, da je v letu 1986 (20. 1. in 3. 3. 1986) prejel 400.000.— din kot akontacijo na les brez obresti do 15. 5. 1986. Podobnih prosilcev, kot je bil tov. Jakša, je bilo v letu 1986 za 7.650.000.— din. To je tudi neke vrste »mačehovski« odnos, če podjetje brezobrestno kreditira, oziroma pomaga lastniku gozda, da premosti trenutne težave.
Tov. Jakša, hvala vam za izredno reklamo.
Dipl. inž. JOŽE VIDERVOL vodja TOK
ŠE O ODKUPNI CENI KUMARIC
V zvezi z informacijo o odkupnih cenah industrijskih kumaric, objavljeno prejšnji teden na tej strani v sestavku »V kumaricah počitnice minejo prej«, so sporočili iz krškega Agrokombinata, da dvomijo o navedenih (višjih) odkupnih cenah v Sevnici in da v Krškem plačujejo tako, kot je bilo spomladi dogovorjeno v poslovni skupnosti, to pa je 130 din za prvorazredne, 80 din za drugorazredne in 30 din za tretjerazredne kumarice. Možno je sicer še doplačilo po končnem obračunu, vendar le v dogovoru s tovarno in enotno za vse kooperante.
NA DINOS PO KEPICO SLADOLEDA
V avgustu, proti koncu iztekajočih se počitnic, se je pred odkupno postajo Dinosa v bršljinu znašel osnovnošolski far,... semdeseti-mi s'	, J-joč se, da je potrebno .Pira,, odpadne surovine, je že ob prvem poskusu mora! biti razočaran. Za 50 kg steklenic je prejel 50 din, torej z zbiranjem, prevozom in vsem ostalim delom s to kramo je zaslužil le za borno kepico sladoleda.
Zbirajmo odpadne surovine! Vedimo pa tudi: osel gre samo enkrat na led!
Avstralec tretjič med dobrotniki
SEVNICA — Naključje je hotelo, da je avstralski vojni prostovoljec James C. Paterson, ko je proti koncu leta 1944 ušel iz nemškega vojnega ujetništva, dočakal svobodo med preprostimi ljudmi pod Lisco. Minuli teden je že tretjič obiskal te kraje in ljudi.
Zavezniške vojake so že v začetku vojne zajeli Rommelovi tanki v Severni Afriki. Začela seje mučna pot vojnega ujetništva. Slednjič so prišli v velike mline v Mariboru. Tu so navezali stike z našimi ljudmi in proti koncu leta 1944je šesterica, med njimi tudi Paterson, pobegnila. Pri Panečah so padli v nemško zasedo, pred ponovnim ujetništvom sta pobegnila le Avstralec Paterson in neki Novozelandec.
CENI NAŠE LJUDI — V skromni hiši Kranjčevih v Podgorici so morali med vojno preživeti še četvero otroških ust, kljub temu so podobno kot drugi nesebično delili z Jimom, kar so pač imeli. Na sliki: James C. Paterson (na desni) po mnogih letih z Alojzijo Kranjc.
Tu se pričenja zanimiva zgodba, ki je stkala trajno prijateljstvo. Jim, kot so mu pravili naši ljudje, se je v hudi zimi leta 1945 mudil pri okrog 12 družinah pod Lisco. Najdlje seje mudil v zasilnem bunkerju v gozdu nad domačijo Kranjčevih v Podgorici. Nikoli ni bil izdan. Sele ob osvoboditvi je iz Sevnice odšel v Trst, kjer je nemudoma pisal staršem. Ze takrat je obljubil, da naših dobrih ljudi ne bo nikoli pozabil.
In res jih ni. Prvič je ponovno obiskal te kraje z ženo in hčerko leta 1972, drugič leta 1980 in minuli teden. Tokrat je pripeljal s seboj sina in njegovo ženo. Prejšnjo sredo je za svoje slovenske dobrotnike pripravil piknik na Tončkovem domu na Lisci. Ni manjkalb obujanja spominov na težke dni. Avstralec James Paterson, sedaj upokojeni farmar, je tokrat zagotovil, da bo po sedanji vrnitvi dokončal pisanje knjige, da spomini in doživetja ne bodo utonili v pozabo.
A. ŽELEZNIK
Kako poimenovati novo šolo?
 Prispevek k javni razpravi o poimenovanju osnovne šole Otočec
Negovanje izročil narodnoosvobodilnega boja postaja dandanes vse bolj pomembno, saj bomo le ob oživljanju in nenehni prisotnosti moralnih vrednot, ki so v vsej svoji veličini zaživele med narodnoosvobodilnim bojem, lahko premagali težave, s katerimi se danes srečujemo. Oživljanje teh vrednot mora biti prisotno v vsej naši vsakodnevni dejavnosti, poteka pa v raznih oblikah: z lastnim zgledom in delom, z znanstvenim proučevanjem naše bližnje preteklosti, z njenim poznavanjem in razumevanjem, s pravilnim vrednotenjem dogajanj, z organiziranjem raznih prireditev pa tudi s poimenovanjem ulic, ustanov in delovnih organizacij po znanih borcih, po partizanskih enotah ali po pomembnih dogodkih.
Ko se odločamo o poimenovanju ustanov po partizanskih enotah, moramo pustiti ob strani ozka subjektivna gledanja in pojmovanja, ki čestokrat zamegljujejo dejansko stanje stvari, in onemogočajo objektivno, nepristransko in pravilno vrednotenje dogajanj. Ni pomembno, kdo se je bojeval v tej ali oni enoti, ali je v njej morda doživel razočaranja, upravičeno ali neupravičeno, ali mu ni bilo pri srcu vodstvo enote. Važna je predvsem pomembnost bojev, borbenost enote, odnos med borci, do prebivalcev, žrtve, ki jih je partizanska enota imela v bojih s številčno močnejšim in bolje oboroženim sovražnikom. Gre torej za dejavnost enote kot celote. Upoštevati pa je seveda treba tudi, ali že kaka druga ustanova v občini ne nosi ime določen^ partizanske enote. V občini, kot je novomeška, kjer so skoraj ves čas narodnoosvobodilnega boja potekali neprestani boji, v katerih so mnoge partizanske enote doživljale zmage pa tudi poraze, pač ni potrebno, da bi imena ponavljali. Vsa ta razmišljanja naj bodo prispevek k razpravi o poimenovanju osnovne šole Otočec.
Izoblikovala sta se predvsem dva predloga: Šola Dolenjskih odredov in šola Gubčeve brigade. Vsi dolenjski odredi so se na tem področju zadrževali le malo časa, in še to v precejšnji meri le s svojimi patruljami. Vzhodno-dolenjski odred je sicer imel svoje področje delovaja v predelu med reko
Mirno in Gorjanci, toda zadrževal se je pretežno na desnem bregu Krke, v oktobru 1942 pa je požgal gradove Hmeljnik, Stari grad in Klevevž. Krški odred je v glavnem deloval vzhodno od šolskega okoliša Otočec. Druga četa Zahodnodolenjskega odreda je varovala bolnišnico na Selih pri Šmarjeti, kijojesovražniknapadel 22. januarja 1943. 1. avgusta istega leta pa sta dve četi ZDO zajeli pri Družinski vasi 17 plavogardistov. Toda ta dogajanja sodijo že izven šolskega okoliša Otočec. Dolenjski odred, ustanovljen 1. decembra 1943, ki mu je bilo določeno operativno področje med Krko in italijansko — nemško razmejitveno črto, je pretežno deloval severneje in v osrednjem delu Dolenjske. Sodeloval pa je z Gubčeno brigado pri tretjem in četrtem napadu na postojanko na Trški gori, blokiral ob teh napadih sovražne postojanke Otočec, Kronovo, Grič in Bela cerkev, odbijal sovražnikove izpade, imel zelo težke boje pa tudi precej žrtev (sedem mrtvih, med njimi namestnika komandanta odreda in komandanta 1. bataljona). V noči na 26. marec je Dolenjski odred napadal postojanki na Trški gori in v Kronovem, da bi s tem vezal sovražnikove enote in jim onemogočil poslati pomoč postojankama v Ribnici in Pijavi gorici, ki so jih napadale enote XV. in XVIII. divizije.
Gubčeva brigada je bila ustanovljena v neposredni bližini teh krajev na Trebelnem 4. septembra 1942 in je imela nekaj časa svoje taborišče v dolini Radulje. V letu 1943 seje v teh krajih zadrževala le prehodno. Maja 1943 je bila skupno s Cankarjevo brigado okrog Jagodnika in 9. avgusta Istega leta, ko je napadala Belo cerkev, je en njen bataljon prodiral z zahodne strani proti Beli cerkvi. Prve dni februarja 1944 je Gubčeva brigada blokirala Novo mesto s severne strani. Sovražnik je v dneh od 6. do 8. februarja 1944 napadel Trško goro in na njej vzpostavil svojo postojanko. Zaradi izrednega strateškega pomena Trške gore je štab XV. divizije sklenil postojanko na Trški gori uničiti in je za napad nanjo določil Gubčevo brigado. Brigada je štirikrat napadla Trško goro: 12. in 16. februarja ter 10. in 12. marca 1944, vendar zaradi izredne ut- *
Upokojenci ne životarijo
Bogata aktivnost Društva upokojencev Trebnje
Društvo upokojencev Trebnje vključuje 480 članov iz 7 krajevnih skupnosti v občini. Člani so še posebno aktivni v strelski in kegljaški sekciji. Zelo dobro sodelujejo tudi s klubom Maksa Perca iz Novega mesta. Mešani pevski zbor je imel že več nastopov v Novem mestu, Kranju, Šentvidu in na raznih proslavah, kljub organizacijskim težavam. Med upokojenci so zelo priljubljeni izleti, zanimajo se za invalidsko-pokojninsko
k
SPET DOMA — Člani ansambla Jožeta Gotliba ne poznajo počitka. Dan po vrnitvi iz Amerike so Lojze Novak, Milka Krese, Stane Gorenc in Jože Gotlib (na sliki z leve) spet igrali v hotelu Zdravilišča v Šmarjeških Toplicah. Zabavali so hotelske goste iz Amerike.
Gotlibovci spet doma
Pittsburg bo odslej praznoval 31. avgust kot »Dan Jožeta Gotliba« — Nad 20.000 poslušalcev
NOVO MESTO — V četrtek, 4. septembra, so na brniškem letališču stopili na domača tla člani narodnozabavnega ansambla Jožeta Gotli-
Od žalosti se je napil
Resnična zgodba na temo »Kočevska, dežela moja, ali tudi turizem smo ljudje«
KOČEVJE — Dušan L. Iz Kočevja nam je povedal tole zanimivo turistično-»kriminalno« zgodbo z veselim koncem, ki se mu je zgodila sredi turistične sezone, nekega vročega avgustovskega dne.
»Bil sem lačen in žejen, enako pa tudi žena Martina in najina prijateljica Metka M. Prepričani smo bili, da bomo lakoto in žejo potešili kar v prvi gostilni, vendar ne v Kočevju, ker smo menili, da so mestne gostilne dražje oz. predrage za naš žep.
Najprej smo se ustavili pred gostilno Krevs v Stari cerkvi, noter pa nismo mogli, ker je bila zaradi letnega dopusta zaprta. Podobno se nam je zgodilo v gostilni Lovšin v isti vasi. Zato smo se odpeljali proti novi Dogarjevi gostilni na Mlaki, ki slovi po odličnih pizzah, a je bila tudi ta zaprta.
Sploh je bilo tisti dan kot zakleto: zaradi dopusta je bila zaprta Otmarjeva gostilna v Želj-nah, pa tudi v Štimčevi gostilni v Dolgi vasi se nismo pogostili z znano specialiteto tega gostišča — odojkom, saj je bila — zaprta. Zaprti sta bili nadalje gostilna Jančevski v Livoldu in tudi Faj-farjeva v Mozlju, ki slovi daleč naokoli po dobri jedači. Med potjo je Metka M. omagala in je odšla domov.
Vendar ni dobro prehitro vreči puške v koruzo: odprta je bilagos-tilna Martina Kolariča na Brezovici. Z gostilničarjem Martinom sva včasih skupaj delala v Itasu, zato sem hitro dobil zaprošeni klobasi. Po prevoženih okoli 30 km v eno smer pa sem bil tako lačen in žejen pa tudi pretresen, saj je cesta prašna in luknjasta, da sem se napil,« je zaključil pripoved Dušan L.
Res je: turizem smo ljudje.
J. PRIMC
ba iz Novega mesta, ki so se vrnili s tritedenskega gostovanja po Združenih državah Amerike. Njihovi vtisi o deželi preko luže so enkratni, saj so bili vsepovsod navdušeno sprejeti. Nastope je obiskalo več kot 20 tisoč ljudi, preko neposrednih radijskih prenosov in televizijskih posnetkov pa jih je lahko poslušala skoraj vsa Amerika. S staro slovensko narodno pesmijo so še posebej ganili naše starejše rojake, ki so solznih oči z Gotlibom spet zapeli pesmi iz svojega ranega otroštva v rodni domovini. Skladbo ansambla z naslovom »Dobrodošli v Šmarjeti« so povzele tudi ameriške narodnozabavne skupine, ki so spremljale nastope naših muzikantov. Posebno čast jim je izkazal župan mesta Pitt-sburga v zvezni državi Pensilvanija, ki je ansamblu podelil plaketo mesta, dan njihovega gostovanja, bilo je 31. avgusta, pa bo Pittsburg odslej slavil kot »Dan Jožeta Gotliba«.
M. KLINC
VODO BODO DOBILI
ŠENTJANŽ — Z velikimi napori bodo krajani Svrževega, Orehovice in Breškega končno le prišli do vodovoda. Po nerazrešeni zadevi z zajetjem so našli v bližini podoben izvir, ki je dovolj bogat in čist. Dela so v teku in kaj kmalu bo pritekla v številne domačije dobra pitna voda. c. E.
zakonodajo, za letovanje v domovih za upokojence, za gradnjo Doma ostarelih občanov v Trebnjem. Zelo veliko upokojencev pa je še vedno aktivnih v raznih družbenopolitičnih organizacijah, drugih društvih in v krajevni samoupravi. Več kot polovica članov je naročenih na časopis Vzajemnost in zanimanje zanj še narašča.
O vseh teh vprašanjih smo razpravljali na letni konferenci društva, sprejeli finančno poročilo, letni delovni plan in izvedli nekatere kadrovske spremembe. Kljub temu pa člani IO s svojim delom nismo v celoti zadovoljni in skušamo najti več stikov in sodelovanja predvsem s SZDL in nekaterimi delegacijami oz. skupščinami SIS.
Potrebno pa je tudi večje sodelovanje in pripravljenost delovnih kolektivov oziroma sindikalnih organizacij. Prav tu opažamo, da se nekateri kolektivi do svojih nekdanjih delavcev ne obnašajo korektno, pozabljajo na uveljavljanje pravic iz minulega dela" in nekateri so jih kar odpisali, kar seveda ni prav. Prav zaradi tega je na tem področju še veliko nalog.
Konec julija smo uspešno organizirali tovariško srečanje s srečelovom. Za organizacijo srečanja smo zaradi pomanjkanja denarja zaprosili za prispevke delovne organizacije, obrtnike in posamezne občane. Cisti dobiček od srečelova smo namenili za financiranje aktivnosti v sekcijah in pevskem zboru. Od delovnih organizacij smo pričakovali večji odziv, tako smo od 30 prošenj prejeli denarno pomoč le od Trima, enote LB in GG Trebnje, v materialu pa od Dane, Kolinske, IMV Mirna, Tesnil Vel. Loka in še petih drugih manjših kolektivov. Največ zaslug za organizacijo srečelova pa imajo upokojenci sami.
Vsem darovalcem se javno zahvaljujemo, prav tako vsem, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi prijetnega srečanja. Hkrati vabimo člane našega društva na izlet po Štajerski (Celje-—Maribor), ki bo 11. septembra.
I. P.
rjenosti in še nekaterih drugih vzrokov postojanke ni mogla zavzeti. V teh junaških bojih je imela brigada mnogo žrtev. Pri tretjem napadu na Trško goro v noči od 10. na 11. marec je pri Štarem gradu padlo 18 borcev 3. čete
1.	bataljona. Skupaj pa je v bojih na Trški gori in okrog nje padlo nad 30 borcev, ranjenih pa je bilo 66 borcev Gubčeve brigade.
Lado Ambrožič piše v svoji knjigi Gubčeva brigada:
»Malokatero postojanko so partizani tako vztrajno napadali kot Trško goro. To je razumljivo, saj je bila postavljena tako globoko v tisto ozemlje med Novim mestom in Mokronogom, ki so ga partizani imeli za najbolj varno osvobojeno ozemlje. Tu je bil tako rekoč rojstni kraj Gubčeve brigade, ki so jo s prebivalstvom vezali skupni interesi. Težko bi bilo dopustiti, da bi sedaj domobranci terorizirali civilno prebivalstvo in preganjali politične aktiviste«. In dalje: »Gubčeva brigada seje pokazala v tej akciji kot izredno bojevita enota. Preseneča moralna trdnost njenih borcev, ki so v globokem snegu, neprespani in utrujeni požrtvovalno izpolnjevali nalogo; bili so sez velikim žarom in vero v uspeh. Celo prvi bataljon, ki je izgubil malone celo četo, je imel tolikšno moralno moč, da je naslednjo noč ponovil bojno nalogo.« Še v aprilu in maju 1944 je brigada imela v teh predelih spopade, ko je odtod varovala ofenzivne akcije VIL korpusa po Dolenjski. Bojevala pa seje tudi v ostalih predelih novomeške občine.
Ali zato ne bi bilo prav, da ji vsaj s poimenovanjem ene šole po njej, in to šole na področju, kjer je bojevala nekatere svoje najtežje boje, izrazimo zahvalo za njen veliki prispevek k osvoboditvi Dolenjske in v spomin vsem žrtvam, ki jih je imela po dolenjskih gričih v bojih z okupatorjem in domačimi izdajalci?
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri predsedstvu OK SZDL Novo mesto
Osnovnošolček, kdo še bo tebe razumel?
Problemi šolstva so največkrat pred očmi le prosvetnim delavcem
Osnovna šola v Bršljinu, ki nosi ime po 12. brigadi, se že najmanj dve leti otepa s prostorsko stisko. Letos že drugo leto vozi učence štirih oddelkov v nove prostore šmihelskega internata.
Šola je bila zgrajena leta 1971, a nev celoti, ker so takrat zmotno načrtovali, da bo zaenkrat dovolj že tri četrtine celotnega planiranega objekta. Vendar je praksa pokazala drugače; šola je bila zgrajena za 400 učencev, že prvo leto pa se jih je vpisalo prek 600. Zato je morala organizirati dvoizmenski pouk. Najkasneje do leta 1978 je bil skrajni čas za dozidavo nekoč že programiranega dela šole, vendar takrat za to ni bilo denarja.
Letos spomladi so delavci družbenih dejavnosti podpisali z delovnimi organizacijami sporazum o zbiranju denarja za gradnjo tudi v negospodarski dejavnosti. Na rešetu so ostali najnujnejši primeri: novomeška študijska knjižnica, Stadion bratstva in enotnosti, energetski blok pri bolnišnici, lekarna in gradnja prizidka bršljinske šole. Toda junija je izšel zakon, ki ustavlja nameravane graditve. Bršljinski prosvetni delavci zdaj zatrjujejo, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi, saj imajo utemeljene razloge. Zemlja, na kateri naj bi zgradili prizidek, je bila že odkupljena, ravno tako imajo že vse načrte za gradnjo še izpred petnajstih let.
Na šoli je sedaj 25 oddelkov. Zaradi pritožb staršev zoper dvoizmenski pouk so bili v Bršljinu prisiljeni poiskati dodatne prostore; našli so jih v Šmihelu. Starši so ses to odločitvijo strinjali. Otroci se res vozijo dlje in niso vključeni v življenje matične šole, vendar je najpomembnejše, da so s poukom zadovoljni. Tudi med učitelji ni bilo nasprotovanj, celo navdušeni so bili nad akcijo.	J.	ŽAGAR
Rumanja vas je ponosna na svoj dom in mladino
Zgleden uspeh prostovoljnega dela
V nedeljo, 31. avgusta, je bila v Rumanji vasi pri Novem mestu skromna, a posnemanja vredna slovesnost: mladinci so odprli svoj novi mladinski dom. Tako je vas z okoli 230 prebivalci dobila večnamenski prostor, ki je uporaben tako za mladino kot za vaščane.
Zamisel o gradnji novega mladinskega doma se je rodila 1976. Zrasla je v glavah mladih Ruma-njčanov, ki so imeli za svoje aktivnosti na razpolago bedne prostore v stari hiši. Mladinski aktiv so ustanovili 1. 1975 in že naslednje leto tudi mladinsko organizacijo, ki je štela 30 članov. Peščica mladih se je že ob samem nastanku mladinske organizacije lotila zahtevne naloge, gradnje novega doma. Pogumna odločitev, ki so jo sprejeli!. 1976, je obrodila sadove letos, ko so dokončali gradnjo velikega mladinskega doma. Novi dom so zgradili na zemlji ob poti, ki pelje v Rumanjske košenice. Prostor so posrečeno izbrali, saj omogoča večnamenske prireditve tako znotraj kot tudi zunaj doma. Posrečeno so izbrali tudi dimenzije objekta. Dom meri v dolžino 18 m in v širino 12 m. Poleg velike dvorane z odrom, ki je 10 m dolg in 12 m širok, ima še kuhinjo, sanitarije in klubsko sobo. Uporabnost je 'večnamenska, prav pride mladim in odraslim. Namenoma so zgradili tako velikega, da gre noter cela vas. Mladi ga uporabljajo za potrebe dejavnosti mladinske organizacije. V domu imajo sestanke, družabna srečanja, kulturne in odrske prireditve in tudi mladinske veselice. Odrasli ga uporabljajo za vaške sestanke pa tudi za ohceti. Čeprav je bil dom odprt in dokončan v nedeljo, je doživel že več odrskih prireditev.
Kako je uspelo mladincem zgraditi novi dom? Sliši se neverjetno, vendar je res, da so glavno breme stroškov zagotovili mladinci sami oz. peščica tridesetih zagnanih
mladincev. Začeli so z razkopavanjem Sitarjeve hiše v Dolenjskih Toplicah, kjer so dobili prvo opeko, ki pa ni bila kaj dosti vredna. Največ so prislužili s prirejanjem veselic in plesov. S tem denarjem so nabavili gradbeni material, delo pa je bilo prostovoljno. Tudi vaščani so priskočili na pomoč, vsaka hiša je prispevala po eno smreko, kar so porabili za streho doma. Od delovnih organizacij so jim pomagali Novoles, Gorjanci in Gozdno gospodarstvo Straža. Z dobro organizacijo dela in prizadevnostjo mladincev je zrasel dom, na katerega so ponosni tako mladi kot odrasli Ruma-njčani.
A. ŠTRBENC
SADOVI DELA — nov mladinski dom v Rumanji vasi.
	
§ ž	
■ :l	
	
NAJZASLUŽNEJŠA — Predsednik ZSMS Brane Kren in član predsedstva OO ZSMS Samo Jakljič.
I RIJE ZANIMIVI JURČKI — Ta teden se je spet odprla sezona na jurčke. Med mnogimi, ki sojih ljudje prinesli iz gozdov, so bili tudi ti posebneži (od leve proti desni): prvega je našel Franc Bregač ob svojem vinogradu na Vinjem vrhu in tehta kar 3,150 kg. S težo, ki je več kot trikrat manjša, pa vendar še zavidanja vredna, se ponaša tudi drugi jurček, ki gaje našel Boris Kavčič iz Šalke vasi pri Kočevju. Daje pravo gobje leto, pa je moč videti na zadnji sliki, kjer Martin Kovač iz Sevnice drži štiri ajdovčke. Dva sta zrasla kar na klobuku večjega.
T *” ’ T			1
1 Ji- j		rr 1 a	
St
	
■ ,	
\ »v ...	\ V M
liZJ	
	
ji | Vn	L t
■	1
	H "T**
:-JLj	/ U
M/	t1 ‘ W‘'
juL j j	T Ji P j
*
~*tu
v*
xs;
n	mt
	
	
•x:
	
	Ck '
//T	
k * V	
^ ‘j	■fr
	0
»y *
l
*
i
/
M
Gozdno gospodarstvo Novo mesto gospodari z okrog 81.500 ha gozdov, kar je 54% površine celotnega območja. Prevladujejo zasebni gozdovi, katerih je 53.400 ha ali 65% in so v lasti 17.832 posestnikov.
Površinska, klimatska in geološka heterogenost območja je vplivala na vegetacijsko sestavo gozdov. Zato prevladujejo nižinski gozdovi hrasta in gabra, različni tipi bukovih gozdov in v manjši meri jelovo-bukovi gozdovi. Pretežno so v mlajših razvojnih fazah, in zahtevajo veliko intezivne nege. Delež listavcev je okrog 70%. Vse iglavce razen jelke uvrščamo pri gospodarjanju z gozdovi med vnesene drevesne vrste.
V lanskem juliju in avgustu je bil na območju celotne Slovenije izvršen popis umiranja
11.	9. 86
17 ■PRILOGA
gozdov. Zdravstveno stanje gozdov je bilo na osnovi posebne metodologije ugotovljeno tudi na novomeškem območju. V popis je bilo zajetih 2087 dreves. Statistični izračuni potrjujejo, da je bil vzorec toliko reprezentativen, da na osnovi rezultatov popisa lahko sklepamo na splošno zdravstveno stanje gozdov na območju.
Izvrednoteni podatki popisa kažejo, da je na novomeškem gozdnogospodarskem območju še 53,3% dreves (gozdov) zdravih (neogrože-nih), 36,5% malo ogroženih, 3,8% ogroženih, 3,4% zelo ogroženih in 3% gozdov v propadanju.
Med drevesnimi vrstami je najbolj prizadeta jelka, katere je še samo 19,1% zdrave in 24,3% malo ogrožene. V takem zdravstvenem stanju, ki preprečuje normalno gospodarjenje, pa je kar 56,4% vse jelke. Nekoliko zadovoljivejše je zdravstveno stanje smreke, saj je zdrave še 21,8%, malo ogrožene 59,1% in ogrožene, zelo ogrožene ter v propadanju pa 19,1%. Zdravstveno stanje ostalih iglavcev je zadovoljivo.
Zadovoljivo je tudi stanje listnatih drevesnih vrst. Pretežno se nahajajo v razredu zdravih in malo ogroženih sestojev. Izstopata kostanj in brest, ki sta v razredu ogroženih, kar pa je bolj posledica kostanjevega raka in holandske brestove bolezni kot pa onesnaženja zraka.
Glede na lokacijo, so najbolj ogroženi gozdovi roškega masiva, kjer je delež jelke največji, smreka v nižinskem delu območja, in strnjeni kostanjevi sestoji na področju Bele krajine.
Dosedanje analize in poznavanje pojava kažejo, da je najhujši povzročitelj umiranja gozdov onesnažen zrak (kisli dež). Analiza vsebnosti žveplovega dioksida v enoletnih in dvoletnih iglicah iglavcev uvršča novomeško
območje v prvi (zelo nizka vsebnost) in delno v drugi (nizka vsebnost) razred. Raziskovanje onesnaženosti zraka na osnovi prisotnosti lišajev pa kaže, da je koncentracija žveplovega dioksida v zraku nad območjem taka, da že vpliva na rast in slabše uspevanje nekaterih drevesnih vrst.
Nedvomno smo na proces umiranja gozdov vplivali tudi gozdarji z načinom gospodarjenja. Ti vplivi se kažejo v premajhnem upoštevanju nekaterih zakonitosti razvoja gozda, v preveliki meri »Industrializacije« nekaterih faz proizvodnje pa tudi v zanemarjanju ukrepov za preprečevanje najrazličnejših bolezni gozdnega drevja. Nedvomno pa je proces umiranja gozdov pospešil tudi vse večji pritisk na sečnje zaradi povečanih potreb po lesu.
Kakšne bodo posledice ugotavljanja stanja gozdov v območju?
Najbolj ogrožena drevesna vrsta, jelka, je z bukvijo najmočnejši proizvodni potencial gozdnega gospodarstva. Delež jelke predstavlja 7% celotne zaloge gozdov v območju. Zaradi umiranja gozdov je ogroženih, zelo ogroženih ali v propadanju okrog 1600 ha sestojev. Predvsem je potrebno postopno posekati in umetno obnoviti okrog 900 ha gozdov. Zaradi uravnoteženja zalog v območju se bo povečala sečnja iglavcev in zmanjšala sečnja listavcev. To bo povzročilo motnje v preskrbi lesa. Predčasen, povečan obseg obnove sestojev bo dolgoročno vplival na zmanjšanje zalog, zmanjšanje prirastka in zmanjšanje sečenj ter s tem na slabšo oskrbo z lesom. Zaradi prehitre obnove se bo povečal obseg gozdnogojitvenih del in s tem povečala potrebna sredstva za biološka vlaganja v gozdove in varstvo gozdov. Zaradi sušenja jelke in ostalih iglavcev se bo v strukturi sečnje povečal delež slučajnih pripadnikov, kakovost sortimentov bo slabša, po-
večali se bodo tudi stroški v sečnji, spravilu in prevozu gozdnih sortimentov. Lesa iglavcev za porabo bo manj, bo pa dražji.
Delež gozdarstva v družbenem proizvodu re-gijejfc, sorazmerno majhen in zavoljo panoge, same ne bi kazalo biti plat znova. Gozd pa ni, pomemben le zaradi proizvodnje lesa, pač pa predvsem zaradi splošnih koristnih funkcij. Te pa so neizmerljive, zato skrbi za njegovo ohranitev ne moremo prepustiti samo gozdarstvu. Vzroki umiranja gozdov so v pretežni meri izven neposrednega vpliva gospodarjenja z gozdovi. Zato od družbenopolitičnih skupnosti v našem območju pričakujemo, da bodo načrtovale tak razvoj, ki ne bo vplival na povečanje onesnaženosti okolja, da bodo pripravile programe zmanjševanja onesnaženosti in zagotovile njihovo izvajanje, da bodo zagotovile izdelavo katastra onesnaževalcev zraka na območju ter redno spremljanje onesnaženosti zraka kakor tudi poostren nadzor nad izvajanjem zakonskih predpisov, ki kompleksno urejajo to področje.
Gozdovi v novomeškem gozdnogospodarskem območju trenutno še spadajo med manj ogrožene gozdove v Sloveniji. Okrog 90% je^ neogroženih ali malo ogroženih in bi bilo z nji-' mi možno normalno gospodariti pod pogojem, da se zmanjša stopnja onesnaženosti zraka. Pred širšo družbeno skupnostjo in predvsem pred sedanjo generacijo so zahtevne in odgovorne naloge. Od našega umnega početja je odvisno, ali bomo ohranili gozdove z vsemi njihovimi funkcijami in s tem zagotovili sebi in zanamcem zdravo okolje, zdravo vodo, deto, hrano, socialno varnost, srečo in zadovoljstvo, če postopnega umiranja gozdov ne bomo preprečili, bo moral imeti človek zelo veliko sreče, da bo preživel.
STANE 2UNIČ
»K VRAGU Z MIROM!«
»Zdaj grem od tod in zbogom temu smešnemu gibanju, tej prevari in temu lažnemu svetu, kajti v svetu, razdeljenem na tabor svobode in tabor imperializma, ni prostora za nevtralne in neuvrščene,« je dejal v Harareju libijski voditelj polkovnik Moamer Gadafi in s temi besedami v prenekateri jugoslovanski glavi sprožil prastaro vprašanje o občanovem vplivu na zunanjo politiko. Gadafijev nastop je bil namreč bleščeč primer, kako se naši uradni zunanjepolitični predstavniki za besede iz nekaterih ust ne zmenijo, celo takrat ne, ko ta usta neposredno in grobo blatijo gibanje, katerega soustanovitelj je bila naša država in njen predsednik. Mlačen (ne)odziv na Libijčevo zaničevanje neuvrščenosti, ki je odmevalo po vsem svetu, je toliko bolj opazen, ker je naša in svetovna javnost navajena, da jugoslovanski zunanjepolitični mlini radi in pogosto meljejo ob neprimerno manj važnih in atraktivnih dogodkih.
Ob pomanjkanju uradne ocene Gadafijevega nastopa na srečanju gibanja neuvrščenih bi rad povedal nekaj zasebnih pripomb in se tako vključil v povsem legalna in neštetokrat ponavljana prizadevanja za podružabljanje naše zunanje politike.
Očitno je, da vodji libijske dža-mahirije ta svet ni po volji, odveč mu je, svetovnemu revolucionarju, tudi gibanje neuvrščenosti, ki
je po njegovem izgubilo smisel. Samozvani odpadnik neuvrščenosti pravi, da je zanj nečastno sedeti skupaj z lutkami in vohuni imperializma, urbi et orbi sporoča »k vragu z mirom!« in ponuja moralno in materialno pomoč tako rekoč vsakemu, ki je pripravljen narediti čimbolj krvavo zdraho. Kje naj se dogajajo te drame in še kaj hujšega, je zanj popolnoma jasno, kajti po Gadafiju je človeštvo razdeljeno na tabor svobode in tabor imperializma, koketiranje z varšavskim paktom po njegovem ni podrejanje, za nevtralne in neuvrščene ni prostora. Libijski voditelj se je neposredno dotaknil tudi moje domovine, rekoč, da ima jugoslovansko vodstvo povsem drugačne odnose z Gorbačovim kot jih je imel Tito s Hruščovom.
Omenjeno je več kot dovolj, da sem osebno prepričan, da smo bili v Harareju priče nastopu pre-napeteža, slabo režirani sceni (vsi smo videli programirano skandiranje Gadafijevih stražark), ki bi bil bila smešna, če ne bi Libijec med drugim izjavil tudi, da bo storil vse, da bi uničil gibanje in podelil svet na dva boka. Gadafi in njemu podobni me zato skrbe, bojim se jih, prepričani so namreč, da so močni in pod nikogaršnjo kontrolo. Če bi imeli dejansko moč, bi z ognjem, mečem in strupeno besedo podrli krhko
stavbo mednarodne ureditve. In morda umrli, ne vedoč, da so s svojim samozvanim odrešeništvom koristili nikomur drugemu kot velesilama. Z Gadafijem se ne morem strinjati tudi zato, ker zame revolucije niso ognjemeti ampak dejanska pot do politične in ekonomske svobode. To sem pripravljen tudi vedno povedati, prepričan sem namreč, da lahko suverena država kupuje nafto tudi kje drugje kot v Libiji, trgovinska ali kakšna drugačna pogodba namreč ne bi smela biti pečat na ustih. Še posebej, če so družabnikova na moč glasna.
Moj očitek glede (ne)ocene besednega izliva Moamera Gadafija v Harareju pa ni namenjen samo našemu sekretariatu za zunanje zadeve ampak v enaki meri ali pe še bolj mojim kolegom, zunanjepolitičnim novinarjem. Če molči država, ima za to najbrž razloge, hudo pa je, če so tiho njeni svobodni novinarji. Kose je libijskemu voditelju spet čudil ves svet, saj je konec končev nastopil v korist velesil, je jugoslovanska javnost komajda zvedela, kaj je v resnici rekel. Častni izjemi sta Tit Doberšek v Delu in Željko Brihta v Vjesniku, medtem ko mi je za sicer zgovornega Janeza Čučka zdaj še bolj jasno, zakaj vsak večer prosi, naj še naprej ostanemo z njim.
MARJAN BAUER
E j V neobvezen premislek
o3 *rt
'd o
o S
m O ®
Žl 1-9
f.
s ® d
Leta 1927 je iz Anglije odpotovala v I ndijo tričlanska ekipa botanikov, da bi na kraju samem preverila pisanje časnika Bombay News, ki je trdil, da v Indiji raste drevo, ki spi. Po sončnem zahodu naj bi se drevo tako zvilo, da bi leglo na zemljo, pokonci naj bi ga spet spravili prvi žarki. Botaniki so seveda ugotovili, da gre za novinarsko raco. Današnje ekipe znanstvenikov in politikov si za potovanja izmišljajo bolj verjetne razloge.
Maltežan Joe Borg, ki seje preselil v ZDA, je svojo javno hišo (bordel) z oporoko zapustil škofu anglikanske cerkve v Dallasu.
Jose Enriquez, kmet iz vasice v 'Venezueli, je obesil svojo kozo, ker mu je pojedla slamnjačo, v kateri so bili tudi vsi kmetovi prihranki. Sebe pa je obesil francoski mesar, vnet gojitelj krav plemenitih pasem. Na vrv je šel zato, ker njegova ljubljenka Henrietta ni zmagala na občinskem kravjem tekmovanju.
Cal Cavendish, kanadski pevec novo komponiranih
kavbojskih pesmi, je doživel na koncertu v Calgaryju v Kanadi neznanski neuspeh. To ga je tako razjezilo, da je v zasebno letalo naložil nekaj sto kilogramov hlevskega gnoja in ga z višav stresel na središče nehvaležnega mesta. Dobil je dva meseca zapora, letalo pa lahko proda, ker so mu vzeli dovoljenje za pilotiranje.
Seznam slavnih biseksual-cev (moških, ki so z enako strastjo ljubili tako ženske kot moške je neverjetno dolg. Na njem so tudi vojskovodja Aleksander Veliki, filozofi Aristotel in Sokrat, komponist Ludvvig van Beethoven, pesnik Byron, državnik Julij Cezar, slikarSandrd Botticel-li, kipar Michelangelo Buo-narroti, pesniki Pindar in John Milton, slikar in kipar Leonardo da Vinci, pisec Wil-
uam anaKespeare, pesnik Johann VVolfgang Goethe, ekonomist John Maynard Key-nes, pisatelj Marcel Proust itd.
»Securitor«, ameriška firma za večjo učinkovitost varnostnih služb v tovarnah, posoja svoje strokovnjake podjetjem po vsem svetu. Dobro plačani specialisti se morajo povsod prilagoditi krajevnim navadam. V bolj samotnih predelih Brazilije agenti Securito-rja niso oboroženi s pištolami in puškami, ampak z loki in strupenimi puščicami. Taka je pač krajevna šega.
Japonci imajo poseben izraz za masovno zaljubljenost v televizijo. Tej bolezni pravijo ičioku-sohačuki-ka, kar v prostem prevodu pomeni »znori milijon ljudi«.
Running Up That Hill (A Deal With God) in kasneje uspehu pesmi Cloudbusting. Video posnetek za to ploščo je pokazal Kate tudi kot uspešno balerino, v takšnem posnetku, ki je spremljal »pojavo« Cloudbusting, pa je zaigral tudi znani filmski igralec Do-nald Sutherland.
Album Hounds Of Love je razdeljen na dva dela. Od tega drugi del sestavlja sedem pesmi pod skupnim naslovom The Ninth Wave. Gre za zgodbo o utapljajočem se človeku, ki se mu v trenutku zvrti cel življenjski film in se, razmišljajoč o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, drži nad vodo. Pet pesmi na prvi strani albuma se ukvarja z razlikami med spoloma in z možnimi nesporazumi v odnosih med spoloma. Hounds Of Love dokazuje, da se Kate Bush enako dobro znajde tako v baladah (And Dream Of Sheep) kot v skladbah hitrejšega ritma in zadihane melo-dioznosti (Running Up That Hill, The Big Sky), vmističnih napevih (Hello Earth) in v poskočnicah na osnovi keltskega glasbenega izročila (Jig Of Life).
Teme albuma nekoliko spominjajo na pevkin prvi album, ki je bil prav tako velik uspeh. Vendar je Kate Bush bilo takrat komaj 18 let, prvo pogodbo z diskografsko hišo je podpisala z vsega 16 leti, danes je zrela pop avtorica, njene pesmi pa so prepoznavno osebne. Ko se na vrhu vseh top list pojavi pesem, ki se bistveno razlikuje od drugih prav tako popularnih pesmi, je to gotovo zelo pomemben in lep uspeh.
Kate Bush je v sedmih letih diskografskega delovanja izdala pet albumov in 14 samostojnih plošč, ki so bile uspešne predvsem v Veliki Britaniji in Evropi. Z albumom Hounds Of Love pa je Kate prodrla tudi na ameriško top listo.
 _____________________________
Glasba
RENDEZ-VOUS
Skupina Rendez-vous se je prvič pojavila pred dvema letoma, na izboru popevke za evrovizijo v Skopju. Že s prvim nastopom, s skladbo O ne, Cherie je zelo veliko pokazala, vendar se zaradi zakulisnih iger pri glasovanju ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Pesem je doživela res velik uspeh, vrtela seje na domala vseh jugoslovanskih radijskih postajah, bila pa je tudi trden temelj za nadaljnje aeio skupine. Uspeha sta bila vesela tudi avtor glasbe Oor-de Novkovič in avtor besedila Miro Čekeliš.
Prvotna zasedba skupine se je glasila: Božidar VVolfand (vokal in kitara) Miro čekeliš (bobni). Goran Šarac (klaviature) in Mevželj Željko (bas kitara). Fantje so takoj začeli s koncerti po Vojvodini, Makedoniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Sloveniji, povsod so bili zelo dobro sprejeti. Z veliko volje in optimizma so se lotili dela in že v jeseni izdali veliko ploščo Goodby Michele. Vse pesmi s plošče so bile zelo poslušane. Naslovna pesem je bila celo hit poletja, Prvi rendez-vous pa je bil hit ob koncu leta. Plošča je dosegla platinasto naklado.
V marcu naslednjega leta je skupino zapustil Božidar VVolfand. Odločil se je za samostojno kariero. V skupino so sprejeli novega solista Branka Jovanoviča. Sledila je nova uspešnica skupine, Ne laži mi. Toda kljub uspehu, ki so ga dosegli, so se člani skupine v jeseni zopet zamenjali.
Iz skupine je odšel Branko Jovanovič, prišla pa sta dva nova člana, Miran Rudan (vokal in kitara) ter Miki Šarac (klaviature). Posneli so novo veliko ploščo, s katere se še danes največ vrti Debela deklica. Pesem, brez katere ne mine skoraj nobena zabava ali veselica.
V skupini je pogosto prihajalo do zamenjav članov. Tudi letos spomladi, ko so že posneli veliko ploščo Debela deklica, sta skupino zapustila oba brata, Miki in Goran Šarac, tudi ta dva zaradi samostojne kariere. Oba je uspešno zamenjal Grega Fo-rjanič na klaviaturah in vokalu. Sedaj delujejo v skupini že omenjeni Grega, potem Miro Čekeliš, Miran Rudan-Rudolf in Željko Mevželj. Njihova povprečna starost je 27 let. Glede hobija so zelo različni, zanima jih vse, od zbiranja kitar in plošč do kuhanja in avtomobilov. Še naslov: Ren-dez-vouz, Stranska pot 8, Ljubljana.
ga dozorevanja. Z njim je Kate Bush na najboljši način zaokrožila nevsakdanji in povsem osebni koncept romantike.
Med izidom albumov The Dreaming in zadnjim velikim uspehom Kate Bush Hounds Of Love so minila kar tri leta. V tem času je Kate zelo zaposlovala želja ustanoviti lasten snemalni studio. Rezultat njenih naporov je viden že na albumu Hounds Of Love, ki jo je na vseh ocenjevanjih odnesel zelo dobro. Sicer je na vse plošče Kate Bush treba čakati precej dolgo, potrpljenje pa je vedno poplačano.
Peti album Kate Bush je prišel v vrhove top lestvic predvsem zahvaljujoč plošči
KATE BUSH
Skoraj gotovo je Kate Bush danes ena najboljših pop pevk in avtoric v svetu. To dokazujejo že rezultati dela na prvem albumu The Kick In-side iz leta 1978, vrednost pa je dokazala tudi s svojimi kasnejšimi izdelki Lionheart, Never Forever in The Dreaming. Album Hounds Of Love, ki je izšel letos spomladi, je nekakšna zakjjučna faza procesa izjemnega avtorske-
priloga	dolenjske
Vinska trta in vino sta stara skoraj toliko kot človeška civilizacija. Vino spremlja človeka že vsaj
9.000	let, ko so kulturo vinske trte poznali v Mali Aziji. Okoli leta 3.000 pred našim štetjem je bilo vinogradništvo razširjeno v Indiji, na Kitajskem in Japonskem. Na Kreto so vinsko trto (vitis vinifera) prinesli iz Egipta, in to že v bronasti dobi, grško vinogradništvo pa izhaja iz Trakije, kjer se je rodil tudi mit o Dionizu, bogu vina. Grki s Sicilije so leta 385 pred našim štetjem osnovali naselja na Hvaru, Korčuli, Visu in začeli gojiti trto. Vinogradništvo so pospeševali tudi Rimljani, ki so v času cesarja Pro-ba (276 — 282) zasadili vinograde na Fruški gori, v Baranji in še kje. Ko so v naše kraje prišli Slovani, so tu že našli vinsko trto in nadaljevali z vinogradništvom. Vino torej že več tisoč let tako rekoč vsak dan spremlja človeka v njegovih veselih in žalostnih časih. 2e zgodaj so vinu pripisovali tudi številne zdravilne lastnosti, na to plat te žlahtne pijače pa dandanes vsaj pri nas vse preveč pozabljamo in prav o tem je tekla beseda s priznanim slovenskim strokovnjakom mag. Julijem Nemaničem, vodjo metliške Vinske kleti.
pipe, ne boj se gripe!) Prav tako vino pomaga astmatikom, saj zmanjšuje število krčev, pri srčnih bolnikih blagodejno vpliva na utrip; ljudem z nizkim pritiskom pospeši utrip in prekrvavljenje možganov, tistim z visokim pritiskom pa zmanjšuje upor v žilah in ob majhnih količinah ne dviga pritiska; pozitivno deluje na žleze z notranjim izločanjem, na primer na ščitnico in nadledvično žlezo. Vsekakor zmerno pitje vina pospešuje prenovo, nas razbremenjuje raznih pritiskov, osvobaja strahu in napetosti, spodbuja ustvarjalne sposobnosti, prispeva k družabnosti in dobremu razpoloženju, pospešuje presnovo, odpravlja težave z nespečnostjo in bogati čustveno življenje.«
• In kako na vse to gleda današnja medicina?
»Naša medicina je na zdravilne učinke vina očitno
pozabila in na vino gleda skoraj zviška. Očitno v vinu v prvi vrsti vidijo nevarnost alkoholizma, čeprav nikakor ne moremo reči, da je vino krivec za alkoholizem; vsekakor so to prej umetne močne žgane pijače. V Sovjetski zvezi so na vinu celo zastavili kampanjo proti alkoholizmu, ker se zavedajo, da mu botrujejo predvsem žgane pijače (vodka). Tako v Sovjetski zvezi pospešeno zasajajo vinograde, saj računajo, da bodo zvinom ljudi odvrnili od pitja žganih pijač. Tako so sedaj že na tretjem mestu v Evropi po vinogradniških površinah, za Italijo in Francijo, prej pa so bili močno zadaj. V rokah kulturnega in osveščenega pivca kakovostno vino ne more postati strup, to lahko postane le v rokah nepoučnega pivca, ki niti ne razlikuje med kvalitetnim in nekvalitetnim vinorh in ki vino uživa nezmerno, v velikih količinah. Vinarji menimo, da je naša medicina povsem zanemarila znanstveno raziskovanje zdravilnih učinkov vina, zato o vinu tako malo ve, da v glavnem molči. To je še toliko večja škoda, ker je Slovenija po vinski izbiri Evropa v malem.«
• Kaj pa drugje po svetu?
»Največ rezultatov na tem področju imajo francoski zdravniki, ker vztrajno in ves čas proučujejo vpliv vina na človeški organizem. Tudi drugje po svetu je medicina na tem področju zelo aktivna, zlasti v Italiji, Španiji, Nemčiji in ZDA. Znan je primer iz Italije. Šola za vinsko mikrobiologijo je v Perugi znana po vsem svetu. Na univerzitetni kliniki vtem mestu pa bolnikom pri kosilu in večerji postrežejo s kozarcem vina. Predstojnik te klinike to razlaga tako: ,Naš človek je navajen na vino pri jedi. Ko zboli in pride na kliniko, ni prizadet samo telesno, ampak tudi duševno. Bolan je, iztrgan iz svojega okolja, ločen od svojcev, in vino, ki gaje vajen, mu razen v redkih primerih ne more škoditi. Z vinom prihranimo eno dopoldansko tableto za poživitev in eno popoldansko za pomiritev.' Prav bi bilo, da bi tudi naši zdravniki ugotovili terapevtsko sposobnost vina Zlasti internisti bi se morali seznaniti z rezultati sodobnih raziskav o zdravilnih učinkih vina. Ena od raziskav ljudi nad 50 let starosti je pokazala, da je 63 odst. več bolnikov z arteriosklerozo med nepivci vina kot med zmernimi pivci.
Na temo vino in zdravje je bil leta 1976 svetovni kongres na Dunaju, tema letošnjega kongresa jugoslovanskih vinogradnikov in vinarjev, ki je prav zdaj od 10. do 12. septembra v Hercegovini, pa je Grozdje in vino v življenju in prehrani ljudi.«
• Koliko vina naj bi človek popil na dan?
»Po francoski medicinski tabeli je normalna doza pa dan za fizičnega delavca 0,75 litra in za nefizičnega, sedečega delavca 0,35 litra. Pri rednem dnevnem ulivanju litra ali več vina na dan pa je nevarnost, da prijje do ciroze jeter.«
• Kdaj in kakšno vino priporočate?
»Vsekakor naj bi vino pili ob jedi, saj pravijo, da je
dobro vino duša obroka. Vino je dopolnilo, ki ga zdrava prehrana zahteva. Ne dajem prednosti ne belim be rdečim vinom. Pravo vino o pravem času in kdoločdni dobri jedi je ne samo zdravo, ampak tudi le^o doživetje. Na slovenskem trgu se dobijo vina‘z zaščitno znamko slovenskih vin, ki so večinoma kakovostna, in tudi v drugih predelih Jugoslavije imamo izvrstna vina. Priporočamo pa, naj ljudje kupujejo steklenice, na katerih je točno navedeho poreklo vina, prednost pa dajem vinom, ki jih polnijo proizvodne kleti, se pravi zadruge in kombinati.« !
V vinu torej ni samo resnica, kot pravi stari rimski pregovor, ampak predvsem zdravje.
A. BARTELJ
gije. Kuhar je bil tri leta sam v razvoju, skromno pa do daja, da je bil duhovni vodja številnih izboljšav in hkrat glavni konstruktor naprav sam Jože špan. »Iz nič je ustvaril tovarno s prek 100 delavci, zgradili smo nove halo z 2500 kvadratnimi metri površin. To bi bil lahke zgled drugim, kako se da z zaupanjem v domači znanje in z zanosom dobro gospodariti in odrezati debelejši kos kruha ljudem,« se z nostalgijo spominji Tajfuna s Planine Franc Kuhar.
Na gmotno korist ni nikoli gledal, ko pajevšestihlg tih na slabih kozjanskih cestah uničil dva avtomobile je bila le prehuda. Poleg tega so ga že spet klicali i: Brestanice. T udi v Sigmatu so mu zaupali razvoj novil proizvodov in tehnologije. Leta 1983 je bil sam, zdaj ji v novoustanovljenem inženiringu za površinski zaščito, ki ga vodi diplomirani inž. Janez Gajski, žt šest delavcev. Če se povrnemo na začetek, bo mord; kdo vprašal, zakaj so se v Sigmatu lotili razvoja lastne ga motorja za pogon pnevmatske črpalke? Z novi konstrukcijo so hoteli narediti samokrmilni pnevmat ski motor preproste konstrukcije, ki bi ga bilo mogoč gospodarno izdelovati s povprečno tehnologijo in manjših serijah. V strukturi cene airless aparatov, ki jil je Sigmat uvažal, je zračni motor predstavljal približn« dve tretjini vrednosti.
Zahodnonemški dobavitelj teh motorjev ni dovoli da bi v Sigmatu na podlagi njegove tehnične dc kumentacije (ali tudi brez nje!) izdelali lastni moto Kokoš, ki nese zlata jajca, ne sme pod nož. Novoles j verjetno tudi zaradi tega poiskal v Švici novega partne rja, Wagnerja. Brestaničani so se sami spoprijeli izzivom, in ga kljub metanju polen pod noge v lastner kolektivu uspešno končali. Nekateri v Sigmatu Ki harjeve inovacije niso mogli prebaviti, na podlagi Sic matove tehnične dokumentacije so zato izdelav prototipa in nulte serije opravili v Novolesovem tozd TES v Straži. »Tedanji tehnični vodja tozda Vinko Zai ezina mi je ščitil hrbet. Vse smo naredili z najmanjširr stroški. Veliko sem moral tekati okoli, da sem našel ut trezne domače materiale. Naš motor ima kakšno tre jino manj sestavnih delov kot uvoženi. Oktobra lete bo prva obletnica od pričetka redne proizvodnje, ladjedelnicah so naši stroji pod največjimi obremen tvami. Najsrečnejši bom, če bo vse teklo v redu. Vese me tudi, da je v Sigmatu zmagala večina, ki je spozne la, da sta tudi razvoj in lastno znanje pot,« je sklep Franc Kuhar, inovator leta iz brestaniškega Sigmata
PAVEL PER(
Pogovor Dolenjskega lista
Priznanje
INOVATOR
LETA
IZ
SIGMATA
Na letošnjem 17. mednarodnem sejmu lesno-obdelovalnih strojev »Lesna 86« v Ljubljani je republiški odbor sindikata delavčev lesarstva in gozdarstva podelil priznanja in plakete najboljšim inovatorjem. Inovator leta je postal 45-letni strojni tehnik Franc Kuhar, od leta 1983 samostojni projektant strojne stroke Novolesove temeljne organizacije Sigmat v Brestanici.
Kuhar je visoko priznanje dobil za razvoj zahtevnega pnevmatskega batnega motorja za airless naprave, to je stroje za brezzračni nanos lakov, barv in drugih snovi. Nova konstrukcija pnevmatskega batnega motorja je zelo poenostavljena, motor je izdelan iz domačih materialov in je enakovreden podobnim izdelkom v tujini. Izvirna rešitev nove konstrukcije motorja je bila dovolj velik razlog, da so inovacijo prijavili zveznemu zavodu za patente v Beogradu. Povprečni letni gospodarski dohodek novega stroja ocenjujejo kar na 67 milijonov dinarjev, deviznega pa na 605.000 švicarskih frankov.
S projektiranjem industrijske opreme se Kuhar ukvarja približno 15, z inovacijsko dejavnostjo pa nad 25 let. Tudi v drugih organizacijah je Kuhar dosegel vidne uspehe pri razvoju orodij, priprav, namenskih strojev, prototipov, strojne opreme In drugega.
Raziskovalna žilica je Kuharju že v otroških letih lajšala skromno življenje; prvorojenec osemčlanske delavske družine v Boštanju je videl, da si z očetovo slabo plačo na žagi in dvema njivicama ne morejo privoščiti drugega kot životarjenje.
V radeškem VPD je bil Kuhar nekaj časa učitelj praktičnega pouka. Tedaj je prijavil prvi patent — orodje za gradbeništvo. Pri nas je pot od prijave do uveljavitve patenta trnova in dolga, Kuharju so v Beogradu šele po štirih letih »blagoslovili«patent. Pogovori s Švedi in Zahodnimi Nemci po toliko letih seveda niso bili uspešni, saj so medtem sami razvili podobne posebne klešče za vezanje armatur. Zato je Kuhar patent prodal Italijanu, tako daje imel vsaj pol leta za sol, kot se pošali sicer redkobeseden sobesednik.
»V Litostroju sem pristal po naključju. Ko sem v pogovorih s Švedi in Nemci potreboval strokovni prevod, so mi na društvu strokovnih prevajalcev dode-
lili ravno vodjo projektivnega biroja Litostroja. Povabil me je v tovarno in tako sem pet let delal v projektivno-razvojnem biroju. V Litostroju kaj bistvenega nisem odkril, saj je to sila toga, okorna organizacija. Vseeno sem se ogromno naučil, spoznal nove tehnologije in številne dobre strokovnjake. Ziv stik in izmenjava izkušenj sta neprecenjliva, skratka, Litostroj mi je razširil obzorje,« pripoveduje Kuhar.
Jože Špan, ustanovitelj prve slovenske pogodbene organizacije združenega dela Tajfun s Planine pri Sevnici je tudi delal v Litostroju, a v tako veliki tovarni se ljudje ne poznajo niti v projektivno-razvojnem biroju, saj jih je bilo tam okoli 150. Zato naključje ni hotelo, da bi Špan, ko je ustanavljal pozd, našel Kuharja. Srečala sta se kasneje. Osrednji proizvodni program Tajfuna je kmetijska mehanizacija. Veliko tehničnih izboljšav je bilo potrebno, da so razvili nove izdelke in tehnolo-
V VINU JE VEČ ZDRAVJA KOT
RESNICE
uniči bakterije in bacile šele, če je 70-odstoten, takrat, ko je koncentacija alkohola sedemkrat večja, kot je v vinu. Se pravi, da ima vino, ta bogata in skrivnostna substanca, neko posebno zdravilno moč, ki še ni dovolj razjasnjena. Vsekakor alkohol v družbi ostalih sestavin vina, ki jih je doslej znanih okoli 800, deluje na naš organizem bolj blago.«
• Kakšni so še zdravilni učinki vina?
»Zmanjšuje holesterol v krvi, vsebuje železo, ki pospešuje tvorbo hemoglobina v krvi. Znano je, da so včasih slabokrvnim mladim mamicam dajali piti rdeče vino, da so jim lica spet pordela. (Dragotin Kette v neki svoji pesmi sprašuje novomeške gospice: Zakaj vam več ne svetejo (ne usteča ne lička?) In odgovarja: Zato, ker pijejo vodo (gorjansko mesto cvička. Op. p.) Vino vsebuje okoli polovico znanih in človekovemu organizmu koristnih vitaminov, tako vitamine kompleksa B, vitamin P, ki vpliva na odpornost in prožnost krvnih kapilar, se pravi, da deluje antisklerotično, tega vitamina pa je precej več v rdečih vinih (črninah). Vino vitamine ščiti in ohranja, kajti vino ne doživi nobenega termičnega postopka, kar za sokove ne drži. Prav tako vino vsebuje precej mineralov, med njimižeomenjeno železo pa kalij, ki krepilno deluje na organizem. Znano je tudi, da vino alkalno deluje proti kislim učinkom mesa, maščobe in kruha.
Vse to bogastvo, ki je v vinu, blagodejno vpliva na naše zdravje, saj zboljšuje delovanje dihalnih organov, srca, pospešuje cirkulacijo krvi, s tem uravnava telesno temperaturo, kar še posebej koristi ostarelim ljudem, zlasti tistim, ki so priklenjeni na posteljo; ščiti nas pred vnetjem pljuč, bronhitisom, prehladom, gripo. (Naši ljudje niso kar tako prišli do reka: Drži se
• Od kdaj človek pozna zdravilne učinke vina?
Dejstvo je, da nam zmerno uživanje vina poleg užitka nudi še nekaj več, to je krepi zdravje. Ze pred več tisoč leti so zdravniki kot zdravilo predpisovali vino, seveda v majhnih količinah. Tako že najstarejši ohranjeni medicinski vir, babilonski klinopis, ohranja recepte babilonskega zdravnika, ki je živel leta 2.230 pred našim štetjem in omenja vino kot topilo za zdravilna zelišča. Znameniti starogrški zdravnik Hipokrat je z vinonTzdravil oslabele želodce, razkuževal rane, masiral prizadete telesne dele, odganjal utrujenost duše itd. Starogrški pisatelj Plutarh pa je zapisal: Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med jedili najprijetnejše je vino.
V starem Rimu so zdravniki vojščakom predpisovali redno uživanje vina med jedjo, da so jih tako obvarovali pred tifusom, kolero in drugimi črevesnimi okužbami. Tudi Napoleon je na enak način skrbel za zdravje svojih vojakov. Znana je tudi izjava slovitega Pasteurja, da je vino najbolj čista pijača.«
• Kako vino to opravi?
»Vino je neke vrste desinfeciens. Dokazano je, da je sposobno razkuževati prebavila, žolčne in ledvične kanale ter varuje občutljive dele telesa pred okužbami. Francoski zdravnik prof. dr. Georges Portmann je s poskusi dognal, da bacil tifusa in bakterije koli vino uniči v 10 minutah, medtem ko čisti alkohol etanol
ptilbga dolenjskega lista
dajali podpore, obiskovali bolne in ostarele rudarje in skrbeli za pogrebe ter za ohranjanje slovenske govorice. Društvo je štelo v časih največjega razcveta pred vojno blizu 800 članov.
ZA BOJE V DOMOVINI NISMO VEDELI
Vojna v naš konec ni kaj prida posegla. Čutili smo jo predvsem po pomanjkanju živil, ki smo jih morali sami nabavljati pri kmetih, vendar pri tem ni bilo večjih težav. La Machine je bil na ozemlju, ki so ga takoj po zlomu Francije zasedli Nemci, vendar smo nemške vojake komajda videli. Nekaj več jih je šlo skozi La Machine šele ob njihovem umiku pred zavezniško vojsko 1944. leta. Tega leta so zaradi izdajstva Nemci odkrili pet fantov, pripadnikov odporniškega gibanja, in jih v la Machinu ustrelili. Drugih žrtev ni bilo pa tudi spopadov ne. O boju v naši domovini nismo vedeli ničesar. Na skrivaj smo sicer poslušali oddaje radia London, vendar samo v francoščini, kjer poročil o Jugoslaviji ni bilo. Da ima radio London tudi oddaje v slovenščini, žal nismo vedeli. Prve vesti iz domovine nam je prinesla skupina Primorcev, ki je prišla 1946. leta. Med njimi so bili nekdanji partizani, ki so nam pripovedovali o boju doma. Ti so odnesli v Jugoslavijo tudi naša prva pisma.
Leta 1949 smo prejeli od konzulata pisno vabilo, naj gremo pomagat gradit domovino. Odšlo je kakšnih 10 fantov, ki so v domovini obiskali svojce in nam prinesli prva prava obvestila o tem, kako je doma. Nato smo 1950. leta dobili vabilo iz ambasade, kamor sva odšla takratni predsednik društva in jaz. Ambasador naju je sprejel in predlagal, naj v skladu s spremembami v domovini in z novim načinom organiziranja naših izseljencev razpustimo dosedanje društvo in ustanovimo novo. Sklicali smo občni zbor, toda večina članov je spremembo odklonila. Kmalu zatem sta se pri meni zglasila predstavnika francoske tajne policije, s katerima sem moral na občino. Tam so pojasnili, da naše društvo ne more obstajati, in nam odvzeli štampiljko ter vse knjige. Denar smo morali vrniti članom. Nato smo s pomočjo ambasade 1952. let^ ustanovili, Društvo slovenskih izseljencev »Bratstvo-Edinstvo«, žal pa je precej članov prejšnjega podpornega društva ostalo nepovezanih. Od starega društva smo ohranili) samo prapor, ker nam ga je policija 1950. leta pozabila odvzeti.
Rudnik ne dela več, novih doseljevanj ni, mi, kar nas je bilo od prej, pa smo se ali postarali ali pomrli. Od 475 slovenskih rudarjev, ki smo 1929. leta delali v La Machinu, nas je ostalo vsega skupaj še okoli 30 starčkov, stark in otrok.
NAROČEN NA 5 SLOVENSKIH ČASOPISOV
Če izvzamemo dobrodelno dejavnost, ki smo jo v svoji organizaciji vseskozi opravljali kar se da vestno, smo gotovo veliko naredili v prizadevanjih za ohranitev domačega jezika in pri organiziranju obiskov domovine. Mnogi naši izseljenci so ohranjali domačo govorico v veliki meri po zaslugi društva bodisi zaradi sestankov, na katerih smo govorili slovensko, bodisi zaradi slovenskega tiska, ki smo ga razširjali med njimi. Veliko smo storili tudi z organiziranjem transportov za obisk domovine, s čimer smo navezovali in krepili stike z rodno grudo. 1952. leta smo organizirali prvi transport, temu je do leta 1960 sledil vsako leto eden, nato pa smo odhajali domov na obiske posamično.
Slovenski časopis nam v tujini veliko pomeni, gotovo mnogo mnogo več kot komurkoli izmed vas, ki ste doma. Naročen sem na pet slovenskih časopisov, med njimi pa mi največ pomenita Dolenjski list in Rodna gruda. Vsak teden je dan, ko priroma v hišo Dolenjski list, zame praznik: z njim prihajata košček domovine in domača beseda! Prebiram ga vrstico za vrstico, stran za stranjo in v duhu se oblikujejo pred menoj mehke oblike rodne Dolenjske in njeni ljudje. Pripoveduje mi o vaših snovanjih, težavah in o vsem, kar se doma dogaja.
V vseh več kot 57 letih, kar sem na tujem, nisem niti enkrat samkrat zatajil tega, da sem Slovenec. Trudil sem se ohraniti domačo govorico. Z ženo zdaj na starost ugotavljava, da se pogovarjava večinoma po slovensko in da le tu in tam vmešava kakšno francosko besedo. Svojo hčerko sva naučila slovenskega jezika. Rada hodi v Slovenijo na dopust in se brez težav sporazumeva z domačimi ljudmi. Pri srcu mi je natježe, kadar v La Machinu srečam Slovenca ali Slovenko, ki v pomenku govori z menoj francosko, ker slovenščine več ne obvlada v govoru, jaz pa z njim slovensko, ker vem, da vsaj razume. V 57 letih življenja v tujini sem 23-krat obiskal domovino: prvič 1931., drugič 1937. leta, po vojni pa 21 -krat! Letos sem se skoraj 80 let star podal na ta obisk. Nikoli nisem pozabil, da sem Slovenec, slovenščina pa mi je vedno pomenila košček domovine!«
MILOŠ JAKOPEC
Življenjska pot
SLOVENŠČINA
JE
KOŠČEK
DOMOVINE
račali. Moje roke so bile udelane od kmečkega dela in seveda tudi od čevljarske smole in drete. Pokazal sem jih brez strahu. Na vprašanje, kaj sem po poklicu, sem odvrnil: »Kmečki delavec«, ker sem prej opazil, da so tiste izučene zavračali. Mnogi krojači, peki, mlinarji in obrtni delavci iz poklicev, ki ne skazijo rok, so bili zavrnjeni. Ni pomagalo, da so zatajili svoj poklic: odločale so roke! Po popisu so nam sporočili, kdaj naj pridemo po potne liste in dan odjioda.
V Francijo smo odšli s transportom. Do Brežic so našemu vlaku priključevali nove in nove vagone. Najprej smo se odpeljali v Zagreb, kjer smo na francoskem konzulatu dobili vizume, nato pa smo čez Avstrijo in Švico potovali v Francijo. Prvotno navdušenje in veselje ob začetku poti (kar precej je k njima pripomogla pijača) sta se med potjo začeli kar kmalu polegati zaradi utrujenosti. Do Francije smo potovali dva dni. Kolikor dlje smo bili od domovine, toliko več črnih neznank in vprašanj brez odgovora se je vrtalo v nas. Kakšen je kraj, kamor gremo? Kakšni so tam ljudje? Kakšno bo delo? Kako se bomo sporazumevali, ko pa ne obvladamo francoščine? In še in še bi lahko našteval. Odgovori na vse to so se nam pisali v tujini, v neznani deželi, med tujimi ljudni.
V Franciji smo se najprej ustavili vToulu, kjer je bilo organizirano v nekdanjih vojašnicah zbirno taborišče.
TRG DELOVNE SILE
KJE JE FRANCIJA?
Obvestilo je sprožilo v vrstah mladih, ki so iskali dela, veliko razburjenje in mnogo govoric in ugibanja. Kje je Francija in kaj je rudnik, smo komajda vedeli, v nas pa je vzklilo veliko upanje. Ko smo se sestajali ob večerih na vasi ali kjerkoli drugod, smo mleli samo o tem. Kar se da smo se ogibali redkih starejših možakov, ki so že bili v svetu in so nas svarili. Določenega dne se nas je pred stavbo okrajnega glavarstva v Novem mestu zbralo, da je bilo vse črno. Po krajšem čakanju se je na balkonu pojavil okrajni glavar. S pogledom je premeril množico, ki sejezbrala, in zaklical: »V Franciji ne rastejo klobase na plankah! Domov fantje!« V grobni tišini, ki je sledila temu opozorilu, smo obstali vsi, ki smo prišli. Nihče se ni ločil iz množice. Glavar je zmajal z glavo in odšel z balkona, čez nekaj časa pa so že začeli popisovati. Vsakemu prijavljencu so pregledali roke. Tiste z zdelanimi in ožuljenimi rokami so sprejemali, ostale zav-
BELE SO BILE SAMO OČI
Slekel sem se kot drugi in hitel z lopato nametavati vagonček. Ostali so mi nenehno z vpitjem in z znamenji dopovedovali, da je treba hiteti in da smo plačani od naloženih vagončkov. Takšno priganjanje je trajalo nekaj dni. Ker sem se na vso moč trudil, so bili člani skupine z menoj kmalu zadovoljni. Delali smo po 10 ur na dan, ko smo se z dvigalom vračali na beli dan, smo bili črni kot vragi: na nas so bile bele samo oči, vse drugo je bilo prekrito s skorjo premogovega prahu, ki se je z znojem prilepil na kožo. Ko sem prišel po prvem delovniku na svetlo, sem komaj stal na nogah, tako sem bil izčrpan. Živ človek se vsemu privadi, in ker mi ni preostalo drugega, sem se tudi jaz. Počasi sem postal rudar. Slovenci smo bili dobri delavci, to so kaj hitro spoznali v vseh skupinah in povsod so se dobesedno trgali za nas.
Čeprav nam je bila slovenska kolonija v La Machinu v veliko pomoč, saj so nam naši predniki in sotrpini
Slovenci pojasnili marsikaj, kar nam je bilo neznano, in nam dali mnogo koristnih in dragocenih nasvetov, nam je v prvih začetkih največ težav povzročal jezik. Učili smo se francoščine besedo za besedo, ob tem pa bili srečni, ker je bilo v La Machinu dovolj rojakov, s katerimi smo se lahko po domače pogovorili. Takrat se je vame vtisnilo neizbrisno spoznanje, kako lep in nepogrešljiv je slovenski jezik, zato sem ga negoval in govoril vseh 57 let, odkar sem v tujini. Pomenek v materinščini mi je vsekdar pomenil košček domovine.
KONJ JE POZNAL NORMO
V rudniku takrat še ni bilo prezračevalnih naprav in > ne strojev. Vse delo smo opravljali z rokami, za vleko vagončkov po horizontih pa so uporabljali konje in osliče. T e živali so ostajale v rovih vse življenje in so v temi večinoma oslepele. Kmalu po prihodu so me odredili k prevozu premoga s konjem. Nekako so mi dopovedali, kako konja poganjati in ustavljati ter usmerjati levo in desno, in mi pokazali progo, po kateri naj vozim vagončke. Dve tri kompozicije sem lepo speljal, ko pa sem konja pognal s četrto, se je že po prvem koraku ustavil in ni maral za nobeno ceno naprej. Za menoj je že nastajala nova kompozicija in bil sem ves zbegan. Konja sem prosil, rotil in jokal ob njem, udariti ga nisem maral, ker živine nismo doma nikoli tepli, toda vse je bilo bob ob steno. Ko sem bil že čisto obupan, je prikrevsal mimo neki rudar in takoj doumel mojo težavo. Prijel me je za ramo in odvedel ob vagončkih ter glasno štel do 10, seveda po francosko, nato pa odpel enajsti vagonček in mi z znamenji dopovedoval, da konj vleče samo 10 vagončkov. In res je konjič, ko sem ga nato pognal, takoj veselo potegnil. Vsekakor je zelo dobro poznal svojo normo, jaz pa sem bil bogatejši za novo izkušnjo. Odtlej sem vedno, preden sem živinče pognal, preštel vagončke in šlo je brez zastojev.
Kot rudar sem v La Machinu, žal, preživel tudi nesrečo, zaradi katere imam desno nogo v kolenu trdo. Bilo je 1. septembra 1936. Na delovišču jev rovu prišlo do zruška. Kamen me je zadel v koleno, vendar je bila rana majhna. Hitro so me odvedli iz jame in do zdravnika. Ta mi je iz rane potegnil drobec kamna, takoj nato pa je vse do stropa brizgnila kri. Prevezal mi je nogo, da je ustavil krvavitev, in povil rano, v njej pa je ostal še drobec kamna, ki je povzročil težko vnetje in desno koleno je ostalo po njem nepregibno. Bil sem tri mesecev bolnišnici in devet mesecev doma. Po ozdravitvi so me zaradi invalidnosti hoteli zaposliti pri zunanjih delih, vendar sem izprosil, da so med dodelili nazaj v jamo, v kateri sem nato delal-še več kot 23 let, vse do upokojitve.
1932. leta sem se oženil s Slovenko, ki sem jo spoznal v La Machinu. Od kompanije sem takoj dobil hišo. Ko se mi je rodila hčerka, sem dobil malo večjo hišo, pozneje pa sem se še enkrat preselil in tisto hišo odkupil od kompanije ter jo prezidal in preuredil in v njej še danes živim. Premogovnik v La Machinu so zaprli 1974. leta.
Poljaki in Slovenci smo se v La Machinu organizirali po nacionalnosti, rudarji drugih narodnosti pa ne. Že 1929. leta, komaj dva meseca po našem prihodu, je prišelv La Machineslovenski duhovnik, imenoval seje Kuhar. Na njegovo prigovarjanje smo v juliju 1929 ustanovili Podporno društvo slovenskih delavcev sv. Barbara. To društvo je delovalo med nami vse do leta 1950. Slovenskim družinam, ki so bile v potrebi, smo
To je bil v resnici trg delovne sile. Z njegovo neizprosnostjo so se mnogi izmed nas tu prvič srečali. Prihajali so predstavniki premogovnikov in prevzemali svoje kontigente delavcev. Po seznamih so bila prebrana imena in pozvani so brez besed pograbili svoje cule in kovčke in odhajali. Bili smo priča prvih ločitev prijateljev in bratov, saj so bili nekateri odrejeni sem, drugi drugam. Jaz sem bil odrejen v skupino za rudarsko kompanijo Schneider v Nšvre, kamor smo prispeli 7. dan po odhodu od doma. Prvi dan je bil sklican zbor, sledil je zdravniški pregled in nato odreditev rudnika. Mene so dodelili v premogovnik v La Machinu. Naslednji dan zjutraj sem že odšel v jamo in postal rudar. V tem rudniku sem delal 30 let in 6 mesecev.
Slovenci smo v La Machinu našli slovensko kolonijo, sestavljeno iz precejšnjega števila naših rudarjev, ki so prišli sem z družinami že 1926. leta. Pričakali so naš transport in vsi Slovenci smo si našli pri njih stanovanje in hrano, medtem ko so fantje drugih narodnosti morali v barake, ki jih je kompanija že pripravila. V tem premogovniku je delalo največ Poljakov (bilo jih je okoli 700), za njimi smo bili po številnosti Slovenci (z našim prihodom nas je bilo 475), sledili so Italijani, nato Alžirci in Maročani. V La Machinu sta ob našem prihodu že delovali 2 slovenski kantini, kjer smo se zbirali pri kozarcu pijače, kmalu nato pa je začela delati še tretja.
Prvo srečanje z jamo je bilo strašno. Če bi bil imel denar za pot, bi se bil naslednjega dne gotovo vrnil domov. Toda kaj, ko nam je še pot do Francije plačala kompanija in več kot leto dni so nam od zaslužka trgali po 10 odstotkov za vračilo. S karbidovkami, lopatami in krampi, ki smo jih prejeli pri vhodu, smo se nagnetli v dvigalo in po kratkem zvonjenju je dvigalo šinilo v globino, da mi je za hip obstalo srce in sem ostal brez diha. V moji skupini ni bilo nobenega Slovenca. Že pri vhodu so mi z znamenji komaj dopovedali, da moram vzeti karbidovko in lopato. Dvigalo seje končno ustavilo in s skupino sem se odpravil po temnem rovu.
Od vsega, kar sem kot novinec doživljal, sem bil tako preplašen in pretresen, da v rovu nekaj sto metrov pod zemljo sploh nisem občutil strahotne vročine. Ko smo prispeli na delovišče, sem začuden gledal rudarje, ki so se slekli do golega in kazali tudi meni, da se moram sleči. V tem rudniku je bila temperatura v rovih.30 do 50 stopinj nad ničlo! Ko sem se obotavljal, so se nasmejali. Že čez nekaj minut sem pozabil na sram, saj je znoj tekel v potokih z mene in se mešal s prahom, s katerim je bil zrak zasičen.
Kljub 57 letom, ki jih je preživel v tujini, mu beseda žubori čez ustnice gladko in brez spotikanja kot vsakomur izmed nas. Le tu in tam se mu ob pritrjevanju vrine francoski »oui«, namesto našega »da«. Jakob Selak, rojen 23. avgusta 1906 (tedni je slavil 80-letnico) v Dolenji vasi pri Otočcu, ki že od leta 1929 živi kot izseljenec v Franciji, kamor je odšel za kruhom, zatorej upravičeno in s ponosom zatrjuje: »Slovenec sem, na to sem bil v tujini vedno ponosen in tega nisem nikoli tajil!«
Tudi letos je kot mnogokrat (tokrat je bilo triindvajsetih!) z ženo Mici pripotoval v rodno Dolenjsko preživet dopust. Kljub obilici obiskov in snidenj s sorodniki, prijatelji in znanci, ki so mu zapolnila dopustniške tedne, je čili 80-letnik, prava dolenska grča, rade volje ustregel našemu radovedenju in takole strnil opis življenjske poti slovenskega izseljenca:
»Pri nas doma je dobra kmetija, vendar nas je bilo 10 otrok. Jaz sem bil tretji po starosti. Kruha je bilo pri hiši dovolj, za obleko in obutev pa je oče ob tolikšnem krdelu komaj zbiral denar. Osnovno šolo sem končal v Otočcu, v času odraščanja pa sem preživel nekaj let ob kmečkem delu pri Bevčevih na Kiju. Kmalu sem doumel, da na domačiji zame ni prostora, biti za kmečkega hlapca ali dninarja me ni veselilo, in tako sem se odločil za uk v čevljarstvu. Od 1923. leta sem se učil pri mojstru Jereletu v Novem mestu. Čez štiri leta sem opravil pomočniški izpit in odtlej delal pri čevljarju Zorku v Brusnicah. Po letu dni dela sem moral k vojakom. Po odsluženju roka sem se konec 1928 spet vrnil k mojstru Zorku.
Kmalu zatem se je začel kuhati moj odhod na tuje. V tistih časih se je v Jugoslaviji že začela gospodarska kriza. Dela in zaslužka je bilo vedno manj, obetalo pa še je še slabše. Zavedal sem se, da me doma čaka samo životarjenje ali pa še to ne. Sam zase in v družbi drugih fantov, svojih vrstnikov, sem tuhtal, kaj ukreniti, toda uganili nismo nič. Takrat pa je iznenada med drugimi razglasi, ki so jih po takratnem običaju oglaševali pred cerkvijo, bil neke nedelje objavljen razglas okrajnega glavarstva, da v Franciji iščejo delavce in da se lahko za delo tam javijo neporočeni, delavoljni fantje. Sporočena sta bila dan in ura, ko se je treba zglasiti na glavarstvu v Novem mestu. Obljubljeno je bilo delo v rudnikih za dobro plačilo.
Šport
TRIATLON,
NOVA
SVETOVNA
OMAMA
IR-' ' .	■ ;-
Of .
iip>v
or. ■ -a smob ■ ■	t
elžbo s'vf. iomBX ,9b:- i :	itv
0[ vnsasdroA -	>,
V ir:. ■	:	■	.-
Menda se je zgodba pričela na drugem koncu sveta, v Honoluluju na Havajih: skupina od moči prekipevajočih ameriških vojakov se ob glasni debati nikakor ni mogla zediniti o tem, katera športna panoga je tista, ki terja od človeka največje napore: tek, plavanje ali kolesarstvo. Da bi stvari prišli do dna, so razpravo »zabelili«
s kozarčkom rujnega in proti jutru je bil zaključek jasen: nobena od teh treh športnih zvrsti sama zase ni zadosten dokaz vzdržljivosti, temveč je za to potrebno opraviti vse troje — plavanje, kolesarstvo in tek — drugega za drugim, brez vsakršnega premora. Tedaj se tem fantom še sanjalo ni, da se je v tem trenutku rodila nova športna disciplina, prava omama za vsestranske in naivzdržljivejše športnike: triatlon.
To je bil rojstni dan triatlona, za mnoge »nore« discipline, discipline za »prave norce«. In kje drugje bi lahko taka nova »norost« naletela na plodnejša tla za hiter prodor kot prav v Ameriki? Triatlon se je dejansko do sedaj še najbolj uveljavil onstran velike luže, od tam pa je nadaljeval svoj zmagoslavni pohod povsem svetu. Tako privlačne panoge ni bilo mogoče zaustaviti pri njenem prodoru, posebno še, ko je te nenavadne in »nore« dirke pričela prenašati televizija. V tako razvitih in popularnih športnih zvrsteh so mnogi izdelovalci najraznovrstnejše športne in spremljajoče opreme zlahka našli Idealen reklamni plakat za svoje proizvode. »Ustanovitelji« so z najneugodnejšo kombinacijo treh disciplin, od katerih je že vsaka zase maraton (plavanje — 4000 m, kolo — 180 km, tek —42 km) omogočili televizijskim kameram, da so ljudem približale strahotno izčrpane športnike, ki so sicer zelo vzdržljivi; pa vendar je zaporedje takšno, da zanesljivo »ubija« še tako dobro treniranega športnika. Delež so pristavili še spretni fotoreporterji s slikami o izčrpanih telesih, ki so se vztrajno bližala in nazadnje opotekla skozi cilj; posnetki dramatičnih dogodkov so obšli svet. Revije so bile polne takih prizorov in milijoni ljudi so postali pozorni na novo športno disciplino.
Skupina profesionalcev triatloncev je kaj kmalu uvidela, da je mogoče s triatlonom prav dobro zaslužiti: nagrade 20.000 dolarjev in športni avtomobili za zmagovalce so primarnih marsikoga, poslovno nekoliko podjetnejšim pa je še več uspelo zaslužiti iz reklamnih virov. Toda način, pot, po kateri si je s tem mogoče zagotoviti lepšo prihodnost, triatlonce še kako loči od drugih športnikov. Kdor želi že kolikor toliko uspešno tekmovati v triatlonu, kaj šele zmago-
vati, mora izredno veliko, pametno, strokovno in zavzeto trenirati. Navsezadnje havajski triatlon to najbolje potrjuje: 4 km čim hitrejšega plavanja, 180 dolgih kilometrov pritiskanja na pedale in nazadnje, ko že težka utrujenost leze v noge, še špartanskih 42 km
izčrpavajočega teka. Vse brez odmora, drugo za drugim, ne glede na vremenske razmere in temperaturo vode. Meri se čas od znaka za start plavanja do prihoda na cilj po teku, kar pomeni, da štoparica ob prehodu od ene na drugo disciplino neusmiljeno teče in priganja. Zatorej celotno dogajanje ob menjavi poteka v stilu: priteči, natakni, odpelji, odvrzi... Tudi zaradi tega ima preizkušnja v treh različnih športnih zvrsteh svojo nesporno mikavnost. Za vse tri panoge triatlona (plavanje, kolesarstvo in tek) je vzdržljivost odločilnega pomena. Tekmovalna naloga pa je tem bolj zahtevna, ker gre za različne obremenitve dejansko vseh mišičnih skupin in zahteva raznovrstno motoriko in raznoliko tehnično znanje. Nikakor ne zadostuje, da je tekmovalec v eni od treh disciplin vrhunski športnik; najuspešnejši so tekmovalci, ki dobro obvladajo vse tri discipline in se znajo hitro prilagoditi in skoncentrirati na nove razmere: iz vode na kolo, s kolesa na tek.
Zato je triatlon aktivna športna disciplina, namenjena odlično pripravljenim tekmovalcem, katere nekoliko skrajšana inačica se je razmahnila po vsej Evropi in sedaj najresneje kandidira tudi za olimpijsko disciplino. Žal se z njo v Jugoslaviji zaenkrat še zgolj spogledujemo preko meja (dva blejska triatlona sta svetla izjema), pa vendar je mogoče pričakovati, da bo tudi pri nas, predvsem preko redkih navdušenih zanesenjakov, ta panoga zaživela. Povsem gotovo pa je, da si vojaki, ki so leta 1977 v Honoluluju sklenili pomeriti se v treh disciplinah zaporedoma v najneugodnejšem zaporedju, niso mislili, da bo njihova debata rodila pravo svetovno omamo, novo športno zvrst — triatlon.
ANDREJ SVENT
Prazgodivina
PRVI
GROBOVI IZ KAMENE DOBE
Prve resne arheološke raziskave Ajdovske jame pri Leskovcu je začel leta 1938 akademik prof. Srečko Brodar. Njegove najdbe je po vojni, leta 1953, obelodanil dr. Josip Korošec. T a arheolog je Ajdovsko jamo, najdišče iz kamene dobe, uvrstil v srednje- in dolgoročni načrt raziskovanj, ker je slutil, da so v njej stvari, ki nam bodo pojasnile, kako se je razvijala kultura na področju Slovenije.. Krška občina in ljubljanska filozofska fakulteta — oddelek za arheologijo sta izkopavanja ves čas podpirali. Ko je leta 1966 dr. Korošec, žal, preminil, so nagovorili njegovo soprogo Paolo, naj nadaljuje izkopavanja.
In res se je leto pozneje dr. Koroščeva lotila izkopavanj v Ajdovski jami na terenu, ki se ga dr. Brodar sploh ni dotaknil. Prišla je do izjemnih rezultatov. Ovrgla je poprejšnje predstave, daje bil to bivalni, naselbinski prostor in da so skeleti posledica kakšne epidemije, poboja ali kanibalizma. »Moja raziskovanja so pokazala, da je cela jama v bistvu kultna jama, prostor za shranjevanje mrličev. Prvič sem odkrila, da so mrliča pustili, da strohni; šele potem, ko so prinesli drugega mrliča v grobnico, so odstranili stare kosti in položili novega mrliča, ob njega pa novo keramično posodo z novo hrano: Iječmenom, pšenico. Ob vsem tem so imeli določen ritual. Ali je bil ritual povezan s kurjenjem ognja zato, da ne bi prišle živali, da bi razpršili smrad — tega nismo raziskovali. V glavnem smo prišli do tega, da je to kultna stavba! Na več mestih smo kopali in izkopali najmanj tri do štiri grobnice z ostanki okostja in keramike,« je avgusta letos ob sklepnem delu letošnjih izkopavanj v Ajdovski jami pripovedovala dr. Paola Korošec.
Arheologinja Milena Horvat zadnja leta pomaga dr. Koroščevi pri izkopavanjih. Soglaša, da se je zani-
manje za Ajdovskojamo povečalo po Brodarjevih odkritjih štirih skeletov, in sicer treh odraslih in otroka. Pri sistematičnih izkopavanjih, ki so jih nadaljevali leta 1982, so v stranskem rovu 1 in 2 zopet naleteli na kostne ostanke. Od tega so v grobnici 1 odkrili ostanke osmih oseb (6 odraslih in 2 otrok). Ugotovili so lahko le starost skeleta, ki je bil verjetno položen zadnji in najdlje v rov; to je bila ženska, stara 36 let, velika okoli 153 cm. V tem stranskem rovu so odkrili tudi skelet otroka, starega približno 6 let. Poleg keramičnih predmetov, ki tipološko in časovno datirajo skelete v obdobje, so dali izdelati tudi karbonske analize. Te so pokazale starost 5600 let do danes.
Skupinska grobnica 2 pa datira 5300 let nazaj. V tej so odkrili otroško okostje in skelet odraslega, za katerega pa niso mogli določiti spola. Zanimivo je, da je pokopane prekrivala črna plast, nekoliko mlajša, v njej pa so odkrili kurišča in ogromno žganine. Analiza lesnega oglja je pokazala, da so v glavnem kurili hrast, vrbo, bukev. Skupinska grobnica 2 je bila vsa posuta z ječmenom in pšenico pa grašico, kot plevelom, ki se pojavi med žitom. »To je pri nas primer zelo zgodnje
sitila vsa lačna usta, zato je moral že kot 16-letni deček v rudnik v Zagorje. Druge izbire ni imel, saj so se razen v rudniku ljudje lahko zaposlovali le še na železnici, ki je peljala z Dunaja v Trst. Prva svetovna vojna mu ni prizanesla: vpoklicali so ga v avstrijsko vojsko, nekaj časa je bil tudi vojak v Galiciji, ko pa je pričelo primanjkovati -premoga, so predvsem bivše rudarje zopet poslali v rudnike. Dve leti in pol je kopal na Madžarskem, od tega nekaj časa celo potem, ko je bilo vojne že konec. Vleklo ga je domov, zato si je znova poiskal delo v zasavskih rudnikih. Za rudarješezdaleč niso skrbeli tako kot danes. »Malico smo si nosili s seboj. Vsak-je prinesel, kar je pač zmogel, v glavnem pa so bile skromne. Peš smo hodili v jamo, po končanem delu smo odhajali domov črni kot zamorci in če je deževalo, nas je do doma že umilo,« se spominja Bebar. »Kaj bi tarnali, veseli smo bili, da smo imeli delo, da je bil zaslužek, čeprav je bil skromen,« nadaljuje počasi. Prav zato ga je toliko bolj prizadelo, ko je leta 1929, ko je val svetovne gospodarske krize pljusknil tudi na naša tla, zgubil službo, tako kot mnogo njegovih sodelavcev. Tega, kako naj preživlja tričlansko družino, mu takrat ni vedel nihče svetovati.
Vedel je, da ga lahko reši le delo Imel je srečo, da je prišel v stik z lastnikom Dolenjske premogokopne družbe, ki je upravljala rudnik v Kanižarici, Krmelju in na Senovem. Z njegovo pomočjo je leta 1930 dobil službo v Kanižarici, pozneje pa je prišla za njim iz Litije še žena z otroki. Za streho nad glavo takrat ni bilo lahko, tako da so bili nekaj let podnajemniki v Črnomlju pa v Dobličah, leta 39 pa se je Francu ponudila priložnost, da si priskrbi lasten dom. V Dragovanji vasi je bila na dražbi hiša s tremi njivicami in košenico. T o je bilo vse, kar je še ostalo od nekdaj trdne kmetije, ki sta jo gospodar, ki se je vrnil iz Amerike, in žena zapravila za tožbe na sodišču. Ostale njive so že prej pokupili sosedje. Toda za Franca je bilo za začetek dovolj, kraj se mu je zdel primeren tudi zato, ker ni bil preveč oddaljen od rudnika.
uporabe žita, že v neolitskem in eneolitskem času. Lani smo izkopavali v centralni jami in spet naleteli na ogromno keramike, preko 3000 kosov smo našli. V najnižji plasti pa srho spet odkrili ostanke človeških kosti. Upamo, da bomo letos pri izkopavanjih v notranjost rova odkrili še ostale dele človeških kosti. T udi iz tega področja smo dali izdelati karbonsko analizo, ki je pokazala starost 4900 let. Vsa plast, ki je pokrila kostne ostanke, je bila posuta z žitom. Tega je bilo toliko, da smo odpeljali ven kar dve samokolnici žita, pomešanega z zemljo,« pripoveduje Milena Horvat.
Našli so še eno svetilko (dr. Koroščeva je eno že našla). V položaju okrog kosti so lahko arhelogi rekonstruirali v bistvu cel servis, ki so ga položili ob mrtvega. To je enoročajni vrč, skleda in zajemalka, ki spada zraven. Da te posode res spadajo k temu pokopu, da so istočasne, dokazuje tudi ornament, ki je na obeh posodah popolnoma enak.
Letošnja izkopavanja v Ajdovski jami so usmerili v nadaljevanje raziskav stranskega rova, saj predvidevajo, da bodo odkrili kostne ostanke, izkopavanja pa širijo tudi na desno stran proti predoru. Ocenjujejo, da
so že lani pobrali najbolj dragocene pridatke, čeprav so tudi letošnji zelo zanimivi, a bolj redki. Spet so našli sekiro, svetilko, ki je manj ornamentirana kot lanska, manj je tudi keramičnih pridatkov.
Ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah prof. Marjan Gregorič, ki nadzira izkopavanja v Ajdovski jami v zadnjih letih, pohvalno govori o delu arheologinj, umetnostne zgodovinarke Marije Korošec, študentov arheologije, domačinov, ki delajo tudi po 12 ur na dan. Brez razumevanja krške občinske kulturne skupnosti in združenega dela pa najverjetneje tudi letošnjih izkopavanj ne bi bilo.
Pomen raziskovanj oziroma izkopavanj v Ajdovski jami pri Leskovcu je po mnenju dr. Paole Korošec v tem, da bo verjetno moč na osnovi izsledkov priti do podatkov, koliko je bilo prebivalcev na tem območju, kakšne so bile naselbine in kakšno je bilo socialno stanje med njimi. »To so prvi grobovi iz tega obdobja na območju Slovenije. Hrvatska jih ima, a so mlajši, iz bronaste dobe, ti pa so iz konca kamene dobe,« poudarja dr. Koroščeva.
PAVEL PERC
Usode
SPOMIN NA KNAPOVSKI KRUH
Če je življenje kdaj komu prizanašalo, Franc Bebar iz Dragovanje vasi gotovo ni bil nikoli med temi srečneži. Teplo ga je, a Franc je pogumno prenašal udarce ter iskal pot, ki bi bila čim manj boleča — a ne zanj, temveč za njegovo številno družino. Nemara gaje prav ta trnova življenjska pot tako utrdila, da je še danes, kljub temu da si je nadel na hrbet že deveti križ, še vedno čil.
Res sta ga že nekol iko zapustila sluh in spomin, zato ga med pripovedovanjem na podrobnosti spomnita sinova Vilko in Vinko, saj jima je očetova življenjska zgodba dobro poznana. Nič kolikokrat jo je otrokom in pozneje vnukom pripovedoval ob zimskih večerih, ko so ženske predle, Franc pa je pletel košare. Kako bo živela družina, je bilo nekdaj delno-odvisno tudi od tega, koliko košar bo očetu uspelo splesti in jih prodati Danes takih skrbi nima več, svojemu konjičku pase ne more odreči. Preveč trdo je delal dolga desetletja, da bi se lahko navadil na brezdelje.
Franc se je rodil v vasi Požarje, visoko v hribih nad Zagorjem. Kmetija je bila preskromna, da bi lahko na-
ku, ki je bil požgan in je začel zopet delati v njem po vojni, ko so ga znova odprli. Kako težko je bilo zanj knapovsko življenje, pove že to, da je v glavnem delal ponoči, de je bil podnevi več z otroki, vendar pa prizna, da so mu šli proti koncu v rudniku precej na roke, saj je delal pri lažjih delih, če delo vrudniku sploh lahko delimo na lažje in težje. Pred upokojitvijo je bil miner, delal je tudi pri črpalki. Tri desetletja je od takrat, ko je zadnjikrat stopil v jamo kot rudar, v rudnike pa je hodil po kruh polnih 42 let.
»Nakopal sem več premoga, kot bi ga lahko kdaj pokuril. Pa saj nam včasih še na misel ni prišlo, da bi kurili s premogom. Čeprav je bil rudnik blizu, je bil gozd še bližje. Včasih sem res iz rudnika pripeljal jamski les, ki ga niso več potrebovali. Da pa bi zraven vrgel še kakšno kepo premoga, na to še pomislil nisem. Ni bilo v navadi,« pove Bebar o danes tako cenjenem premogu.
Tudi štirje od šestih Francevih sinov so šli po očetovih stopinjah, a niso bili tako vztrajni. Le še sin France dela kot strojnik v rudniku rjavega premoga v Kanižarici, ostali pa so si poiskali delo drugje. »Zakaj bi moral garati tako, kot sem jaz, čeprav je danes rudarjem ve liko lažje in je bolj poskrbljeno za njihovo varnost, kot je bilo pred drugo svetovno vojno, ko je mene kar dvakrat zasulo. Prav pa je, da so poskusili, kako se služi knapovski kruh,« meni Franc in pogleduje sina Vinka, ki je ostal na domačiji in ki mu, prav tako kot nekdaj očetu, ni lahko. Ob tem oče gotovo nehote pomisli na to, da se zgodovina vendarle ponavlja. Delo v črnomaljskem Beltu, kjer dela Vinko, je prav tako težko in zahtevno kot v rudniku. In tudi sin dela le ponoči, da je podnevi lahko z očetom, ki si ga zaradi njegove starosti ne upa pustiti samega. Pri kmečkih opravilih mu priskočijo na pomoč tudi bratje, ki živijo v bližini. Oče pa je seveda najbolj vese); ko se na vrtu pred novo hišo, tam, kjer je nekdaj stal njegov prvi lastni dom, zbere vseh devet otrok in 14 vnukov. In spomini na življenje od začetka tega stoletja do danes znova oživijo.
Čeprav so bili prišleki in edina rudarska družina v vasi, so sosedje lepo sprejeli Bebarjeve. Okrog njih so živeli v glavnem veliki posestniki, kar je bila za Francevo družino velika sreča. S skromno plačo in tistim, kar je zraslo na domačih njivah, bi se težko preživljali, zato sta prišla priložnostno delo in zaslužek pri sosedih še kako prav. Toliko bolj so otroci morali pljuniti v roke, ko je oče leta 1942 zopet zgubil delov rudni-
ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA
ut	A	> ■' V U 'inv.
M ? /v;.-, ■	i&.vt.
ne. Premajhen je še za rezanje z nožem ali za prižiganje plina. Nikar ne učimo delati otroka stvari, ki jih sme delati le v naši prisotnosti, sam pa ne. Povsem prepričani smo lahko, da se jih bo lotil tudi sam ob prvi priliki, ko mu bomo obrnili hrbet. Saj ni treba posebej razlagati, kaj lahko povzroči (in je velikokrat že) na primer prižiganje vžigalic.
Otroka varujemo pred nezgodami predvsem tako, da ga zaščitimo pred predmeti, dogajanji in drugimi okoliščinami, ki bi zanj utegnile biti nevarne. Ko je v hiši majhen otrok, je pač treba nekoliko spremeniti hišni red in ga prilagoditi otroku. Ko se malček začne plaziti naokrog po stanovanju, se morajo čistila, loščila in podobne nevarne zadevščine umakniti s spodnjih polic »pod strop«. Majhnega otroka ne smemo puščati samega v sobi, kjer je odprto okno ali prižgan ogenj ali karkoli otroku nevarnega. Pravočasno se moramo prepričati, ali otrok še ne zna sam prižgati plinski gorilnik, če ostane sam, čeprav samo za kratek čas.
Pri tem se na otrokovo koledarsko starost — kaj bi lahko, česa še ne bi mogel — ne gre zanašati. Nekateri so zelo spretni, pa nepreudarni, drugi duševno hitreje dozorevajo in jih tudi izkušnje hitreje izučijo, a so bolj nerodni. Enim zadostuje, da se enkrat malo opečejo, drugi se bodo petkrat, šestkrat, pa jim te izkušnje ne bodo dovolj, da se ne bi opekli še sedmič. Predvsem pa bi morali starši vedno imeti pred očmi dejstvo, da so sami otrokom za zgled. Otroci nas pač posnemajo, tako se učijo, zato je treba paziti, kaj počnemo. Tudi fizično kaznovanje, vpitje na otroka, ki »ni pazil«, ne bo posebno uspešno. Isto napako bo otrok verjetno napravil tudi, ko bo sam, pa ga takrat nihče ne bo kaznoval. Otroka je treba predvsem odločno prepričati, da se uči paziti nase zaradi sebe, ne pa zato, da ne bo kaznovan, šele takrat lahko starši upajo, da v njihovi odsotnosti ne bo napravil kakšne usodne napake.
PISANI ŽEPI NA VRATIH
vratih otroške sobe. Na kosu platna so našiti žepi različnih barv in oblik ter velikosti. Žepi bodo pripomogli k redu v sobi in prijetnemu bivanju v njej. V žepih bo prostora za knjige in zvezke, svinčnike in revije, teniški lopar, za kakšno igračo, od katere se otrok ne more in ne more posloviti, pa še za kaj.
Če vam je ideja všeč, zmerite vrata po širini in dolžini ter iz debelejšega pralnega blaga urežite podlogo z do-
M a r»r»Hlr»nr»
Hatki 7a 7
7 I\/C»
potem našijte žepe. Kombinacije barv, velikosti in oblik so odvisne od vaše domiselnosti, nekaj pa tudi od možnosti, izbire blaga, ki pa so kar velike. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi otrokove potrebe in želje. Na vogale podlage potem vtisnemo kovinske obročke, da jo lahko nataknemo na kaveljčke. Na zgornjem in spodnjem robu pa lahko naredimo tudi širši rob, v katerega vpeljemo kovinsko ali leseno palico, ki jo • nataknemo na kaveljce, zabite v vogalih vrat.
KAKO ZAVAROVATI OTROKA PRED NEZGODAMI
SOLATE
ZA ZIMO
Pozimi, ko je sveža solata zelo draga, pa še dobiti je ni vedno mogoče, pridejo prav najrazličnejši vloženi sadovi, ki nadvse okusni čakajo v kleti. Sezona vlaganja se je že začela.
Drobne kumarice v kisu: Potrebujemo 100 do 120 kumaric, dolgih 3 do 6 cm, šopek pehtrana, koprove liste in kobulje, 2 do 3 pesti drobnih šalotk ali zelo drobnih čebulic, 1 korenino hrena, 2 •lovorova lista, liter in pol do dva litra kisa za vlaganje, četrt litra vode, malo gorčičnega semena, približno 5 dag soli. Zdravim kumaricam brez lis in odrgnin potrgamo ostanke cvetov in peclje. Plodove dobro operemo in odcedimo, posolimo in pustimo na hladnem 2 do 3 ure. Kumarice zbrišemo s čistim prtičem in jih vložimo v dobro pomite kozarce. Vmes vlagamo dišavnice, šalotko in na kolesca narezan hren. Kis zavremo z lovorom in ohladimo.
Če se nam zde kumarice premalo slane, ga tudi posolimo. Kumarice zalijemo z ohlajenim kisom, zapremo kozarce. Hranimo v hladnem in v temnem.
Kuhane paprike — babure: Za 50 paprik potrebujemo 2 I vode, 1 I kisa, 15 dag sladkorja, 15 dag soli, 2 dl olja, 10 poprovih zrn. Paprike operemo, razpolovimo, izločimo seme in semensko kožico, lahko damo še na pol in dobro odcedimo. Prevremo kis, vodo, sladkor, olje, poper, sol. Pri tem je dobro paziti, da paprike ne bodo prekisle, da torej damo tudi malo več vode, kot predpisujejo navodila na kisu za vlaganje. Paprike v kisu prekuhamo, in sicer naj vsaka skupina vre 5 minut. Kuhane vložimo v pogrete steklene kozarce. Ostanek kisa še enkrat prevremo, ohladimo ih zlijemo po paprikah tako, da so pokrite. Kozarce dobro zapremo s pokrovčki ali celofanom in hranimo na hladnem in temnem.
Zimska solata: Potrebujemo 1 kg zelja, pol do tri četrt kile kumar, 1/2 kg korenčka, 1/2 kg paprik, 2 debeli čebuli, liter in pol kisa, pol litra vode (ali po okusu
malo več, da bo solata sploh »užitna«), 1 do 2 žlici soli, nekaj poprovih zrn, 1 do 2 žlički mlete kumine, 1 do 2 žlici sladkorja, 1 dl do 1 di in pol olja. Zelje očistimo, listom porežemo debele žile in zrežemo na tanke in bolj kratke rezance. Kumare olupimo, po dolgem razpolovimo, postrgamo seme in še enkrat po dolgem prerežemo, nato pa na tanko zrežemo ali naribamo. Ostrgane in oprane korenčke debelo naribamo ali narežemo na kolesca. Papriko očistimo in zrežemo na kocke ali lističe. Olupljeni čebuli zrežemo na drobne kocke. Zelenjavo vsako posebej blanširamo v vrelem kisu. Vre naj po dve minuti, le zelje pet minut. Poberemo na cedilo, oblijemo z mrzlo vodo in odcedimo. Ostanek kisa precedimo, začinimo z naštetimi začimbami, Zelenjavo nato zložimo v kozarce zmešano ali po plasteh, polijemo s kisom in zapremo.
Ajvar iz zelenega paradižnika:
Potrebujemo 3 kg zelenih paradižnikov, 20 zrelih, rdečih mesnatih paprik, 3 čebule, 1 glavico česna, 1 do 2 dl olja, 5 dag soli na 1 kg mase. Oprane paradižnike zrežemo na četrtine. Paprike očistimo, oplaknemo s čisto vodo in zrežemo na koščke. Čebulo zrežemo na rezine ali jo debelo sesekljamo. Česen olupimo in stroke po dolgem razpolovimo. Vse skupaj dušimo v lastnem soku, le po potrebi prilijemo malo vode. Mehko pretlačimo in kuhamo naprej. Ko se začne gostiti, solimo in prilijemo olje. Še,malo pokuhamo, da je masa lepo vezana. Z vročo napolnimo kozarce, jih zapremo in pokrijemo s krpo, da se vsebina še dodatno pasterizira in počasi ohlaja.
Lisičke v kisu: Potrebujemo: za 1 kg lisičk približno 2 I razredčenega kisa, 1 feferon, 2 do 3 lovorove liste, 3 klinčke. Lisičke skrbno očistimo, operemo in odcedimo ter prevremo v slani vreli vodi. Poberemo na cedilo. V kis danemo narezan feferon, lovor in klinčke ter prevremo. Zlijemo na lisičke in ohladimo. Lisičke zložimo v kozarce. Kis znova prevremo in ohladimo ter zalijemo gobe tako, da so pokrite. Kozarec zapremo.
Včasih je dovolj že drobna sprememba, da iz sicer povsem običajnega in dolgočasnega stanovanja napravimo bolj prijazno in veselo bivališče. Otroška soba nudi še posebno veliko možnosti za žive barve in nevsakdanje rešitve. Če s tem pridobimo kaj dodatnega prostora za shranjevanje raznih stvari, je ideja v današnjih, že kar kronično premajhnih stanovanjih toliko bolj dobrodošla.
Takšna je na primer ideja za velike živopisane žepe na
Številne raziskave, ki so jih opravili in jih še opravljajo različni strokovnjaki, učitelji, psihologi, zdravniki in drugi, so pokazale, da bi starši lahko preprečili marsikatero nezgodo svojih otrok v otroški dobi. Predvsem je pomembno, opozarja Anica Kos-Mikuš v knjižici o nezgodah v otroštvu, da se starši zavedajo možnosti oziroma nevarnosti nezgod v določenih razvojnih obdobjih svojega otroka. To je treba upoštevati pri odmerjanju samostojnosti otroku, ko ga puščajo samega, ko mu dovoljujejo uporabo nevarnih predmetov, ko določajo, kam sme in kam ne sme.
Starši so pri tem sicer res v precepu. Če preveč omejujejo otroku samostojnost, mu hkrati jemljejo možnost, da se spozna z
nevarnostmi in da se nauči pravilnega ravnanja. Veljalo naj bi, da je otroka bolje opozoriti na nevarnost, kot pa mu jo preprečiti, da je bolje biti ob njem v nevarnih okoliščinah, ga opozarjati na meje njegovih zmožnosti, ga učiti, kako obvladamo nevarnost. Otroka torej zavarujemo tako, da ga »vadimo«, pripravljamo na premagovanje in obvladovanje nevarnosti in mu s tem omogočamo pridobivanje izkušenj, seveda, pod nadzorom.
Prav tako velja, naj starši ne učijo otroka stvari, ki so zanj pretežavne. Ker je še premajhen, se jih ne more naučiti, lahko pa kdaj kaj od tega sam poizkusi, kar utegne biti usodno. Triletnik na primer ni dovolj velik, da bi ga navajali, da hodi sam čez cesto neglede na to, ali smo poleg ali
ki. Kad z vodo in vpisano temperaturo pomeni, da je dovoljeno pranje pri označeni temperaturi. Strojno pranje dovoljuje narisan pralni stroj, ki ga navadno spremlja oznaka Supervvash. Če je v kadi narisana roka, je priporočljivo le ročno pranje. Prečrtana kad pa pomeni, da pletenin ne smemo prati, ampak je dovoljeno le kemično čiščenje. Osnovni nasvet pri negi pa je, da perimo raje večkrat manj umazane izdelke, ker se sicer umazanija zažre v prejo in je ne bomo več odstranili.
In likanje? Pletenin v osnovi ne likamo, po potrebi le parimo pod vlažno bombažno krpo. Z likalnikom ne pritiskamo, ampak rahlo drsimo po površini. Tri pike v likalniku na etiketi dovoljujejo likanje pri 200 stopinjah, dve piki pri 150, pika pri 120 stopinjah. Prečrtan likalnik seveda pomeni, da likanje ni dovoljeno.
NEGA PLETENIN
Jesen, ko bomo spet več nosili različne pletenine, je pred vrati. 2e sedaj so jutra in večeri tako sveži, da vsaj tanjša jopica ali pulover prideta kar prav. Marsikatera sc bo odločila sama splesti pulover zase, za otroka. Pri nakupu volne za pletenje ali že spletenega izdelka pa je pametno dobro pogledati, kaj kupujemo in kako se vzdržuje, da ne bo neprijetnega presenečenja in razočaranja že po nekajkratnem nošenju ali prvem pranju. Tudi cene so danes previsoke, da bi si lahko mirno privoščili kaj takega.
Za vsak pleteni model je treba izbrati ustrezno volno. Vedeti moramo, za kakšne priložnosti bomo pletenino nosili, in ustrezno izbrati kvaliteto volne. Najbolje, da prožnost volne preizkusimo že pred nakupom v trgovini. Klobčiče postavimo drugega ob drugega. Če je volna enako debela in klobčiči enako težki, morajo biti enake oblike. Boljša je tista, ki je je v klobčiču »več«. Klobčič mora biti poln, ne pa stisnjen ir\ celo'zmečkan. Če ga v roki stisnemo in spustimo, mora hitro spet dobiti prejšnjo obliko.
Poznati moramo tudi osnovna pravila za nego pletenin, upoštevati pa je treba tudi navodila, ki so na etiketi v obliki simbolov. Pletenine iz volnene preje peremo ročno v večji količini vode s posebnim pralnim sredstvom za volno. Pri pranju- oblačilo le mehko stiskamo. Volna ne prenese mehanskega drgnjenja. Volnena vlakna se zaradi luskaste površine med seboj namreč sprimejo. Nekatere volnene preje pa so predhodno industrijsko obdelane proti polstenju, kar je na etiketi označeno s Supervvash. Barvne pletenine pred pranjem vedno na najmanj opaznem koncu preizkusimo, če ne puščajo barv. Takšni izdelki ne prenesejo namakanja. Operemo jih na hitro, sušimo pa jih na pivniku ali na starih plenicah. Pletenine po pra-
nju ne ožmemo, ampak le rahlo iztisnemo vodo, jo poravnamo na brisačo, ki jo zvijemo, da popije čimveč vode iz pletenine. Pletenino nato sušimo poravnano na suhi brisači. Pletenih izdelkov nikoli ne sušimo obešenih ali v bližini toplotnih virov. Pod vplivom toplote se namreč krčijo. Tu-di sušenju na soncu je bolje, da se izognemo, ker se poškodujejo vlakna.
Sintetika je za pranje in ožemanje manj občutljiva in se hitro suši. Izdelke iz stoodstotne sintetične preje peremo strojno, pri mešanicah z volno pa se držimo navodil na etiketi. Temperature za ročno oziroma strojno pranje so označene s standardnimi zna-
9
'lM	p
I
PREBRALI
MRK OPOLDNE
Stalinove obtožbe proti ljudem, s katerimi je v drugi polovici tridesetih let tako kruto obračunal, so bile povsem izmišljene. Temeljile so na sprevrženi »psihološki resnici«, na groteskno popačenem antici-piranju tistega, kar bi se v bodočnosti lahko zgodilo. Stalin je očitno razmišljal takole: ko bo nekoč prišlo do krize, me bodo poskušali odstraniti, zato jih bom obtožil, da so to pravzaprav že skušali storiti, da so kovali zaroto...
Tako je razložil Stalinove nagibe Isaac Deutscher, pisec daleč najpopolnejše tiranove politične biografije, ki pa vendarle ni mogel v celoti odgovoriti na vse skrivnosti neoprijemljive resnice o Stalinu in njegovi monstruozni zlorabi moči. Deutscher je bil pač zgodovinar, dokumenti pa ne morejo nadomestiti psihološke analize, brez katere pri stalinizmu ne gre. To pa je bolj delo pisateljev; prvi med njimi je to poskušal osvetliti Arthur Koes-tler v knjigi Mrk opoldne, ki je prvič izšla leta 1940, v slovenščino pa je bila prevedena šele sedaj, z zamudo skoraj pol stoletja (prevedel Zdravko Duša, založila Mladinska knjiga) zbirka Levstikov hram).
v čistki izgubil glavo (da je ironija še večja, sta malo prej skupaj s še nekaterimi sodelavci sestavila in razglasila novo sovjetsko »najbolj demokratično ustavo nasvetu«). V romanu Koestler prikazuje, kako ob posebnih metodah zasliševanja, ki so se kasneje razširile tudi v druge dežele socializma, po hudih mukah končno pride do zloma in do junakovega »iskrenega« priznanja krivde. Priznanje pa je, kot je znano, v stalinizmu veljalo za sodni dokaz krivde in to je še dodatno zapletlo sojenja, ki so se dotikala spolzkega področja ideologije.
In kar je še najhujše: stalinizem je s svojo nečloveško zahtevo po totalni idejni enotnosti, slepi veri v ideologijo iz z odklanjanjem vsakršne človeške različnosti v temeljiji ogrozil človeško dostojanstvo, švoTdch do in pravico. Na to je predvsem opozoril Koestler in še mnogi pisatelji za njim, tudi naši.
M. LEGAN
DRENIKOV
ranje in novo trpljenje. Brez denarja, reven kot prej, se vrne v Drenikov kot. Umre mu žena,
KOT
Roman Mrk opoldne je neposreden odmev na moskovske procese, s katerimi je Stalin čistil vrh partije. Glavnega junaka Rubašova je pisatelj oblikoval predvsem po Stalinovem dolgoletnem sodelavcu, revolucionarju Buharinu, ki je tudi
Znani samorastniški slikar Jože Peternelj se dokaj uspešno poskuša tudi s pisateljskim peresom, ki mu ga vodi preverjena in v slovenski literaturi že dolgo znana tematika domačijske povesti. Nedolgo tega je izšla njegova tretja knjiga, in sicer je Založba Borec v svežnju ostalih slovenskih novosti izdala daljšo povest Drenikov kot.
Dogajanje je pisatelj, podobno kot v svojih prejšnjih delih, postavil v hriboviti svet okolice Zirov, v socialno okolje malega hribovskega kmeta, ki se s trdim delom in odrekanji prebija skozi življenje, časovno sega pripoved v čas pred zadnjo vojno in se konča v vihri vojne.
Peternelj govori o življenjski poti Blaža Laznarja, fanta, ki se priženi v Drenikov kot, odmaknjeno in revno hribovsko kmetijo. Tu se spopada z neusmiljeno naravo za vsakdanji kruh, težave pa mu delajo še razmerja s sosedom. Utrujen od hudega in v upanju po boljšem kruhu odpotuje v Ameriko, kjer pa ga čaka razoča-
poroči se v drugo, sinovi odraščajo in kmetija se nekoliko utrdi. A že je tu vojna vihra. Drenikovi se vključijo med borce za svobodo. V spopadih in zaradi izdaje izgube življenje Blaž in njegova sinova, kmetijo pa jim požgo. Preživeli začenjajo znova.
Pisatelj je v tako zastavljeni povesti zajel kar več precejkrat uporabljenih motivov, od trdega kmečkega življenja in izseljevanja v Ameriko do partizanstva, izdajstva ipd. Gibal se je torej po preskušenih in dobro utrtih poteh, zato kaj zares posebnega in presenetljivega najbrž, tudi če bi nameraval, ni mogel ustvariti. Napisal je pač solidno domačijsko povest, za branje nezahtevno delo, namenjeno širokemu krogu bralcev.
MiM
IZBRANO DELO PRVE DAME
Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala izbrano delo Mire Miheličeve v petih knjigah. Prav v teh dneh mineva leto dni, odkar nas je zapustila prva dama slovenske književnosti. Mira Mihelič je v svojem
ZGOVORNA TIŠINA
Kartuzija Pleterje je pod svojim znamenjem, kroglo s križem in sedmimi zvezdami, izdala že prenekatero kjigo, med njimi pa niso bila le teološka dela za tiste, ki jih zanima redovništvo, ali zgolj knjižice informacij za radovednega obiskovalca, v založništvu pleterske kartuzije so izšle tudi dragocene knjige, kot je zgodovinska razprava Jožeta Mlinariča. Njim se pridružuje nedolgo tega Izišla knjiga Zgovorna tišina, ki predstavlja zanimivo druženje teološkega in fotografskega eseja oziroma dvoje samostojnih videnj in pristopov k razumevanju kar-tuzijskega življenja.
Tekstovni del je prispevek p. Janeza Marije Hollensteina, sedanjega priorja pleterske kartuzije (od 1985. leta), po rodu Švicarja, ki pa se že 23 let posveča molitvi in meditaciji v samostanu pod Gorjanci. Uvodni del predstavlja oris bibličnih nastavkov redovnega življenja, osrednje besedilo pa je razmišljanje o kartuzijanski duhovnosti. Besedilo, ki ga avtor še vedno podnaslavlja kot osnutek, je bilo natisnjeno že v zborniku Redovništvo na Slovenskem, tokrat pa je nekoliko razširjeno. Gre za izrazito teološki esej, zato bo za marsikaterega bratca besedilo nekoliko težavno, kljub temu pa vseeno dovolj zanimivo, predvsem kot razkrivanje drugačnih duhovnih obzorij.
Osrednji del knjige zavzemajo fotografski eseji Zgovorna tišina. Avtor fotografij je svobodni umetnik iz Ljubljane Tomaž Lauko, ki se ukvarja z gledališko in »Ufe« fotografijo. Lauko s fotografijami odpira svoja videnja kartuzijskega življenja v Pleterjah. To je pač jezik fotografske kamere, ki pa jo usmerja in vodi temeljit fotografov premislek. Fotografije so razdeljene v pet skupin, ki zajemajo kartuzijsko življenje v nekoliko poenostavljenem tematskem razponu, od odločitve za meništvo, življenja v občestvu in samoti, dela in ustvarjalnosti do poti k Očetu.
iz izložbe
JANEZ HOLLENSTFJ.n'
TOMAŽ LAUKO
ZGOVORNA
TIŠINA
Zanimivo je, da se je fotograf pri snemanju odrekel najrazličnejšim trikom in efektom, lahko bi zapisali, da je meniško ostat pri naravni svetlobi oziroma razpoložljivi svetlobi, kar je bilo nemalokrat pri notranjih posnetkih najbrž zahtevna naloga. Kot fotograf je povsem neopazen, zdi se, kot da se s fotografijami selimo nevidni v kartuzijo in ne motimo menihov pri molitvah, meditacijah, ne bratov pri delu. Avtor v tem pogledu sledi slavni tradiciji fotografskih esejev, kot so se razvili v sloviti ameriški reviji Life, le da je njegovo delo mnogo bolj avtorsko, saj je najverjetneje odpadel vpliv številnih sooblikovalcev in urednikov.
Knjiga Zgovorna tišina je lepo oblikovana (oblikovanje in opremo je opravil Drago Hr-vacki), zato bo najbrž pritegnila ljubitelje le-. pih knjig, še posebno, ker je po ceni ostala skromna, kolikor taka knjiga na slovenskem knjižnem trgu sploh more biti.
M. MARKELJ
življenju napisala največ del za Cankarjevo založbo in prav tako prevedla zanjo tudi veliko del iz svetovne književnosti. Vseskozi se je morala spopadati z nehvaležnim poklicem pisateljice tako majhnega naroda. Vendar tako, kot so znali junaki njenih del prenašati življenjske udarce, jih je znala tudi ona.
Izbor njenih del sta opravila Branko Hofman in Tone Pavček, pri izboru pa sta se omejila predvsem na tista besedila, ki jih na trgu ni več moč dobiti. V sklop petih knjig so vključeni romani Obraz v zrcalu (1941), Mladi mesec (prvič je izšel pod naslovom Tiha voda, 1942), Mavrica nad mestom 1964 in Vrnite se, sinovi (1972), v peti knjiai pa najdemo izbor Novel in črflč ter najdaljše in po pisateljičinem mnenju najboljše
prozno delo Mala čarovnica. Knjige je opremil Grega Košak, na zaščitnih ovitkih knjig pa so tudi citati iz Mirine knjige Ure mojih dni, izbor Alenke Puhar. Pri izdaji teh zbranih del Mire Mihelič ne smemo mimo piscev spremnih besedil: Andreja Ikreta, Denisa Poniža in Branka Hofmana.
Mira Mihelič je izhajala iz meščanske družbe. Vse poteze te družbe je še predobro poznala, kar izpričuje v romanih. Ljubljansko meščansko družbo je slikala v času po prvi svetovni vojni, med NOB in po osvoboditvi. V vseh romanih, kot tudi v večini drugih del avtorica obravnava žensko problematiko.
Drug njen pogost motiv je mali človek, ki ga je sprejemala doživljajsko in z zanimanjem.
Iz njenih del veje izjemna človeška odprtost in toplina: »Ljudi moraš imeti rad ne le zaradi njihovih vrlin, temveč tudi-zaradi njihovih slabosti, ki so tudi tvoje — in kako bi mogel imeti rad življenje, če ne bi imel rad tudi samega sebe, do neke meje, seveda, ker hkrati očitaš samemu sebi vse napake in pomanjkljivosti drugih.« (Ure mojih dni, str. 203).
še nekaj je treba poudariti pri Miheličevi, njeno pisateljevanje je vseskozi svojstveno. N i se zgledovala po nobenem slovenskem pisatelju, niti na avtorje najboljših svetovnih del. Bila je pisateljica, ki je s svojo samostojnostjo izoblikovala izjemen lik ženske in pisateljice v slovenski kniževno-sti. Oplemenitimo si življenje tudi z njenimi deli!
J. ŽAGAR
Delovanje belokranjske foklore je tradicionalno. Že leta 1944 je bila na vseh prireditvah nepogrešljiva folklorna skupina, ki je poleg tradicionalnega črnomaljskega kola in »mosta« stilizirano plesala tudi partizanska, slavonska in bosanska kola. Leta 1947 je' črnomaljska folklorna skupina prvič začela strokovno načrtovati svoje delo. Tega leta je bilo v Gradcu prvo povojno srečanje belokranjskih folklornih skupin, kjer so sodelovali tudi ostali folkloristi iz Semiča, Adlešičev in Metlike. Črnomaljski folkloristi so ogromno nastopali, saj vse do leta 1955 ni bilo pomembnejše prireditve v širši Dolenjski pa tildi v sosednjih krajih Hrvaške, da ne bi na njej zaplesali belokranjskih plesov. Kasneje je delo malce zamrlo, v začetku 60. let pa so novi člani z obredom zelenega Jurija in s črnomaljskim kolom ponovno začeli nastopati, bili pa so tudi glavni pobudniki za prirejanje tradicionalnega jurjevanja v Črnomlju.
Prvo jurjevanjeje bilo 1964. leta in od takrat naprej se vsako leto na prvo.soboto v juniju zbere v »Jurjevanjski dragi« v Črnomlju zelo veliko 'občudovalcev starih belokranjskih običajev in tudi zabave željnih ljudi. Torej so delo in uspehi črnomaljske folklorne skupine tesno povezani z izvedbo vsakoletne belokranjske osrednje folklorne prireditve. Od leta 1963 naprej je skupina svoje strokovno vodeno delo uspešno prikazala na mnogih prireditvah, leta 1974 pa je sodelovala tudi pri snemanju televizijske oddaje »Folklorno bogastvo«. Z letom 1976 se je delo v skupini še poglobilo. Izbrali so si novo ime FS »Zeleni Jurij«. S pomočjo Silvestra Mihelčiča st. so ustanovili tudi tamburaško skupino. Leta 1977 so že nastopili na Festivalu folklore v Beltincih, folklornem srečanju v Mokronogu, Piranu... Leta 1981 pa je pod strokovnim vodstvom skupina v svoj program vključila štajerske in prekmurske plese ter Giamočko kolo in splet partizanskih plesov.
In danes? V lanskem letu so bili vsi načrti in vaje usmerjeni v nastop na Balkanskem festivalu v Ohridu, člani skupine so bili zelo
»...DOŠEL JE, DOSEL ZELENI JURIJ«
zadovoljni, saj so poleg tega, da so se spoznali z ostalimi balkanskimi folkloristi, videli domala celo Jugoslavijo. V začetku avgusta letos pa so se udeležili Festivala folklore v Beltincih. Tu so nastopili tudi Poljaki, Čehoslovaki, Madžari. Z vsemi so hitro navezali stike, zapeli so in zaplesali; vsi so znali vse. Dokazali so, da ples in pesem res ne poznata meja. Tudi v prihodnje se mislijo udeleževati tega festivala. Skratka, mladi imajo trdo voljo, da nadaljujejo bogato belokranjsko plesno izročilo.
V juniju, po jurjevanju, jih je zapustil nekdanji vodja Anton Planinc. Sedaj je že dodobra prevzel delo v svoje roke Janez Jerman, ki
pravi, da mladi radi plešejo. Dodatna motivacija pa je že samo družabno življenje, ki ga je ob njihovem delu nedvomno veliko. Pred kratkim, ko so bili v Beltincih, so si spotoma organizirali piknik in kopanje v Moravskih Toplicah.
Trenutno šteje skupina 20 plesalcev in 12 tamburašev, ki vadijo pod vodstvom Dušana Šuštarja. Sproti skrbijo tudi za podmladek skupine. V OŠ v Črnomlju vadijo dve skupini, mlajšo in starejšo, ki že zelo uspešno nastopa tudi širom po Sloveniji. Tamburaši vadijo dvakrat na teden, plesalci pa enkrat na teden v prostorih črnomaljske posebne šole, kar jim je v veliko pomoč, kajti dovolj skrbi imajo že s hranjenjem narodnih noš in priznanj. Do
sedaj so še brez sobe, stvari pa ležijo pri vodji v podstrešni sobici. Želijo si, da bi končno le našli kak majhen prostor, ki pa ne bismel biti vlažen. Takšnega so jim baje že ponudili.
Težave imajo tudi z usklajevanjem nastopov, ker je med plesalci veliko študentov in zaposlenih. So pa ponosni, da se mladi iz Ljubljane ne samo vračajo domov, temveč da hočejo ohraniti tudi svojo kulturo in običaje. Folklorna skupina Zeleni Jurij ima v načrtu vnesti več izvirnosti in predstaviti še več starih pesmi in obredov, ki so jih ljudje v davnih časih plesali za dobro letino, ob porokah in žetvi. To bi bila povsem nova koreografija belokranjskih obredov, vendar jim je zaenk-■rat to šele zamisel, ki pa bo ob taki vztrajnosti gotovo uresničena.
- Ne bi bilo narobe, ko bi v Beli krajini organizirali več folklornih nastopov, nekaj podobnega, kot so se spomnili v Šmarjeških Toplicah, ko so povabili tudi FS Zeleni Jurij, da predstavi ljudem belokranjsko folkloro kot del slovenske. Priznati moramo, da prevladuje mišljenje, da je splošna slovenska narodna noša gorenjska narodna noša.
»Zelenojurjevci« iz dneva v dan ugotavljajo, da je ogromno možnosti za predstavitvene nastope tako doma kot tudi na morju, širom po Sloveniji in celo v tujini. V program pesmi in plesov z jurjevanja bodo poskusili vplesti več izvirnosti. Izpopolniti želijo tudi mimiko obraza, petje, kot tudi samo gibanje na odru, da bi prišli do svobodnejšega in pristnejšega nastopa, ki ne bi bil več tako strog.
Do sedaj so jim bili glavni vir dohodka nastopi, nekaj malega dobijo odZKO Črnomelj, na jurjevanju pa so imeli tudi svoj šank. Poleg tega, da pojejo in plešejo, izdelujejo plesalci pisanice, plesalke pa prtičke. Potem vse skupaj lepo aranžirajo in ob nastopih prodajo. Tudi na ta način obogatijo predstavitev belokranjskega narodnega blaga.
V prihodnje vabijo vse tiste, ki so že plesali ali si želijo plesati, da se jim pridružijo. »V naši družbi je vedno lepo!« zatrjuje njihov vodja.
J, ŽAGAR
priloga dolenjskega lista
(2 j J
ffifi EBMP
mwm
VRSTA NE
POMENI, DA NI KRUHA
So ljudje, ki se, ne meneč se za letni čas in vreme, z dvigalom popeljejo iz družbenega stanovanja do avtomobila in potem z njim po lepi asfaltni cesti pet minut do službe in se nekaj minut po drugi prav tako pripeljejo domov, kjer se lahko okopajo, točijo vodo in izplakujejo v javno kanalizacijo po mili volji, telefonarijo prijateljem in se ubadajo z rekreacijo in problematiko »ubijanja« prostega časa. So pa tudi ljudje, ki v tihi zimski noči prisluškujejo skoraj neslišnemu naletavanju snežink, ki se kopičijo v neprehodne zamete, ter poskušajo v tem tihem šepetu zaznati oddaljen ropot motorja, ki naznanja, da je prebit sneženi oklep in da bo zgodaj
Po deseti uri dopoldne stopim v pekarno nasproti brežiške občinske stavbe. Z užitkom vs-Vkam vase duh po svežem kruhu, ki še vedno kroži po prostoru, čeprav so police že prazne. Le pol štruce še sameva na eni izmed njih, a preden se dobro zavem, že vstopi mlad moški in jo kupi. Z Mileno Maučičevo ostaneva sami za spuščeno roleto, ki naznanja, da za danes pri Slivniku kruha ni več.
; Prebivalcem Brežic in njihove okolice je pekarna dobro znana, saj ima šestdesetletno tradicijo. 2e leta 1926 so jo odprli Milenini starši. Slivnikovi so v začetku vse delo opravljali ročno, zato so morali zaposliti veliko delavcev. V tistih časih pekarskih pomočnikov ni bilo težko najti, saj je marsikateremu veliko pomenilo že to, da je iimel vsak dan kruh. Po vojni so pekarno začeli modernizirati s stroji, a dela je bilo še vedno toliko, da so imeli zaposlene tudi vajence in pomočnike.
Milena Maučičeva, prej Slivnikova, je v pekarni tako rekoč doma. Tu je odrasla in ni ji preostalo drugega, kot da se je tudi sama lotila tega dela. Z možem Mirkom zdaj že petnajst let delata ‘tam, brez tuje delovne sile. Mirko je pek in njegovo delo se začne ob deseti uri zvečer,
. zavleče pa se ponavadi vse do desetih dopoldne. Pri napornem delu mu pomaga Milena, ki vodi še prodajo kruha in druge nujne opravke. Njun že odrasli sin živi vTrbovljah, na njegovo pomoč ne moreta računati. Razmišljala sta že, da bi koga zaposlila, a je bilo težko najti človeka, ki bi se bil !pripravljen učiti za peka.
»Poklic peka pravzaprav nikoli ni bil spoštovan. Podobno kot na čevljarje in dimnikarje so na nas gledali prezirljivo, češ ti si samo pek. Tudi danes se nadaljuje tak slab odnos, zato se ne čudim, da ni interesa za naš poklic,« je pripovedovala Milena, ki je pred šestimi leti od staršev tudi uradno prevzela pekarno.
Pri Slivniku pečejo osnovni vrsti kruha, črnega in belega, ki ju oblikujejo v večje in manjše kose. Moko jim dobavlja »Žito«. Milena mi je
zagotovila, da nimajo nobenega skrivnostnega recepta. Kruh je boljši, ker ga pečejo v manjših količinah in ker vsakemu postopku dajo njegov čas, medtem ko v družbeni proizvodnji hitijo, imajo normo, pa tudi delavci marsikaj narede po svoje.
Pri cenah Maučičeva nimata nobene besede, saj jih morata usklajevati s cenami kruha, ki jih ima »Žito«.
»S temi cenami zaenkrat shajamo, ker nimamo stroškov z razvozom. Otepamo pa se z množico drugih stroškov in dajatev. Poleg osnovnih surovin z$ kruh, ki se iz dneva v dan dražijo, porabimo veliko elektrike in premoga. Samo za kurjavo odštejemo na mesec 300.000 din. Kar 120.000 din na mesec damo za razne prispevke. Kupcem se ponavadi niti ne sanja, kako velike dajatve ima zasebnik. Mnogi se zato neupravičeno jezijo nad cenami in godrnjajo, da
samo pobiramo denar,« je povedala Milena in hkrati potarnala, da ne morejo ugoditi zahtevam po 30-odstotni proizvodnji črnega kruha. Noben račun jim ne more zagotoviti dobička. Cena črnega kruha je 110 din, že samo moka znese več. Kje je pa delo in vse drugo!
Milena in Mirko se bojita zime, ko prodaja običajno pade. Pozadnjih podražitvah je promet padel kar za tretjino. »Naša pekarna ima večinoma stalne kupce. To so stranke s kmečkega območja, kjer pozimi pečejo kruh doma. Bojim se, da bom letos samevala za pultom. Cene so nar redile svoje. Zdaj vsak stiska denar in bolj pazi tudi na porabo kruha. Kaže, da se kmetje spet vse bolj odločajo za peko kruha doma.«
Če bo padec prometa velik, Maučičeva že razmišljata, da bi pozimi začela peči koruzni kruh. To pa pomeni več dela in več novih problemov. Kljub temu upata, da jima bo zdravje služilo še kakih deset let. Kako bo potem s pekarno, še ne
vesta. V današnjih časih je zelo težko načrtovati tako daleč naprej.
Milena z nasmehom pripoveduje o ljudeh, ki prihajajo k njim tudi iz oddaljenih krajev, iz Ljubljane, Kranja in drugod. Ne more se načuditi, kako izvejo za pekarno. Sicer je pa res, da je zasebnih pekov vse manj. Tisti, ki so, pa so že ostareli ali pa so se preusmerili v peko slaščic in podobnega.
»Pred nekaj leti smo imeli velik promet. Pred vrati so se vsak dan vile vrste. Vse do semafora. Običajno je kruha zmanjkalo že pred deveto,« se z veseljem spominja Milena Maučičeva in se huduje nad zahodnoevropskimi časopisi, ki so fotografijo vrste pred njeno pekarno uporabili za senzacionalno vest o tem, da v Jugoslaviji ni kruha. Od takrat ne vidi rada, da o pekarni pišejo po časopisih. Tole tukaj je izjema, zgolj za Dolenjski list.
B. DUŠIČ
odi svojega kraja. Tedaj prešteva ljudi, ki so še ostali, in z žalostjo v srcu ugotavlja, da jih je vse manj.
Z mrakom pride v izbo tudi nekaj mladih sosedov: Štefan Rozman, zaposlen v IMV, in Bojan Gašperič, ki dela pri novomeškem Pionirju. Pritrjujeta Janezu in Francu in skupaj se lotijo najbolj žgoče globodolske teme: komasacije in melioracije. Govorijo o cesti, ki je še poleti včasih zaradi neurij onesposobljena, kaj šele pozimi, o težavah s prevozom, o neaktivni mladinski organizaciji, o telefonu, ki ga ni, in skrbi |ih, da bo komasacija še bolj povečala težave malih kmetov in pospešila odseljevanje iz doline. »Zakaj ne bi najprej poskrbeli za te osnovne styari, ki so glavna ovira za življenje kraja?« se sprašujejo. »Potem bi ljudje že ostali, saj tako ali tako pridno obdelujejo tisto zemljo, ki jo imajo. Hkratt in bolj previdno bi se lahko lotili tudi združevanja zemlje. Sedaj pa pri nekaterih to le še povečuje negotovost.«
Tako meni Janez in tako menijo nekateri sosedje. Verjetno ne vsi, seveda pa bodo morali pri tej stvari imeti Globodolčani glavno besedo. Od krajevne skupnosti niso dobili dosti, največ so si morali pomagati sami in tako bo tudi sedaj. In če se ne bodo mogli zediniti? Ja, potem jim preostane le še to, da bodo njihovi otroci odhajali iz te čudovite doline pod Golobinjkom. Šla bo Simona, šel bo Primož in še mnogo mnogo drugih. In Globodol bo padel še bolj globoko.
TONE JAKŠE
KAKO
GLOBOKO
JE
GLOBODOL?
zjutraj le možno priti v službo, pa četudi bo treba vstati uro prej in natakniti snežne verige. Če pa ostane noč gluha vse tam do četrte ure, pa ti ljudje dobro vedo, kaj jih čaka. Kaj hitro je treba vstati iz tople postelje, opraviti živino in kreniti v temno noč uro hoda do najbližjega avtobusa, če v snežnem metežu sploh pripelje. Ni telefona, da bi sporočili v službo o težavah, in ne, če je treba bolnišnici ali veterinarju sporočiti o bolezni ljudi ali živali. Pa tudi popoldne ni skrbi z zapravljanjem časa. Čaka živina, polje, travnik, čakajo številni problemi, ki jih mora rešiti vaška ali krajevna skupnost. Kakšna razlika v življenju enih in drugih! Ali živijo v različnih delih sveta, v različnih državah, republikah? Tako bi se lahko vprašal človek, pa je odgovor dokaj enostaven: v isti občini. Tako globoko je pač Globodol. In ni edini v tej mili domovini.
Kolenčev Janez iz Gorenjega Globodola veliko razmišlja o teh razlikah: »Nič nismo krivi, da smo postavljeni na svet prav v tem koncu, pa vendar smo kaznovani po več straneh. Našo upornost in hotenje, da ostanemo v teh krajih, moramo drago plačevati, namesto da bi bili deležni posebnih spodbud.« In potem teče beseda o tem, kako se mora mlad človek pač znajti, če hoče ostati v odročnem kraju. Družba je v bližnji preteklosti skoraj prezrla, da ne rečemo prezirala kmečkega človeka. Ostajal je prepuščen samemu sebi in močnim vplivom, ki so njegov naraščaj z bliščem mestnega življenja, rednega
dohodka, osebnega standarda in lagodnosti izvabljali od doma. Da je kmet v tej neenaki borbi izgubil, ni dvoma, vprašanje pa je, kdo je pridobil. Mnoge domačije so ostale brez naslednikov, število prepotrebnih delovnih rok je močno upadlo. Tam, kjer je bil klic zemlje le premočan, so se znašli s svojevrstno jugoslovansko kombinacijo: postali so polkmetje. V Globodolu so polkmetje v veliki večini in Janez Kolenc je eden izmed njih. Delo na kmetiji in njen skromni dohodek dopolnjuje z delom in osebnim dohodkom iz novomeške tovarne IMV.
Mrak se spušča z Golobinjka in Brezove rebri v Globodol in Kolenčeva družina se počasi zbira v hiši. Beseda dš besedo, kopičijo se problemi, mala Simona in Primož pa po svoje čebljata na očetovih kolenih, ne meneč se za težave, ki pestijo starejše. Pa vendar je od teh težav in od tega, ali jih bodo starejši znali pravilno rešiti, odvisna tudi njuna usoda — ostati v Globodolu ali ubrati pot v širni svet. Za Janezovega starejšega brata Franca to ni več vprašanje. Ostal bo v Globodolu. Tako je odločila usoda. Močan revmatizem mu je jel načenjati ude, ko je bil še otrok. Nekaj časa je še hodil v šolo, potem pa je bilo za mladega invalida le predaleč v približno pet kilometrov oddaljeno Mirno peč. Tudi z zaposlitvijo ni bilo nič. Le kako naj bi tak prišel do Mirne peči ali celo do Novega mesta! Pri štiridesetih je ostal stric na kmetiji. Tu ždi in opazuje, kadar pa leži v bolnišnici, ima dovolj časa, da premišljuje o us-
NAGRADA NOVOMEŠČANU
Pri žrebu 31. nagradne križanke Dolenjskega lista se je sreča nasmehnila Juretu Kmetu iz Novega mesta. Nagrajenec bo po pošti prejel knjigo Jožeta Peternelja Drenikov kot. To na novo izdano delo govori o pisateljevih domačih krajih, svetu okoli Žirov. Blaž, kmečki fant, ki ga v življenje vodi oče, se odloči po svoje, se oženi in z ljubeznijo do dela živi na skopem hribovskem svetu. Pri tem pa čuti, da mu sosed čevljar speljuje ženo, zato jo skupaj z otroki zapusti in odide v Ameriko. Vendar se kmalu ves razočaran in reven vrne domov. Njegovo pot pisatelj kaže skozi čas Jfirve in druge svetovne vojne...
Vsi, ki radi rešujete nagradne križanke, pošljite rešitev 33. na1* gradne križanke na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, 68000 Novo mesto, Germova 3, s pripisom »Križanka 33« najkasneje do 19. septembra. Veliko zadovoljstva pri reševanju in sreče pri žrebanju!
PRGIŠČE
nrisLi
Vsak velik svetovni nazor ima v sebi neko energijo, ki zavaja njegove pristaše, da skušajo vse podrediti njegovi resnici.
J. VIDMAR
E3 NAGRADNA KRIŽANKA
				DL	NAPU8C	ZNANI ROMUN MLEČNA ROKOMETNI PUACA KLUB		KEM. SIM BO ZA ALU NINU	L NASILNA TATVINA	SEST; J. UOIR	OKRASNI KIPEC	FR NOGOMET. REPAEZEN- TANT	MAROŠKA LUKA (POTRESI)
				NAJVECJA FILM. NAGRADA						OCE			
P J5		H 211	s\	STOJALO						MIGLJAJ/ 00M. PERNATA 2IVALCA			
m			HI ■>/	ATLETSKA DISCIPLINA				ČRTA/ PRSTEN LONEC					
				AVSTR. ZVEZ KANCLER/ KRU PRI ZADRU				MESTO V ROMUNUI/ ŠEPAVA ZENSKA					
				►									
.	SPAČEN OBRAZ	STANOVANJJ ZGRADBA/ KRAJ V BOKI KOTORSKI					MIT. PUACA BOGOV/ NAVEDEK						
NAS POLIT OELAVEC DOLANC						VLAČUGA/ NERODNA Zenska					OKLJUK	TEUCEK	PREČNI DROG, V KOZOLCU
SVATOVANJ				KAL/M DU-STRUSKA RASTUNA	TRAVA SME. TUKA/AVT. OZNAKA VIR0VITICE					HLOO/PERJE PRI REPI			
MENIČNO JAMSTVO													
STRAZMCA OB MEJI								VOJAŠKI 60JENEC					
POIZKUS UMORA IZ POLIT. RAZLOGOV								NAPAD					
Prihajajo slabi časi za tihotapce
Angleški znanstveniki so odkrili nov varnostni sistem, ki pokaže vse
tike, sadje, zelenjavo in celo meso.
Poplava bombnih napadov teroristov iz dneva v dan narašča in zahteva vedno nove, ponavadi nedolžne žrtve. Terorizem je bil tudi povod za vojno med ZDA in Libijo. Zaradi bombnih napadov, ugrabitev letal, kraj so v strahu še posebno delavci letališč, pa tudi cariniki nimajo miru pred raznimi tihotapci. Vendar se je tudi zanje končno našel rešitelj, ki naj bi vse to preprečil.
V eni izmed tovarn v Cambridgeu so se že pred leti specializirali za izdelovanje varnostne opreme, sedaj pa so razvili nov varnostni sistem, ki ne odkriva samo plas-
tičnega orožja, temveč tudi narko-Angleški raziskovalci so odkrili nov detektor za odkrivanje plastičnega orožja, kokaina ipd. Imenuje se »Z sistem«. Marca letos je eden od njihovih raziskovalcev potoval po Novi Angliji, se presedal iz letala v letalo, s sabo pa je nosil kovček s plastičnim orožjem in razstrelivom, kot ga uporabljajo teroristi. Na nobenem od letališč ga niso ustavili. Brez vsake težave je prišel mimo vseh letalskih varnostnih kontrol. Zakaj? Enostavno: vsa letališča imajo detektor, ki s pomočjo rentgenskih žarkov odkriva le kovinske predmete, vse ostalo pa gre mimo.
Zibelka na kolesih
Kako je nastal človek? — Več rodovnikov?
Ko so na nekem znanstvenem srečanju zastavili enemu od izvedencev za prazgodovinske raziskave precej kočljivo vprašanje, kje na našem planetu je po njegovem mnenju nastal človek, se je mož elegantno izognil nastavljeni pasti z besedami: »Če mi pokažete na zemeleljski krogli en sam predel, kjer človek zanesljivo ni nastal, vam bom na preostali zemeljski površini našel ravno tisto mesto, od koder izhaja ta misleči dvonožec!« Omenjeni znanstvenik je le eden od tistih prazgodovinarjev, ki »ne vedo«, kje so človekovi začetki.
Nekateri so prepričani, da seje človeško bitje razvijalo postopno do sedanje stopnje, drugi pa menijo, da je narava, potem ko je preizkusila celo vrsto bolj ali manj uspelih osnutkov, nenadoma iz niča ustvarila dokončni vzorec našega neposrednega prednika. Vse razvojne oblike pred to naj bi zašle v slepo ulico razvoja in so zavoljo tega izumrle. Ena skupina znanstvenikov se rešuje iz zagate na ta način, da govori o biološkem in sociološkem vidiku učlovečenja, vsako naj bi potekalo na drugem geografskem področju. Taka razmišljanja očitno nimajo prave teže, ker so si strokovnjaki enotni v tem, da je biološko in družbeno v človeku združeno in se ne da razstaviti »kot vprežni voz na prvo in zadnjo premo«.
J. Girand pravi, da so se celine dolgo prepirale med seboj, katera ima pravico imenovati se zibelka človeštva. Najverjetneje pa je, da ena sama sploh ne obstaja. Po njenem je več središč razvoja. Zaradi tega naj bi bile tudi razlike znotraj človeške vrste. Potrebno bi bilo, meni, sestaviti tri rodovnike: za Afriko, za Azijo in za Evropo. Ni razloga, da bi bilo
Naša ravnodušnost uničuje preteklost, pači sedanjost, pogublja prihodnost,
A. VOZNESENSKI
Vlada se vedno lahko nauči več iz kritike svojih nasprotnikov kot iz pohval svojih prilizovalcev.
K. ČAVOŠKI
katero področje privilegirano. Tako prepiranje med razumniki ne rojeva samo nove modrosti o »goli opici«, ampak že kar preveč bega znanstvene duhove.
L. M.
Rojstvo zvezde
Astronomi so odkrili zvezdo v nastajanju
Že precej desetletij poznajo astronomi splošno teorijo o tem, kako se rodijo zvezde. Nastale naj bi iz ogromnih medzvezdnih oblakov prahu in plinov, ki se zgostijo in pregrejejo do take stopnje, da se sproži proces jedrskih reakcij, ki potem dajejo silno energijo teh nebesnih'teles.
Doslej je bil to le teoretični model, nedolgo pa imajo astronomi tudi dokaz, da je model zares blizu resničnemu dogajanju v vesolju. Skupina astronomov na arizonski univerzi je sporočila, da so odkrili »rojstvo zvezde«. Kot zatrjujejo, so odkrili »dejanski kolaps zvezdnega oblaka, iz katerega je nastala zvezda, podobna našemu Soncu«.
Do odkritja so prišlo po dokaj zapleteni poti. Prve namige so dobili iz gore podatkov, ki jih je leta 1983 pošiljal na Zemljo satelit IRAS, namenjen infrardečemu raziskovanju vesolja. Čeprav je satelit deloval le deset mesecev, je poslal na Zemljo podatke o kakih četrt milijona kozmičnih virih infra rdečega žarčenja. In med njimi je bil tudi nenavaden vir v ozvezdju Ophiuchus, oddaljen 250 svetlobnih let. Astronome je presenetilo predvsem to, daje bilo nebesno telo izjemno mrzlo, vsega 40 stopinj nad absolutno ničlo (-233 stopinj C). Lotili so se nadaljnjih raziskav z radijskimi teleskopi in tako prišli do presenetljivega odkritja, da je pojav, ki ga je zabeležil satelit IRAS, dejansko zvezda v nastajanju.
Zapletene astronomske raziskave so pokazale, da ima nova zvezda notranjo skorjo trikrat večjo kot naše Sonce, a le četrtino njegove mase. Na nebu pa bo nova zvezda.zasvetila čez kakih 100.000 let, ko se bo v vesoljski prostor razkadil medzvezdni prah, ki jo zdaj še zakriva.
Običajne letalske varnostne naprave pokažejo le predmete z visoko specifično težo. Novi sistem ne izpusti niti plastike in celo fižolove bilke ne, torej predmetov z nizko specifično težo. To je glavna in najpomembnejša razlika med detektorjema. »Z sistem« ustvari pri pregledu kovčkov dve različni sliki na dveh ekranih; prvi prikaže predmete z visoko specifično težo (obarva jih črno na zeleni podlagi), na drugem ekranu pa se prikažejo beli predmeti, (z nizko specifično težo); čim nižja je specifična teža, tem svetlejši so predmeti na ekranu. Po ekranu potuje »črtalo« od točke do točke, pregleda celoten predmet, posname vzorec in določi sliko.
Za vse organske materiale, od kokaina, pomaranč, pa tja do bilk in mrčesa, ki pogosto najdejo prostor v kovčkih takšnih in drugačnih mednarodnih potnikov, bije zadnja ura. Vse to lahko odkrije in razkrinka tudi zle namere novi »Z sistem«. Kokain je »varen« pred novim sistemom le, če je v kovinski škatli, na ekranu se ne pokaže, pokaže se le škatla, ki pa jo ponavadi dočaka odpiranje in preverjanje vsebine.
Že dobršen del evropskih letališč se je odločil za nakup »Z sistema«. Žanj so se odločili tudi ameriški cariniki, da bi naredili konec kraji in terorizmu.
J. ŽAGAR (Vir: Discover)
Nafta iz smeti
Pridobivanje goriva iz raz-nih odpadkov
V laboratorijih inštituta za znanost in tehnologijo na manchestrski univerzi je prišlo do majhnega, vendar revolucionarnega odkritja, ki naj bi močno olajšalo proračune za gorilno olje. Nekaj, podobnega surovi nafti, naj bi namreč lahko izdelovali kar iz gospodinjskih odpadkov.
Kemika Noel McAuliffe in Roger Benn sta razvila metodo »kuhanja« odpadkov iz celuloze, pri čemer ob dodajanju kovinskih katalizatorjev pride do procesa, ki v nekaj minutah naredi to, kar narava opravi v milijon letih. Iz organskih snovi nastane nafta.
Slama, čajni listi, papir in celulozni odpadki, trs, koruzno ličkanje in podobno smetje lahko da nafto, ki je kalorično le nekoliko slabša od nafte, ki jo ta čas črpajo v Severnem morju, ima pa to dobro lastnost, da je popolnoma brez primesi žvepla in dušika, kar oboje povzroča resne ekološke težave pri uporabi naftnih derivatov, naj bo pri ogrevanju, pogonu motornih vozil ali pridobivanju elektrike.
Prihodnje leto bo postavljena prva poskusna tovarnica za pridobivanje »nafte« iz odpadkov. Če se bo izum dobro obnesel, potem bo to zares koristno za velik del sveta.
Smrt je praviloma nesreča, toda sam obstoj smrti ne izključuje sreče.
A. KIRN
		
		
Gledal je in poslušal glasove, ki so se mu zdeli, da prihajajo iz daljave, a zavedal se ni ničesar. Šele ko je zazvonilo v farni cerkvi, se je zdrznil. V zavest se mu je vrinila strašna resnica. Ves pogrebni obred ob odprtem grobu mu je bil zoprn. Ko so spuščali krsto v jamo, se mu je zdelo, da jo spuščajo v neskončno požrešno globino.
Zabobnele so prve grude zemlje na krsto. Tedaj je stisnil ustnice, da ne bi zajokal. Potegnil je vase sapo, da bi zadržal jok, a zadrhtele so mu čeljusti, skril je obraz v dlani in spustil krčeviti jok. Ni se mogel pomiriti, ihtel je, da so solze polzele skozi prste. Ko se je predramil iz omotičnosti, je že odhajal z pokopališča in pod roko ga je podpiral Grabnar.
Marjeta
Matevža je močno prizadela Kristinina smrt. Dolgo je taval okoli ves omotičen, brez vsake volje dodela. Kar vidno je upadal in domači so se začeli bati, da ga bo žalost pobrala. Dolgo ni mogel preboleti notranje bolečine, a čas, najboljše zdravilo za take bolezni, je začel celiti tudi Matevževe rane. Začel se je vračati med ljudi in se z njimi pogovarjati. Celo h Grabnarju v gostilno je zavil in popil kozarec vina. In tako seje navadil, daje večkrat zavil h Grabnarju na svoj kozarec vina. Sčasoma sta z Grabnarjem postala celo prijatelja. Grabnar mu je ob neki priliki ponudil, naj bi prevzel vodstvo njegove žage. Matevž je ponudbo brez pomišljanja odklonil. Preveč
bi ga spominjalo na Kristino. Pa tudi doma ni mogel pustiti kmetije ostarelim in bolnim staršem. Osoje so prav tedaj potrebovale zdravo in mlado moč. Da bi se pogospodil in ostal v dolini, mu še na kraj pameti ni prišlo.
Tekel je čas in minilo je nekaj let. Tako je nekega dne naneslo, da je zopet zavil v Grabnarjevo gostilno na svoj kozarec vina. Na dvorišču je srečal novo, mlado natakarico, kf je nesla prek dvorišča naročaj drv. Prav pred njim so ji začela padati polena iz naročja na tla. Priskočil je, se sklonil, da bi ji pomagal pobrati. Sklonila se je tudi ona. Njeni mehki lasje so se za kratek trenutek dotaknili njegovega lica, da gaječudnospreletelo, in njen topli dih mu je božajoče zavel čez obraz.
Oba sta se zravnala. Ponudil ji je poleno, brez zadrege, kakor bi ga ponujal stari znanki, in z velikim tihim veseljem, kakor bi bil pravkar napravil veliko dobro delo, ne samo vsakdanjo uslugo.
Ko se mu je zahvaljevala, je videl, kako ji je belo, skoraj prebledo lice zalila nežna rdečica in soji majhnerdeče ustnice nalahko zadrhtele. Njene velike, čudovito plave oči so ga pogledale tako prijazno in toplo, kakor da ji je napravil veliko dobroto. V zadregi ji je nekaj nerazločnega zamomljal in stopil na stran, da je lahko odšla. Ko je šla mimo njega, mu je nekoliko pokimala. Hotel ji je še nekaj reči, a se mu je beseda zapletla v ustih. Dekle seje zasmejalo in odhitelo v hišo. Nekaj tako nenavadnega je bilo na
vaša zgodba VLAK NA SLEPEM TIRU
V celici št. 96 na Miklošičevi v Ljubljani se je prižgala luč. Paznik, kije odprl vrata, ni rekel niti besede. Vrgel je manjši nabasan nahrbtnik na tla, zaklenil in pustil goreti luč.
S sotrpinom Milošem, ki mi je zadnje dni delal družbo, sva skočila z ležišč in občudovala nahrbtnik in ugibala, kaj to pomeni. Nato sva hitro začela prazniti nahrbtnik in skladati vsebino na posteljo. »To je tvoje!« je kriknil Miloš, ko je izvlekel nekaj zavojčkov cigaret. On namreč ni kadil. Bil je iz Splita, sin sodnika in trgovke in je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani. V nahrbtniku je bila poleg cigaret še vrečka prepečenca in dva para perila. V žepu je bil listič, na katerem je pisalo: »Še nocoj vas bodo odpeljali v Nemčijo. Tvoji ženi bom to sporočil. Z željo, da bi se kmalu vrnil, Te lepo pozdravlja Tvoj iskreni prijatelj Stanko.«
Tudi če ne bi gorela luč, ne bi spala. Čudil sem se, da sotrpin ni hotel vzeti niti koščka prepečenca. Vedel je, da bo kmalu na prostosti, kakor mu je bilo dan prej obljubljeno pri zaslišanju. Zato seje zahvalil za ponujeni preprečenec in dodal: »To ti bo še kako prav prišlo!«
Točno opolnoči se je začelo. Spisek je bil narejen po abecednem redu. Dva gestapovca sta nas spremljala vsak s svojim psom na železniško postajo. Tam sta nas sprejela že starejša vojaka in nas preštela. Na postajah, kjer smo se ustavili, to pa je bilo le v Kranju in na Jesenicah, sta izstopila vsak na eni strani vlaka.
Naš spremljevalec, kije imel kapo z napisom »Werkschutz« in na rokavu »Wache«, je sedel meni nasproti. Ko sem delil »sopotnikom« cigarete (ugotovil sem, da jih razen mene nihče ni imel), sem ponudil tudi uniformiranemu spremljevalcu. Ko je cigareto vzel, seje zahvalil s »hvala«. Kosem ga vprašal, če zna slovensko, je potrdil in dodal, daje Korošec, in to iz Pliberka. Potem sva bila kmalu zaupna kot prijatelja. Povedal je, da gre z nami le do Dunaja in da je po poklicu frizer.
Moj nahrbtnik seje začel prazniti, ko smo se pricijazili na Dunaj. Potisnili so nas na stranski tir. Radovedni smo bili, kam nas bodo usmerili, kajti naš spremljevalec ni vedel drugega, kot da nas mora pripeljati do Dunaja.
Ob tiru je bilo veliko zvonov raznih velikosti. Posedli smo po njih in čakali, kaj bo. Kmalu so se pojavile tri ženske z znaki Rdečega križa.
Take znake so imele na rokavih in rutah, katere so imele zavezane zadaj kot pri nas žanjice. Neki moški so prinesli pokrite lonce in nekaj na pol polnjenih vreč. Ženske so nam začele deliti toplo krompirjevo juho ali točneje krop, v katerem je bilo nekaj koščkov krompirja. Vsak je dobil tudi košček trdega, napol črnega suhega kruha, ki pa nam je šel še kako v slast.
Zopet so nas preštevali in vstopali smo v vlak, pri katerem so bile še vedno tiste ženske. Bil sem zadnji in sem opazoval, kako so delile vstopajočim majhne svetinjice. Vsak seje zahvalil in dal s pogledom vedeti, da je hvaležen, neki krojač iz Kamnika pa je svetinjico poljubil in se zahvalil s sklenjenimi rokami. Tik pred mano je bil neki Rajko iz Ljubljane, in ko mu je ženska ponudila svetinjico, jo je z ironičnim nasmehom vzel in jo vrgel čez ramo. Ko pa jo je ponudila še meni, sem seji zahvalil in vprašal, če ni bila prej nuna. Pritrdila je in v njenih očeh seje pojavila solza.
Vlak je potegnil in odropotal proti severu. Med potjo sem začel razmišljati, če nisem bil proti tistemu Korošcu, ki nas je spremljal do Dunaja, le preveč odkrit, ko sem mu povedal, kaj sem zagrešil, da moram v neznano. Povedal sem mu namreč, da sem napisal plakat z naslednjim napisom! »Samo še Adolf Hitler, Leon Rupnik in Dimitrije Ljotič verjamejo v Zmago Nemčije.« On pa mi je odgovoril: »Vidite, pa ste se zmotili, saj je takih norcev še veliko...«
Ustavili smo se na obmejni postaji Moravska Ostrava med Češkoslovaško in Poljsko. Potem sem slone zaspal in se zbudil šele, ko se je vlak ustavil na slepem tiru na postaji, na katere pročelju je pisalo AUSCHWITZ — OSWIENCIM.
Nekdo spredaj je zakričal: »Weiter alles nach Lager zwei — Buchenvvald — Ost...
FRANC LUZAR
8
njej, da se ni mogel premakniti.
Srečanje ga je vznemirilo in prevzelo. Kasneje, ko je bil v gostilniški sobi v pogovoru z Grabnarjem, je s pogledom sledil novo natakarico in opazoval, kako okretno in prizadevno streže gostom.
Kasneje, med vsakdanjim pogovorom, je Grabnarja mimogrede z narejeno brezbrižnostjo vprašal, odkod je dobil novo natakarico. Povedal mu je, da je doma iz tistih krajev, kjer je Bog radodarno delil revščino, kako je po smrti staršev ostala brez bližnjih sorodnikov in jo je iz usmiljenja vzel k sebi neki daljni sorodnik s kopico svojih otrok. Ko je pritisnila gospodarska kriza, je zmanjkalo kruha za tako številno družino in primoran je bil dati dekle od hiše. Grabnar je še dodal, da je z njo zelo zadovoljen, ker je pridna in ubogljiva, in je ne bi dal od hiše za nič na svetu.
Od tistega dne je Matevž začel pogosteje zahajati v Grabnarjevo gostilno, še posebno takrat, ko je slutil, da Grabnarja ni doma.
Z natakarico, Marjeta ji je bilo ime, se je sčasoma zbližal in spoprijateljil.
Kljub previdnosti je Grabnar kmalu odkril Matevževo zalezovanje Marjete. Matevž je neko popoldne prišel v Grabnarjevo gostilno, ker je zvedel, da je Grabnar odšel zdoma v gozd prevzemat neki posekani les. Sedel je sam v gostilniški sobi in oprezoval, odkod bo prišla Marjeta. Tedaj se, kot bi padel z neba, prikaže Grabnar.
POTA
m si
Tiralica kmalu rodila sadove
Nekajmesečno iskanje skupine Romov v začetku avgusta zaključeno — Na begu ___le	Se	Matija	Brajdič	—	Znana	tudi	vlomilca iz Dolenjskih Toplic
dežurni
poročajo
NOVO MESTO — Več mesecev trajajoča uganka, kje so iz ljubljanskih zaporov pobegli Romi, je naposled rešena. Prav tako so minuli dnevi razvozlali skrivnostno izginotje osebnega avtomobila v Dolenjskih Toplicah in vlom v zdraviliško brunarico na topliški jasi. A pojdimo po vrsti.
PRETEPAL BIVŠO ŽENO — Miličniki so imeli pred dnevi opraviti z srboritim 39-letnim Hasanom Bego-vičem. Možakar je svoji bivši ženi grozil, za nameček pa jo je še pretepal. Begovič je svoje živce pomiril v prostorih za pridržanje, čaka pa ga še - pot k sodniku za prekrške.
DOMA JE RAZGRAJAL — 2. septembra so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 39-letnega Borisa Križana iz Metlike, ki je doma razgrajal in robantil. Tudi zoper njega jebila napisana prijava sodniku za prekrške.
ZMERJAL GOSTILNIČARKO IN GOSTE — V prostorih za pridržanje se je 2. septembra znašel tudi 27-letni Janez Žabkar iz Šentjerneja. 2. septembra je vinjen zmerjal lastnico gostilne Kos v Gornjem Vrhpolju, nadlegoval pa je tudi goste. Po zaslugi miličnikov se je Žabkar vrnil domov trezen, v bližnji prihodnosti pa bo moral potrkati še na vrata sodnika za prekrške.
DOMA JE RAZGRAJAL — Miličniki so 6. septembra pridržali do iztreznitve 59-letnega Jožeta Mišmaša iz Budganje vasi. Možakar je doma razgrajal, tako da so ga umirili šele miličniki, ki so tudi napisali prijavo sodniku za prekrške.
Nesreča v energetskem bazenu IMV
38-letni Franc Leskovec v kritičnem stanju
NOVO MESTO — Minuli četrtek, 4. septembra, je novomeško IMV obiskala skupina električarjev ljubljanskega Elektra z namenom, da opravijo določene meritve in preglede nove transformatorske postaje v energetskem bazenu IMV. Delo je vodil 38-letni elektroinženir Franc Leskovec, ki pa se je med opravilom hudo ponesrečil in se zdravniki novomeške bolnišnice tačas še zmeraj bore za njegovo življenje.
Leskovec je, kot so se dogovorili, opravljal meritve zaščite znotraj objekta, sodelavca pa sta opravljala svoj posel zunaj energetskega bloka, še prej pa so opravili tudi priklop ozemljitve. Okoli 10.10 je nenadoma prišlo do krajše prekinitve električnega toka, slišati pa je bilo tudi pok. Nemudoma so pogledali, kaj se dogaja, in našli na tleh Franca Leskovca, ki ga je močno poškodoval električni tok. Kot se je pokazalo, je bilo ločilno stikalo, ki se vklaplja s posebnim vzvodom, ročno priklopljeno, tako da je bil transformator pod napetostjo, to pa je bilo tudi vzrok nezgode.
V začetku lanskega decembra je iz ljubljanskih zaporov pobegnil 26-letni Rom Milan Novak. Dalj časa se je uspešno skrival na območju
Z vilicami zabodel prijateljico
J. P. obtožen umora
KOČEVJE — Namestnik temeljnega javnega tožilca iz Kočevja je te dni 35-letnega Jožeta P. iz Martinjaka v občini Cerknica, ki prestaja kazen, na katero je bil obsojen zaradi dveh poizkusov umora, obtožil novega umora.
Jože P. naj bi 27. decembra lani umoril Marijo Gruden-Pirnat iz Kočevja. Z njo je navezal stike med prestajanjem zaporne kazni in jo je v Kočevju tudi obiskoval. Pri zadnjem obisku je prišlo med njima do prepira in fizičnega obračunavanja in takrat jo je s kuhinjskim nožem porezal po vratu, nato pa z večjimi vilicami za kuho večkrat zabodel, med drugim tudi v srce, zaradi česar je izkrvavela.
Umor je bil odkrit šele dva dni kasneje, 29. decembra, zaradi česar je bilo potrebno za zbiranje zanesljivih dokazov več časa. Jože P. je dejanje priznal in povedal, da ga je storil iz ljubosumja.
J. P.
grosupeljske in trebanjske občine, kasneje pa so se mu pridružili še 18-letni Zvonko Hočevar, Branka Hočevar in mladoletni M. V. Zaradi utemeljenega suma, da so storili več kaznivih dejanj, predvsem v okolici Žužemberka, Trebnjega in Grosupljega, je bila za njimi razpisana tiralica, ki je bila pred časom objavljena tudi v Dolenjskem listu. Zadeva pa se je razpletla letošnjega 2. avgusta. Pri Grosupljem so namreč miličniki najprej prijeli Milana Novaka, ko pa so to videli ostali člani skupine, so se kar sami predali UNZ. Tako so Novak, Zvonko Hočevar in mladoletni M. V. že v priporu novomeškega sodišča, prav tako že tudi teče obsežna preiskava o očitanih kaznivih dejanjih. Še vedno pa je na begu 27-letni Matija Brajdič, zoper katerega je bila prav tako že razpisana tiralica.
Tej uspešni akciji kriminalistov je kmalu sledila še druga. Sredi avgusta so namreč delavci zagrebškega SUP prijeli 20-letnega L I. in njegovega 5 let starejšega brata iz Zagreba. Ko so kriminalisti malo pobliže pogledali v njuno preteklost, so skupaj z delavci novomeške UNZ ugotovili, da imajo v rokah mladeniča, ki sta osumljena tudi vloma v brunarico na jasi v Dolenjskih Toplicah 17. julija. Takrat sta zmakni-
r
Vroča kri za Sankom
Da statistika o vse večjem številu prekrškov ne laže, potrjuje tudi natakar Lojze Plankar
NOVO MESTO — Ne le lanska, pač pa tudi letošnja polletna statistika kaže, da je kršitev javnega reda in miru na Dolenjskem vse več. Verjetno ni treba posebej zapisati, da je temu največkrat kriva vinjenost, pa tudi mesto kršitev je največkrat isto — gostilna. Alojz Plankar bo v gostinski uniformi kmalu praznoval srebrni jubilej, saj je za točilnim pultom že celih 24 let in ima izkušenj z gosti, dobrih in slabih, verjetno več kot dovolj.
»Ne potrebujem nobene statistike, saj se lahko vsak dan sam prepričam, da je teh kršitev resnično čedalje več. Po svoje je to razumljivo: ljudje se v stiskah zatekajo k pijači, današnji časi pa so takšni, da vzrokov ni potrebno kdove kako iskati. K temu je potrebno še dodati, daje v Novem mestu zadnja leta izredno veliko priseljencev, ki so največkrat povzročitelji prepirov in pretepov. No, resnici na ljubo povedano, je veliko tega odvisno tudi od strežnega osebja. Če se natakar takšnega gosta »loti« na pravi način, se incidentu da izogniti, če ne gre res za kakega zagretega prepirljivca.«
Alojz Plankar, kije bil kar 10
let natakar v gostišču Na Loki, sedaj pa že tretje leto streže v kavarni na Glavnem trgu, pravi, da je najtežje takrat, ko lokal zapirajo.
»Dejstvo je, da je vinjenost najpogostejši vzrok prepirov, in morda ne bi bilo napak, ako bi sprejeli odlok, po katerem bi v večernem času kako uro prej kot sicer prenehali točiti alkoholne pijače za šankom. Pa da me ne bo kdo napak razumel: nič nimam proti pitju, kulturnemu seveda, a takega v večernih urah za šankom praktično ni.«
B. B.
I
Alojz Plankar: »V večernih urah za šankom domala ni kulturnega pitja.«
T
s
I
h
N
I
S
I
I
%
S
I
N
I
S
s
l
A
I
N
I
h
I
N
i
A
I
A
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
s
J
Krajo opazoval miličnik
Zaradi tatvine v skupnih garažah je bil 31-letni Dušan Mikač obsojen na pogojno kazen
NOVO MESTO — Na zatožno klop novomeškega sodišča je pred dnevi sedel 31-letni Dušan Mikač, natakar iz Novega mesta. Obtožnica ga je bremenila, da je letos 12. aprila v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu ukradel z vozila Antona Božiča zadnje luči, pri čemer so ga zalotili miličniki.
Nenavadno veliko število kraj prav garažah na Cestj herojev je bilo
JJ,
letošnjo pomlad vzrok, da so se miličniki podrobneje posvetili temu problemu. V garažah so postavili zasedo in miličnik, ki je sedel v civilnem avtomobilu, je opazoval prihajajoče avtomobile in obnašanje ljudi. Vse do polnoči se ni zgodilo prav nič posebnega, po daljšem zatišju pa se je že proti jutru v garaže pripeljal Dušan Mikač. Parkiral je svoje vozilo, nato pa stopil do avtomobila Antona Božiča, z njega odvil zadnje luči in jih zaklenil v svoj osebni avto. Na njegovo nesrečo je to početje spremljal tudi miličniški pogled.
Mikač je na sodišču priznal krajo in pojasnil, da je tisto noč delal na Frati vse do 2. ure zjutraj, daje tisto noč nekaj več popil in da je tudi to podžgalo njegovo odločitev. Prav tako je sodnikom v izgovor navedel še, da je bilo poprej tudi njegovo vozilo večkrat okradeno in da je zategadelj pač hotel vzeti ukradene dele komu drugemu.
Senat sodišča je Mikača obsodil na pogojno kazen 3 mesecev za dobo dveh let, pri tem pa mu je v olajševalno okoliščino štel, da doslej še ni bil kaznovan, da je dejanja priznal in se tudi kesal, ne nazadnje pa tudi skrb za družino. Sodba še ni pravnomočna.
Tatova koles in žlebov že pred sodniki
Miličniki so minuli teden prijeli Jožeta in Alojza Plavca z Vrhovega
NOVO MESTO — Novomeški miličniki so minuli teden pripeljali pred preiskovalnega sodnika novomeškega temeljnega sodišča 21-letnega Jožeta Plavca in tri leta mlajšega Alojza Plavca z Vrhovega, ki sta utemeljeno osumljena, da sta iz novomeške IMV odnesla več predmetov, prav tako pa ju bremenijo vloma v opekarno Zalog.
Jože in Alojz Plaveč naj bi v noči na 1. september vlomila v IMV Novo mesto in od tam odnesla 4 kompletna kolesa s platišči za vozilo R-18, medtem ko naj bi iz zaloške opekarne tisto noč odnesla tudi 40 metrov pocinkanih žlebov. Ob prijetju je bilo ugotovljeno, da je Jože Plaveč že januarja letos v IMV izvedel podoben »podvig«, po podatkih novomeške UNZ je takrat iz tovarne odnesel 6 koles za osemnajstice, cev za dovod goriva za katrco in pa varnostni pas. Povzročena škoda na vseh ukradenih predmetih je ocenjena na okoli 410 tisočakov.
la ozvočenje in baskitaro ansambla Jerko v vrednosti milijon in 500 tisoč dinarjev, že naslednjo noč pa sta v novomeški Šegovi ulicu Stjepa-nu Krsniku ukradla osebni avto Golf. Nanj sta nato namestila ukradene registrske tablice in 20-letni I. I. ga je tako uporabljal vse do 13. avgusta, ko je s tem vozilom v Zagrebu povzročil prometno nezgodo in bil prijet. Omenimo naj še, da je Krsnik ukradeno vozilo že dobil nazaj, medtem ko sta osumljenca v Toplicah ukradene predmete prodala v Maglaju, vendar je tudi večina teh že bila najdena in vrnjena lastniku.
B. B.
ZAHVALA ZA POMOČ PRI GAŠENJU
Župnijski urad Šmarjeta se zahvaljuje za vso pomoč pri gašenju požara na zvoniku cerkve na Vinjem vrhu poklicni gasilski brigadi Novo mesto, vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vsem krajanom iz okoliških vasi. Spoštovani prijatelji in dobrotniki, hvala vam!
S KRIŽIŠČEM NE BO NIČ
NOVO MESTO — V tem srednjeročnem obdobju do leta 1990 ni predvidena izgradnja križišča Cesta herojev — Koštialova ulica, čeprav je bilo to pred dvema letoma skoro zagotovljena stvar. Vse seje spremenilo z odločitvijo, da v tem srednjeročnem obdobju novega pokopališča na Marofu ne bodo gradili, zato tudi ni predvideno urejanje tega križišča. Tak je uraden odgovor na delegatsko vprašanje z Mestnih njiv, kjer je od velikopoteznih načrtov za najsodobnejše pokopališče ostal le del široke in asfaltirane ceste, ki vodi le do njiv. Zdaj koristi predvsem sprehajalcem s psi...
Naključno odkrit grabež
Blagajničarka DIC utemeljeno osumljena
NOVO MESTO — Povsem po naključju je prišlo v začetku avgusta na dan večletno dogajanje v Dolenjskem informativnem centru, točneje v delovni skupnosti skupnih služb, ki na to ustanovo meče kaj slabo luč. Čeprav preiskava še zdaleč ni zaključena, je že moč zapisati, da gre pri sumu grabeža v zvezi s poneverbo, do katerega je prišlo v omenjeni ustanovi, za precej velike zneske denarja.
Sicer pa bo kaj več moč zapisati, ko bo vso zadevo vzel v •roke temeljni javni tožilec, zaenkrat lahko zapišemo le, da so kriminalisti novomeške UNZ 8. avgusta pripeljali k preiskovalnemu sodniku novomeškega sodišča 40-letno Natašo
Murn iz Novega mesta, zaposleno kot blagajničarko v DSSS Dolenjskega informativnega centra.
Murnova je utemeljeno osumljena grabeža, po podatkih, s katerimi sedaj razpolaga novomeška UNZ, pa naj bi osumljenka v daljšem časovnem obdobju poneverjala večje vsote dinarskih in deviznih sredstev, s katerimi je kot blagajničarka upravljala. Takoj po odkritju sojo suspendirali, ne glede na to pa ostaja odprto vprašanje, kakšni sta bili organizacija dela in kontrola v omenjeni delovni skupnosti, ki sta takšno početje očitno omogočali. Sicer pa bo tudi o tem moč napisati kaj več, ko bo preiskava zaključena.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pobiranje krompirja je včasih lahko hudo neprijetna in celo nevarna zadeva, pa ne morebiti zaradi slabega vremena ali kakih drugih podobnih nevarnosti, pač pa če se na njivi prikaže 31-letni Ignac N. iz Vrhtrebnjega. Taje minulo soboto tako rogovilil po domači njivi, vmes pa tudi grozil, da so morali pobiralci krompirja na pomoč poklicati celo miličnike. Z njive se je Ignac preselil v prostore za pridržanje. Dela se je pa le rešil!
• Od minulega petka v škocjanski gostilni Luzar ni več glasbe. Za to je poskrbel neznanec, ki je ponoči vlomil v lokal in iz točilnega pulta zmaknil radiokasetofon, zraven pa še nekaj stotakov. Lastnica Vlasta Pungerčar je tako ob najmanj 250 tisočakov, gostje pa ob glasbene užitke.
Morila je neprištevnost
Bolezen vzrok velike družinske tragedije
KOČEVJE — Na varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu je bil 5. septembra pred sodiščem v Kočevju obsojen Anton Trope iz Štalcerjev 25 pri Kočevju.
Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik javnega tožilca Bojan Šobar, je očitala Antonu Tropetu, da je 4. aprila letos med obiskom pri
ZAKAJ ZAVAROVANEC MALO DOBI
RIBNICA — Zaradi nedavnega viharja v ribniški občini ni bilo posebne škode. Le ponekod je delno razkrilo strehe. Tako je 'na naše vprašanje odgovoril vodja ribniške enote zavarovalne skupnosti Triglav Andrej Klemenc. Dodal pa je, daje bilo zato v občini tudi letos že nekaj požarov, ki so povzročili občanom kar precejšnjo škodo. Žal so oškodovanci dobili povrnjene le malo škode, ker so bili tudi zavarovani le za manjše vsote. Poudaril je, da se tako nizko zavarovanje (s katerim običajno ni plačana niti zemlja, na kateri zavarovana stavba stoji) ne splača. Lastnik stavbe in zavarovalnica imata namreč v primeru škode le veliko dela, jeze, pojasnjevanj in dokazovanj, zadovoljstva pa ni ne pri zavarovancu ne pri zavarovalnici.
sorodnikih na Trati v Kočevju dvakrat zabodel z nožem svojo ženo Sonjo. Enkrat jo je zabodel v srce, da je izkrvavela. To dejanje je storil v stanju neprištevnosti zaradi shizo-frenske paranoje. Predlagal je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu, s čimer se je v glavnem strinjala tudi obramba, ki jo je zastopal Lado Orel.
Izvedenec asistent dr. Jože Lovšin, ki je opravil obdukcijo pokojnice, je povedal, da so bile poškodbe tako hude, da tudi takojšna strokovna pomoč ne bi bila uspešna. Izvedenec psihiater prof. dr. Jože Lokar je povedal, da so se pri obtožencu pokazali bolezenski znaki že v začetku leta, marca pa je potreboval pomoč psihiatra. Zdravljenje v bolnišnici sta bolnik in njegova žena odklonila. Za ambulantno zdravljenje pa so predpisane manjše doze zdravil, kot bi jih prejemal v bolnišnici, in še te je bolnik jemal neredno, tako zdravljenje pa ni moglo preprečiti napredovanja bolezni.
Obdolženec je odklonil zagovor, prav tako so odklonili pričevanje najožji sorodniki. Predsednik senata Blaž Volf je poudaril, da je torej kljub pričanju le ene priče in upoštevanju ostalih dokazov dano dovolj opore za sklepanje, da je obtoženec očitano dejanje storil, vendar takrat ni mogel razumeti dejanja in se tudi ni mogel imeti v oblasti. Sodba še ni pravnomočna.
J. PRIMC
STRELA ZANETILA POŽAR
RUČETNA VAS — Pred dnevi smo prišli do novice, da je zadnje dni avgusta med neurjem strela udarila v stanovanjsko hišo Jožeta Roma iz Ručetne vasi. Strela je povzročila preboj električnega kabla, zaradi česar je prišlo do požara, ki seje hitro razširil na ostrešje. Požar so pogasili gasilci iz Ručetne vasi in vaščani, materialno škodo pa so ocenili na okoli 500 tisočakov.
PADEL S SLIVE IN SE UBIL
STARA GORA — V soboto, 6. septembra, je prišlo v Stari gori pri Mirni do hude nezgode, v kateri se je smrtno ponesrečil 37-letni Bojan Potočnik iz Trebnjega. Potočnik je tega dne v svojem vikendu obiral slive. Ko je bil kake tri metre visoko na drevesu, se mu je zlomila veja, tako da je padel vznak na rob strehe vikenda, nato pa na tla, kjer je udaril ob večji kamen. Pri padcu seje Potočnik tako hudo poškodoval, daje bil na kraju nezgode mrtev.
Romi napadli in poškodovali miličnika
Nasilneža so že prijeli in predali sodniku
PREČNA — V gostinskem lokalu na prečenskem letališču se je v petek zadrževala skupina Romov, ki pa so bili precej glasni in razbo-rito razpoloženi. Zato sta v Prečno pohitela tudi miličnika, da nadležne goste umirita. In res je vse kazalo, da bo zadeva urejena po mirni poti. Ko sta se namreč pojavila miličnika, so 37-letni Janez Kovačič, 41-letni Vinko Brajdič, 35-letna Nada Kovačič in 40-letna Zofka Brajdič, vsi iz romskega naselja Žabjek, navidez mirno zapustili lokal. Njihova navidezna pohlevnost pa je izginila tisti hip, ko sta iz lokala stopila tudi miličnika. Janez Kovačič in Vinko Brajdič sta s stoloma napadla moža postave in ju poškodovala, grozila pa sta jima tudi z nožem, nakar je vsa skupina zbežala. Poškodovanima miličnikoma se je kmalu pridružila patrulja s službenim psom in pričeli so iskati pobegle Rome. Pri delu so jih ovirale Romkinje, vendar so nasilneža navzlic temu kmalu našli in predali preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Poškodovana miličnika sta morala iskati zdravniško pomoč.
DA NE BO VEČ POPLAV V KLETEH — Okrog XII. bloka na Mestnih njivah so v nekaj dneh vse prekopali. Novomeška Komunala bo te dni s pomočjo prizadevnega izvajalca del mojstra Lovrenčiča iz Šentjerneja končala dela. Napeljujejo novo odvodnjavanje za izpodnebne vode, ki doslej ni bilo urejeno in je prebivalcem dveh blokov povzročalo hude težave s poplavami v kleteh. Pri Komunali menijo, da bo dolgotrajna nevšečnost enkrat za vselej odpravljena, prizadeti krajani pa bodo to verjeli, ko bo mimo prvi naliv. (Foto: R. Bačer)
800 TISOČAKOV ŠKODE — 7. septembra ob 21. uri se je 38-letni Fihret Ibričič iz Ljubljane peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba /proti Ljubljani. Nekje pri Prilipah je pričel prehitevati tovornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal drug osebni avtomobil neznane registracije. Da ne bi prišlo do trčenja, je Ibričič zapeljal na levo prek bankine na nasip, kjer je vozilo obstalo naslonjeno na drevo. Pri nezgodi se je voznik Ibričič teže poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 800 tisočakov.
TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 22-letni Mirsad Mahmič iz Bosanske Krupe seje 5. septembra peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Metliki. V Trnovcu je v desnem preglednem ovinku pričel prehitevati osebni avto, takrat pa se je pripeljal nasproti 26-letni Milan Gajski. Da bi se izgonil trčenju, je Mahmič močno zavrl, takrat pa ga je zaneslo,
tako daje bočno trčil v vozilo Gajskega. Potnika v Mahmičevem vozilu, 22-letni Etham Ramič in 23-letni Senad Kržalič, sta se v nezgodi huje ranila in so ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 600.000 din.
POVZROČIL NESREČO IN ODPELJAL NAPREJ — 31. avgusta ob 16.30 se je 47-letni Rudolf Matkovič iz okolice Travnika peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je dohitel kolono vozil in jih v blagem, a preglednem ovinku pričel prehitevati. Prav takrat je na levo polovico vozišča zavil tudi voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije. Matkovič se mu je umaknil na levo bankino, pri tem pa ga je zaneslo na desno v obcestni jarek, kjer se je avtomobil prevrnil. Nastalo materialno škodo so ocenili na milijon in 200 tisoč dinarjev, povzročitelj nezgode pa je mirno odpeljal naprej in ga še iščejo.
Z mladimi močmi po naslov
Janez Ilc, 29-letni kapetan ribniškega Inlesa, o željah za novo sezono — Naskok na prvo mesto
RIBNICA — Čeprav v tridesetletni zgodovini ribniškega Inlesa še nikoli ni bil napravljen seznam najboljših igralcev kluba, bi se na njem zagotovo znašel tudi Janez Ilc, danes 29-letni kapetan republiškega ligaša iz Ribnice, ki ne skriva ambicij, da vnovič poskuša naskok na 1. mesto in vstop v II. zvezno ligo. Ilc je že celih 10 let standardni igralec prve ekipe, igral je skupaj z Radičem, Šilcem, Andoljškom, da ne naštevamo vseh.
»Ko me mnogi sprašujejo, kakšna je razlika med igro tiste generacije in današnjo, jim odgovarjam, da se je včasih igral enostavnejši rokomet, danes pa je veliko tega podrejeno taktiki in nasprotniku,« razlaga Ilc, ki je mladim resnično lahko v vsem za vzor.
Janez Ilc: »Ne skrivamo želje, da letos vendarle osvojimo naslov republiških prvakov.«
»Gledam današnje igralce, ki imajo zares vse možnosti za delo, vendar imam občutek, da tako na treningih kot na tekmah ne dajo vsega od sebe.
POKAL RIKA V CERKNICO
RIBNICA — Na kegljišču doma JLA je bil konec minulega tedna odigran turnir Riko 86, na katerem sta poleg štirih domačih ekip nastopili še vrsti Triglava iz Siengelfindena in Muenchna. Zmagal je cerkniški Brest, druga je bila ekipa SCT, tretji Riko.
M. G-č
ROKAVČEV USPEH V DOMŽALAH
DOMŽALE —- V soboto je bila v Domžalah tretja dirka letošnjega super motoslaloma, ki šteje za meddruštveno prvenstvo Slovenije. V kategoriji do 650 kubikov je bil prepričjivo najboljši Branko Rokavec iz AMD Trebnje, pred svojim klubskim kolegom Avguštinčičem, v kategoriji nad 650 ccm pa je Trebanjčan Prosenik osvojil tretje mesto.
Na prazničnem turnirju prvi Kastelic
Kvaliteten šah v počastitev dneva enote JLA v Novem mestu
NOVO MESTO — V počastitev 4. septembra, ko slavi svoj praznik novomeška enota JLA, je bil pred dnevi v domu JLA hitropotezni šahovski turnir, ki sta ga pripravila komanda novomeškega garnizona in ŠK Novo mesto. Nastopilo je kar 36 šahistov iz Ljubljane, Zagreba, Črnomlja, Metlike in Novega mesta, tekmovanje pa je potekalo v štirih predtekmovalnih skupinah, nakar se je po 16 igralcev pomerilo v finalni in tolažilni skupini.
Rezultati predtekmovanja, skupina A: 1. do 3. mesto: Luzar, N. Lončarevič in Picek po 6, 4. Materni 5,5, 5. Istenič 3,5 itd, skupina B: 1. Milič 6,5,2. Kastelic 6, 3. Ščap 5,5,4. Bedič 5,5, J. Lončarevič 4 itd, skupina C: 1. Pucelj 7, 2. do 3. mesto Djurič in Micič po 5,5, 4. Petrič 5,5, R. Rudman 5 itd., skupina D: 1. do 2. mesto Sribar in Ilič po 6,3. Škerlj 5,5,4. Vene 5,5. Stokanovič 5 itd.
V finalni skupini je nato prepričljivo in z velikim naskokom zmagal Kastelic, ki je zbral vse točke, 15, sledijo pa: Luzar 10, Milič 9,5, Ilič 9, Picek 9, Micič 8,5, Pucelj 8, Ščap 7,5, Djurič 7,5, Materni in Škerlj po 7, Šribar 6,5, N. Lončarevič 6, Petrič 4,5, Bedič 3,5 in Vene 1,5 točke. V tolažilni skupini je bil najboljši Božovičz 12 točkami, R. Rudman jih je zbral 11,5, Šušnjar 11 itd.
Pri organizaciji turnirja so pomagale tudi delovne organizacije Novoteksa, Laboda, Krke, Pionirja, Novolesa in Dolenjskega muzeja.
Veliko več bodo morali posvetiti svoji individualni pripravljenosti, kar bo zagotovo prineslo tudi boljšo igro.«
• Ribnica je dolga leta eden izmed nosilcev kvalitetnega rokometa v Sloveniji, Inlesovi igralci pa že nekaj sezon domala pred vrati II. zvezne lige. Jim za odločilni korak manjka moči?
»Lahko rečem, da smo taktično in fizično dobro pripravljeni, da pa nam je športna sreča povsem obrnila hrbet, saj smo nekaj srečanj in točk izgubili prav v zadnjih sekundah tekem. Čeprav smo dobra ekipa, pa nam manjka visok igralec, »bombarder«, ki lahko doseže zadetek tudi iz razdalje desetih metrov.«
Še ni tako dolgo, ko so se za Ilca zanimali v ljubljanskem Dinos Slovanu, a je ostal zvest »lesarjem«. Navsezadnje bi rad s klubom dosegel tisto, kar zaman skušajo že nekaj let: priti v višji tekmovalni razred.
»Mislim, da je resnično prišel naš čas. Ekipo bomo osvežili z mladimi igralci, ki bodo lahko že to sezono pokazali, koliko veljajo. Veliko tega pa bo odvisno že od .starta, saj imamo jeseni precej tčžji razpored od spomladanskega. Mislim pa, da je to dobro. Prepričani smo^da nam letos mora us-tv z istimi ambicijar mi startajo na prvenstvo tudi Šoštanj, Jadran, Rudar, morda tudi Prule.«
M. GLAVONJIČ
| »Naš cilj mora biti medalja!«
| V Colorado Springsu se je v nedeljo končalo svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo — Ocena Jožeta Majesa, vodje strokovnega štaba KD Krka
NOVO MESTO — Svetovno kolesarsko prvenstvo v ameriškem Coloradu Springsu ni docela izpolnilo naših javnih, kaj šele skritih želja. Morda je za kakršnokoli poglobljeno analizo prezgodaj, saj so se fantje šele včeraj vrnili v Jugoslavijo in bodo gotovo imeli povedati marsikaj, kar so skopa poročila iz daljnega Colorada zamolčala, pa vendar. Navsezadnje, okoliščine, panajgreše za takšne nesrečne primere, bodo pozabljene, ostali bodo rezultati, ti pa so takšni: 11. mesto Jugoslavije v ekipni vožnji, II. mesto Jureta Pavliča v vožnji posameznikov s 15 sekundami zaostanka za zmagovalcem, 81. mesto Papeža, ki je zaostal za minuto in 20 sekund, 92. mesto Smoleta z zaostankom 13 minut in 12 sekund ter 98. mesto Polanca, ki je bil za zmagovalcem kar 18 minut in 17 sekund.
I
r i cpnuaui	nam	iciun iiiui a us- ^
peti, pa čeprav z istimi ambicijami kot *
I
N
I
S
TURNIR OB JUBILEJU I
V
KOČEVJE — Ob 10-letnici ženskega in 15-letnici moškega rokometa v Kočevju je RK Itas pripravil zanimiv turnir. V moški konkurenci so bili doseženi naslednji rezultati: Itas-Novo mesto 26:18 (14:9), Novo mesto-Olimpija 30:20(17:12), in Itas-Olimpi-ja 21:15 (14:7). Med ženskami so bili izidi takšni: Itas-Novo mesto 20:20 (11:10), Itas-Olimpija 18:26 (9:14) in Novo mesto-Olimpija 15:16 (8:7). Pri moških je torej zmagala vrsta Itasa, pri ženskah pa Olimpija, medtem ko je bil v skupnem seštevku vrstni red takšen: 1. Itas, 2. Novo mesto, 3. Olimpija.
M. G-č.
Najprej nekaj o ekipnem nastopu. Ob trojici Novomeščanov, Papežu, Glivarju in Smoletu, je jugoslovanske barve branil še Pavlič, kar je bila vsekakor presenetljiva Hvastije-va odločitev, saj je bilo skoroda zanesljivo moč pričakovati, da bodo v ekipni vožnji nastopili Papež, Smole, Šebenik in Polanc. Glivar in Pavlič naj bi bila aduta za cestno vožnjo. Očitno pa je konfiguracija proge narekovala takšno spremembo, vendar je težko reči, ali je bilo to slabo ali dobro. Dejstvo je le, da je ekipam na progi nagajal močan veter in da je bila dodatna oteževalna okoliščina za našo vrsto, da je v takih razmerah vozila s polnimi kolesi. To so občutile tudi nekatere druge vrste, objektivno morda celo boljše od naše, a so se še slabše odrezale. Navsezadnje 11. mesto ni neuspeh in je povsem blizu zastavljenih ciljev, bolje se je sedaj vprašati, kako realne so bile želje tistih, ki so našo reprezentanco videli povsem blizu vrha. A o tem nekaj kasneje.
Posamična dirka je bila poglavje zase. Vreme je bilo izredno neugodno, bila je gosta megla in dež, termometer je kazal vsega 10° nad
ničlo. Že začetek dirke je pokvaril veliko tega. V tretjem krogu seje namreč Sržko Glivar zapletel v skupinski padec, staknil poškodbo, a vseeno vozil naprej do 7. kroga, ko je zaradi okvare na kolesu moral odstopiti. Skopa poročila iz ZDA omenjajo potem 8. krog, ko seje od glavnine kolesarjev ločila štirinajsterica kolesarjev, med katerimi so bili tudi Papež, Smole in Pavlič. Vse kaže, daje ta pobeg naše precej izčrpal, in res prava škoda, da niso vzdržali do konca. Že v devetem krogu je Smole pričel zaostajati, medtem ko sta bila Papež in Pavlič še zmeraj v skupini trinajstih ubežnikov. Vse do kroga in pol pred ciljem je kazalo, da se bosta oba lahko enakovredno vmešala v boj za mesta pri vrhu, takrat pa je ubežnikom očitno pričelo primanjkovati moči in glavnina jih je ujela. Pobegom, ki so zatem sledili, očitno nista bila več kos, delna izjema je le Pavlič, ki si je s sorazmerno majhnim zaostankom in celo v času tretjeuvrščenega Nizozemca priboril 11. mesto.
Kako komentira nastope jugoslovanskih kolesarjev na svetovnem prvenstvu Jože Majes, vodja stro-
kovnega štaba KD Krka, ki je dalo polovico reprezentantov?
»Mogoče bom malo preoster. Zame 11. mesto v posamični konkurenci, kar nekateri razglašajo za ne vem kakšen uspeh praktično nič ne pomeni. Sliši se kruto, toda dejstvo je, da bodo Pavliča in njegovo 11. mesto v svetu hitro pozabili, če so si ga sploh zapomnili, veljajo in štejejo namreč le medalje. In te morajo biti naš cilj! Kolesarjenje je postalo v Sloveniji drugi šport za smučanjem, zahteva po medalji na tako velikih tekmovanjih je torej povsem upravičena. Seveda bo za kaj takega potrebno temeljito spremeniti delo in organiziranost v kolesarskih vrstah. Kaj nam pomaga močna članska vrsta, če mladince puščamo vnemar? Nekaj zanesljivo trdim: ko bomo na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojili prvo medaljo, se bodo pričele vrstiti tudi medalje pri članih. In v našem klubu smo si. delo za v prihodnje že zastavili tako.
Morda še tole o nastopu v ZDA. Veliko sem pričakoval od Glivarja in res škoda, da sta ga ustavila padec in nato še okvara. Papežu namreč takšno vreme, kot je bilo med dirko, ne ustreza, z Glivarjem pa je prav nasprotno. Toda priložnosti za popravni izpit bo še dovolj, sedaj velja oči obrniti proti glavnima ciljema te generacije kolesarjev: svetovnemu prvenstvu tako rekoč na domačih tleh, ki bo prihodnje leto na avstrijskem Koroškem, in olimpijskim igram v Seulu. Ni vrag, da se jim ne bi odprlo!«
B. BUDJA
iifj
SLAVNOSTNI TURNIR SEVNIČANOM
TREBNJE — V počastitev občinskega praznika je ŠK Trebnje v prostorih kmečkega muzeja na Veseli gori pripravil ekipni in posamični šahovski turnir. V moštveni razvrstitvi je zmagala ekipa ŠK Milan Majcen iz Sevnice s 6 točkami, sledijo pa: VP Mokronog 4, ŠK Ivančna gorica 2, itd. V posamični razvrstitvi je zmagal Novomeščan Ferdo Avsec, z 8 točkami, sledijo pa: Štimec (Trebnje) 7, R. Blas (Sevnica) 6, Brcar (Trebnje) 5,5 itd. Za ekipno in posamično zmago so bili zmagovalcem podeljeni pokali.
J. BLAS
KOŠARKARSKI MARATON NA LOKI
NOVO MESTO — Komisija za prosti čas pri OK ZSMS Novo mesto pripravlja za soboto, 13. septembra, na igrišču na Loki v Novem mestu tako imenovani košarkarski maraton. Začetek te prireditve bo ob 17.30. Pomerili se bodo kadeti Novolesa in Domžal, nato Labodova ženska ekipa s člani novomeških ansamblov ter igralci z levega in desnega brega Krke.
KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
• V okviru priprav na pričetek prvenstva v republiški rokometni ligi so Inlesovi igralci odigrali več prijateljskih srečanj. Tako so premagali vrsto Jugoturbine s 25:16, Črnomelj s 23:22, kočevski Itas z 22:15, izgubili pa s sodraškim Donitom s 26:28.
• V klubu DVZ Ponikve, članu I. republiške lige, je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Mesto trenerja je prevzel Ljubljančan Slavko Čargo, medtem ko sta klub zapustila vratar Meglič in kapetan Doblekar. Ekipa je s pripravami pričela 4. avgusta in vadila na svojem igrišču v Ponikvah, edino ojačanje moštva pajeRošič, ki je v Ponikve prišel s Prul.
• Nogometaši Ribnice in Kočevja bodo tudi letos nastopali v dolenjski nogometni ligi, le da z različnimi željami in možnostmi. Nobena skrivnost ni namreč, da bodo skušali Kočevci na vsak način osvojiti prvo mesto, kar je glede na kvaliteto igralskega kadra tudi moč pričakovati, medtem ko so bodo Ribničani s pomlajeno ekipo to sezono predvsem uigravali. Obe enajsterici sta odigrali tudi več prijateljskih srečanj s Kraljevico in Delnicami.
• Nova rokometna sezona bo za igralke kočevskega Itasa ena najtežjih doslej, zato je trener Žerjav vse želje podredil obstanku v ligi. Priložnost za igranje bodo poleg nekaterih preizkušenih igralk dobile mlajše, vendar se kaj lahko zgodi, da bo ekipa, v kateri igrajo sestri Jerič, Križamnova, Fi-lipovičeva, Bejtovičeva in druge, celo presenečenje prvenstva. Prijetno, seveda!
M. GLAVONJIČ
Plavalo preko sto krkašev
Dobra udeležba na prvenstvu Krke v plavanju
DOLENJSKE TOPLICE — Kar	Nastopile so tudi štafete; v. ženski je
preko 100 zaposlenih v novomeški to-	zm?fla ek'Pa Šmarjeških Topite, v
v . .	.	.	,,	moški pa ekipa Izolacije I.
varni zdravil Krka se je pred dnevi udeležilo sindikalnega prvenstva v plavanju, ki je bilo v Dolenjskih Toplicah. Nastopajoči so merili svoje moči v prsnem in prostem slogu na 50 metrov, najbolje pa so se odrezali delavci iz tozdov Zdravila, Izolacije, Kozmetika in Šmarjeških Toplic. Sicer pa je med moškimi ekipami zmagala vrsta Izolacije in med ženskimi Zdravilišče Šmarješke Toplice.
Poglejmo nekaj rezultatov. Pri ženskah je v kategoriji C prsnega sloga zmagala Potrčeva (DSSS), v kategoriji B Dežmanova (Kozmetika), v kategoriji A pa Markovičeva (Dolenjske Toplice). V prostem slogu na 50 m je zmaga pripadla Vavpičevi iz Zdravil.
Še pogled v moško konkurenco: V prsnem slogu je v kategoriji A zmagal Baloh (Marketing), v kategoriji B Mirtič (Izolacije) in C Derganc (Dolenjske Toplice). V prostem slogu je v kategoriji A zmagal Jelenc (Izolacije), v B kategoriji Bradač (Izolacije) in v kategoriji C Uhl (Šmarješke Toplice).
NOVOTEKSU TURNIR
KRIŽE — Pred dnevi je bil odigran turnir v malem nogometu za pokal »Križe 86«. Med enajstimi ekipami, kolikor jih je nastopilo, je zmagala Novoteksova vrsta, druga je bila ekipa Gabrja, tretja pa vrsta gostiteljev.
Novo mesto gosti 20. turnir prijateljstva
Nastopilo bo 6 moških in šest ženskih odbojkar-__________skih	ekip__________
NOVO MESTO — Poročali smo že na kratko, da bo 21. septembra v Novem mestu letošnji tradicionalni, ž», 20. turnir prijateljstva v odbojki, na katerem bo nastopilo šest moških in prav toliko ženskih ekip. Prvi tak turnirje bil leta 1967 v Poreču, ko so tudi sklenili, da bodo srečanja poslej tradicionalna, prvič pa so na teh turnirjih nastopile slovenske ekipe leta 1975.
Novomeški turnir se bo pričel 2!L septembra ob 9. uri, fantje bodo igrali v športni dvorani, dekleta pa v osnovnih šolah na Grmu in v Bršljinu. V skupini A se bodo v predtekmovanjih moških pomerile ekipe Pionirja, Vala in Opatije, v skupini B pa Reka, Bled in Borjik Banka, medtem ko bodo že pri ženskah na Grmu nastopile vrste Bleda, Reke in ZSŠDI, v Bršljinu pa Marčana, Nova Gorica in Meblo. Spomnimo se, da sta bila lanska zmagovalca Opatija pri moških ta Sokol Meblo pri ženskah.
KASTELIC TUDI ZA -SEPTEMBER
NOVO MESTO — Štirinajst igralcev novomeškega šahovskega kluba se je te dni udeležilo rednega mesečnega hitropoteznega turnirja za mesec september. Vnovič je zmagal Kastelic, kije zbral 12 točk, sledijo pi. Milič 11,5, R. Rudman 10, Luzar 9,5, Picek 8, Pucelj 7,5, Lubej 6,5, Škerlj in Istenič po 6 itd.
VELIK USPEH NOVOMEŠČANOV — Pred nedavnim končano 40. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja je prineslo novomeškemu zastopstvu izreden uspeh. Letos so namreč združili moči z Vrhničani in v taki zasedbi. so v skupnem seštevku zasedli drugo mesto s 37 točkami, 13 manj, kot jih je zbrala zmagovalna enota Kranja. Ob vrnitvi je Stanislav Galič, komandant enote JLA v Novem mestu, za športnike, ki so se v Ljubljani tako imenitno izkazali, pripravil sprejem in jim čestital za dosežene rezultate. Zapišimo, da je bila kombinirana vrsta Vrhnike in Novega mesta v vojaškem mnogoboju druga, prav tako v streljanju, v plavanju četrta, v rokometu druga, košarki tretja, odbojki peta in atletiki šesta. Na posnetku je novomeško zastopstvo s priznanji po vrnitvi iz Ljubljane. (Foto: B. Budja)
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM — Na posnetku sta najboljša plavalca Krke v prsnem slogu Miro Mirtič in Alojz Derganc
V SOBOTO NOGOMETNI TURNIR
ŠMARJETA — ŠD Šmarjeta organizira v soboto, 13. septembra, turnir v malem nogometu. Zainteresirani se lahko prijavijo v gostišču Prinovec do petka, 12. septembra, ob 20. uri pa bo v tem gostišču tudi žrebanje parov. Prvo mesto prinaša nagrado dvajsetih tisočakov, nagrajeni pa bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar.
USPEH KRŠKIH STRELCEV NA GOLOBE
LAŠKO — V Šmohorju pri Laškem je bilo pred dnevi meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v tarčo srnjaka in tarčo ležečega merjasca za veliki prehodni kristalni pokal »Memorial Cirila Vezjaka«. Med sedemnajstimi ekipami je vrsta SD Partizan Krško osvojila prvo mesto, za Krčane pa so streljali: Jože Žabkar, Jože Koritnik in Rudi Mlinarič. V posamični konkurenci je bil Žabkar tretji in Koritnik peti.
Na prvenstvo z osmimi igralci
Krepko okrnjen igralski kader odbojkarjev novomeškega Pionirja — Edini
cilj je obstanek v II. zvezni ligi	__
NOVO MESTO — Ljubitelje odbojke na Dolenjskem je pred dnevi prav gotovo vznemirila vest, da je bilo na pripravah OK Pionir za prihodnjo tekmovalno sezono v II. zvezni ligi, ki so bile v Poreču, vsega sedem igralcev in trener. Se mar novomeški odbojki, ki ješe pred kratkim bila na dobri poti. da se uvrsti celo v prvoligaško društvo, pišejo črni časi? Odgovor na to smo skušali poiskati pri Davorinu Gregureku, Pionirjevem trenerju in igralcu.
»Sprijazniti se je pač treba z dejstvom, da je generacija, ki jo je vodil prof. Vladimir Jankovič nehala igrati, izjema sta le Babnik in Vernig, tako da je vse breme padlo na mlade. Ti so sicer obetavni, imajo znanje, a kaj, ko jih je večina oblekla vojaške uniforme, tako da smo sedaj ostali z 8 do 9 igralci, takimi, ki so prejšnjo sezono igrali večidel le v II. republiški ligi. Jasno, da potemtakem ne smemo pričakovati čudežev. Pa kaj bi skrivali, igralski kader za to sezono je takšen: Goleš, Travižan, Koprivnik, Resnik, Babnik, Vernig, Prah, Petkovič in jaz! Na srečo se že v novembru vrača od vojakov Brulec, medtem ko na kakšne druge okrepitve ni moč računati, saj je Primc nehal igrati, Komadina je v JLA, da ne naštevam naprej.«
Seveda so v Pionirju daleč od tega, da bi vrgli puško v koruzo. Od 20. do 30. avgusta so v Poreču opravili prvi del priprav, s katerimi sedaj nadaljujejo v Novem mestu.
»Naš edini cilj letos je, da obstanemo v II. zvezni ligi, za kaj takega pa bo seveda potrebno trdo delati. Pa ne le to, slej ko prej bo treba urediti status novomeške odbojke, saj ne gre, da imajo tri
naše ekipe, ki bodo nastopale v ligaških tekmovanjih, na voljo vsega štiri termine na teden! Saj smo vendar drugoligaška ekipa! Družba vlaga v nas denar, ki bi ga mi mordti upravičiti z rezultati, vendar na ta način to nikakor ne bo mogoče. Klub živi danes ob velikem odrekanju vseh, in če ne bi bilo nekaj zanesenjakov, kot so Berger, Babnik, Vernig in še kdo, novomeške odbojke verjetno ne bi bilo več. Edina tolažba v vsem tem
• Vse kaže, da bo novomeške odbojkarje zapustil tudi mladi reprezentant Smrke, ki je že zahteval izpisnico. Kot seje izvedelo, se zanj zanima novi drugoligaš Salonit.
nam je, da imamo zares obetaven podmladek. O tem smo se lahko prepričali poleti, ko so naši pionirji zmagali na junijskem odbojkarskem taboru na Badiji. In prav ti najmlajši bodo imeli lepo možnost, da pridobijo novih izkušenj, saj nas bo pionirska vrsta zastopala v II. republiški ligi.«
Do pričetka prvenstva, ki starta 11. oktobra, čaka torej Gregureka še precej dela. Na srečo je tudi časa še dovolj, da se mlada in neizkušena
vrsta ob nekaj starejših igralcih pripravi na drugoligaški krst. Prav zato bo potrebnih precej srečanj.
»Upamo, da se bomo uvrstili na finalni pokalni turnir, ki bo konec tega tedna v Ljubljani, če pa nam to ne uspe, gremo na drug turnir v Pakrac. Ob tem imamo dogovorjenih še nekaj prijateljskih srečanj, tu pa je tudi mednarodni turnir prijateljstva, ki bo 21. septembra v naši športni dvorani. Upam torej, da na prvem srečanju — v goste odhajamo k lanskemu prvoligašu Željezničarju — v Osijeku ne bomo razočarali.«
B. BUDJA
Davorin Gregurek: »Ostali smo z mladimi igralci, takimi, ki so lani igrali celo v II. republiški ligi.«
tf3Q[S]0^]0[f3
gradbeno industrijsko podjetje tozd Keramika novo mesto
RAZPRODAJA PEČNIC V KLASI
od 15. do konca septembra vsak delovni dan od 7. do 17. ure v prostorih Gl P Pionir tozd Keramika, Slakova 5,
68000 Novo mesto.
Informacije po telefonu 068/21-201
STIHU
ST!H L
STML
SETI
MOTORNE ŽAGE IN
ŠKROPILNICE V PRODAJI IZ
KONSIGNACIJE
Informacije: UNIKOMERC, Zagreb, predstavništvo Ljubljana, Celovška 147, tel. (061)555-033, 555-458.
Komisija za delovna razmerja pri Emona hoteli Ljubliana-TOZD TERME ČATE2, 68250 BREŽICE,
objavlja prosta dela in naloge
VODJA KUHINJE V HOTELU TERME
pogoji:
— VKV kuhar
— 5 let delovne dobe pri vodenju kuhinje
— delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
TURISTIČNI ANIMATOR IN ORGANIZATOR KULTURNO-ZABAVNEGA PROGRAMA
pogoji:
— visoka ali višja šolska izobrazba jezikoslovne smeri
— aktivno znanje dveh tujih jezikov (nemški in angleški j.)
— delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o izobrazbi v roku 15 dni na naslov Emona hoteli-TOZD TERME ČATEŽ, 68250 Brežice. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po dnevu končne objave.
748/37-86
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Zaradi povečane proizvodnje sestavnih delov in sklopov avtomobilov ter doseganja dodatnih planskih aktivnosti
vabi k sodelovanju
- KV avtomehanike
- KV ličarje
- KV kleparje
- KV ključavničarje
in več nekvalificiranih delavcev za priučitev v avtomobilski proizvodnji.
Kandidate za zaposlitev vabimo, naj oddajo pismene prijave v kadrovski službi IMV, kjer jih bomo seznanilii tudi s podrobnimi pogoji zaposlitve
TOZD TEHNOSERVIS
razpisuje dela in naloge
- vodja oddelka elektroenergetike
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:	—
— višješolska izobrazba elektro smeri — jaki tok
— 3 leta delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: IMV Novo mesto, Zagrebška 18 — 20, kadrovska služba.
Obvestilo o izidu objave bodo kandidati dobili v 15 dneh po izbiri.
757/37-86
Osnovna šola Milke Šobar — Nataše Črnomelj
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja šole (reelekcija)
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 32. členu zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, imeti morajo organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete.
Prijave sprejema razširjeni zbor delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po objavi razpisa.
750/37-86
Velika denarna blagovna
TOMBOLA
v Domžalah, nedelja, 21. septembra, ob 14h
Glavni dobitki
5.000.000 din (1/2 miiijarde)
Zastava 101
126 P
50 SM
20 SM
In ostali dobitki v skupni vrednosti 1 milijarde
Vabi Smučarsko društvo Domžale
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO TOZD OSKRBA Cesta komandanta Staneta 10
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. prodajalec in sestavljavec pohištva v blagovnici Žabja vas,
2. prodajalec v prodajalni Brusnice,
3. snažilka.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. in 2: šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije — prodajalec;
pod 1: tehnične smeri in eno leto delovnih izkušenj; pod 3: osnovna šola
Delovno razmerje za vsa objavljena prosta dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati za delo in naloge pod 1 in 2 bodo imeli 2-mesečno poskusno delo, kandidati za dela in naloge pod 3 pa en mesec poskusnega dela.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisanihdosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.	755/37-86
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD Tobak, LJUBLJANA, Tobačna utica 5
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
VODENJE SKLADIŠČA GALANTERIJE
Pogoj:
— poklicna šola trgovske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na Tobačno tovarno Ljubljana, TOZD Tobak, organizacijska enota Krško, Cesta krških žrtev 59, v roku 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30-ih dneh po izteku objave.
747/37-86
OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA
razpisuje prosta dela in naloge
— 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
za nedoločen čas
Pogoji: končana PA Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri.
756/37-86
novotes
Komisija za delovna razmerja »NOVOLES«-TOZD' Tehnično energetske storitve, 68351 Straža,
objavlja prosta dela in naloge:
1. strojni ključavničar,
2. rezkalec,
3. strojnik kotlovskih naprav.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: poklicna šola IV. stopnje zahtevnosti in 1 leto prakse, odslužen vojaški rok, 2-izmensko delo.
Pod 2: poklicna šola IV. stopnje zahtevnosti in nad 1 leto prakse v stroki, odslužen vojaški rok, 2-izmensko delo.
Pod 3: poklicna šola IV. stopnje zahtevnosti strojne ali elektro smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, 4-izmensko delo, odslužen vojaški rok.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Posebni pogoj je poskusna doba.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: NOVOLES, TOZD TES, 68351 Straža, v 8 dneh po objavi.
753/37-86
XIX.mednarodni
vse zn obrt
OBRTNI SEJEM CELJE Obrt ZO VSE
GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 10. in 11. september POSLOVNA DNEVA
j našem raj
sss*
Obiščite'
Zagrebšk
nekatere
iOStR,,A
^IIISHA *
le!*61'*41
r..—
miio
Svet šole »Baza 20« Dolenjske Toplice
razpisuje prosta opravila in naloge
RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE, ZA ŠTIRILETNO OBDOBJE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu tudi pogoje iz zakona o osnovni šoli in imeti 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako »Za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola »Baza 20«, Dolenjske Toplice.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
759/37-86
metalna
40.000	din
40.000	din
20.000	din
60.000	din
10.000	din
4.000	din
2.000	din
2.000	din
METALNA, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o., Maribor TOZD Tovarna gradbene opreme, n. sol. o., Senovo
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta tozda licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1. VARILNI AGREGAT ELIN
2. VARILNI AGREGAT PRAGA
3. MOTORNA LOČNA ŽAGA
4. ATG. REZALNIK ZAVAR
5. KABINA ZA TRAKTOR
6. TRAJNOŽAREČA PEČ EMO 5
7. OLJNA PEČ
8. OLJNA PEČ
Licitacija bo 18. septembra 1986 ob 13. uri v prostorih mehanskega obrata. Licitacija bo ustna.
Pravico do licitiranja imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Navedena osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen pred začetkom licitacije.
751/37-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO
objavlja po sklepu delovne skupnosti
javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto Renault 4, letnik 1977, v voznem stanju, registriran. Izklicna cena 150.000,— din,
2. osebni avto Renault 4, letnik 1981, registriran. Izklicna cena 450.000,— din.
Javna licitacija bo 22.9.1986 ob 10. uri v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, CKŽ št. 30.
Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. do 10. ure. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene.
Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek ni vključen v prodajno ceno, kupnino in prometni davek plača kupec. Kupec mora vozilo prevzeti in odpeljati v treh dneh po dnevu licitacije.
760/37-86
OPEKARNA NOVO MESTO, p. o. Zalog 21, Novo mesto
Delavski svet ponovno razpisuje dela in naloge vodje tehnično-proizvodnega sektorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola tehnične smeri (strojništvo, gradbeništvo) in 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— izpolnjevanje kriterijev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
K sodelovanju vabimo tudi:
— 2 vzdrževalca
(avtomehanik ali strojni ključavničar)
— viličarista
(izpit za viličarista in izpit B kategorije)
— kurjača
(možnost priučitve).
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi.
754/37-86
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o. Foersterjeva 10, Novo mesto
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TKANINA
objavlja
dela in naloge v investicijsko-vzdrževalnem sektorju
UPRAVLJAVEC PARNIH KOTLOV
Pogoji:
a) — končana poklicna šola
— opravljen izpit za strojnika parnega kotla
— odslužen vojaški rok
b) — končana poklicna šola kovinarske ali elektro smeri
— odslužen vojaški rok
— Po dveh letih je potrebno opraviti izpit za strojnika parnega kotla.
Zaposlitev je za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekst, tovarna, n. sol. o., Foersterjeva' 10, Novo mesto, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
752/37-86
Nespoštovana obljuba
Ne le v Ribnici, tudi drugod pri nas velja ribniški izrek: »Če sem obljubil, še nisem dal.«
RIBNICA — »Se v vašem časopisu upate napisati tudi kaj proti Občinarjem?« nas je sredi Ribnice vprašal občan, ki se je kasneje pr?Jstqvil za Jpneza.Flaj-sa iz Gornjih Lepovč. »Seveda še, če je zadeva 'resnična in če ste jo pripravljeni tudi zagovarjali. Precejje namreč tudi takih ljudi, ki bi radi le z novinarjevimi rokami gade loviti,« je bi! naš odgovor.
Potem je Janez Flajs povedal, da je bil načrt za novo naselje Gorenje Lepovče narejen že leta 1970 in takrat je bil pogoj za začetek gradnje nova. varna cesta do tega naselja, in sicer ob železniški progi. Naselje je že zgrajeno, te ceste pa še vedno ni. Do Gornjih Lepovč se še vedno pride po stari, nevarni in ozki cesti, ki se odcepi iz gorenjske ceste v Rib-
nici, in prav na lem nepreglednem križišču je bito že več nesreč.
»Že leta in leta zahtevamo zgraditev načrtovane in obljubljene ceste ob železniški progi, a brez uspeha. Ko sem ponovno vprašal I. avgusta letos, kdaj jo bodo začeti graditi, sem dobit odgovor, da čez 14 dni. 1. septembra sem spet vprašal in dobi! natanko tak odgovor. Zdaj bo kmalu že sneg in spet ne bo nič,« je potožil Janez Flajs.
Ob vsem tem lahko ugotovimo le, da je pri nas že splošen pojav, da ne držijo ne zapisani dogovori in sklepi, ustne obljube pa sploh ne. Drugod po svetu je spoštovana že dana beseda ali obljuba. Kdor jo prelomi, mora najpogosteje s položaja.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
TEDENSKA
1333
Četrtek, 11. septembra — Milan Petek, 12. septembra — Gvido Sobota, 13. septembra — Filip Nedelja, 14. septembra — Rastko ^Ponedeljek, 15. septembra — Nikodem Torek, 16. septembra — Ljudmila Sreda, 17. septembra — Frančiška Četrtek, 18. septembra — Irena
LUNINE MENE
11. septembra ob 8.42 — prvi krajec 18. septembra ob 6.35 — ščip
BREŽICE: 12. in 13. 9. ameriški glasbeni film Carmen. 14. in 15. 9. ameriški avant. film Greystoke — legenda o Tarzanu. 16. in 17. ameriški spektakel Meso in kri.
ČRNOMELJ: 11. 9. ameriški film 1001 noč Šeherezade. 12. in 14.9. ameriški spektakel Ženska — sokol. 14. 9.
ameriški avanturistični film Sahara. 16. 9. ameriški film Jaz sem porota. 18. 9. ameriški akcijski film Ognjene ulice.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 11. in 12. 9. (ob 16., 18., 20. uri) ameriška komedija Policijska akademija II. 13. 9. (ob 16., 18., 20.) francoska komedija Srečen praznik. 14. 9. (ob 18.) ameriška komedija Invazija na Kalifornijo in (ob 20.) ameriška komedija Vragolije. 15. in 16. 9. (ob 16.,	18.,	20.) ameriški film
Pobesneli Maks III. 17. 9. (ob 18. in 20.) ameriška komedija Poletni ljubimci. 18. 9. (18. in 20.) filmsko gledališče — domači film Rdeči in črni.
SEVNICA: 11. 9. akcijski film Rocky II. 12. in 13. 9. glasbeni film Footloose. 14. in 15. 9. avanturistični film Borec izgubljenega sveta. 17. in 18. 9. kriminalni film Mrtvi in pokopani.
KRŠKO: 12. 9. (ob 19.30) ameriška "komedija Z moškimi ni lahko. 14. 9. (ob 18.) francoski film Nočna patrulja. 16. 9. (ob 19.30) ameriški erotični film Bolero. 17. 9. (ob 18.) ameriški znanstveno fant. film Pošast iz močvirja.
službo dobi
ZAPOSLIM pohištvenega mizarja. Možnost dobrega OD. Stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. Mizarstvo STRUNA, Tržaška 539, ,. Ljubljana, tel. (061) 653-202.
ZAPOSLITEV in stanovanje dobi sama ali starejši par. Šifra: »ČESTA HEROJEV«.
TAKOJ zaposlimo dve dekleti v gostilni: eno za čiščenje in pomivanje posode, drugo za strežbo gostom. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna MLAKAR, Črnivec 11, Brezje na 4 'ror.
TAKOJ zaposlim orodjarja ali strugarja. Obrtna delavnica Dane MIŽI-GOJ, C. 4. julija 98, Krško.
stanovanja
MLAD PAR iz Novega mesta išče neopremljeno enosobno stanovanje v bloku. Možnost predplačila. Tel. 23-454, popoldne.
V NOVEM MESTU najamem opiemljeno sobo ali garsonjero. Ponudbe pod šifro: »NUJNO«.
NUJNO iščem garsonjero ali drugo primerno, po možnosti neopremljeno stanovanje v Novem mestu. Dam plačilo vnaprej — lahko tudi v devizah. Kličite, prosim, tel. 26-804, od 16. ure dalje.
MIRNA išče v Novem mestu začasno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v upravi lista (5709/86).
MLADA DRUŽINA vzame v najem stanovanje ali hišo v Krškem ali okolici. Telefon 71-108, dopoldne.
motorna vozila
Z 750 L. 76 prodam za 120.000.— N. PEKEZ SREČKO, Partizanska 29, N. m. (pri ZDRAVSTVENEM DONU)
126 P, letnik 1977, obnovljen, prodam. Stane Boh, Gorenja Straža 29.
ŠKODO 110 L poceni prodam, lahko po delih. Jože Sintič, Brezovica 18, 68312 Podbočje.
ZASTAVO 750 S, letnik december 1978, prodam. Cugelj, telefon 44-759.
126 P, prva registracija 1979, prodam. Zalokar, Dolenja Brezovica 16, Šentjernej.
RANAULT 4, letnik 1979, prodam. Cena 350.000,— din. Ogled možen v nedeljo. Franc Černe, Dol. Toplice 212.
AVTOMATIK 1983, kot nov, prodam za 13 SM. Tel. 23-619, popoldne.
Prodam Golt diesel JGL (S paket) letnik 1984. Informacije tel. (061) 265-935.
Prodam R4 GTL star 8 mesecev. Informacije tel. (061) 265-935.
VW 12000 ugodno prodam. Tel. 25-862.
126 P, oktober 1982, registriran celo leto, ugodno prodam. Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice.
R 4, letnik 1979, prodam. Informacije na tel. 20-216, popoldne.
PRODAM ALFA SUD, letnik 1975, novo streho za Z 101, dve roki in ležaj ter lita platišča 5,5 x 13 z gumami 175/70/13. Miran Šiško, Mirna peč 94.
JUGO 55 L, letnik 1985, registriran do septembra 1987, prodam. Gliha, Meniška vas 63, Dol. Toplice.
Z 750 L prodam. Andrej Furar, Šmaljča vas 14, Šentjernej.
126 P, letnik 1977, neregistriran, prodam za 150.000,— din. Tel. 58-569.
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 72-557.
ZASTAVO 750, letnik 1981, ugodno prodam. Mokronog 78.
VISA SUPER (bež), 1983, 27000 km, prodam. Tel. (068) 61-341, po 16. uri.
R 12, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Jože Starič, Gorenja Straža 72.
DIANO 6, letnik 1980, prevoženih 90000 km, prodam. Tel. 32-050 dopoldne, ali 32-042 popoldne.
POCENI prodam primo pretiš NSU 175 ccm. Informacije vsak dan na 25-789 od 9. do 10. ure.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer. Andrei Bartelj, Marjan Bauer (urednik PrilogejMirjam Bezek — Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, JožeSi-mčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka— Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto —Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
KOMBI ZASTAVO 450 K prodam. Leto izdelave 1982, školjka nova. Jože Kic, Škocjan 6 a.
EMZ, letnik 1977, prodam ali zamenjam za APN 4,6,7 ali 14. Vel. Cerovec 25, Novo mesto.
Z 101 SC, letnik 1980, prodam. Informacije po telefonu 24-077 med 19. in 21. uro.
PRODAM pony ekspres. Jakše, Bo-ričevo 6, tel. 27-307.
Z 128, letnik 1984, prodam. Kristanova 34, Novo mesto, stanovanje Kralj.
APN 6, odlično ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Tel. 24-454.
ZASTAVO 750, letnik 1978, ka-rambolirano, prodam. Zoran, Gor. Kamenje 2, Novo mesto.
ZASTAVO 850, november 1984, prevoženih 14000 km, prodam. Jenš-kovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica.
Z 750 LE, 1983, ugodno prodam. Tel. 26-885, Mali Slatnik 42.
Z 101 S, letnik 1978, ohranjeno, 76000 km, prodam. Tel. 24-014,do 14. ure.
GOLF, letnik 1979, prodam. Tel. 24-314.
R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto.
CITROEN GS super 1,3, letnik 1980, ugodno prodam. Kink, Stopiče 54.
R 12, letnik 1974, obnovljen, prodam. Groblje 8, Novo mesto.
ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Tel. (068) 79-592.
Z 101 M, letnik 1982, prodam. Ogled popoldne: Barbo, Lešnica 19, Otočec, tel. 85-027.
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Borse, Herinja vas 28, Otočec.
VVARTBURG prodam. Ludvik Saje, Šentjurij 13, Mirna peč.
AUDI 50 GL in FIAT 127 900 L prodam ali zamenjam za GOLF diesel. Tel. 25-460.
Z 750, letnik 1984, prodam. Slavko Hočevar, Ločna 22, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1979, in kobilo prodam. Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec.
R 18, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 25-128, zvečer.
ZASTAVO 750, letnik 1984 (33000 km), prodam. Jurca, Kristanova 28, Novo mesto.
Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 21-868.
APN 6. star eno leto, prodam. Jože Bele, Stranska vas 37.
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do julija 1987, prodam. Hočevar, Cegelnica 73, Novo mesto.
R 12, letnik 1976, in dele zanj prodam. Kulovec, Uršna sela 111, tel. 85-720, od 10. do 14. ure.
Z 750 ugodno prodam. Tel. 25-574, popoldne.
Ž 101 letnik 1978, registrirano do junija 1987, poceni prodam. Franc Zadravec, Ragovska 7, Novo mesto, tel. 25-795.
Z 101, letnik 1978, prodam. Gorenc, Dobrava 7, Kostanjevica na Krki.
126 P, dobro ohranjen, letnik 1979, prevoženih 50000 km, prodam za 44 M. Uroš Gorenc, Gor. Fradišče l/a, Dol. Toplice.
MZ ETZ 250, 6000 km, prodam. Boštjan Poljšak, Slančeva 3, tel. (068) 22-235.
ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Turk Tone, Gor. Stara vas JI, Šentjernej.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, 18000 km, prodam. Franc Koren, Gaberje 12, Tržišče, tel. 88-913.
PRODAM ZAPOROŽCA, letnik 1980. Tel. (061) 341-409, od 6. do 7. ure.
Z 750 SC, letnik 1977, prodamrTel. 22-896.
PRODAM Z 101, letnik 1981, dobro ohranjen. Ogled po 16. uri. Kržan, C. 4. julija 54, Krško.
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Žagar, Muhaber, tel. 24-522, popoldne.
PRODAM Z 750, letnik 1977, na novo obnovljeno in registrirano do 2. 8. 1987. Marjan Šinkovec, Goriška vas 1, 68275 Škocjan.
MINI 1000, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Tel. 58-460 od 18. ure dalje.
PRODAM NEMŠKI GOLF, december 1978, dobro ohranjen. Marjan Retelj, Župeča vas 15, 68263 Cerklje ob Krki.
MERCEDES 220 D, letnik 1968, prodam. V račun vzamem cenejše, manjše vozilo. Tel. (061) 783-132.
PRODAM TAM 2001, letnik 1972, in Z 750, letnik 1976. Franci Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice.
R 18, december 1980, ugodno prodam. Tel. 84-546.
PO UGODNI CENI PRODAM RENAULT 12. Prva registracija 1976. Češence 19, Mirna peč.
PRODAM zimske gume 155 x 15, eno zimo rabljene, in vlečno kljuko. Tel. 25-062.
PRODAM karamboliran fiat 1300, lahko po delih. Maks Butkovič, Leskovec pri Krškem.
TOVORNJAK MAN 635, starejši letnik, neregistriran, kiper, dobro ohranjen, poceni prodam ali zamenjam za osebni avto. Marjan Zakšek, Reštanj 96, Senovo.
APN 6, 1985 in 14 M 1985, ugodno prodam. Jože Selak, Dolenja vas 1, Otočec.
PRODAM Z 101, letnik oktober 1982. Informacije na tel. 21-570 Ljubi. ' UGODNO PRODAM Lado 1600, letnik 1979, registrirano do julija 1987.
Informacije Dukič Branko, Šegova 14, po tel. (068) 21-011 dopoldne in 23-186 popoldne.
PRODAM poškodovano karoserijo za R 18. Ogled: ponedeljek—petek od 6. — 14. ure, servis Pionir Novo mesto. Franc Bregar, Šmarje Sap, Lahova 5.
GOLF, letnik 1984, 30 000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 56-656 Veselič.
kmetijski stroji
TRAKTOR Deutz prodam. Rudi Meserko, Pot na laze 18,68233 Mirna.
PRODAM dobro ohranjen traktor s plugom in branami TV 521 (Tomo Vinkovič), letnik 1979. Ivan Muhič, Orkljevec 1 pri Mirni peči.
ZETOR 2511 prodam. Naslov v upravi lista (5708/86).
TRAKTOR TV 522 s priključki prodam. Informacije na telefon 84-705 vsak dan od 15. do 16. ure.
UGODNO prodam Sipov silokom-banj. Kolenc, Hmeljčič 5, Mirna peč.
PRODAM avtomatski priključek za traktor Zetor ali Ursus 360. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto.
PRODAM kosilnico Gorenje Rapid v okvari. Franc Češek, Stara Bučka 37, Škocjan.
prodam
UGODNO PRODAM ČOLN ČARA VELLE, nosilnosti 500 kg, možna montaža motorja do 3,5 KS. Tel. 26-608.
PRODAM suhe špirovce do 8 metrov dolžine. Šeruga, Sela pri Rat-ežu 15, tel. 85-959.
PRODAM TV COLOR Selectoma-tik. Šeničar, Ul. Cankarjeve brigade 29, Trebnje.
PRODAM dva dobro ohranjena soda (400 1 in 250 1). Kovač, Bršljin 21, Novo mesto.
PRODAM pralni stroj in štedilnik (dva plin, dva elektrika), oboje Gorenje. Tel. 44-028, popoldan.
PRODAM motor za R 4 (prevoženih 65000 km) in 1 m3 borovih plohov (9 cm). Derganc, Loke 6, Straža, tel. 84-771, popoldne.
PRODAM računalnik Philips Senzor z 10 kasetami po ugodni ceni. Tel. 25-369.
PRODAM sedežno garnituro z raztegljivim ležiščem. Moravec, Cesta herojev 38, tel. 23-312.
STARO SPALNICO (orehov furnir) prodam. Tel. 24-867, zvečer.
PRODAM slive na drevju. Nada Beline, Krajna brda 21, 68283 Blanca.
PRODAM stebrni vrtalni stroj z avtomatskim pomikom, Trennblitz »super maja« (profil 350 mm), varilni usmernik 500 A, škarje za pločevino (ročne). Jože Šinkovec, Malkovec 2, 68295 Tržišče.
PRODAM gumi voz, primeren za traktor Tomo Vinkovič. Drago Šeti-na, Rumanja vas, Straža.
PRODAM črno-beli TV sprejemnik (še pod garancijo). Tel. 77-004, popoldan.
KOZE, sanske, velike, z mlekom, in plemenske mladice prodam. Tel. (0601) 81-381.
OTROŠKO KOLO in trajno žarečo peč poceni prodam. Pevci Martinja vas 4, Mokronog.
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. (065) 23-244.
SMREKOVE PLOHE, suhe (5 cm), pribl. 4,5 m3, prodam. Tel. 21-375.
GOSTINCI! Ponuja se vam enkratna prilika kupiti 5000 1 kvalitetnega vina laški rizling. Prodam tudi 3000 kg črnega grozdja (portugalka). Zvonimir Tomac, Donja Reka 5, Jastrebar-sko.
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno športno kolo. Alojz Može, Srebrniče 4 a, Novo mesto.
PRODAM 1500 kg oglja. Slavko Kramžar, Maline 10, Trebelno.
PEČ ZA CENTRALNO, malo rabljeno, z bojlerjem, poceni prodam (na obroke). Koštialova 16, tel. 25-626.
UGODNO prodam nov tomos avtomatik. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto.
PRODAM mlado kravo sivko. Marija Globevnik, Škocjan 2.
PRODAM 350-litrsko hrastovo kad. Drska 20, Novo mesto.
PRALNI STROJ, star dve leti, prodam. Tel. 58-569.
KOBILO, brejo, prodam. Prečna 30.
ČOLN Meastra! 9 SD z motorjem TOMOS 4 prodam. Tel. 85-937, zvečer.
PRODAM električno brizgalko za lakiranje (Wagner 80 W), otroški športni voziček ter avtomobilski priključek za R 4. Tel. 26-946.
KRAVO, 7 mesecev brejo, prodam. Marjan Muhič, Mal. Podljuben 2, Novo mesto.
HLADILNO omaro prodam. Tel. 22-689.
KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. Jože Zupančič, Dol. Nemška vas 2, Trebnje.
PRODAM opremljeno zibelko za dojenčka. Tel. 25-986.
PRODAM silosno koruzo in za ličkanje. Janez Zupančič, Češnjevek 7, Trebnje.
ZELO kvaliteten radiokasetofon za avto prodam. Tel. 25-574.
POCENI prodam nosečniški plašč in poročno obleko številka 38 do 40. Tel. 25-986.
PRODAM blejski čoln. Tel. 22-688, po 16. uri.
PRODAM šotor za kampiranje rumene barve, nov, še neuporabljen, za 4 do 5 oseb. Ponudbe na telefon (068) 24-009, popoldne in zvečer.
PRODAJAM plemenske zajce orjake. Milan Tintor, Jamska 7, Mirna.
PRODAM spalnico (mehagoni furnir) z jogijem. V račun vzamem kredit. Kristan, Ul. 12. udarne brigade 17 (Šmihel), tel. 26-141.
PRODAM kompletno postrojenje za proizvodnjo kvadrov, drobilnico in posestvo, krožno tračno žago, kozo in kozla. Vse skupaj ali posamezno. Ivan Erjavec, Brezje 8 pri Dovškem, 68281 Senovo.
JAVORJEVE PLOHE 4,6 m3,suhe, prodam. Tel. (061) 556-335.
PRODAM hrastov sod (700 1). Ponudbe po tel. (061) 574-304, od 18. do 20. ure.
PRODAM 5 gostinskih miz in plinski veliki roštilj. Olga Dimic, Dore, Velika vas 10, Leskovec.
PRODAM nov fotoaparat Praktica MTL 5 B in nerabljen električni boljer (80 1). Tel. 22-416.
PRODAM 1000 kosov rabljene strešne opeke Kikinda 272 m 250 kosov nove betonske strešne opeke. Teropšič, Ločna 43, Novo mesto.
PRODAM pralni stroj Candy 75 za 40.000 din. Tel. 25-986, popoldne.
PRODAM zelo lepe čistokrvne nemške ovčarje. Janez Knavs, Šalka vas 1, Kočevje, tel. (061) 852-467.
PRODAM tri mesece stare rjave ja-rkice, večje število dostavim na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
REGISTRSKO BLAGAJNO NCR prodam. Tel. 84-546.
PRODAM avtomobilsko prikolico. Verbič, tel. 21-723, dopoldne, ali Mestne njive 6, popoldne.
KOKER ŠPANJELE, rodovniške, stare 8 tednov, prodam. Kirn, Valan-tičevo 19 a, Novo mesto.
PRODAM prenosljivo lončeno peč Keramika Krapina. Brežice 62-750.
kupim
738. Levinger Slavko, Pokopališka 11, Ljubljana.
KUPIM starejšo hišo z nekaj zemlje na območju Krško—Bestanica—Senovo. Šifra: »Na deželi«.
KUPIM rabljen betonski mešalec. Ponudbe na tel. 51-135, zvečer.
KUPIM parcelo za hišo v bližini Novega mesta. Pokličite tel. 20-297, zvečer.
posest
V okolici Novega mesta prodam 1 ha gozda in 2,50 ha njive in košenice. Tel. (068) 23-930.
HIŠO v Gotni vasi (končana III. faza) prodam. Tel. 23-142.
Zaradi bolezni se proda majhen vikend (Telče pri Škocjanu), opremljen voda, elektrika, 14 a vinograda na žici, novejši. Dovoz z avtomobilom. Janez Cvet, Telčice 3, ali Matko, Telče, Škocjan.
PRODAM 2 ha gozda v Brezju pri Raki. Tel. 27-679.
PRODAM zazidljivo parcelo v Gotni vasi. Tel. (061) 772-769.
HIŠO v gradnji v Črnomlju prodam. Tel. (061) 267-820.
PRODAM 12 a vinograda z zidanico na Raki pri Krškem. Telefon 32-042.
NA TRŠKI GORI prodam vinograd z zidanico. Informacije (061) 268-637.
C
RAZNO
J
PO UGODNI CENI posojamo poročne obleke. JURČEVIČ, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041) 418-014.
JANEZ ZUPANČIČ, Češnjevek 7, prepovedujem Miru GAČNIKU in njegovi družini hojo in vožnjo mleka čez parcelo 16 in pašo kokoši, sicer ga bom sodno preganjal.
KRISTINA ZUPANČIČ, Črešnjice 25, Otočec ob Krki, opozarjam ROZO GORENC — SKUBEC, Črešnjice 9, naj preneha z žaljenjem in blatenjem moje časti. Če ne bo takoj prenehala, jo bom sodno preganjala.
čestitke
Te dni praznuje svoj 15. rojstni dan TATJANA ŠTUKELJ iz Berlina, v bližnji prihodnosti pa DAMJAN 11. rojstni dan. Obema iskrene čestitke, mamici in očku pa lep pozdrav. Vsi iz Semiča in Oskoršnice.
obvestila
KUPIM starejšo kmečko hišo z nekaj zemlje v bližini avtobusne ali železniške postaje na relaciji Ljubljana—Novo mesto ali Dolenjske Toplice ali Ljubljana—Žužemberk— Dolenjske Toplice. Telefon (061) 446-
SNEGOBRANE vam montira in
obnovi vsa kleparska dela na strehi obrtna delavnica Dane MIŽIGOJ, Krško, C. 4. julija 98, telefon 71-513 in zvečer 71-637.
FINOMEHANIKA, Mirana Jarca 6, Črnomelj, popravlja drobne gospodinjske aparate (šivalne stroje, likalnike, mikserje in drugo).
CENJENE stranke obveščamo, da je na novo odprta prodajalna sadja in zelenjave v Gor. Straži 66 (bivša mesarija). Se priporočamo!
LESKOVŠKI STRELCI SE PRIPRAVLJAJO
LESKOVEC — Leskovški strelci se že nekaj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono, v kateri pričakujejo ponovitev dobrih rezultatov iz prejšnjih let, imajo pa tudi nekaj novega orožja.
Svet krajevne skupnosti Stopiče opozarja uporabnike cest in poti na območju KS Stopiče, da je prepovedano prosto vlačenje (šlajsanje) hlodovine in podobnega po javnih cestah in poteh v KS Stopiče.
Kršitelje bomo sodno preganjali.
758/37-86
Utihnil, ljuba Ana, je tvoj nežni glas, zdaj tišina je okoli nas, a v srcih tvoj spomin živi, povsod si z nami tudi ti.
ZAHVALA
V komaj 20. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce drage žene, bodoče mamice, sestre, botre in tete
ANE TOMAZIN
roj. Starc
agroživilske tehnice iz Dol. Radulj l/a, Bučka pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali v teh težkih trenutkih, za podarjene vence, cvetje, telegrame in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Papirnice Radeče, sošolkam, Ljudmili Kranjc, Anici Kern in Majdi Popovič za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, župniku za opravljeni'obred in pevcem z Rake.
Žalujoči: mož Štefan, mama, ata, brat Franci z družino, brat Jože, sestri Pepca in Marinka z družino, sestri Magda, Martina, ata in mama ter oslalo sorodstvo
Dol. Radulje, 9. 9. 1986
Delo, bolezen in trpljenje, draga mama, bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANE SAJOVIC
iz Črnomlja
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, kolektivom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, ustno in pisno izraženo sožalje ter darovano cvetje. Iskrena hvala medicinskemu osebju ZD Črnomelj za požrtvovalno zdravljenje, recitatorki Valentini Papež, govornicama Mariji Gr-dešič in Ivanki Banovec za ganljive besede slovesa, kakor tudi pevcem in godbi na pihala iz Črnomlja. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Sil niJLPii
Žalostno si se poslovila, tiho, skromno si odšla, naj ti bo lahka zemlja, ki si jo ljubila.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
v 'v'
J L
ZOFIJA JURSIC
iz Jablanic 14 pri Kostanjevici
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojni cvetje in vence ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in kostanjeviškemu oktetu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Marija in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo
Komaj živeti si začel, že v večnost si odšel, te mrzla zemlja je pokrila, tvoje ljubljene v solze zavila.
ZAHVALA
V 19. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in
nečak
MIRAN MATOH
Grm 6 pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Hlebec za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi DO Elektro Novo mesto, DO Pionir, DO Novoles Trebnje TOZD IGK Račje selo, kolektivu Aerodrom Ljubljana, gasilcem, pogrebnikom, pevcem za lepo zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, mladincem in gospodu duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, oče, brat z ženo, sestre ter ostalo sorodstvo
Če bi ljubezen govorila, solza mrtvega obudita, ne bi tebe, ljubi ata, črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni 13. avgusta zapustil dragi mož, oče, stric, ded in praded
IGNAC GOLE
s Kamenice 3 pri Krmelju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, godbi iz Trebnjega, pevcem iz Krmelja, tov. Rudiju Becu za poslovilne besede doma, tov. Janku Šušteršiču za poslovilni govor in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Nace, Jože, Ivan in Viktor z družino, hčerki Rezi in Anica z družinami, vsi vnuki in pravniku ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti seje tiho poslovila od nas naša draga žena, sestra, teta in soseda
FRANCA MIKEŠIČ
iz Pribincev 16
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje, pomoč ter izrečeno sožalje. Prav lepa hvala župniku, pevkam iz Adlešič za zapete žalostinke in Zorki Vranešič za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
Nas, pod rušo v prah prhnečih, nikdo ne predrami, le v spominu vas, živečih, smo lahko med vami.
(M. Žmavc)
V SPOMIN
dragemu pokojniku
PAVLETU AJDIČU,
Ajdičevim in Šurlovim staršem
Žena Marija, hčerka Darka z možem, vnuka Damjana in Marko Novo mesto, dne 9. septembra 1986
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas — to je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
V 73. letu starosti seje tiho poslovila od nas naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA KIRN
iz Dolenje vasi
Prisčrno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku, ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
1
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi moža, očeta in brata
RUDOLFA HABETA
iz Tribuč
se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, poslovilne besede in pomoč ob njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Dušan, brat Stane z ženo, brat Jože z družino
ZAHVALA
Tiho in prezgodaj nas je zapustil
JOŽE BLAZNIK
Skrovnik
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, IMV-TOZD Mirna, TESNILOM Trebnje za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
AMALIJA
SAJE
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje in jo spremili na poti v tihi dom. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki se je zanjo trudilo, govorniku za besede slovesa ter duhovnikom za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Malka in Vida, sinovi Polde, Drago, Vinko in France z družinami, sestra Ani ter ostalo sorodstvo
Zamrl vesel je tvoj smehljaj, ne vrne se k meni več nazaj, le v srcih naših ostal boš tak — vedrine poln — kot tvoj korak!
V SPOMIN
13. septembra mineva leto žalosti, bolečin in praznine, ko nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric in svak
IVAN RAČIČ
iz Krškega
Težko se je sprijazniti z resnico, da te ni in te nikoli več ne bo, med nami. Spomini nate pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem temnem domu, mu poklonite cvetje in prižigate lučke.
V tihi žalosti: žena Marija in vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
JANEZ BLATNIK
iz Brusnic
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi mladini MDSP Novo mesto, tehnični enoti Splošne bolnišnice, Tovarni obutve Novo mesto, GSP Pionir-TOZD GS Novo mesto ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Janez, hčerka Jožica z družino, brat Alojz, sestre Marija, Frančiška, Rozalija, Pepca in Tončka z družinami
sodelovanju. Le-to želimo v prihodnje še poglobiti in izboljšati, radi pa bi, da bi njihovi strokovnjaki postali mentorji nekaterih naših interesnih dejavnosti. Učenci naše šole pa bomo še. naprej nastopali na njihovih proslavah in prireditvah. Udeležili smo se tudi slavnostnega zborovanja vseh zaposlenih v Trimu in številnih gostov. Po njem so predali namenu prenovljeno proizvodno linijo fasadnih in strešnih montažnih plošč.
ANDREJA PONIKVAR, 8. n OŠ Trebnje
PODPISALI SMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Ob občinskem prazniku je naš pokrovitelj Trimo praznoval 25-letni-co svojega delovanja. Slavnostne seje delavskega sveta se je udeležila tudi delegacija učencev naše šole. Pionirji smo čestitali ustanoviteljem kovinske industrije v Trebnjem in številnim jubilantom za dolgoletno delo v delovni organizaciji. Ob tej priložnosti smo podpisali samoupravni sporazum o
ENICA ŠKOF
ČATEŽ OB SAVI — Godbeniki iz
*
H
S
V
%
%
N
%
>
%
1
*
H
I
Da ljudje danes nimajo več časa ne za znance ne za prijatelje, da se zapirajo vase, je večkrat slišati iz ust tistih, ki jih še preveč daje nostalgija po dobrih starih časih, ko so ljudje, zlasti v manjših krajih, živeti kot velika družina. Pa vendar je moč najti tudi take, ki jim ni mar zase, toliko bolj pa za ljudi, ki so potrebni pomoči, a jim je ne zna, ne more ali noče nuditi nihče. Takšna je tudi Enica Skof iz Črnomlja, ki jo, kot pravi sama, poznaio vsi. od noj. mlajšega do najstarejšega občana. Ta sloves pa si je pridobila s plemenitimi dejanji, za katera ni nikoli zahtevala niti dinarja plačila.
»Mar mora biti vsaka stvar plačana? Zadovoljna sem s hvala lepa, pravi zgovorna Enica. Sama je odraščala v stiskah, zato ve, kaj pomeni beseda pomoč, pa četudi gre samo za spodbudno besedo, nasmeh, ki jih marsikdo bolj potrebuje kot materialne dobrine. Škofova se je rodila v Združenih državah Amerike, leta 1932, torej v najhujši gospodarski krizi, pa se je mati, ki je morala preživljati tri otroke, vrnila v rodne Železnike pri Metliki, kajti bala se je, da bo onkraj luže ostala brez dela. Enica se je kmalu poročila s Škofom iz bližnjega Boldraža, leta 1939, ko je bila že vdova, pa je odšla za gospodinjsko pomo-
čnico v Beograd. Z zadnjim vlakom, ki je tik pred vojno odpeljal iz našega glavnega mesta, se je vrnila domov v Železnike. Hitro se je vklučila v delo Osvobodilne fronte, po osvoboditvi pa je na črnomaljskem socialnem skrbstvu skrbela za otroke padlih, matere vdove, bosanske otroke, ki so bili takrat v reji v Črnomlju. To delo je pozneje nadaljevala na občinskem odboru ZZB NOV. najbolj pa je ponosna na to, da
io nr?".L~
jw fji >^Vijuiu MIZ /V/ M/Itd i/tf
otroke padlih borcev.
Ko je odšla v pokoj, zanjo delo socialne delavke ni bilo končano. Obiskuje oskrbovance v metliškem domu počitka in novomeškem domu starejših občanov, ki nimajo svojcev, prehodi številne vasi in osame-Ijenim krajša čas na jesen življenja, jih potolaži, prinese darilce. »Ko slišim, da je kdo umrl, posebno še, če je član ZZB NOV, poskrbim, da je na njegovi zadnji poti vse v redu, da se ne bi kdo morda celo v časopisu zgražal, da ni bilo govora, prapora. Pomagam ljudem prevajati ameriška pisma in številnim, ki prihajajo k nam na počitnice iz ZDA, iskati sorodnike.« In vse to dela z dobro voljo, brez obveznosti in brez pričakovanj, da bi dobila kakršno koli plačilo. To vedo vsi, zato radi prihajajo k njej po pomoč in vsakega sprejme z odprtimi rokami. »Moram biti neprestano med ljudmi, jim pomagati, jih tolažiti in spremljati, kajti to mi daje življenjsko moč. In vem, da bom imela dela vedno dovolj, kajti ljudi, potrebnih pomoči, ne zmanjka nikoli,« razpreda Enica.
Tudi danes{ ko praznuje 70' let življenja. Škofova ne poseda doma. Čestitke ob svojem življenjskem jubileju sprejema od številnih znancev na ulici, na njihovih domovih, kajti noče, da bi bil njen praznik razlog za počitek. »Naj ostane ta dan takšen kot vsi ostali dnevi,« pravi in že razmišlja, kako bo morala obiskati tega, potolažiti onega...
M. BEZEK-JAKŠE
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
I
0
0
0
0
0
0
*
I
5
0
\
0
0
0
S
0
0
0
0
s
0
0
0
0
0
Loč in vaški godci iz brežiškega ok-
nliša cn v chKaža n/vnAiJ-.- •»*=*-
(111*4 *y »	pupuiulic	pi IJCIIIO
zabavali občinstvo, preden sta se pomerili tekmovalni ekipi iz Slovenskih Konjic in s Čateža. Godci so poželi veliko aplavza z domačimi vižami, ki so jih izvabljali starim harmonikam. Zaigrali so tudi nekaj svojih izvirnih plesnih melodij, kot na primer Tone Bukovinski z Velike Doline (Foto: J. Teppey)
Mojstri pri žaganju drv in ličkanju
Vesela sobota na Čatežu — Pretakanje vina gre Konjičanom bolje od rok
ČATEŽ OB SAVI — Sobotne prireditve, s katerimi sta Delo in Kompas zabavala zdraviliške goste in enodnevne obiskovalce iger in Čateš-ke noči, sta poživila vzdušje v Termah, kjer se sicer ne morejo pohvaliti s tovrstnimi oblikami razvedrila za turiste. Bilo je nadvse veselo, saj si lepšega popoldneva v naravi skoraj ni mogoče zamišljati. Povabilu na igre so se z veseljem odzvali godbeniki iz Loč, tamburaši z Velikega Obreža in domači godci iz raznih krajev občine.
Gledalce so navdušili tudi tekmo1" valci, ki so se spoprijeli v ličkanju in ruženju koruze, pretakanju vina in metanju gorjanskega kamna. Domači s Čateža so bili boljši pri ličkanju in ruženju koruze ter pri žaganju drv, Konjičani pa so zmagali pri metanju šestkilogramskega kamna in pretakanju vina. Rezultat je bil neodločen in odločila je naglica, s katero je brežiška presednica izvršnega sveta Jelka Bar-lič použila enemon pred Stanetom Kokaljem iz Slovenskih Konjic. Turistična društva iz obeh občin bodo navezala prijateljske stike in se tudi v prihodnje kdaj srečala na takih prireditvah.
J. T.
Znova na poti med najboljše?
V vseh pogledih uspešno taborjenje Odreda gorjanskih tabornikov v Želebeju pri Metliki vzbuja upanje v ponoven vzpon novomeškega taborništva
ŽELEBEJ PRI METLIKI — Konec avgusta so zaključili devetdnevno taborjenje v tej belokranjski vasici ob
Družinski trio
OTOČEC — Na zaključni prireditvi meseca turizma na Dolenjskem, je prvič javno nastopil družinski trio Novina iz Gumbe-rka nad Otočcem. Oče Marjan, prekaljeni muzikant, kije pred leti pel z Veselimi Martini in kar dvakrat zmagal na radijskem tekmovanju Kar znaš to veljaš, je pripeljal na oder dva sinova: 8-letnega Boruta, ki obiskuje 2. razred osnovne šole na Otočcu, in 12-letnega Marjana, ki ima za seboj dve leti pouka klavirja. Najmlajši pritiska pedale za bas, starejši, Marjan, igra na nove Yamaha orgle, oče pa poje in spremlja s kitaro.
»Z glasbo se ukvarjam že več kot dvajset let, vendar z ansamblom nikoli nisem imel prave sreče. Vedno se je zgodilo enako: ko smo uspeli, smo brž tudi razpadli. Pred dvema letoma sem začel kot zunaji sodelavec voditi glasbeni krožek na domači osnovni šoli na Otočcu. Z učenci smo veliko nastopali na proslavah in drugje po krajevni skupnosti. Takrat sem pomislil na svoja sinova in pričel z njima vaditi. Oskrbel sem se z ozvočenjem in instrumenti in pričel z vajami kar v domači hiši«, je po prvem nastopu povedal Novina.
J. P.
Kolpi taborniki Odreda gorjanskih tabornikov, ki so šele spomladi po nekajletnem premoru znova začeli z delom. Ta odred je bil nekdaj med najboljšimi in najmočnejšimi v Jugoslaviji, po letošnjem zelo uspelem taboru pa so prepričani, da se jim bo znova uspelo približati nekdanji kakovosti.
Med peščico nekdanjih tabornikov, ki so čutili moralno obvezo, da odred znova zaživi, sta bila tudi Frenk Guštin, načelnik odreda, v Želebeju tudi taborovodja, in Marko Grein, starešina odreda in tabora. Žal pasta potožila, daje v njihove vrste vključenih premalo odraslih, saj jih je med 160 člani le 6. Upata pa, da bo prav zadnji tabor odprl vrata marsikateremu izmed staršev otrok, ki so že vključeni v odred.
»Za večino je bil ta tabor, ki je bil s 36 šotori tudi največji doslej, prvi, zato so bili v začetku še nedisciplinirani, a so se kaj hitro navadili na samostojnost, pridobili organizacijske sposobnosti. Taborništvo je namreč ena sama improvizacija v naravi. Predvsem pa je pomembno to, da v glavnem sami odločajo o najpomembnejših stvareh, da imamo nekakšno samoupravo, sami pa vzorno skrbijo tudi za svojo platneno hišico. Ponosni smo, da nam je to uspelo pri otrocih, ki štejejo šele 8 do 12 let,« povesta Guštin in Grein.
64 tabornikov in 10 odraslih je zelo pohvalilo tudi vaščane, ki so jim pomagali da so se lažje znašli v kraju, ki je sicer zelo primeren prav za taborjenje, saj omogoča izvajanje številnih veščin. Seveda si Novomeščani skoraj gotovo ne bi mogli postaviti tabora, če jim ne bi priskočile na pomoč številne delovne in druge organizacije, kajti vsi trije novomeški odredi so v letošnjem letu prejeli od TKS le borih
POPEVKE VESELE JESENI
MARIBOR — V soboto, 13. septembra, bo ob 19.30 v novi mariborski večnamenski dvorani TABOR 20. festival narečnih popevk »POPEVKA VESELE JESENI 86«. Zvrstilo se bo 16 skladb, izbranih od 82, prispelih na razpis. Tudi letos je med avtorji nekaj vidnih imen slovenske glasbe: Emil Glavnik, Bojan Adamič, Oto Pestner, Berti Rodošek in mnogi drugi.
160 tisoč dinarjev, kar zadostuje komaj za mnogoboje, literaturo in vodniški tečaj.
B. M.
RIBNICA —: Značilnost letošnjega Ribniškega semnja, kije bil v organizaciji Turističnega društva Ribnica 7. septembra, je bila, da seje na njem predstavilo manj izdelovalcev suhe robe in drugih izdelkov domače obrti kot na prejšnjih sejmih, zato pa je bilo več obrtnikov, ze-liščarjev, medičarjev in raznih kramarjev.
Na ogled sejma in nakup pa je prišlo več obiskovalcev iz raznih krajev ožje in širše domovine, pa tudi iz tujine. Tudi snemalcev, fotografov in dopisnikov je prišlo več iz tujine kot od domačih sredstev obveščanja. Med njimi je bila Eda
tuviv-i um iz. u.uciiua, umo, Z.UA,
umetniška direktorica Slovenskega folklornega inštituta iz Amerike, ki raziskuje slovensko ljudsko .umetnost in stare obrti ter o tem tudi predava.
Izmed izdelovalcev suhe robe in drugih izdelkov domače obrti so imele največ občudovalcev predice iz Loškega potoka in zobotrebčarke iz Podpeči in Kompolj. Izmed ostalih izdelovalcev pa so bili na sejmu le še kuhalničarji, žličarji in izdelovalci grabelj. Tako letos prvič v zgodovini ribniških semnjev glavna ribniška ulica ni bila povsem zasedena z izdelovalci. To pa so urno izkoristili razni kramarji.
Sejem seje uradno začel v nedeljo dopoldne s parado godb, pevcev, krošnjarjev, zdomarjev, mladih pi-ščalkarjev in narodnih noš ter govoroma predsednice Turističnega društva Ribnice Vesne Lavrič in
»Nagelj« za Tri lučke?
Po pičlem letu delovanja so postale Tri lučke najbolj ________znan	gostinski	lokal v krški občini____
KRŠKO — »Petnajst let sem že gostinec, pa se še nikjer nisem tako dobro počutil. Tu gori dela ena in ista ekipa od prvega dne naprej. Dela imamo resda veliko, saj sami kurimo, pospravljamo, celo zelenjavo pridelujemo za potrebe naše ku-
**”'<	•	■'	-z'
Drago Matjašič: Vse opravimo sami in to se nam krepko pozna tudi v denarnicah.
hinje. A vse to se nam pozna potem v plačilnih kuvertah, ki so najdebelejše v tozdu in pri napitninah, s katerimi se nam za postrežbo odd-
NAJBOLJŠE V JUGOSLAVIJI
V Smederevu je bilo 31. avgusta ekipno tekmovanje v lovu rib s plovcem za KUP Jugoslavije. Tekmovalke RD Brestanica-Krš-ko Janja Vučajnk, Marija Leskošek in Irena Flis so zasedle prvo mesto med 13 ženskimi ekipami iz vseh republik in pokrajin. Med 117 tekmovalkami je največ rib ulovila Janja Vučajnk (2815 g), druga je bila Marija Leskošek z 2220 g, tretja pa Irena Raner z 2175 g. Članice RD Maribor so zasedle drugo mesto. V članski konkurenci so slovenske ekipe dosegle naslednja mesta: 3. mesto RD Radgona, 6. mesto RD Brežice in 7. mesto RD Maribor.
olžijo hvaležni gostje,« pripoveduje Drago Matjašič, vodja Treh lučk, poslovne enote krškega hotela Sremič.
Tri lučke, trenutno najbolj znani lokal, si je pridobil sloves najboljšega v krški občini v pičlem letu. Kako hitro gre glas o dobrem lokalu naokrog, se čudijo tudi sami delavci gostišča. Njegovi gostje so tudi tujci, ki se ne morejo načuditi postrežbi in izvrstnim domačim jedem, med katerimi ni prostora za izpete ražnjiče in čevapčiče.
»V vsem našem delu pa pravzprav ni nobene skrivnosti,« pripoveduje Drago Matjašič. Naše vrle kuharice namreč delajo tako, kakor so delale doma. Vse te juhe, omake, pečenke so narejene tako, kakor jih pripravljajo ljudje tod okrog. Postrežemo tudi z domačim kruhom in ajdovo pogačo in zadnjič smo jo morali s pomočjo enega izmed naših gostov odpremiti celo v Muenchen. Poleg domačih jedi obilnih porcij imamo na voljo domača vina. Vsak konec tedna pa imamo v našem lokalu glasbo in gostje se lahko zabavajo pozno v noč. Najbolj vztrajni na koncu lahko obiščejo še vinoteko ali ,šok sobo*, kakor tudi rečemo vinoteki, in poskusijo najboljše, kar so pridelali naši vinogradniki,« pove Matjašič.
Letos bodo prvič organizirali trgatev, na kateri bodo pokazali vrsto ljudskih običajev in navad. Vsak gost pa bo dobil za spomin tudi poliček, iz kakršnih so nekoč pili naši predniki.
Ob koncu je treba omeniti še to, da pri Treh lučkah ne poznajo več natakarjev s svinčnikom in blokom. Vse računske operacije opravijo s pomočjo računalnika, ki vedno »ve«, katero omizje še ni poravnalo računa, ob koncu pa mimogrede opravi še inventuro. Skratka, če televizijci berejo naš časnik, bodo lahko spoznali, da so Tri lučke že zrele za Turistični nagelj.
J. SIMČIČ
OBISKOVALCEV SE JE TRLO — Čeprav je bila reklama za letošnji Ribniški semenj suhe robe in lončarstva kasna in bolj šibka, sta ugled prejšnjih sejmov in lepo vreme pripomogla, da ga je obiskalo izredno število ljudi. Na sliki: tradicija gre iz roda v rod. (Foto: J. Primc)
predstavnice Zveze obrtnih združenj Slovenije Hede Bertoncelj. V okviru sejma je bilo še več drugih prireditev: razstava gob, razstava ročnih del, likovna razstava in koncert godbe milice iz Ljubljane.
J. PRIMC
DVA SREBRNA IZ LJUBEČNE
LJUBEČNA — S finalnim srečanjem najdaljših slovenskih in obmejnih harmonikarjev na diatonični harmoniki se je v nedeljo končalo veliko tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne ’86. V zaključno tekmovanje sta se uvrstila tudi dva dolenjska harmonikarja: Ivan Pugelj iz Drganjih sel in Anton Špringer iz Novega mesta. Oba sta na koncu prejela srebrno odličje. Ivanovo srebro je še toliko svetlejše, saj je nastopil v najštevilčnejši kategoriji od 16. do 45. leta in mu je le točka manjkala do zlatega odličja. Že 20. septembra bo igral tudi v Celovcu na podobnem tekmovanju.
ŽIVLJENJE V NARAVI — Odred gorjanskih tabornikov si je letos našel prostor za taborjenje v Želebeju pri Metliki. Njihovi taborniški dnevi so bili eno samo učenje za življenje, takole pa so se fantje enega izmed sedmih vodov učili osnov signalizacije. Novomeščani upajo, da bodo v Želebeju taborili tudi prihodnje leto, če jim bo Pionir tako velikodušno kot letos odstopil svoj prostor. (Foto: M. Bezek)
V petek, 12. septembra, bo s pričetkom ob 17. uri na Loki koncert skupine Gu Gu in tekmovanje v disko plesih v parih. Če obvladate plesni korak, se kar prijavite, glavna nagrada je večerja za dva v vrednosti 3600 din. V primeru slabega vremena koncert in tekmovanje odpadeta. Kaseto, posneto s super top lestvico, dobi ta teden Andreja Derganc iz Zaloga 28.
Lestvico ste ta teden sestavili takole:
1. Slage hammer — P. GABRIEL
2. Vinus — BANANARAMA
3. Midnight Lady — C. NORMAN
4. Look away — BIG COUNTRY
5. Touch me — S. FOX
6. Wonderful world — S. COOK
7. Atlantis is calling — MODERN TALKING
8. Why can’t this be love — VAN HALEN
9_Love Touch — ROD STEVVARD
10._Let me be your No. 1 — DATO SHAKE
Svoje predloge za oblikovanje lestvice pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Skladbe z lestvice vrtimo vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo v gostišču Loka.
kozerija•
TVOJA	PLAČA	NI
Moj prijatelj Stane si je kupil repiški izvozniški čudež yugo.
Lep je, dovolj udoben, malo porabi, kot naročen za mojo družino, ga je hvalil, ko ga je razkazoval znancem.
— Dve leti bom lahko brez skrbi, je ugotovil.
Po štirinajstih dneh so mu zamenjali bencinsko tlačilko, ki mu je odpovedala, ko seje hotel povzpeti na trajekt, da bi se odpeljal dopustovat na Krk. Nemci, ki so ga potiskali na plovilo, so zabavljali čez repiško avtomobilsko industrijo. Brez-
skrbne dopustniške dni mu je zabelila še žena, ki je vztrajno zatrjevala, da se je prehladila v avtu pri zaprtih vratih.
— Ko se vrnemo, bom to reklamiral na servisu, je tolažil boljšo, a sitno polovico.
Nevihta, ki jih je zajela neki ponedeljek, je odkrila novo zanimivost: v avtomobilu je bilo vode skoraj do členkov. Kje seje vrinila v notranjost, ni moglo ugotoviti niti sedemintrideset dopustnikov, ki so zatrjevali, da so strokovnjaki za avtomobile domače proizvodnje.
— Na servisu bodo to zadevo z lahkoto odpravili, je pomiril ženo in sebe.
Stane sicer ni imel navade hitro voziti, a včasih je le imel pretežko nogo. V takšnem primeru se je pričel yugo tresti, volan je poskakoval, menjalna ročica pa je hotela izskočiti.
— Tudi na to jih moram opozoriti. Naj popravijo, kar se da, dokler traja garancijski rok...
Na servisu so bili prijazni. Šef je poslušal, kimal, nekajkrat se je celo nasmehnil, nakar je rekel:
— Težko bo. Napake, ki jih
naštevate, imajo domala vsi yugi. To so tovarniške napake. _ — Že razumem, toda tak, kakršen je, je avto skoraj neuporaben.
—Ste mar mislili, tovariš, da boste dobili za ta denar mercedesa?
— Zanj sem dal skoraj dva milijona. To ni majhen cvenk. To je več kot moj dveletni zaslužek!
— Ne morem pomagati. Nisem prav nič kriv, če ste na svojem delovnem mestu tako slabo plačani!
TONI GAŠPERIČ
Kramarija je zapolnila vrzel
Ribniški sejem uspel, a je imel nekaj organizacijskih slabosti